fjâk 4*0 IB praznikov, dally o«* ^jundayi »d Holiday« PROSVETA GLASILO SLOVENSKE NARODNE PODPORNE JEDNOTE Uradniški In MIT South Lawndate Am OfHea al Publleattea: MIT South Lawaéalo Am Talophoao. RoakwoU 4N4 toter»« m Mctwd-claa St Chicago, UllaoU. ÏÏÂT'ciiÂïîSiSVSS! CHICAGO 13. ILL. ČETRTEK. IS. OKTOBRA (OCT. IS). 1945 Subscription »00 Yearly ŠTEV.—NUMBER 20« Acceptance for mailing at «pacía! rato oí postage provided for In section 110». Act of Oct I. ItlT, authorised on Juno 4. 191*. pogajanjih med unijo Jeralna vlada bo morda posegla v konflikt lhteva jeklar. ;e unije odbita Otroii. Mich.. 24. okt.—Po- inja med unijo združenj Bih delavcev, včlanjeno v igresu industrijskih organi-in korporacijo General ,ors so v zastoju. Mnenje Cvalcev je, da ni nobenega eda za sklenitev kompromi- mja zahteva zvišanje plače jO odstotkov, korporacija pä da ne more zvišati plače I zvišanja cen. Avtni delavko bili prikrajšani za plačo, je bil delovni teden skrajšan 40 ur. Prej so dobivali plain pol za osem ur čezurnega J, radniki avtne unije so izja-da šest" ur trajajoči razgo-l reprezentanti korporaci- liso prinesli nobenega rezul-Pogajanja se bodo daneL ►vila. tovarnah korporacije Gene-otors je uposlenih čez 325,-elavcev. Ti zdaj glasujejc ;'cu stavke. Pričakuje se. bo velika večina delavcev ia za stavko. Glasovanje redil federalni delavski od-a podlagi Connally-Smith-i zakona. Walter Reuther nlsednik avtne unije, je da korporacija lahko zvi-ico za 30 odstotkov^ ker je mudila ogromne profite v em času. rotilo, da je Henry Ford uredsednik Ford Motor Co.. eriral z delavskim tajnikorr velenbachom v Washingto-je izzvalo splošno zanima Nekateri krogi vidijo v znamenji.', da bo federalna a posegla v konfilkt in sku ublažiti napeto situacijo \ industriji. Delavci, upo v tovarnah- Ford Motoi bodo glasovali o oklicu ta 7. novembra. hwelcnbacb je povedal For-Ja bo storil vse, da pride dc ažurna med kompanijami ir. unijo. Ford je dejal, dt Jeguva kompanija priprav-za pogajanja z avtno uni- J. Thomas, predsednik a v-vojne, je tudi v Washing-On je na sestanku s čas rJ' izjavil, da obstoja mož dogovora s Ford Motor Co J«', preden se je sesta. flavskim tajnikom, izjavil 1"» zadeva plače in de-1,1 in lešila s pogajanji met e/.entanti kompanije in uni-p'aš namen je produkcija niobilov v polnem obsegu ir I bomo, da ne bo zavrta rJ" «m, da bodo vse po "dstranjene in se našli I /a rešitev problema." »«burgh, Pa.. 24. oktobra.-1 States Steel Corp. je za zahtevo jeklarske unije zvišanje plače za dvr 'a dan. Izjavila je, dr yjisati plače na podla vladne politike, na na mezde in cene korporacije je bi Nulipu Murrayju, k "k jeklarske unije ir ' 'V je odločno zavr-1 korporacije, zaenc da bodo jčlan niernice imeli sejo v Meri bodo razprav • 'jnji akciji. Izjavi 'far ijt v svojem od ' ;,''ja dejstva. uti korporacije v produkcijtk za $180.000.000 ' nstala na zahtevo t'laca zviša za dv« Domače vesti John Artach mrtev Denver, Colo.—V torek je po več letnem bolehanju umrl John Artach, ki je živel dolga leta v Waukeganu, 111., kjej- je tajnikoval društvu 14 SNPJ od leta 1930 do konca 1938, nakar je vsled bolezni tajništvo prepustil svoji ženi. V jednoto je pristopil leta 1917. Ob smrti je bil član tukajšnjega društva 218. Rojen je bil 28. decembra 1881 v Borovnici pri Vrhniki. Pred tremi leti se je deloma vsled bolezni preselil z ženo v boljšo klimo v Iowo, leto pozneje pa z zetom Joevom Draslarjem v Denver. Njegova hči Alice je delala precej let v tajniškem u-radu jednote. Poleg žene in Alice zapušča tudi hčer Frances in sina. Pokopan bo v ponde-Ijek. (Družini naše sožalje!— Ured.) Srebrna poroka Paw Paw, Mich.—Dne 20. okt. »ta tukaj praznovala 25-letnico zakonskega življenja Matija in Razgovori med Rusijo in Avstrijo Izmenjava diplomatov v bližnji bodočnosti Dunaj. 24. okt.—Tu so se pričeli razgovori med reprezentanti Rusije in Avstrije glede izmenjave diplomatov med Moskvo in Dunajem. Razgovori so sledili, ko so Velika Britanija, Amerika in Francija priznale avstrijsko vlado, katere predsednik je socialist dr. Kari Renner. 1 Edino Rusija je priznala avstrijsko vlado takoj po ustanovitvi. Razgovore o izmenjavi diplomatov vodita V. Kiseljev, politični svetovalec ruskega mar šala Ivana S. Koneva, in avstrij ski zunanji podminister Kari Gruber. Jasno še ni, zakaj se je Rusija izrekla za izmenjavo diplomatov z Avstrijo potem, ko so Amerika, Velika Britanija in Francija priznale avstrijsko vlado. Neka Britska vlada znižala davke Pogajanja glede posojila se nadaljujejo London. 24. okt. — Delavska vlada je naznanila znižanje dohodninskega davka. Okrog dva milijona delavcev, katerih dohodki so nizki, je bilo razrešenih od plačevanja davka, ki je znašal deset odstotkov. * Znižanje davka je naznanil v parlamentu finančni minister Hugh Dalton. Da se pokrije izguba, je priporočal zvišanje davka na previšne profite korpora-cij. Dalton je razkril, da bo deficit znašal devet milijard dolarjev v tem letu in da ni nobenega izgleda, da se bo zmanjšal prihodnjem letu. • Dalton je. informiral parlament, da se pogajanja v Wash-ingtonu, da Velika Britanija dobi od Amerike posojilo v vsoti pet milijard dolarjev, nadaljujejo. On je priznal, da so nastale nove potežkoče v pogajanjih, za-eno pa je izrazil upanje, da bodo premagane. Velika Britanija potrebuje posojilo za utrditev svo je ekonomske strukture. Mirni Turk v družbi prijateljev.! teri sodijo, da hoče povečati svoj Za to družinsko slavnost je prišel na kratek dopust po 28 me-.ecih tudi njih zet Pfc. Nick Paunovich, ki se je bojeval na aznih otokih južnega in centralnega Pacifika, kjer se je na-lezel bolezni. Pa dopustu se vr-le nazaj v bolnišnico. Smrt članico Waisenburg, "Colo. — Dne 18. .ept. je po pettedenski bolezni amrla v bolnišnici Jera Brgoch, jtara 53 let, doma iz Zgornje ilivni^e pri Ljubljani in v A-neriki 37 let. Bila je članica iruštva 299 SNPJ. Zapušča moža, dve poročeni hčeri in dvp si-lova (enega pri vojakih, drugi pa se je vrnil s Pacifika), brata Johna Seiana v Helperju, Utah, estro Smith v Trinidadu in več Irugih sorodnikov. Zopet v clvllu Midway, Pa. — Victor Lesko /cc, član društva 89 SNPJ, je jil častno odpuščen iz armade, / kateri se je nahajal 44 mese :ev in bil na zapadni fronti pri .06. diviziji od začetka do kon a. Bil je srečen in se vrni zdrav. Is Mlnnesote Duluth, Minn. — V bolnišnic it. Mary se še vedno nahaja john Zobec iz Towerja. Po več ncsecih zdravljenja v bolmšni .i se mu je zdravje že precej povrnilo, vendar ne še toliko, Ja bi se mogel^rniti domov.— V isti bolnišnici je duhovnik /ayt iz Elkora, rodom Slovak, toda govori gladko slovenski je- mostovih nu reki Donavi. Izgleda, da bodo nastale nove kompllka- Namen manevrov ru«kih sil v bližini turške meje ni razkrit. Bolgarske čete so tudi v obmej-ntk krajih pod poveljstvom ruskih častnikov. Jurij Dimltrov, načelnik bol-garske komunistične strsnke. se bo kmalu vrnil v Sofijo iz Moskve. On je izzval svetovno pozornost, ko se Je spretno zagovarjal pred nemškim sodttcem 1. 1933. ko je bil obtožen soudeležbe v požigu parlamenta. Po Jaljši bolezni umrl v Collin- obNlvnilvi je odpotoval v Rusijo woodu trgovec in gostilničar^ ¡zvo|jen za tajnika komu-Frank Močilnikar, lastnik zna i nigljčne ¡nternacionale. nih pikniških prostorov, kamor ( _- ZT^^ Mir"'"« Odločitev o volitvah SNPJ in direktor St Cla.r Sav- v Venezueli ings «t Loan Co. Zapušča ženo.| Cj|rtcii Venezuela. 24. okt,-tri sinove, štiri hčere, v «tari R o|ucionarru Junta. ki vlada I,—lz bol- . deželo, je izdala odredbo, ki pripoveduje slehernemu ¿lanu kandidaturo za predsednika pri volitvah, k» se bodo vršile v aprilu prihodnjega leta domovini pa dve sestri hišnice se je vrnila France. Ru-pert iz Collinwooda. enako tudi miss Emilie Ozbich. hčerka družine Cvril Ozbich iz Euclida -Pri družini Otto V Rufo ao ae zglasile rojenice m pustile «int-« n . • čevljev ka Mati je hči družine J K<» , Odm«r/flfl/f cev*!** Mi -Častno je bil odputfen »z ■ armade John Psjk. am družine John Pa»k. k. *e je bojeval v Afriki, Italiji i" w,Pidnl fronti okrog 30 mesecev in P"" jel vrč odlikovanj London. 24. okt.—Rdeča zvezda, glasilo ruske armade, je ob javila mnenje Nikolaja Bogda nova, svojega doplaoika, ki se nahaja v Tokiju kot gost ameriškega generala MacAithurja. To je, da je Rusija izsilila kapitulacijo Japonske z invazijo Mandžurije, ne atomski bombi, kateri so vrgli ameriški letalci na Japonsko. Poročilo dopisnika je značilno, ker izraža stališče sovjetske vlade o ameriški atomski bombi. "Prva atomska bomba, vržena na Hirošimo, ni zdrobila odpora in razpoloženja japonskih milita-rlstov," pravi Bogdanov. "Japonci so vedeli, da izdelava bomb ni enostaven proces, da stane milijarde in da jih ima Amerika le nekaj v zalogi. Odločitev Je padla po invaziji ruskih čet Mandžurije in Koreje. Invazija je učinkovala kot strela in japonska vojna tnašina je bila takoj paralizirana. Vojni lordi so spoznali, da je poraz Japonske neizbežen, nakar je sledila kapitulacija." Washington. D. C.. 24. okt.— V ozadju izjav prič, ki ao nastopile pred kongresnimi odseki v zadnjih dveh tednih, ko so se vršila zaslišanja o atomski bom bi, ni prišel odgovor na vpraša nje: Ali sovjetska Rusija pozna tajnosti? Gotovo je to, da bi senatorji in kongresniki, ki najbolj kričijo, da Amerika mora obdržati tajno sti atomske bombe zaae, takoj zahtevali, da mora Iximba priti 1 pod mednarodno kontrolo, če bi , vedeli, da ima Rusija atomsko bombo. Mnenje prevladuj»', da ao ru ski znanstveniki že ugotovili tajnosti atomske energije. Zadev ne Študije in raziskave ao bile pod vzete v Rusiji. Možnra. Urad adnunist» acije cen Je istočasno naznanil, da bodo točke za maslo znižane, ker ao se zaloge povečale, <»d dvanajstih na osem ra funt Odmerjanje : obodov za potniške avtomobile ¡bo preklicano v decembru De Gaulle sklical sejo kabineta Novi problemi potisnjeni v ospredje Pariš. 24. oktobra. — Generi Charles de Gaulle, predsednik začasne vlade, je sklical sejo članov kabineta, na kalen so »razpravljali o formiranju nov«-vlade Nedeljske volitve, f»ri katerih so zmagale tri levičarske stranke—komunistična, socialistična in republikansko—so potlslnle nove probleme na površje. Odločitev ne bo padla do « novembra. Takrat se bo seata ia nova skupščina in izvolila predsednika četrte francoske republike. Skoro gotovo Je, da bo De Gaulle izvoljen za predsednika Vprašanje je formiranje nove vlade Socialisti bodo morda tvorili Jedro vlade, l*on Blum. vodja socialistične strank«, J« priznal, da j« stranka dobila manj glasov kot je prtlakoval, zaeno pa Je poudaril, da se bo držala svoje platform« in programa Rudarska unija se vrne v ADF \ Ciminnati, O, 24 okt —Neki član ekaekutivn«ga svvta Ameriške delavske f«dovelJe za ustrolitev. Qulslliig je bil spo-inan za krivega izdajstva na obravnavi prod vrhovnim sodiščem In obsojen v smrt. Njegova žena je upelliala na ki ulja za pomilostitev, toda apel je bil zavrnjen. Qulsllng je vladal Norveško kot lutka nemške« ga diktatorja Hitlerja, pet let, Njegovo Ime Je postalo slnonl men /a Izdajalca llendrik liergh, Qulslingov odvetnik, J« dejal, da nt bil vnaprej obve ščert, da bo Qulsllng danes u streljan. Študija atomske bombe v Švici ■ Curlh, fivlca, 24. okt Pol kovnlk Inouïs de MofitmoUin, ki jr bil nedavno Imenovan za šefa generalnega štaba, Je na/.ita nll ustanovitev posebne komlsl )« za študijo atomske bombe On je izrazil dvom. da bo iznajdba atomske bomb«- vplivala na obliko in značaj armad v do g lednem času. Židovska organizacija protestira | Chicago, 24 okt fcidovska I žensk« organizacija Hadaaaah I j« poslala protest predsodniku brltake vlad« Attlerju. "Vt in vaši tovariši dopuščate, da o stanki evropskega židovstva medle In omaga va Jo v tabori ščlh namesto da bi Jim dovolili vstop v Palestino," pravi pro test, truman priporoča splošno vo jasko ve2banje Pozval je kongres, naj sprejme zakonski načrt amerika potre-buje armado Waahington. D. C.. 24. okt.— Piedsodnik Truman je osebno nastopil pred kongresniki in senatorji in jih pozval, naj sprejmejo zakonski načrt splošnega in obveznega vojaškega vežbu-nja. Fantje v starosti 18 do 20 let naj bi se ve/lntll v vojaških taboriščih eno leto. Po dovršenem vežbunju naj bi vsi tvorili rezervno urmado, ki bi lahko takoj šla v akcijo v slučaju Izbruha nove vojne. To Je bil prvi Trumanov o-sebni nastop na skupnem sestanku kongresnikov in senatorjev, da jih prktobi za sprejetju načrta, ki določa splošno . in obvezno vojaško vežbanje. PiiHisudtiik je poudarjal, da A-merlka potrebuje močno rezervno m mudo, čeprav raipoteu»** atomskimi bombami. Splošno in obvezno vojaško vužbanje Je potrebno, kur ni nobena država vutnu v dobi, ko so ruketnu bombe, utomska energija in e-lektronlka postale vojno orožje. Truman Je dejal, da se popolnoma strinja z generalom Mar-shullom, šefom generalnega šla* bu, ki ju priporočal formiranje močne rezervne armade! katera mora Imeti oporo pri dobro Iz-vej bani oboroženi sili In narodnih gardah, ki zdaj tvorijo re-zei vo. "Sprijazniti se moramo x dejstvom, da mora biti mir zgrajen (in oboroženi sili, kakor tudi na d< hri volji in dejanjih," Je rekel fiiinlun. 'To st s I išče ni v kon-liktu z načeli in duhom organi-zarije Zdiii/eiilh narodov. A-m« iiku mora v Interesu svoje ustno varnoati ostali močnu, tir to jo edina gurunetja proti agresiji." Truman Je dejal, da au rte slrt» nju z nuspiotntkt splošnega tn obveznega vojaškega vežbanja, ki trdijo, du držuvu, ki Ima a-tomsko bombo, ne »Kitrebuje močne oborožene sile. Nuglasll c, du Amerika potrebuje izvuž isrio armado kljub atomski 9o m bi. I Kongresniki tn senatorji »o sprejeli Trumanova priporočila iladno na znanje, To je dokaz, du ne bodo hiteli s pripravami. du ae priporočila uveljavijo. Jugoslovanska kraljica se pritožuje Prikrajšana je bila za plačo London. 24 okt Jugoslovanska kraljlca-vdova Marie se je piltožllu pil jugoslovanskih av- toiltetah V Londonu, da nt dobila vsote $1«,S00 kot plačo Iz. skladu zase in sinova. To sla Tomlsluv tn Andrej, biata kralju Petiu Jugoslovanska vlada plačuje določeno vsoto kraljici in njenim sinovom na podlagi sklenjenega dogovora od oktobra preteklega leta Dokler se nI Peter oženil, »o bila plačila nakazana posameznim članom kraljevske družine Kialjica Msi le Je dobivala $14,-400 mesečno, Peter $10,000. njegova dva brata *>a vaak $4000 Ko s« J« Peter poročil z grško kneginjo Aleksandro, je bila določena druga aranžma. Vso določeno vsoto dobiva od takrat Peter, Kraljica Marie trdi, da ni dobila nobenega denarja od Petra od meseca avgusta . PROSVETA THE ENLIGHTENMENT GLASILO I» LASTNIMA SLOVEMSKE NARODNE PODPOÄME /KMOTI n« telo. m pol laU. 11.40 sa tmtrt Uta; M CMk Co.. ft J« sa osle lato. W.7I m pal letet «ft Bal»,I»II i raiesi lov tke Vmlfd States ( Cteada Ü.00 far r—» ChUego «od toe* a MUAiila* N N por foo». Com iiImit po doyuroiM, Nokopisl «a oa vreteje. RohofM Uitrane —.— .—-■;• Ud.) «o vrooje poA0)atal)u la o sltfftoju. «o I« ptOétll miemOmš JMeortislae rates oa a«rw.------------- aad MMoiirfted articles will not bo rsturnod. Other auch m stortes. play«, posma, ste« will bo retened lo when accompanied by «elf-addieaaed and stamped aneolop« NaaloO m m, kW hü dtt I PROSVETA 2657 59 So. Lawndale Ave.. Chicago 21 Ullnolo MEMBER Of THE FT DERATED PRESS Gl asovi iz naselbin i« feon/fl in praksa Kdor hoče biti čist, mora najprej pred tvojim pragom pomesti. Prav tako je tudi z demokracijo. Kdor hoče druge učiti demokracije, mora biti sam demokratičen, tolerant**. To velja ali bi moralo veljati tako za posameznike kot za dfrŽAve. Katera država hoče kaki drugi drŽavi uslljevati demokracijo, mora biti sama brez madeža, vsaj pa brez večjega madeža. Drugače Je vse skupaj veliko hinavstvo in pesem o "demokraciji" doni zflo prozorno. Nasa Amerika je v marsičem demokratična, oziroma svobodna. Tukaj nas ne zasleduje nobena tajna policija, čeprav vlado fte bolj kiitisiiamo. Ni se treba prijaviti policiji, kadar se preselite na drugo stanovanje, in tudi hišnemu gospodarju ali hotelirju ni treba tega storiti. Delavec ne potrebuje nobene delavske knjižice, v kateri bi vam delodajalec lahko dal slabo spričevalo, ako bi ne hotel dati dobrega. Tudi ne potrebujete nobenega vladnega dovoljenja za potovanje iz mesta v mesto, iz države v državo. Vse to so dragocene svobodščine, ki morajo biti podlaga vsake demokratične države. Tičejo se osebne svobode posameznika— varnost pred policijskim terorjem. Amerika je bila v tem oziru de danes med najsvobodnejiimi državami; izjema je bila v prvi svetovni vojni, ko se je izneverila svoji svobodi in se za nekaj let vrgla v naročje pravcatemu policijskemu in tudi civilnemu terorju. V vsej njeni zgodovini je tista perioda ena najtemnejših peg. ★ flo seveda fte druge svobodščine, s katerimi se ponašamo v tej deželi, toda so v veljavi bolj v teoriji kot v praksi, aH pa so perver-Zirane toliko, da mečejo vÄk madež na vso Ameriko. Teoretično in po zvezni ustavi ima na primer vsak držay!jan letom volilno pravico. V praksi pa je ta pravica za marsikaterega državljana omejena. Ako na primer živite v južnih državah in ste zamorske polti, skoraj gotovo ne boste imeli te pravice, tudi če lahko plačate volilni davek. Na Jugu. odkoder prihaja tudi nat sedanji državni tajnik Byrnes in veliko drugih vplivnih politikov v zvezni vladi, namreč velja pravilo, da—"niggers don't vote!" V praksi nimajo te pravice niti oni belopolte!, ki so prerevnl ali pa iz kakega drugega vzroka ne plačajo volilnega davka. Volilna pravica je v praksi omejena tudi za ont državljane, ki se selijo iz kraja v kraj; ako niste predpisano dobo v državi ali volilnem okraju—navadno eno leto—nimate volilne nravice. Brez vsake volilne pravice so tudi prebivalci naše ameriške prestolnice—Washlngtona, D. C. Z drugo besedo: za mnoge milijone državljanov je tudi naša toliko slavna politična demokracija zelo omejena—če hočete, prav "balkanska." Teoretično ima tudi vsaka skupina pravico, da sme organizirati svojo politično stranko. Včasih je bila ta dežela v tem oziru Veliko bolj demkorot<čna kot le danes. Danes ima namreč mnogo držav tako stroge zakone glede novih strank, da skoraj*ni mogoče priti na glasovnico—v Floridi Je pred nekaj leti izgubila legalni ali pra-vomočnl status celo republikanska stranka! Z drugo besedo: najprej morate zgraditi močno politično gibanje ali organizacijo pred- no morete priti na glasovnico, in to v marsikateri državi. * Ponašamo se tudi s svobodo tiska in govora. Ampak ta svoboda, biez katere tudi ne more biti demokracije, je v naši Ameriki, kakor tudi v marsikateri drugi psevdo-demokratičnl državi, toliko irkoiiščana po Časopisnih magnatlh, ki na račun "svobode tiska" kujejo profit«», kakor tudi po raznih demagogih in zavajalclh, da se človek vprašuje včasih, ali Je dobra ali slaba. V kapitalistični diužbi namreč ta svoboda ne služI samo v prosvitljene In socialno dobre namene, marveč tudi za golo farbanje ln zadajanje ljudatva. kdor ima več denarja, tistemu bolj služI svoboda tiska in govdra— navadno v golo zavajanje. S tem se ne mislimo ogrevati za kakšno diktaturo ali odpravo te svobode. To bi b»l največji udarec za delavstvo !n radikalno ml* rleče ljudi. T» omenjamo le zato, da pokažemo dvorezno moč te piavlce In na deistvo, da ni vse zlato, kar se sveti Rečemo tudi to, da bo it »nično demokratična družba ln država znala bolje urediti svobodo tiska kot obstala ood "demokratičnim" kapitalizmom. In po našem mišljenju ga bo uredila tako, da bo moral vsak časopis sli levija s večjo cirkulacijo biti v resnici svobodna tribuna—odprla enako vsem strankam glede vsakega spornega Vprašanja in zapita svoji lastni piopagandl a In Hearst, etc. etc. Propaganda bo dovoljeni« U> v luči resnice, ali vsaj približne resnUV ne pa golemu zavijanju in zavajanju. Rele taka svoboda tiska, ki bi tudi noaila polno mero socialne in etične odgovornosti, M bila vredna svojega Imena. Pri "svobodi tiska" v tej de>eli obo|ega zelo pogrešamo. Knaho tudi pri radiu, ki tudi služi v pretežni mer« veleblrnlllki propagandi in kramar *kemu krščanstvu. V Ako ne o idamo na delavsko polje, je nafta toliko opevana demo-kiacija ar veliko boli šepe»>ta «n pomanjkljiva. Hkozi dolga deeet lotja delavstvo snloh ni imelo nobenih pravic, osli orna le toliko, kolikor si )»h je tsvojevalo s težkimi, čestofcrat krvavimi boji. Legalno, po drftavi ptiznano piavicn do organiziran)a in kolektivnega pcgajatija je dobilo ftele s puhodom "new deala." Toda mnoga kapitalistične podjetja, ak<« no večina, te pravice fte dano« v praksi ne pi i/navajo in zato ruieto proti unijam nn vse načine Prav tako tudi v sukonodajnih zbornicah. Posebno ves blblljakl jug, kjer vlada demokratski totalitarizem, se na vse načine upira organislra-mu delavcev. V kongreou ae tudi upirajo delavcu priznati pravico do dela, kar je v industrijski družbi najelementarnejia potreba, če nlmaft dela in rasiutka, lahko stradat Kraati direktno \r namreč prepoveda no; kiaati smol lo indiroktm». rafinirano, zakonito . J. Zakaj omenjamo vse to, bomo povedali prtfcftrin)fP SATIRIČNI KOMENTARJI Chicago. IIL—Danes nam ne mone nihče defhtitivno dokazati, koliko tieoč ali milijonov let je star človeški rod. Ljudstva, zemljani, pa sedanes zavedajo, da Je dovolj ttar, da bi imel lahko malo več pameti. V .. . t}, «f; j Živijentki standard se fte danes deli po razredih; naj omenim tri slučaje, kateri so se dogodili pred časom. Jugoslovanska vlada fte danes plačuje "zad< njemu" kralju ln njegovim sorodnikom $35,560 mesečno. V Loe Angelesu Je Joan Berry vložila proftnjo pred državnim sodiščem, naj prlmora Charlesa Chapllna, da bi plačeval več kot $75 tedensko. Porota na tem sodiftču ga je ob čaau zadnje obravnave obdolžila, da je on oče dveletne hčerke Carrol Ann ln za greh mu je naložila pokoro—ne 75 očenaftov, ampak 75 copakov tedensko! . e Je res ftkandal, kar se danes dogaja v Um kaliforniftkem angelskem mestu. Joan Berry se tudi zaveda, da se cene življen-skira potrebščinam neprestano viftajo in za preživljanje njene dveletne hčerke Carrol Ann je 75 cojMkov premalo na teden. Nihče ni javno protestiral proti njeni zahtevi za povifianje dohodkov. * Danes je na sto tisoče organiziranih delavcev na štrajku, kajti od časa, ko so bile delavske mezde "zamrznjene," so se v splošnem zvišale cene življen-skim potrebščinam nad 50 odstotkov. Vse, kar danes patrio-tična masa zahteva, je samo 30*/i zvišanje plač. Ali se vam ne vidi» da je to zelo skromna zahteva? Kljub temu pa danes protestira vse reakcionarno časopisje brez izjeme proti tem upravičenim delavskim zahtevam, ter dolže, da ao vsega tega gorja krivi komu nisti. Kriče neprestano, da oni zahtevajo svobodni tisk. Ali ni to smešno za vrabce? Evo ga, ali jim ni svobodno pisati, kar ai oni žele, in zamolčati, kar bi ljudstvu koristilo? • O življenskem standardu ima v Washingtonu manjšina, katera po krivdi večine danes kontrolira vso politično moč in kdor koli poseduje politično moč, Je gospodar dežele, svoje mnenje Naši gospodi kongresniki in senatorji so mnenja, da brezposelni delavec, neglede na njegovo družino, ni upravičen do $25 tedensko socialne podpore, še manj pa za 26 tednov na leto. Oni imajo strah, da bi delavci postali lenuhi. Stari pregovor veleva, da vsak sam po sebi srajco meri! Mogoče pa se ti reakcionarni ameriški demokrati še danes ne zavedajo, da ao oni sejalci komunizma V Ameriki. a a Meni še danes nI inane, kdo Je prvi Iznatol beaedo "demokracija." O njej čltam dan za dnevom v časnikah, ki jo neprestano povišujejo, na desno in levo. Toda kolikor je meni znano, je nI rlmaki papei še do danes priznal za svetnico. In dokler je on ne prisna za svetnico, nima nobenega pomena . . . Nisem edini, ki dvomi v demokratični izraz oziroma pojem. Pred dvema letom« sem ga s svobodnega stališča definiral v Pro leta reu. Vsaj meni se vidi, mogoče sem v zmoti, da pojem demokracija ne bo nikdar defi- nitivno analiziran. • Danes je faktuno dokazano, da se vsa svetovna reakcija naslanja na demokracijo proti vzhajajočemu soncu na vzhodu. Tega sonca tUdI atomske bombe ne bodo zatemnile. pa če se vsi kapitallatl 'n tudi gotovi socialisti stokrat na glavo postavijo • Naš drlavni tajnik in angleški zunanji minister ae zanimata za bodočo demokracijo na Ualkanu. Spominjata se tistih zlatih čaaov. ko je kraljica Marija v Romuniji protektirala an- gleške, francoske in ameriške kapitaliste, ko so oni izkoriščali romunski narod na oljnih poljih. Prav tako tudi nekdanji jugoslovanski kralj Aleksander! Ali m on dajal .koncesije londonskimi »pariškim in berlinskim kapitalistom, da so oni, namesto jugoslovanskega naroda, Uživali sad profita svinčenih in bakrenih rudnikov? Jugoslovanski rudarji ao povprečno zaslužili 12c na dan, medtem ko so zunanji kapita listiČni izkoriščevalci naredili ne samo milijone, temveč mili jarde dolarjev profita vsako leto. Sedanja jugoslovanska vla da namerava vse prirodne za klade podržavati v dobi^bit svojega lastnega naroda. Kaj pa to pomeni? Sodil bi, da je zunanjim kapitaliatom, "demokratom," Sačaano, ako ne za vedno, odklenkalo na Balkanu in ne bodo imeli več prilike izkoriščati balkanske narode. Slovenski narod je Imel toliko poguma, da je šel v boj s praznimi rokami proti najbolj oboroženi militaristični pošasti na svetu, zato sem uverjen, da se danea tudi ne straši "demokratičnih" atomskih bomb.. John Chamasar. pustil na tleh, samo da Je sebe Ti prav iz srca zahvaljujem. | na druga železnica mm m • ' £-1 D /4«k MAMA f* A ') I I I O |H . — - J M m • rešil Hvala Bogu, da sem še živa in južne železnice, po" kateri M dral vlak p, Ta proga je bila ■„' strani Save ali na ŠUjer*^ m. Prva postaja od 2iu ^ mostu je Sevnica, kjer * rečica Mirna v Savo n postaja je Rajhenberg/tr«?- Videm-Krško Za & Brežice, za Brežicami pa jM Pri Brežicah se izliva v sJ reka Krka, med Savo ; ™ Ta Leakovec in njegovi tova- zdravaf Naznanjam Ti žalostno riši, o katerih čitamo v čaaopi 1 veat, da nimaš več očeta, kajti sih, so nasprotni sedanji vladi on je umrl od gladu leta 1942 m imajo kosmato veat, kajti drugače ne bi pustili svojih družin in se bali povrniti v domovino. Prav v isti številki omenjenega lista pa je članek "Jeseniško slavijo," kateri ima čisto drugačen ton kot pismo ubežnika Les-kovca. Jaz tega na pišem proti uredniku ali listu, ampak hočem samo opozoriti, kako se križajo poročila. Čaeopia «tudi oglaša Ligo katoliških Slovencev v A meriki. Njena pravila in naloge sem pazljivo prečital in takoj spoznal za kaj gre. Moja prva misel je bila, da je Liga katoliških Slovencev naperjena proti SANSu in podpira tisto stran, proti kateri se bori SANS. Seveda, na stotine Slovencev ne čita drugih časopisov kot tiste, ki jih priporoča njihova stran, nasprotniki nove vlade v Jugoslaviji. Mi še do danes vse premalo vemo o dogodkih, ki so se odigrali v Jugoslaviji v času okupacije, kajti je Še vedno cenzura in razne druge zapreke. Nasprotniki imajo bolj odprta pota za propagando proti novi v Dresdenu. Franceta tudi ni pri meni, kajti njega so Nemci zaprli in ga še sedaj ni domov, toda pričfkujem ga vsak dan (-?), tako da sem sedaj čisto sama. Al0 mflrda še n* veš, Ti sporočam, da smo bili preseljeni 1L novembra 1941 v Nemčijo in smo tam stradali de sedaj. Povrnili smo se končno na svoje domove, ampak sedaj sem taka sirota, da nimam ničesar. Še tisto prtljago, ki sem Jo imela s seboj, sem morala pustiti v Ig lavu na Češkem, tako da nimam sedaj doma drugega kot goli zid. Ljuba Milka, jaz sem ostala tako velika sirota, da večja ne bi mogla biti. , V Nemčiji je bilo tako hudo, da so ljudje umirali od gladu in trpljenja. Tudi naš ata je odšel na drugi svet. France je pobegnil iz lagra, nakar so ga ujeli in Zopet zaprli. Hrana v la-gru je bila tako slaba, da je ne bi še prašiči hoteli uživati. Po trikrat na dan^smo jeli kolerabo in sočivjeJu Krompirja smo Jugoslaviji. Upam, da bo kma- dobili le redko kdaj, zabeljeno lu odpravljena cenzura v Jugo- pa nismo jeli cela Štiri leta, to RAZNE VESTI Bridgeport. O.—Kdor čita slo venske čaaopise in razna poročila iz Jugoslavije, posebno iz naše Slovenije, se mora vprašati, kako je mogoče, da je prišlo do tako krutega bratomora med našim narodom. Domobranci zvračajo krivdo na Osvobodilno fronto, ta pa na domobrance. V Prosveti je bilo priobčenih že več pisem, ki osvetljujejo položaj, ki je vla dal v. času okupacije v Jugoslaviji. Posebno poročilo gospe Groa iz Novega mesta jasno kaže, kaj vse se je godilo v stari domovini. Kaj vae je njen mož preital, ker je bil na strani Osvobodilne fronte! Čltal sem tudi dopis v glasilu KSKJ od nekega Jožeta Leskov-ca, ki je ubežnik v Italiji. V pismu ne omeni, od kje je doma. Osvobodilno fronto in partizane imenuje puntarje in pravi, da je v zadnjem trenotku pobegnil v Italijo. Ubežal pa je zato, da je rešil svoje prepričanje ln poštenost, doma pa je pustil štiri otroke in ženo, ker ni imel časa, da bi jih vzel s s«*-boj. To pismo je domaČega tona ln ne razloži ničesar. Ampak ta Človek je moral imeti jako slabo prepričanje in malo ljubezni do svojih otrok in žene, kajti če je resnica, da so partizani puntarji, ne ljudje v človeški podobi, pač pa prave zveri, bi moral vedeti, kaj čaka njegovo družino, ki jo je pustil na milost in nemilost doma, medtem ko je sam odnesel pete. Pisec tega pisma me spominja na pripovedko o dveh prijateljih. Ko je pricapljal medved, je eden od nju hitro splezal na viaoko smereko, prijatelja pa slaviji in da bomo dobili jasno sliko o tamkajšnjih razmerah. Iz vseh poročil pa sodimo, da je naš narod silno trpel, takb trpel kot še ni nikoli v vsej svoji zgodovini. Zato je naša dolžnost, da ubogim alovenskim mu-cenikom pepnagamo. Liga ameriških katoliških Slovencev noče delovati za naš narod skupno z organizacijo SANS, temveč kolekta denar med našim narodom samo za slovenske ubežnike. In kdo so ti ubežniki? Ne rečem, mnogi med njimi so bili zapeljani od visoke hierarhije, ki je vedno držala narod v svojih kleščah ln nevednosti. Isto dela še danes. Prav kar sem cul po radiu komentatorja Drevva Pearsona, ki je dejal, da bo naša vlada pretrgala stike s Titovo vlado, Češ, da ¿e dal zapreti vse svoje min'.»tre. Vse kaže, da na delu vsa svetovna reakcija, da bi zopet e^ravila nazaj na preštoi kralja Petra. Ali ae jim bo posrečilo? Upajmo da ne. je dokler smo bili v Nemčiji. Samo, da_amo se zopet povrnili domov. Dospeli smo 23. junija t. 1. Sedaj se mučimo iz dneva v dan. Bila sem tudi zelo bolna. Zbolela sem na transportu. Vozili smo se šest ted nov, tako da smo bili že vsi čisto izmučeni. Tvoj stric Jože Komatar iz Jarš je tudi umrl, prav tako več drugih. Zaključujem in Te srč no pozdravljam—Tvoja mama." Milkina mati je skončala pi smo, nato pa je porabila še praz ni papir pisma, ki ga je prejela od svojega sina Franceta. Da tum in kraj ni naveden. Pismo je bilo najbrže pisano v naglici. Glasi se: . . prestavili me bodo, kam, še ne vem,, mor da v vojaško suknjo. Bil sem pri zdravniškem pregledu in so me spoznali za sposobnega. Kar bo pa bo. Ne bojim se smrti, saj sem ji mesec dni nepresta no zrl v oči, pa še vedno živim Začrtani usodi človek ne more i uiti. Vaa najlepše pozdravljam V imenu podružnice št. 33 Zbogom, Vaš sin Franc." SANSa vabim vat naše rojake! Taka in podobna pisma sedaj in rojakinje od blizu in dalfeČ, čitamo v naših časopisih, kate-da se gotovo Udeležijo priredbe rjh je z vsakim dnevom več. v soboto zvečer, 24. novembra, • Naprošen sem bil, da to pismo v Društveni dvorani v Boyds- j pošlem Prosveti-v priobčitev villu. -Ves Čisti dobiček je na- hz vseh teh pisem je razvidno menjen za naše trpeče brate in v kakšnem pomanjkanju in trp-sestre v stari domovini. Vstop- nice so žc tiskane in razposlane na vsa tukajšnja društva v teh krajih. Naš narod v stari domovini potrebuje pomoči, zato mu moramo pomagati vsak po svojih močeh. Joseph Snoy. PISMO IZ STARE DOMOVINE Chloefo. Ilir—Kakor hitro je bila odprta pošta v Jugoslavijo, je rojakinja Milka Komatar pisala svojim staršem domov, v vas Črešnice, pošta Cerklje ob Krki. Njena mata Jožefa je prejela pismo in odgovorila dne 27. avgusta t. 1. naslednje: Ljuba hči! Dam Ti vedeti, da sem prejela Tvoje pismo, za katerega s? ■i ljenju so naši bratje in sestre v stari domovini. Kljub temu, da mnogi ta pisma čitajo in vedo o veliki potrebi našega naroda v Jugosla viji, pa nekateri, ki imajo vsega dovolj, na vae prigovarjanje nočejo dati ničesar za pomoč tem nesrečnim revežem v star domovini. Žal in sramota! Da je temu tako, je dokaz, da nočejo kupiti niti vstopnice za 50c za skupno priredbo SANSo-vih podružnic, katera se bo vr šila 18. novembra v dvorani SNPJ. Prepričan sem, da boste ostali zavedni rojaki napolnili dvorano na to dan do zadnjega kotička in tako pomagali do boljšega uspeha. t John Turk. PISMO IZ KRftKEGA OKRAJA Claveland. O.—Kakor mnogih drugih rojakov, tako je bila tudi želja naše družine, ki obstaja Iz treh sester in dveh bratov v Ameriki, da bi kaj izvedeli od naše edine sestre, katera je ostala v stari domovini. Ko smo njo skušali dobiti v to deželo, je bila imlgracija ustavljena, nakar se je doma omožila. One, ki prihajajo s Krškega polja, bo morda to pismo zanimalo. Tisti, ki pa ne vedo za ta okraj, ga bom pa malo opisal, kolikor mi je še znano o njem. Vedite, da je minulo prav 2. septembra 46 let, odkar sem zapustil tisti okraj ln se pa leži pokrajina, ki se im, je Krško polje. Kdor je bil ti nonir cesarja Franca Jožefa J spominja te planjave, kajti J so imeli avstrijski topničJ Strelne vaje, in sicer na veliU travniku, ki so ^a nazivalj | men. Travnik je pripadal T« ?ki graščini, ki leži v boro» med Krškem in Leskovcem t Kakih osem kilometrov Juj od Krškega je mesto Kost* vica, katera je na otoku, ki obkroža reka Krka. Kostan vica tudi spada pod krški oki dasi je prav tako mesto kot 1 šfco. Krško je imenoval me še cesar Rudolf v 15. stolm Vendar pa tedaj, ko sem bil jaz doma, je dejal učitelj, j šteje samo 800 prebivala medtem pa je štela tedaj stoj na 1600 prebivalcev, pi bila samo trg. Kaj so s Poji no napravili Italijani, mi ni no, vem le da Postojnčini ljubili Italijane in so jih p li tja, odkoder so prišli. Sedaj pa objavljam ses pismo, ki je jako žalostno, piše: Hrast je, 30. avgusta 1945. Drage moje sestre in brati Z velikim veseljem smo raj prejeli vajina pisma ii celo polju bova li. Hudo sera kala, kakor tudi moja dva al ka in mož, kajti videli smo enkrat dtage nam črkice, ki jih pisale moje ljube sesl Močno me je užalostila vest, je mojega ljubega brata za dno zapustila njegova dobra na. Jaz pa sem se vedno ti zanj in me je skrbelo, če je živ ali ne. (Še, še, ljuba ses saj tukaj pravijo, da sem.) Vajina pisma sta bila na; dva meseca. Ker sem bA skrbeh, sem vam pisala Rdeči križ, pozneje, po i stu, sem izvedela, da a i ko piše v Ameriko, in lt sta sem pisala Francetu.ini po zračni pošti (ta avijonjt tovo padel v morje z moji« smom vred, kajti do sedaj nisem prejel). Danes, ko da ste še živi, vam pisen oblirno. Moj mož je moral v ki se je pričela z Jutf<*l* aprila 1941. Po nekaj tedi je povrnil zdrav domov, bi zidali hlev, pa nismo dobiti apna, ker so Nemci sedli in dali Italijanom Sv. in kraje do Stojdrage (to na Hrvaškem) in proti Li ni. Tudi Kostanjevico in kraje do Škocjana. A so bile na italijanski rt Krka je bila meja in nismo gli preko nje. Moj moi, doma nad Sv. Križem, ni tja, kajti njegov prejšnji je spadal pod Italijo. Kmalu so pričeli Nema rati ljudi kar ponoči. NO odvetnike, duhovnike, ue in bogate sloje. Ko smo Nemci nanjeravajo pri seliti Kočevarje. so je ntt čel polaščati stfah. 'Kljub t pa smo delali na naSih dot jah kar naprej in se tolaži" ne bo res tako. Že meseca oktobra l*1 smo pospravljali pr'delkV Ija, bo po vaseh ob hrvtf» ji nabili plakate, da se vaščani soliti v 14 dneh je prišla na vrsto občina pii Brežicah. Preb.vslit«* kelj (njena občina) pa K tak ukaz 9. novembra ko si misliti-. k;.k^na Je nas polotila Kar smo poloti pn^ morali vse pustiti ln ats v Nemčijo. Koliko j. je bilo med narn. ^ bili ' k. Jr <** nas pehali iz rnf,K? Vol«# rasdolanlo le marsikje prineslo marsikakftao novotarijo Tako MeotartJe lo videti tudi na allkl—"«roa* nekega Japonskeo, soboodravnika e Jokohaml Odkar Jo bil v bomkssm napadu po rušo« njegov urad. opravila svo) posel kar o lom "«tata** uradu." preselil v litijskega. Na to sem; drugega. Mi »mo vas zato opomnil, ker se lahko'v Sachsonhcimu zgodi, da bi naredil kakšno nn- pust kraj v vsej pako. Nekateri mc namreč, Da h« vedeli. ^ Sftatrajn /a napačnega nepridi- «Ualni smo PrPftJ prava. Kdor se je kdaj vozil iz Ljub _____ . Ijane proti Mariboru, Gradcu in mesecev stran "d n«^ Dunaju po južni železnici, je šel so nam vzeli sr ^ sko/! Zidani most. Pod Zida- dni sem kar ***** J^L. nim mostom se Savirtja izliva v so mi dovolili «»' v ^ Savo Preko Savinje so sezida- Pnldek le h I k li Iz oglatega kamna most. Iz srm mu lahko Zidanega mosta Je bila Irpclja- «P*1* M 1 in stranu m«»" v— ^mofl tih, in pol! Trt.v«»^ W(> pop'Mti. Mai t i mm domobranski teror nad slovenci p»- (Nadaljevanje.) III. 1M4 poro- r «eto v št 93 od 17. III. poro-u „ vračajočih se domobrancih mU iz J*vt>rine. 2 * pozdravil komandant L »nilc Hesman, nato pa poroc-^IZ Kociper (znani "ideal" domobrancev) ki se je ^ .'borbe" udeležil in ustrelil komunista ter navduševal za «daljne "zmage." Cinično poroča št. 117 od 14. v 1944 o prisegi domobrancev. Novomešeanje sp zadnje dni L v skrbeh za domobrance, ptere imajo tako radi. Nekje .izvedeli—iz zanesljivega vira »veda—da bodo v kratkem moji priseči na Hitlerja. Kako t jim sedaj domobranci smili- 5» Pa imajo Novomešeanje le' obro in čuteče srce za domo- rance." V št. 128 od 28. IV. 1944 se Idajo neumne glede "Črne ro-Vkljub temu z naslado ob-avljajo nekatera naša najdena oročila o tej morilski tolpi, jih penujejo "naši neznani zavez-¿ki" in objavljajo sliko profe-orja Hajka Šubica z novomeške imnazije, kako dva vojaka s mirni rokami grabita po beže-ih partizanih, ob strani pa stota domobranec in nemški volk, ki oba napadata partizane. Iz teh citatov je razvidno, da domobranci sistematično zgajajo k izdajstvu in zver-vu, ki je v prvem delu te knji-e opisano. Da torej ta deja-ja niso dejanja poedincev, am-ak izvajanja določenega načrta a iztrebljenje vsega slovenske-l življa, ki se ni zvezal z Nem-, skupaj z domobranci. Ta listič pa daje tudi zanimi-s informacije o zvezi teh iz-jbljencev in prodancev z ita-janskim in nemškim okupator-m. )očim si "Črne bukve" prižemo pokazati partizane kot eznike italijanskega okupa-rp. svoje Vaške straže (!) pa k nekako obrambo, pa v št. rfl5. XII. 1943 listič "Za bla-ocetnjave" odkrito prizna ko je bilo. Piše namreč! ' "Na Turjaku ni bilo ne ma-rja Maiwalda in ne koman nta Rupnika, legijci tam niti daleč niso bili tako sijajno emljeni, kot so zdaj domo-anci, tam nismo imeli tankov aeroplanov, tam smo bili po lijanskem izdajstvu sami, tu je z nami močna nemška ijska." Omenjene hukve se pritožu j«, da italijanski okupator ni til bele garde boriti se zoper tizane. V št. 4 od 17. XI. 43 pa piše gornji listič: Sem pač imel Nemce za ta-kot so bili Italijani, ki so sebe varovali, poštene Slonet- nezaščitene puščali krem-jem boljševiških roparjev. Če nas bilo kaj premalo, da u-Wimo roparsko svojat, ki bi napadla, pa radiotelegra-no pokličemo na pomoč tan-in še stuke!" p tem lističu tudi piše o "vi-kem obisku" generala Roese-ki Je 16. VI. 1943 obiskal °vo mesto, in dokazuje s tem, Jt hlapčevski duh pred enim jvecjih krvnikov Slovencev Id): odlika slovenskega do-S ponosom navaja-hvale Nemcev. Tudi grajajo p domobrance, ki ob strum koraku in petju nemških edrajo ob strani in delajo ( «M., kar si pridr d t 't «-m zapiti. Danes pa je gospod poročnik Kralj prinesel 3,311 lir, ki jih je 35. četa zaplenila pri ubiti komunistki ter jih poklonil za naše ranjence. Gospodu poročniku pri 35. četi se v imenu ranjencev najtopleje zahvaljujemo, druge pa pozivamo k posnemanju." Št. 96. od 21. III. 1944: "Slika domobranca, ki z izgubljenimi očmi sedi za tretjim, četrtim litrom vina v zamazani, zakajeni gostilni,—ki se guga po mestnih ulicah s čutarami za pasom, ki celo pijan gre na pohod in s svojo okajeno pametjo spravlja v nevarnost in ob u-gled celo domobranstvo, mora povprečnemu človeku vzbuditi odpor. Nikoli ni junaštvo, če kdo v pijanosti zmerja in pretepa civiliste, razmetava bombe in s puško plaši vrane na Trški gori ali kod drugod." Tudi v št. 104 od 30. III. 1944 opisuje, kako boli srce človeka, ko vidi cele trupe domobrancev zahajati In posedati po gostilnah. "Druga rakrana je posnemanje Italijanov, kar se tiče nežnega spola. Poglejmo resnici v oči in bomo ugotovili, da v tem pogledu nič ne ostajamo za badogljevci!" Št. 109 od 4. IV. 1944: "—da boš kot domobranec, delal razdore, prepire, da boš kot domobranec poravnal svoje o-sebno maščevanje, osebne račune, da boš izdajal, potem zate ni mesta med domobranci!" V resnici vsi domobranci izdajajo svojo domovino. Zato ni mesta zanje v domobranstvu, a-ko nočejo biti izdajalci. Št. 112 od 7. IV. 1944: "Veliki petek! Oj koliko je tudi med nami žalitve božje, koliko kletvine, pijančevanja, ogabnega kvantanja!" V it. 125 od 22. IV. 1944 opisuje pod naslovom "Naš najhujši madež" pijančevanje na podlagi neštetih pritožb in ostrih ukrepov poveljstva. "Pijančevanje je zlo za domobranstvo. Jemlje mu ugled pri narodu." Št. 143 od 13. V. 1944: "Komunisti baje vnašajo v domobranstvo" "lastnosti in metode komunistov." "To so zlasti: surova podivjanost, samovoljna rekvizicija in ropanje, in temu podobne nelepe lastnosti. Kdor na vojnih pohodih ljudem krade in ropa, ali je surov do prebivalstva, je po duhu komu nist, pa četudi nosi domobransko uniformo in se na prsi trka, čes da spada med prve pro-tikomunistične borce in da je že toliko in toliko komunistov pobil." V št. 6 od 16. VII. 1943 opisujejo kako so se domobranci v nekem kraju ustavili v gostilni si naročili pijače, ko pa je bilo treba plačati, so gostilničarja ozmerjali in odšli. "Zato nikakor ni pravilno, da bi vsak posameznik ali posamezna skupi na kar na svojo roko izvaja re-presalije nad mirnim prebival stvom, mu plenila imetje ali ga omejevala v osebni prostosti Kako daleč že mora seči raz vrat v vrstah domobrancev, se vidi iz št. 19 od 10. XII. 1943 kjer imenuje naravnost pijance vanje največjega notranjega sovražnika, dočim označuje komu nizem za največjega zunanjega sovražnika. Št. 21 od 12. XII. 1943 opisu je odgovor, ki ga je pisec dobi od borca za vero, nekega domo branca, na vprašanje, zakaj se bori: "Mi se borimo za vero madona—in za narod, ve* kure prekleti—." St. 39 od 7. I. 1944 zahteva da je treba pijančevanje, psov ke, kletve, enolično izkoreniti tatvino, rop, neupravičeno naši Ije, strogo kaznovati, črno borzo m prekupčevanje zatretl, vlaču ganje in podobno preganjati samovoljno zapuščanje edinice in izhod Iz postojanke brez dovoljenja kaznovati, zapuščanje edinice v borbi kaznovati s smr t jO. vsako rovarenje. tožarenje ««davljenje anonimnih pisem kali rad ulit I Itd Res, prava banda' 4 Mnoge številke se pečajo i problemom domobranskega razvrata. ftl 44 od M. I 1944 pa—J4* pretopiti" m |K>eebeJ zanimiva Pod na*lo- vom "Rekvizitorji uhanov še: ' "Tudi domobranec mora rek-virirati. Pa kakšne so te rekvi-zicije? Zgodi se. da vojaki rek-virirajo na lastno pest, postopajo z neoboroženimi civilisti kot s partizani, surovo, kradejo, ropajo, jih pretepajo in mnogokrat tudi najboljše ljudi, celo take, ki imajo sinove pri domobrancih, jemljejo, vse, kar jim pride pod roke. Civilno obleko, perilo, kaj radi imajo čevlje. Škornje, pa tudi ura je malo-katera varna pred njimi—isto prstan. Pričakovati je, da bodo pričeli trgati še uhane deklicam ušes. Če pridejo do masti, si jo nabašejo kar v žepe, če pa izvohajo žganje, je pa joj, vse e pijano. Zraven pa preklinjajo; "Porka Madona, Buh; boste videli, kaj smo domobranci! Vam bomo že pokazali, da nismo partizani, ki samo kradejo, ropajo, pa morijo in kolnejo kot judeži, prmejduš hudičev!" Pa pride mamca: Vsaj tole kokoš mi pustite, saj vidite, da že nič nimam! Pa kaj boste s temi hlačkami?" Samo te ima naš Jožek in on menda ni komunist, saj je šele 10 let star!" "Pa i mej, kure stari! Daj nazaj tistega hudiča babi, da bo tiho!" Se ti zdi smešno, morda pretirano, toda spomni se rajši, kako ;ia bilo takrat, ko si tudi ti rek-viriral, pa rrci, če ni bilo res tako. (Se nadaljuje.) jr lasovi iz naselbin (Nadaljevanja s t. atranl.) obraz pa je bil čisto zelen. Oba sta se me oprijela in vzklikala: Mama, mama moja, s teboj greva!" Tako mi je bilo hudo, da sem se skoraj zgrudila na tla. antku je ime Polde, deklici pa Nada. Morala sem se od nju posloviti. Še poprej so nam dejali, ako bomo jokale, da ne bomo nikoli več videle svojih o-trok. Pozneje so hoteli, da bi šli Slovenci k vojakom in policisti so jih s silo gonili na zdravni ške preiskave. Pa so se branili z vsertji močmi in vsakdo je rekel, za koga se bo vojskoval— za lager? In zahtevali so, da nas pošljejo domov, oni pa so nam grozili, da nas bodo poslali na Poljsko in v Rusijo. Zabi-čevali so nam, naj si domovino kar zbijemo iz glave, da je ne bomo nikoli več videli. Mi pa smo le vedno mislili na dom in si želeli povrniti v domovino. Ta želja se je nam izpolnila. Proti koncu smo bili v lagerju Freiberg, ki je bolj majhno mesto. Tam smo 7. maja dočakali konca vojne. Prišli §o Rusi P RO g V K T A _ osvobodilna fronta in sloven-i ska kultura Dušan M ara v*'c Prva zahteva naše narodne vstaje je bila od vsega začetka boj proti vaem, ki so hoteli zagospodovati nad našo zemljo in proti vsem, ki so jih pri tem podpirali. To je boj za politično in socialno svobodo slovenske dežele, pa tudi boj za alovenaki jezik in za ohranitev in obogatitev tiste vrednote, ki je bila iiva v našem narodu vselej, tudi takrat, ko je bila naša narodna samoetojnost najbolj potisnjena ob tla, boj za slovensko kulturo. To stremljenje je bilo od vsega početka tesno povezano z našo borbo za svobodno življenje. V tistem času, ko smo proglasili v naših zasedenih mestih kulturni molk, se je slovenski partizan pogosto zamislil ob tabornem ognju in ob preprostih kulturnih prireditvah v prvih osvobojenih vaaeh v lepoto slovenake besed«. O-svobodilna fronta je sprejela slovensko kulturno (ledščino, sprejela je vse, kar nam je dobrega in plemenitega zapustila preteklost. Še več: Prešern in Levstik, Gregorčič in Cankar, vsi so doživeli prav v času našega osvobodilnega boja svoj porod. Njihova beseda je šla med ljudi, zajela Je široke plasti, spremljala in bodrila je našega borca v najtežji url. Kulturno življenje v naših središčih je z okupacijo zastalo. V predelih, ki so jih zasedli Nemci, so gorele slovenske knjige. Mariborske knjižice so prepeljali v Graz. Plakati na Štajerskem in Gorenjskem so pri povedovali v nemškem Jeziku, da sta to nemški deželi, ki se za vedno vračata k nemškemu rajhu. Primorska že dvajset let skoraj ni poznala tiskane slovenske besede in je ob zasedbi Ljubljane izgubila upe, da ji jo bo jugoslovanska armada vrni la. Življenje v Ljubljani je zastalo. Revije niso več izhajale, založbe so prenehale, Vzporedno a tem pa se je bu dila težnja po kulturnem živ Ijenju v naših svobodnih gozdovih, med prvimi partizanskim borci. Iskanje kulture, ki je ne opeke. Br«J mojega moža nam je dal priliko, da smo napravili vrata, šipe pa mi Je poslala moževa sestra iz Zagreba. Za kuhanje sem dobila staro peč, poprej pa sem morala kuhati kar zunaj na dvorišču. t Prosila bi vas, ako bi nam mogli poslati kaj odeje, rjuhe ali kaj podobnega. Živeža nam ne morete poslati, vendar pa se bomo že kako preživeli do drugega poletja, potem bomo pa že sami pridelali doma« Pišite mi, Če so bili tudi moji nečaki v vojni. Zaključujem in vas vse skupaj prisrčno po-in 16. maja smo bili že na ^u' zdravi jam-Vata sttra Pranči- proti domu. Potovali smo do *ka J«1"®1?' J" H?*Jf' ^ prou uu,,,u iCerk Je ob Krki. Pozdrave od ... et-,*;?:.:!: m.,*«.Vek* N.d. m .m. ka. ga in je trajala celih pet ted nov. Mi smo prišli domov » prvim transportom. Bilo nas je' V La Sallu, 111., In tudi v Cle-1 400 oseb iz 11 koncentracijskih velandu je precej rojakov, ki ao tjboriW J doma iz krškega okraja, zato bo Doma je strašno. Polja zapu- vas to pismo gotovo zanimalo, ičena vinogradi uničeni. Ko- Kakor se Je godilo nafti sestri in čevarji niso hoteli delati in vi-.njeni družini, tako morda tudi nogradov menda ne znajo obde-, vašim sorodnikom. Vse, kar lovati Stanovanja so razbita, »em videl v filmih, Je strašno. Ker niso imeli drv za kurjavo, Ali kadar zadene tvojt drsge. so razbijali hiše in z leaom ku- Je pa *e hujše. Kaj takega ne rili Nam ni ostalo drugega kot bi smelo biti. Ampak dogajalo razbita hiša. ki nima ne okenj, da Je dovolj star, da hI Imel ne vrat; podrta je tudi peí- in lahko malo več pameti, nič pohištva. Tudi lesa ne in. Frank Barblč tako značilen pojav v naši novi vojski, pa čeprav se je kazalo to v prvih čaaih le v najpreprostejših oblikah, Je za nas nov pojav in med najbolj razveseljivimi, kar smo jih srečali v naši borbi. Prvi začetki res niso bili prebogati; bilo pa je v njih toliko narave, neprisiljene lepote in toliko želje po njej, da je to marsikdaj odtehtalo kvaliteto. Na prelomcih dveh dob, v trdi reaničnosti čaaa, ki ustvarja puško in krepko besedo novo podobo slovenski zemlji in njeni kulturi, je ta našla pot iz središč med ljudi in v'vojsko. V urah počitka, pripovedujejo sU ri borci, nepoaredno po trdih bitkah, so se zbirali partizani ob tabornem ognju. Mehki narod ni napevi in glasna partizanska pesem, preprosta recitacija in ob koncu morda še poskočna melodija na harmoniki—to in še nekaj komisarjevih besed, je bil prvi partizanski miting. Ta je postal v poznejših mesecih, ko smo dobili osvobojeno osem lje, prva in najbolj- neposredna vez vojske s civilnim prebival stvom. Ko govorimo o kulturi v Ča su osvobodilne vojne, moramo predvsem ločiti dvoje: kulturno .ustvarjanje in kulturno življenje. Prvo se kaže v novih u metniških delih, ki nosijo pečat novega časa, v pesmih, v zametkih proze in drame, v sliki in kompoziciji. Drugo pa kaža razmah gledališkega življenja koncerte, razstave in radijske kulturne sporede. Oboje dopolnjuje naš osvobodilni tisk, ki je že prešel od čaaopisov do lepih grafičnih izdelkov, kakršni so Zgodovina VKP, zbornik Novi narji zborujejo na umetniške mape. Posebno poglavlje prosvetno življenje v vojski in na terenu, šolstvo Itd. Nedvomno je, da bo naš čas doba osvobodilne vojne, močno oplodil slovensko umetnost Zlasti besedna umetnost, pripovedna in tudi dramska bo našla v njem nadvse bogate snovi Vendar moremo gledati v tem kar danes že imamo, komaj prve dobre začetke. Močnejši izraz je našla doslej, besedna u-metnost k večjemu v pesmi, ki je bila, govorjena in peta, naj-zvestejši spremljevalec partizanskega Življenja. Prav vse partizanske pesmi, ao imele svoj časoven pomen. Prisluhnili ao jim ob uri počitka nafti fantje, ko so jim jih brali Bor, Sc-liškar in Kajuh in vsi pevci naših gozdov, Res je, da je bilo v vsem tem mnogo glasnih besed, ki so užgale takrat, pa bodo jutri pozabljene. Marsikaj pa Je v množici te poazlje zdra« vega in dovolj močnega, da bo ostalo za vedno zapisano v zgodovini slovenske kulture na veliki prelomnici dveh dob, Mnogo šibkejši je odaev našega čaaa v pripovedni umetnosti, Treba je priznati, da z izjemo nekaterih boljših feljtonov zadnjega čaaa, Kranjčevičevih, Kozakovih in Koamačevih, še ni- _ t , S ■ " " ..... ................. 11 " 1 ■ "IB' smo priftli mnogo naprej od ra- Razni mali oglasi portaže. Vse dogajanje nam je - že preblizu in tudi pogoji so za (>r»r hill time /daj vae premalo ugodni, pisa-1 BEAUTY OPERATOR telji sami pa preveč- zaposleni Also «part time Beauty Operator. *j t r_ . . . v __ Excellent salary - Good hour«, z dnevnim delom da bi te mo-- PieilMnt wJrkin< c„nd,tion> Kil nastajati večji teksti pisani; AN(JKl INKS BEAUTY SHOP t umerjenimi pogledi. Isto ve- 64Q7 N lk.„ . H.i«rBate 0018 ja tudi za dramatiko, ki je da- -.....—- --------------------- - a sicer fttoviUlO več in so do- BUTCHERS, STUFFERS šivela nekatera dela, zlasti Bo-| and SMOKERS rova. ob uprizoritvah do neke mere močan uspeh. Vendar gre Apply tudi tu še vedno le za poskuse, DAVID BERG SAUSAGE CO. dan^več ali manj uspele, kt 449 W. 37th St. jim bodo sa bodoča dela te vr- ste, ki morajo postati, zmanjša la vrednost in če že ne pomena. GENERAL HOUSEHOLD Assist with plain cooking • No Med vsemi vejami nafte ume- heavy laundry, no windows. Own tnoati je doslej najbolj prikaza- room and bath. Some free evenings Phone PLA 7S4S WAREHOUSEMEN Active Progressive • Permanent THOMPSON PRODUCTS, INC. 2619 S. Michigan Ave. YOUNG WOMAN Ktir general houaework - Must stay, Pleasant apartment Young family 125 a week Phone: HYDE PARK SI04 MAN WANTED Buahelman and Preaser - Top salary. Good transportation • Permanent PARKS1DE CLEANERS SBM Divereey __Berkshire Ml 1 _ 2 YOUNG MEN tot light work <7<>« an hour to atart)—also 1 ARC WELDER OOehr.—1 DRll.L PRESS OPERATOR—78c hr, (2nd shift— ISO I'M to I A.M.) ILLINOIS» la naft čas upodabljajoča u-metnost. Sredstva ao skromna. Največ ao delali naši mojstri v linoleju, ki pa daja prav gotovo najmanj pogojev za uapeh. Vendar nam je prva razstava naših umetnikov, ki smo jo videli v letošnji zimi na osvobojenem ozemlju poleg Pirnato-vih, Miheličevih in Klemenčlče-vih map, ki so izšle v tisku, dovolj zanesljiv porok, da bodo naši mojstri v boljših razmerah in s sredstvi, ki jih danes nI, ustvarili dela, ki bo4o odsev našega časa in njegove veličine. Borba slovenskih partizanov, pohod in življenje v partizanskem taborišču, naši požgaai domovi in porušene vasi, lakota in hrepenenje v koncentracijskih taboriščih, mučilnice v fašističnih in belogardističnih je Čah, talci s rokami zvezanimi na hrbtu in veftala, ki jih je razpel okupator nad vso slovensko zemljo—to so motivi, ki ao jim dali življenje naši umetni ki, ki ao šli sami skozi ječe in taborišča in skoij vae trpljenje" moN WORKS, 118 East 75th St. In lepote partizanskega življenja, O vsem tem nam pripovedujejo MlhellČeve, Pirnatove in Klemenčičeve mape, dela Božidarja Jakca in vseh mlajših mojstrov, ki so jih v tej zimi prvič razstavili, Če velja za nafto upodabljajočo umetnost, da je prva in še najbolje upodobila naš čas, pa velja za glaabo, da je nafto borbo kar najvzeatejše spremljala in se z njo najtesneje povezala. Slovenake pesmi, stare narodne In nove partizanske, ao bile sestavni dol življenja naših prvih partizanov; vnašale so v njihove vrste vedrllo in jih bodrila. Nešteti pevski zbori, ki ao jih ustvarile nafte enote; Invalidski pevski zbor, ki je kot najmočnejši med njimi obiskoval nafte borce na fronti in ranjence v bolnišnicah, naše vojaške godbe, vrata novih kompozicij—vse to nam zgovorno pripoveduje o tem, da je naft narod tudi v tej vojhi ohranil svojo staro težnjo po glasbenem življenju In jo fte bol poživel. Še več: v naših dneh Je zajelo glasbeno življenje tudi naftega novega vojaka, ki je danes človek t bogato dušo in hoče lepote. (Konec prihodnjič,) OLAJŠA BOLEČINE HRBTOBOLA Tiikst )• *»M, mmtorni n«. »le niellait I»av«d«n hrbta bel. iawMM'i U.. k Pleaiai I Ola)*« iHilaetn*. atrai«. »>• «•«i i«nun Veliva p*M*t*«i V vaah irkmiija, KahUvstl« a iMMM Šahov«*«) RABITE MILO IN "SOAP FLAKES"? in»l raima Bakl lena meet le sa tide leve mila . hladilni« nyiem la drugih pomanjkljivih stvari. ZAMENJAJTE RABLJENO MABTI Kliub rmmu hujekanju proti unija», katoromu ao bllt rojaki tspoetarljeni mod vojno, ta kapital! - na propaganda ni poveam uapela. Na »lik! le vidotl valeren* sedajo vojno In Mano nnlJe oljnih i.l.vre* ki plketlreJo pri «otllnld e Pori Arthur!«. To«aa. Stavka oljnih dala* ko le vlada taeo«la rellaarlj*. kar pa nI raftilo eporaofa epraAeaJa ta h leve aa »v Je Mla kaačaaa. setftaaje plač ta 10%, "a nation of nations" A NEW BOOK BY fcOUIS ADAMIC Frica 13.80 Aleo the followInq hooka by Ike aan «o aulhori My Native Land........ . 3.75 From Many Land«..... . 3.50 Grandsons , , ........ . . . 2.50 Laughing in the Jungle. . 3.00 My America 3.75 Native's Return . 2.75 Two-Way Passage 2.50 What's Your Name?, . . . 2.50 Order from Proletarec 2301 South Lawndale Avenue Chicago 23, III. Ji. immmmmu IZZA KONGRESA Zgodovinski roman Spisal dr. Iran Tavčar Starting Rat* ftfc per hr. | Plenty overtime - Paid vacations ALLOY CRAFTS CO. 4429 Court land St (Nadaljevanje) Nato je prijazneje vpraial: "Kaj si ujel zadnjič?" . "Kaj čem ujeti," je odgovoril Skile čemerno, "kaj čem ujeti, če v potocih, ki si mi jih odkazal, ni ne ribjega, ne mačjega repa! Goriiki graben je prazen, Farjevec ni za nič, Kapsov graben ni za nič in Kozja noga je prazna bolj kakor izstradan kravji vamp!" "Tako hudo pa že ni!" ga zavrne ribiški moj- ster. t m. i» "Fižmojster, pravim ti, da je še hujie! Ce ujamem par kliničev, par črnookic ali pa že celo par činkeij, pa si mislim, da sem v nebesih in v trhleni svoji škatli kar od veselja poskakujem, Hudič je, ti pravim! Sikstum!" Ponižno je prosil: "Daj me no med lovničarje, fižmojster! Pa koga drugega med potokarje vtekni! Saj so tepci, ki mislijo, da je potokar boljši od lovničarjev?" "To ni mogoče!" "Ti reci, pa bo mogoče! Vsak petek ti prinesem v hišo ped širokega karpa ali pa težko ščti-ko, da ne bo skoraj prostora zanjo v tvojem želodcu!" "Je vse zasedeno! Kar ujameš, itak vse v žganju zapiješ! Ni prostora!" In "fižmojster" je Vkorakal s ponosnostjo, ki je bila primerna visokemu njegovemu ribiškemu dostojanstvu. Čeljustnik je vpil za njim: "Sem te poznal, ko si na gmajni še gliste kopal ter jih nam ribičem za denar prodajal! Kdor ti več da, ta več velja pri tebi! Pojdi, kamor češ, magari vragu v čreva!" Ko se oni za to kričanje ni zmenil, je ta še 'vpil: "Kako to, fižmojster, da te oesar ni na kosilo povabil? Da sem jaz cesar, bi te gotovo povabil, če ne za drugega, pa zavoljo skled, da bi jih ti pomival! Sikstum!" "Ne jezi se, da ne zboliš, Miklavž!" Tako je vpila vesela družba, ki je ravno takrat prihajala na prizorišče. Bili so čolnarji iz Zaloga. Pristopili so bliže, da se udeleže razgovora. Miklavža s» itak vsi pijanci dobro poznali in naravno je, da so ga poznali tudi zaloški čolnarji. "Kaj kričiš, Skile?" vpraša Avšičev Jaka. "Morda se jeziš, da nisi povabljen danes zvečer?" ' "Čemu bi se jezil! Sem bil povabljen, pa le v tvoji družbi, Jaka. Iskal sem te tri dni in tri noči. A rta Savi si bil in tako ga danes ne bova pila zlatega, cesarskega vina. Skoda!" "Na Savi ste bili?" se je vteknil vmes stari Anžek. "Kakšno ste pa kaj vožnjo imeli?" "Dobro in slabo," je odgovoril Juka. "Danes smo pili, jutri smo spali!" "Ježeš, alf se sme spati na vodi?" "Na sodih, če so skupaj zbiti in če se vozimo navzdol, se lahko napiješ in naspiš! Ce se vozimo v ladji navzgor, pa druga poje. Takrat ni življenje prida!" Anžek še vedno ni bil prepričan: "Pijani vendar niste, ker ni držajev pri barigljah!" "Čemu bi ne bili! Malo nevarno je že, pa pazimo drug na drugega!" Anžek je koprnel: "Ihta, ohta!" Avšiču je dobro delo, ko je videl starca v strahu. "Brez nevarnosti ni," je govoril važno, "tu-intam se kaj zgodi. Lansko leto nam je Brdavsov Tinče zdrknil z barigelj, ko smo najmanj mislili. Z Loga pod Litijo je bil doma. Z očetom sta se sprla in zategadelj je bil prišel k nam čolnarjem." "Ste ga dobili potlej?" "Ravno pri Močeniku je bilo, kier je tisti hudi curek in tisti veliki vrtinec. Se zastokal ni, ko je tlesknil v Savo! Tako je bil pijan! Parkrat ga je vrtinec zasukal, pa je bilo po njem. Z drogovi smo nekaj drezali po vodi, ki je bila tisti dan kalna, pa vse skupaj ni bilo nič! Ko smo ladjo nazaj vozili, so pripovedovali, da ga je pri Renkah na sipo vrglo. Možje, Sava je hudobna voda in naš kruh je grenak!" Stari Anžek je vzdihoval: "Jezus in Marija! Utonil je! Utonil je!V Sedaj je poprijel Čeljustnik besedo: "Kaj ste včeraj vozili?" "Polovica barigelj je bila z žitom nasuta, druga pa nalita z vinom." "Torej žito in vino!" In Miklavž je radovedno vprašal: "A kaj na-vrtate, kadar imate suha grla?" "Boš vrtal, hudiča!" se je zajezil Jaka, "ko ti pri vhodu v Zalog prevohajo vsako špranjo na barigljah! In če kaj iztaknejo, ti odtegnejo pri zaslužku, da si črn ko noč, ali te pa še zapro, ali pa ti jih naštejejo z batino! Trpljenje je trpljenje! Delavec je vsak revež, posebno pa takrat, če je v žeji bariglje navrtal!" Skile ga je oblastno zavrnil: "Trpljenje, bi dejal, ni posebnega! Saj voda za vas dela!" Te besede so AvšiČa posebno razjarile: "Kaj boš pel? Če ti solnce sije na razbeljeno bučo in če imaš v ladjo vpreženih kakih petnajst jarmov volov, pa boš videl, kaj ti voda dela!" "Meniš 11, da meni ni vroče, kadar brodim s svojo škatlo po Ljubljanici?" "E, kaj boš ti, Skile! Če ti spodrsne na slabi poti jarem, da si zlomi par volov sprednje noge ali pa še celo zdrkne v Savo, potem kliči hudiča, če ti bo hotel pomagati!" Eden čolnarjev se je vmešal: "Čemu se prepirata? Težak kruh je na Savi, težak! Danes pa imamo denar in v Ljubljano smo prišli, da se dobro imamo. Čemu lazimo tod okrog? Cesarjev in generalov, ki smo jih hoteli gledati, ne bo; da sem hotel gledati prazne zidove, ostal sem lahko v Zalogu!" "Prav govoriš," pravi Jaka. "Pojdimo k Zi-danu! Tam imajo sladko vino in mlado gospodinjo. Vino bomo pili, gospodinjo pa objemali! Danes je še denar, Jutri pa ga ne bo več! Pri 2idanu bomo židane volje; jutri pa zopet na bariglje, da se odpeljemo po hrvaško koruzo, ki naj jo vrag vzame, njo in zeleno Savo!" Čolnarji so odšli. "Kako se to napihuje!" je godrnjal Miklavž za njimi. "Če jih na stol položiš in vsakega pretepeš kakor otep na pkednju, pa ti od vseh ne pade kopa petič!" (Dalje prihodnjič) FIIOSVETA "Jako točni, gospod poročnik!! Razni mali oglasi T"čUto^avaden vojak, milos- GRINDERS and POLISHERS tna! Obljubil sem ¿b d van. j- Beginner, and Experienced stih." Poročnik je potegnil uro in pogledal nanjo. Vsa grajska družba se je zbrala krog njega. Poročnik je vsakega pozdravU. za vsakega je imel besedico, lepo in pripravno, kakor bi jo snel iz tiskane knjige. 'Takoj gremo k mizi! "Samo en trenutek, milostna, samo en majčken trenutek, da se otresem prahu ¡¡^^^ ČETRTEK. 25. PORTER 8 hr. day - 6 day week - Sunduys off. Pcrmuncnt. Residential hotel Apply manager 1845 K. 60th Street Dorcheeter 4300 MAIDS ______________| For North Side fujnished apart- "ali r..i "riornKtite da nisem ments, one for full time, one for ■""■J ___ _ ■ nari limv Pleasant working fundi- oaj res: yp^ .c, u. ^ plcagant ^orking condi. ze prej velela. Mic , Francka, [~nB topBalllry. See Mrs. Broxham, Maretka—brž, brz krtače, da 6822 AshUn(i or can Sheldrake 2734. Razni mali oglati WTOBRA osnažite prah gospodu poročniku!" Tri služkinje so prihitele . . . Krog vogla je prišetal filozof Ivan. "Sedaj smo vsi! Takoj v o-bednico! Poglejte, gospod profesor, kako je gospod poročnik | točen! Kakor ura!" Ivan je mirno in dostojno pozdravil prišleca. Ali pl. Dovič mu je pokazal, dasi zelo vljudno, da je Ivan vendarle ple-bejec in hlapec. Ivana je zgrabil ta odzdrav. Zakaj predobro ga je umel. GENERAL HOUSEWORK Plain cooking Experienced with children Stay Call—Spaulding 0633 WHITE COOK Own room and bath Excellent working conditions Call Delaware 8348 GENERAL HOUSEWORK Own room. $25 No small children. No Sundays MRS. FOGLELSON \ -,*< 1158 Forwell Rogers Park 1176 COOKING— General housework - White - Adults; extra help; no windows, no laundry; stay; references. $30. 7372 Sheridan road Sheldrake 3844 AUTO MECHANIC EX-SERVICE MAN PREFERRED Apply HERB'S TEXACO SERVICE STATION 540 E. 75th St. WOMEN—White We will train you in light factory Ostal' jerzadaj za družbo in po-' work; permanent; excellent working časi, s težko nogo šel po stop- conditions; 45 hour week; starting nicah. V grlu se mu je nekaj wage 55c hr. NU-DEAL PAPER ožilo, kakor bi zastajal grižljaj BOX CO., 2509 W. Cermak Rd očitanega kruha, za katerega I posoja plebejec glavo gospodi 1 HOUSEKEEPER i - ' • .. - ..t j To work in "Beautiful River Forest —Vzkriknil bi bil, pest bi dvi- Reiidervce« Plea,ant working con- gnil ali potajil se je in ponižno dition8. 2 children. Have own room sedel za mizo, kamor so mu ve- and bath. Phone office week days leli 9 to 5 p. m. DELAWARE 8300 Obed je minil. Ivan ni izpregovoril pet stavkov. Vse je šumelo in se vr- GIRLS Machine operators—8 hours day; 5 _____ ___„ ______________day week. Piece work. Good sal- telo krog poročnika, ki je bil ary, Steady position. Apply now. EMPIRE TAILORS 673 W. Madison. Dearborn 0055. DOMESTIC Light housework - Plain cooking; no windows; no laundry; other help. Private room, bath, radio. $30. SWARTZ Bittersweet 4537 Razni mali ogLjj buildInglabor^ Union FREEVOL-SMEDBERG * J 901 S. Kilpatrick Ave or 5807 W. Chic^u! SHEET METAL W^^ for Furance Co. and Gutter Wo*p*>d profesor, Rudolf jaha po cesti'" Dvignila je tokn in r drobnim I "Kako jezdi!" Naslonila se je na ograjo in gledala nepremično za jezde-» cem, ki se je čezdaljc bolj bližal gradiču. Nobene besede ni več izgovorila. Ivan je staj za njo in tudi gledal jezdeca. Ko ga je Karla prijela za roko, je ves vztre-petal in se razveselil. Ali sedaj je gledul to črno liso, ki se je bližala po cesti; rdela se mu je kakor vran, ki leti k pogrebu njegove sreče. Nsenkrst. kakor bi sunil z neokretno roko med strune, naenkrat se je domislil, da Karla ni prijela za roko njega. da jo je le |xid*la temu čr nemu jezdecu. In pikapolonica je prišla h Karli in ji povedala, da se ji bliJa sreča, in je zletela naravnost tej sreči naproti Sedaj morda *e sedi konju na prstom kazala na cesto, kjer se grivi in Rudolf jo gleda ter raje dvigal majhen oblak, pred1 «ume knljenje njenih peroti. Ivan je drhtel. Zaželel je, da bi izginil. Odstopil je za dva koraka tako tiho, da ni zašumel pesek pod nogami in da Karla ni opazila. Prvič v življenju se je vzbudila v njem muka, ki jo povzroči tista, ki seže v tvoje srce in trga tam iz njega nekaj, kar si imenoval svoje, samo svoje, najljubljenejše na syetu. In prišla je pikapolonica—zmečkal bi jo, če se vrne—prišla je povedat, da plove po cesti črni vran. Tu mu bo iztrgal—saj mu je že-. kar je iskal cela leta, kar je sedaj našel, prav sedaj, pred enim dnevom » . . Jezdez se je bližal, v solncu se je lesketala sablja. Razločno se je videlo, da se je ozrl proti gradu in pridržal konja. "Je že tu! Pojdimo mu naproti!" Karla se ni ozrla na Ivana, pustila je vezenje na klopi in bežtla iz vrta. Ivan ni šel za njo. Gledal je med gredicami, koder je hitela Karla, in čutil je, da se v bolečinah trga od njega pol srca. Krog ustnic se mu je začrtala bridka poteza . . . Obrnil se je in izginil med vrtnim zelenjem . . . Pred gradičem je stala pol-kovnica in gledala po bregu, koder je prihajal Rudolf. Razja-hal je, ko je ugledal Karto. Karla mu je prihitbla naproti in mu podala roko. potem pa prijela na levi strani konjs za povodce in korakala 1 njim. Na dvorišču je sprejel konjs stari, "kanonir" Lovrenc in ga od vedel v hlev. v grajskem stolpiču je udarilo kladivo na zvonec dvanajst krat. Experienced BEEF & PORK BUTCHERS Good pay - Steady work Apply KERBER PACKING CO. South State St., Elgin, 111. Austin 4844 State - Washington Elevator Operators File Clerks Mail Clerks Telephone Operators Excellent working conditions STEADY EMPLOYMENT Apply Room 241—Personnel Office HOTEL SHERMAN MARSHALL-FIELD & CO. Slip cover cutters, spotters, pressers. Fine buttonhole makers, slip cover drapery sewers. Plesssnt working . D u - . . conditions. Employment office— 3rd floor STATE and WASHINGTON GIRLS Beginners DRILL PRESS OPERATORS and BENCH ASSEMBLERS Steady jobs CHICAGO SPRING HINGE CO. 1500 CARROLL AVE. Near Ashland Sc Lake Laundry H-E-L-P Apply Room 241—Personnel Office HOTEL SHERMAN american colortype co. Permanent Position! Good Wages WOMEN BINDERY GIRLS TABEL WORKERS Apply 1151 W. Roscoe 1 257 Fullertoi Women and Girls Wanted to work ln a fttctfory Experience not necessary GOOD PAY Steady employment Apply at J. GREENEBAUM TANNING CO. 3057 North Rockwell Stroot ' MEN-BOYS*' Get a permanent job in a growing business. No experience necessary. See Mr. Gervase JOHN F. CUNE0 465 W. CERMAK All ate narofcenl na dnevnlk "Prosveto"? Podplrajte svoj list I ženske ki ste bile uposlene v vojni Industriji All gledate ss dalo? TELEFON KOMPANIJA RABI HIŠNICE (JANITRESSES) Ženske za čiščenje v vA delih mesta od 5:30 pop. do 12. ure ponoči Rabimo tudi POMAGALKE V JEDILNICI Oglasite se v uposlovalnem uradu za ženske ILLINOIS BELL TELEPHONE COMPANY v pritličju 309 W. Washington Si. CHICAGO ICE MEN - BUS BOYS STORE ROOM MEN Uposlevaini urad na 3. nadstr. MARSHALL-FIELD & CO. State - Washington WAITRESS Must be experienced Pleasant Working Conditions No Sunday or Holiday Work GOOD PAY STEADY WORK ORONI RESTAURANT 120 N. Halsted Can. 9885 COMPTOMETER OPERATORS Sslsry and Bonus Excellent Post-War Opportunities Hibbard-Spencer-Bartlett Co. 18 So. Michigan Avenue Mrs. Freebury—Fifth Floor BOYS 18 to 25 Years Old STOCK COUNTERS To Work in Warehouse SALARY and BONUS Excellent Post-War Opportunities Hibbard-Spencer-Bartlett Co. 18 So. Michigan Avenue Mrs. Freebury—Fifth Floor _MEN & WOMEN Straw Operators Bigger Choice of Positions NOW IZKU&ENE NA "SATURN" KITAH l_h_*n *;ATER»„5et *tftrted ri«h! Dobre delavne okoliVine Najboljše cene j STALNO DOLGA SEZONA "Daylight workroom" I Oglasite se. pi tpravljeni za delo pri DEL-RUTH HAT CO. 153 No. Wabaah Ave. DEARBORN 28116 V Proa veti so dnevne svetovne la delavske veatL All lib čila te vaek daa? PANTS MAKER AND CUTTEI (Experienced) STEADY WORK PANTS FACTQ^Y LOCATED TWENTY MILES FROM i 001 EXCELLENT OPPORTUNITY FOR GOOD WOKKER 1 t. t •. q HARRISON 7196 now for a BIG Autumn and Holiday Season. Both selling and non-selling—For Men and Women. Discount to employees on purchases 6th Floor Employment Office netcher's BOSTON STORE SUI. It M.dUon Secure your future with an old establithecj company WE HAVE SEVERAL OPENINGS FOR e DESIGNERS, ENGINEER* e MACHINE DESIGNERS e TOOL DESIGNERS e DRAFTSMEN e LAYOUT MEN Salary commenaurate with ability Excellent working conditiona Many company benefits Write, give aga and experience to: GENERAL MANAGER MR. BILLINGHAM OR PERSONNEL DIRECTOR MB. MARKE W. F. & JOHN BARNES COR'* 301 S. W.ler St. - Rockford. III.