Leto LUE Ml 157.
Današnja številka valja izjemama 2*25 Din.
V LlnMinni, o sreda 15. lalllo 1925.
Ifthala vsak dan popoldne, izvzemal nedeljo In praznike. — Inaerati: do 30 netit ä 2 D, do 100 vrst 2 D 50 p, večji fnseraü petit vrsta 4 D; notice, poslano, izjave, reklame, preklici beseda 2 D. — Popust po dogovoru. — Insera ni davek posebej, — »Slovenski Narod11 velja letno v Jugoslaviji 240 D, za inozemstvo 420 D
Uaravnlštvo: Kcailova ulica štev- 5, prltlieie. — Telefon štev. 304» Uredništvo: HnaZiova ulica it. 5, I. nadstropje. — Telefon štev, 34.
Poštnina plačana v gotovini.
V prid francoskemu dnevu velja današnja številka Din 2.25.
Razpad opozicijonalnega bloka
Na dnevnem redu včerajšnje seje narodne skupščine je bila interpelacij-ska    debata o priključitvi Avstrije k Nemčiji. Interpelacijo je vložil znani klerikalni srromovnik posl. Smodej,   ki je hotel s tem menda dokumentirati, da je SLS edina stranka v Jugoslaviji, ki ima v svojem parlamentarnem klubu patentirane strokovnjake za zunanjo politiko. Posl. Smodej seveda z odgovorom zunanjega ministra že iz navade ni bil zadovoljen, dasi je dr- Ninčic jasno in precizno izjavil, da ie naša država nasprotna priključitvi Avstrije k Nemčiji, ker bi pomenil ta korak kršitev obstoječih mirovnih pogodb, in je v slučaju, da bi prišlo do take kršitve, pripravljen storiti vse. da z vso enerjrijo ščiti naše interese. Nezadovoljnost posl. Smodej a in njegovih kolegov in »Jugoslovanskega« kluba pa je doseglo vrhunec šele potem, ko je Pavle Radič kot zastopnik najmočnejše stranke v bloku »narodnega sporazuma in ljudske demokracije« obrnil temu bloku hrbet s tem, da je nastopil proti klerikalni interpelaciji in glasoval po zaključeni debati z ostalimi radičev-ci za vlado. Klerikalci so torej pri debati o Avstriji doživeli dvojni polom: Polom s svojo interpelacijo, ki se je izkazala za docela neumestno, in polom svoje politike, ker so jih pri tej priliki zaputili najmočnejši zavezniki. Njihova interpelacija je bila itak brezpredmetna, ker bi znal naš zunanji urad v slučaju potrebe brez njih primerno opredeliti svoje stališče    napram eventuelnernu resnemu poizkusu  priključitve Avstrije k Nemčiji. Pri tej priliki pa se je SLS tudi prepričala, da ie »blok narodnega sporazuma in ljudske demokracije« prenehal obstojati.   Ostali so le še klavrni fragmenti, med katere spada tudi SLS. ki bo lahko igrala odslej na razvalinah opozicijonalnega bloka preroka na ruševinah jeruzalemskih.
Ooozicijonalni blok Je z včerajšnjim nastopom radičevcev razpadel, kar priznava brez ovinkov tudi škofov list. ki poroča danes iz Beograda da je gotovo, da bo Pavle Radič jutri prijavil izstop iz bloka, ako pride na sejo in če se mu bo zdelo primerno, da svoj izstop javi pismeno. »Slovenec« pretaka bridke solze nad popolnim polomom tigrovske politike, ki je bila v ostalem že spočetka obsojena na neuspeh. Glasilo SLS piše namreč, da se smatra v zvezi s tem zadnji čin Pavla Radiča. ki je ob priliki Smodejeve interpelacije glasoval s svo-iim klubom za vlado, ne da bi se prej dogovoril z ostalimi člani bloka in naznanil svoj izstop iz bloka, za nelojalen in nasproten poštenim parlamentarnim običajem. Tej jeremijadi sledi samoto-lažba, »da bo hrvatski narod kmalu sprevidel, da ie prevarjen (?) in da bo prišlo zooet do skupne fronte vseh tistih, ki žele pravi sporazum med vsemi tremi narodi.« To javkanje in lamentira-nie Pa ne bo klerikalcem prav nič^po-magalo, ker so naDravili včeraj radičev-ci z niimi kakor z izžeto limono, v kateri ni več soka. Politika hujskanja brata onoti bratu, politika fanatičnega separatizma in plemenske mržnie. izvirajoče v našem slučaju iz verske nestrpnosti, ie doživela v Jugoslaviji polom, kakršnih pozna zgodovina le malo. S tem polomom ie zapečatena usoda tistih ana-hronističn;h političnih formacij v nasi naciionami državi, ki so skušale na umeten način zajeziti med Imdstvom zmagoviti pnh~d raroslovenske misli in pripraviti teren za razpad unitaristične Jugoslavije. V tem je največji in gotovo zgodovinski pomen včerajšnjega dogodka v narodni skupščini. Z druge strani Pa lahko z veseliem zabeležimo zmago tistih, ki so dosledno zagovarjali politiko narodnega edinstva in popolne sloge med Srbi. Hrvati in Slovenci. Teorir ia o treh narodih je skupaj z avtonomi-zmom in federalizmom žalostno propadla in kanitulirala pred unitanzmom.
Razpad opoziciionalnega bloka pa mora vplivati tudi na nadaljni razvoj naše notranje politike, zlasti na razmerje med poedinimi strankami pri vs|" bodočih kombinacijah. Dosedanja naša opozicija, ki so io dejansko vodili klerikalci, je bila v vsem svojem delovanm skrajno razdiralna in destruktivna. Poslanci SLS so v narodni skupščini samo kričali in razbijali, samo ovirali normalno parlamentarno delo, ne tia bi skušali s stvarno kritiko vplivati na vodstvo državnih poslov ali skrbeti za ljudstvo, ti um je v svoji zaslepljenosti nasedla
Razkol c
Viharna seja kluba HSS. — Pavle Radič pometa s svojimi nasprotniki, — Radiču izrečena zaupnica. — Eksodus zajedni-
čarjev, ki ustanove svoj klub«
— Beograd, 14. julija. (Izv. Ob 14.) | svoji zahtevi slede zaupnice ter ni lašnji dan je dan političnih napeto-    dovoliti nobene besede. V klubu je
velikanski vihar in prepir
Današnj
sti in obenem dan razčiščevanja in obračunavanja med posamnimi političnimi skupinami. Največjo senzacijo vzbuia razkol v klubu HSS. Posl. Pavle Radič, tako trde vsi. Je na brutalen in naravnost nečuven način kot absolutist vrgel iz svojega kluba zaiedničarie in še nekatere radičevce, ki ne odobravajo njegove politične taktike.
Posl. Pavle Radič fe klubsko sejo otvoril ob 10. dopoldne. Seli je prisostvovalo 59 članov kluba, med drugimi skoraj vsi zajedničarji. Vsi so napeto Pričakovali, kdaj prične Pavle Radič poročati o poteku pogajanj z radikali od-nosno o doseženem sporazumu. Toda bili so razočarani. Pavle Radič ni v svojem kratkem poročilu o situaciji niti z besedico omenjal doseženih rezultatov niti vprašanje sestave vlade RR.
Klubu je stavil samo vprašanje zaupnice. Naglašal je, da potrebuje v svrho razčiščenja situacije klubovo zaupnico in zato zahteva od navzočih, da mu izrečejo to zaupnico. Zahteva obenem, da se razjasnijo odnošaji v klubu samem. Kdor je za sedanjo politiko, naj glasuje, kdor ne, naj se odstrani.
Nekateri člani so se oglasili k besedi. Zahtevali so od Pavle Radiča pojasnila slede pogajanj z radikali. Toda Pavle Radio je trdovratno    ln   absolutistično    vztrajal pri
hotel
nastal
Zajedničarji so protestirali proti temu postopanju ter obenem protestirali proti izjavi, ki jo je podal Pavle Radič 27. marca v narodni skupščini, s katero odobrava izvedbo vidovdanske ustave brez vsake revizije.
Klub je nato Izrekel Pavlu Radiču oz. Stjepanu Radiču zaupnico z večino glasov. Proti so glasovali zajedničarji razen dr. Kralaca in okoli 10 radičevcev.
Po glasovanju je Pavle Radič pozval z odločnim tonom zaiedničsrje in ostale, ki so glasovali proti, da zapuste klubske lokale.
Predsednik HZ dr. Lorkovlč je nato začudeno vprašal:
»AH pomenja to izključitev fz kluba?«
Pavle Radič ni dal na to vprašanje ni-kakega jasnega odgovora. Zajedničarji so nato demonstrativno zapustili klubske prostore. Bili so zelo ogorčeni, kar je posneti iz klica dr. Bazale pri odhodu iz kluba. Dr. Bazala je vzkliknil: »Izdajice! Vidimo se pred licem naroda!«
Zajedničarji z nekaterimi radičevci nameravajo ustanoviti svoj lastni parlamentarni klub, ki bo štel okoli 15 članov. Od radičevcev so se pridružili že danes zajed-ničarjem posl. J a g a t i č, V o j k o v 1 č, U r o j i č, dr. Bud, Miklavčič, Traja n o v i c.
Sporazum pred raniminlm Klubom
Radičevci so priznali Vido vdan sko ustavo ia vse obstoječe zakone« — Odpor radičevcev proti samostojnim demckr*to3i, — Poslanec Dragovic protestira ©roti snoraznmu bres SDS. — Demisija vlade nocoj. — KMb odobri s^oraztsm.
—» Beograd, 14 julija. (Izv. ob 13.50.) Danes ob 10. dopoldne je bila seja nnrodno-radikalnega kluba. Pred sejo je bil v vili ministrskega predsednika Nikole Pašiča sestanek triumviraia. Marko Trifkovic kot glavni voditelj pogajanj je klubu v glavnih črtah pojasnil potek pogajanj z radičevci, očrtal v glavnih konturah doseženi sporazum s KKS. Marko Gjuričič je nato poročal klubu, da je ministrski predsednik Niko-la Pašič sporazum z radičevci odobril. Pogajanja z radičevci so tako uspela, da sporazum načelno in striktno določa izvedbo vidovdanske ustave in sedaj obstoječih zakonov. Velike težkoče so nastale pri pogajanjih glede vprašanja razširjenja vlade Narodnega bloka odnesno sodelovanja samostojnih demokratov v vladi RR. To vprašanje se ni moglo rešiti radi znanih starih diferenc med obema strankama.
Po podanih referatih se je razvila živahna debata, ki je trajala do 13. V
debato so posegli posl. VcFčič, ki le sporazum iskreno pozdravljal, poslanec Miljutin Dragovič, ki ?s odlično protestiral proti temu, da se je naoravll sporazum z radičevci in da se \e prekinila zveza s samostojnimi demokratu ki so bili vedno lojalni zavezniki. Govorili so se Aleksa Žuievič, Majkič, dr. Velizar Jankovič. dr. Grefn in drugi. Debata se v klubu danes ob 16. nadaljuje. Prijavljenih je še 18 govornikov.
Radikalni klub, kakor zatrjujejo, sprejme in odobri z radičevci dosežen sporazum.
Vojni minister general Dušan Trifu-novič je danes zjutraj prispel z Bleda v Beograd.
V dobro informiranih krogih zatrjuje jo. da je pričakovati nocoj ali nai-kasnese jutri zjutraj demisijo vlade PP.
Za jutri dopoldne je napovedan prihod Nj. Vel. kralja z Bleda v Beograd.
f3ii siren
i pii Da
Zanimanje za vlado RR, — Prihod kralja v Beograd« — Seja
narodno-radikalnega kluba«
— Zagreb, 14. junija. (Izv.) Z ozi-rom na dejstvo, da je vlada RR na vidiku, vlada v vseh zagrebških političnih krogih in tudi v ostali javnosti napeto zanimanje glede imenovanja radičev-skih ministrov. Danes se že tudi širijo vesti o temeljitih spremembah na visokih in vodilpih mestih državne uprave na Hrvatskem in v Slavoniji. Dopoldne so mnogo govorili o imenovanju Božidarja Kukuljeviča - Sakcinske-g a za velikega župana zagrebške oblasti. Ta vest ni potrjena. Kot kandidat za pomočnika finančnega ministra se navaja g. G o s p o d n e t i č. ravnatelj javnih skladišč v Zagrebu, ki je bil v lanski Davidovičevi vladi pomočnik finančnega ministra Pri policijskem ravnateljstvu se tudi izvrše temeljite izpremem-be. Ravnatelj cjr. B e n e d e k o v i c in 6 višjih policijskih uradnikov, ki so morali uradno nastopati proti radičevcem, so
sklenili zaprositi za nremestitev, večina prosi v Skoplje. Izključeno ie, da bi bile njih prošnje povsem uslišane, kajti zagrebško ravnateljstvo bi ostato brez vodilnih in sposobnih uradnikov. Govore, da zahtevajo radikali za sebe zagrebško in osiješko oblast, ostale oblasti, pred vsem karlovško pa prepuste radičevcem.
Po poročilih iz Beograda fe za Jutri ob 10.30 dopoldne napovedan priftod Nj. Vel. kralja Aleksandra h z Bleda v Beojrrad. Kralj prispe nocoj v Zagreb.
Danes ob 10. dopoldne je določena plenarna seja nanodno - radikalnega kluba v narodni skupščini. Za to sejo vlada napeto zanimanje. Pričakujejo, da se razvije živahna in ostra debata o sestavi vlade RR. Poslanca Toma Popo-vič in Milutin Dragic nameravata ostno kritizirati protokol sporazuma. Posl. Milutin Dragic vztraja pri svoji izjavi o
Ta stranka je izgubila pravico do kakršnekoli vloge v državni politiki, ona se ie sama izločila iz vrst tistih, ki jim je blagor države in njenega ljudstva vedno najvišji ukaz.
Razpad opozicijonalnega bloka ima 'za nas Slovence še poseben lokalni pomen. Zdaj bo menda jasno vsakomur, da pod klerikalno krivo palico Slovenci v drŽavi nikoli ne pridemo do veljave, da bodo odločevali na najvišjem mestu }
brez nas, da bomojned srbsko in tudi hrvatsko javnostjo čedalje bolj osovraženi in da se nam obeta prav žalostna usoda, če temeljito ne revidiramo svojega političnega naziranja v smislu uni-tarizma in lojalnega bratskega sožitja. SLS je kriva, da naše ljudstvo doslej še ni prišlo do tega spoznanja. Zato je ta stranka med nami izgubila eksistenčno upravičenost.
— Zagreb, 14. julija. Kot dru^i kandidat za mesto zagrebškega velikeg; župana se navaja radikal dr. Gmaj-n e r. odvetnik hi bivši član jugosloven-skega odbora v emigraciji.
nezadovoljstvu v radikalni stranki ter povdarja, da sedai ni ugoden trenotek. da se pretrgajo zveze s samostojnimi demokrati. Če to večina odloči, bo se končno i »on podvrgel klubski disciplini.
Inhiiih rimom \
Zunanji minister proti priključitvi Avstrije Nemčiji, - Ogorčenje klerikalcev radi glasovanja radičevcev.
— Beograd, 14. julija. Včerajšnja seja narodne skupščine je pričela ob 10.40 ter je bila zelo kratka. Zun. minister je odgovarjal na pet točk vsebujočo interpelacijo posl. Frana S m o d e j a glede priključitve Avstrije Nemčiji. Izjavo zun. ministra lahko subsimiramo v šest točk, ki precizirajo stališče naše države napram temu vprašanju. To stališče je precizirano tako-le:
1. ) Naša država zavzema v priključit-venem vprašanju stališče ohranitve in izvedbe mirovnih pogodb;
2. ) Stališče naše vlade je soglasno z onim zavezniških držav.
3. ) Agitacijo alpskih Nemcev za priključitev ni smatrati za resno.
4) Izključeno je, da bi Društvo narodov odobrilo priključitev Avstrije Nemčiji.
5. ) Naša vlada bo pri trgovinskih" pogajanjih z Avstrijo z vso odločnostjo in prevdarnostjo varovala interese naše države.
6. ) Vlada bo pri vsak? priliki pazila na to, da naši interesi ne trpe nikake škndc.
Prsi. Fran Smodej ie odgovoril, da ni zadovoljen z izjavo zun. ministra ter se Je v daljšem govoru dotaknil naših gospodarskih in trgovskih interesov napram Avstriji, obenem polemiziral proti svoječasni izjavi avstrijskega zveznega kancelarja dr. Rameka glede slovenskih šol na Koroškem, povdarjajoč, da koroški Slovenci nimajo niti ene čisto slovenske šole.
Posl. Pavle Radič je v imenu HSS podal kratko izjavo, naglasajoč:
Hrvatski seljaškt klub je prepričan, Ha morajo vse nove, ali obnovljene ali razširjene evropske male in srednje države pri urejevanju povojnih evropskih razmer -*n zgraditvi trajnega evropskega miru slediti smernicam velikih zapadnih demokracij: Amerike. Anglije in Francije. Hrvatski se-Ijaški krjb smatra, da stališče naše kraljevine napram Avstriji odgovarja interesom naše države Ia naroda. Prepričani smo, da bomo tudi v bodoče varovali celokupne interesne našega gospodarstva in stremeli za tem. da po možnosti zadovoljimo želji avstrijske vlade. Ce naša vlada najde enako naklonjenost od strani avstrijske vlade v vseh vprašanjih, pride lahko do sporazuma in nam je na tem, da Avstrija ne najde razloga za priključitev Nemčiji, toda svojih gospodarskih interesov ne smemo žrtvovati, ker nima nobeden pravice zahtevati kakih frtev, najmanj pa Avstrija, ki je sodelovala pri naši gospodarski odvisnosti, in preprečevala naš gospodarski razvoj. Hrvatski seljaški klub povdarja svoje prepričanje, da je celokupni nemški narod v teh šestih povojnih letih dobil prepričanje, da je nemogoče obnoviti nekdanjo politiko, razcepljenost narodov in odvisnost napram Nemčiji. Glede interpelacije posl. Smodeja je posl. Pavle Radič naglašal, da jo smatra za neumestno in da se sedaj spravlja na dan priključitveno vprašanje. Vsi znamo, da se
Razpad francoske vladine večine
— Pariz, 13. julija. Zbornica je danes ob 6. zjutraj končala proračunsko debato. Razprava je bila od 23. snoči dalje zelo burna in viharna. Rezultat te razprave je razpad sedanje vladne večine. Vlada sama pa ne smatra za potrebno, da bi odstopila Painlcvejeva vlada se skuša z nekater'mi skupinami nasloniti na desnico ter izločiti ne samo socijaliste, temveč tudi gotovi del radikalov. Snoči ob 23. so stavili socijalisti predlog za dopolnitev proračunskega člena glede prometnega davka. Finančni minister in ministrski predsednik sta nato zahtevala od zbornice zaupnico. Nato je izjavil v imenu socijalistov posl. Vedouce, da bodo socijalisti glasovali proti proračunu. Zbornica je odklonila socijalistične predloge s 325 proti 245 glasovom. Takoj po glasovanju je komunist Cachin vprašal min. predsednika: -»Ali je vlada pripravljena v bodoče vladati z desnico, ker je sedanja ve-, čina razpadla.« Painleve je osorno odgovoril: »Niti z desnico, niti z levico!« Končno Je bila proračunska debata zaključena :cr je zbornica sprejela proračun s 421 : 150 glasovom. Takoj nato je bil danes proračun predložen senatu, ki je izvedel nekatere spremembe. Končno je senat sprejel pro* račun. Po daljši razpravi je posl. zbornica v šestič glasovala o proračunu. Po spreleti u proračuna ie bila zbornica odgodena,
je cela politika naše 'države vedno vodila » sporazumu z našimi velikimi zavezniki in S enimi malimi zavezniki, s katerimi smo <Ja-nes v Mall antanti. Z naše strani bi blic za to neugodno in pretencijozno. ako začnemo prvi govoriti o tem vprašanju, ki je se« daj na dnevnem redu in katero sedaj fe-šavate Anglija in Francija. Potreba je počakat: na njih rešitev. Posl. Pavle Radič ]i nato izjavil, da njegov klub ima zaupam'e v vlado.
Posl. 'dr. Grgin (rad.) je po kratkem govoru predlagal prosti prehod k dnevnemu redu.
Posl. dr. Trumi) i č (znje'd.V je jrovo* ril o Koroški ter navajal, da je saintger-mainska mirovna pogodba prisodila Koroško Avstriji ne pa Nemčiji. Za slučaj, cj postane priključitvcno vprašanje aktuelno, ima naša država ukreniti vse, da zavarirle interese koroških Slovencev.
Razprava je bila nato zaključena. Sfes diio je med največjo napetostjo glasovatlte« Za prosti prehod so glasovali po!c>r ;vn «-stejnih demokratov in radikalov tudi radi* če vel, kar je izzvalo v vrstali opOTijjon.i!-ne&a bloka, zlasti med klerikalci VtVXo c&orčenie. Proti so glasovali klerikale!, <!a-vidovičevci, zem'joradniki in rlr-'atski ra-jedničarji. Prihodnja seja sc skliče pismenem potom. Parlamentarni odmor !«3 irzi&l kvečjemu 4 dni.
Borzna poročila«
Ljubljanska borza*
ŽITNI TRG
Pšenica Hard Winter II., ico Postojna trans.: blago 405; rž nova lombardska, 75 kg, gar., fco Postojna trans.,1 vagon: 'denar 340, blago 310. zaključek 340; koruzs slavonska, fco. slavonska postaja, 2 vagona: denar 200. blago 200, zaključek 20©: krompir novi, fco štajerska postaja: blago 95.
LESNI TRG Zaboji za slive 32 in pol, fco nakiaclH* postaja: blago 5.25; zaboji za slive 25 n. p.: blago 7.25; zaboji za slive 30, n. p.: blago 10.75; zaboji za slive 33, fco n. p.: blago 11; deske monte 20 in 25 mm, fco meja: blago 500; bukova drva 1 m dolžine, fco Skoplir. 2 vagona: denar 30, blago 30, zaključek 3&.
EFEKT r
2Yz% državna renta za vojno škodo — 7"/o inv. posojilo iz leta 1921: denar 65.50, blago 67; Celjska posojilnica "d. d.: denar 200, blago 204; Ljubljanska kreditna banka: denar 225, blago 265; Merkantilna banka: denar 101, blago 101, zaključek 10, Prva hrvatska štedionica: denar 80, blago SOS; Slavenska banka —; Kreditni zavod: denar 175, blago 185; Strojne tovarne in livarne denar 104, blago 132; Trboveljska premo-gokopna družba: denar 320, blago 330; Združene papirnice: denar 100; Stavbena družba d. d. v Ljubljani: denar 165, blago ISO; zast. 1. kr. dež. banke: denar 20; kom. zad. kr. dež. banke: denar 20.
Zagrebška borza*
Dne 11. julija. — Sprejeto ob 13.
Devize: Curih 11.025—11.125, Prag« 167.95—170.35, Pariz 269.50—274.50, New-, york 56.43—57.23, Trst 2OS.S0—211.80, Ber< lin 13.475—13.625, Dunaj 0.07965—0.080S5.
Valute: lira 211.50—214.50.
Efekti: 7% inv. pos. 1921 68, 2V*K drž. renta za ratnu štetu 239—240, Ljubljaa-i ska kreditna 235—250, Centralna banka 9—i 10, Hrv. esk. banka 105—105.50, Kreditaa banka Zagreb 104—108, Hipotekama banka 56—58, Jugobanka 97—9S, Praštediona 805 —810, Slavenska banka 69—70, Eksploataci-ja 30; Drava dr. Osijek 130, šečerana Osi-jek 505—520, Isis d. d. 60, Nihag 39.50-^ 42.50, Oatman 455—465, Slaveks 140—145, Slavoiija 49.550—50, Trboveljska 342—35», Vevče 100—105.
Inozemske borze.
— Curlh. 14. julija. Predborza: Beo« grad 9.95—9.125, Pariz 24.15—24.25, Lom dvn 25.035, Newyork 515—515.50, Milai 18.95—19.05, Prasa 0.00724—0.00727.
— Trst, 14. julija 47.85—48.05, London 127.25—127.50,   Newyork 27—27.20, Cnri| 525—527*50. Praga 80—Djinai &538Q^
4J/-% 4%%
15.20—15.30, Dunaj
Preftborza: Beograd 131.75—132, ParU
t
Stran 2.
»SLOVENSKI  NAROD« dne 13. julija 19ZO.
btrv. 157
fOVODOM KONFLIKTA MED ČSR IN  VATIKANOM. Husov spomenik, kjer so položili ob proslavi mučenikovega spomina razne korporacije vence.
Grmada ob
(Husova proslava
Skoraj bi bil pozabil ca tisto grmado ob bregu Donave.
Pravijo, da danes ni več sledu o groznem taboru v Hamburgu, kjer smo živeli meseca junija in julija I. 1915. Takrat je stala tam dolga lesena baraka, kjer so bili pyeje vojaški konjski lilevi. Pred nami so tu prebivalci ruski interniranci iz Vzhodne Galicije, ki so umirali na pegavicl, zato so jiJi premestili v drug tabor, kolikor jih je še ostalo. Za njimi smo prišli mi, ki so nas pripeljali iz Lipnice. Ko smo stopili v svoje novo bivališče, nas je obdal grozen smrad, zakaj vse je Še ležalo tako, kakor takrat, ko so odšli naši neznani predhodniki. Vse je dišalo po gnilobi in — smrti. Na tleh so ležale zamazane blazine, tu in tam kos raztrgane obleke, stari čevlji, papir, odpadki tla so büa namreč prstena — vse to je le slabo razsvetljevala dnevna svetloba skozi okna na dvorišču. Obstali srno pred tem avgijevim hlevom, zakaj zdelo se nam je, da iz njega ne bo rešitve. Pruska diako-nisinja je nam ob pogledu ma te strahote odkritosrčno izjavila: *Bei uns wäre so etwas unmöglich!« Protestirali smo — toda npravruk näm je zapretil s puškami. Vstopili smo in smo se lotili Čiščenja. Do večera smo si za silo uredili svoja ležišča. Ko smo po noči utrujeni zaspab*, so nas naskočile podgane iz donavskih kanalov. Nastal je boj in krik — vojak na straži pa je pomeril s puško skozi okno in zavpil: »Ruhe, sonst schiesse ich hinein!« (Mir, sicer ustrelim.),.*
Tako smo živeli tiste dni na bregu Donave. Z vrh tabora se je videla široka reka, PO kateri so plavali parniki, za njo so se kazali zeleni otoki — tu je menda blizu otok: Loban, kjer je šel Napoleon 1. 1809. čez Donavo... Tam zadaj je stala na Strmem bregu sfara trdnjava Haimburg, ki je obvladala vso okolico. Nismo videli in nismo vedeli, da stoji na drugi strani reke slavni Devin, kjer je stal nekdaj grad kneza Ra-stfelava Velikomoravskega, ena najvažnejših točk v zgodovini slovanstva, ker sta tja dospelae slovanska blagovestnika iz Soluna, brata Ciril in Metod. Leta 1920. sem stal na tistih mogočnih razvalinah in gledal preko Donave na Heimburou, kjer smo živeli 1. 1915. Kako se časi spreminjajo! Nad našim taborom je vozil tramvaj iz tedanjega Pressburga na Dunaj. Gledali smo potnike, ki so se vozili mimo in blagrovali ljudi, ki žive Človeško življenje... Tako se je približal 6. junij, Husov dan. Spominjali smo se. da se je imela na ta dan ob petstoletnici Husove smrti pokloniti slovanstvo v Pragi pred novim spomenikom velikemu bojevniku za versko in narodno svobodo. Vojna je vse to preprečila. Toda trdna je bila naša vera, da se bo to zgodilo prej ali slej v svobodni slovanski Pragi.
pred desetimi leti.)
Na predvečer tega praznika so pripeljali na dvorišče voz slame in nam dovolili, da smo znesli staro slamo iz barake na kup in si napolnili blazine z novo slamo. Tako je nastala grmada na skrajnem koncu tabora... Res je bila slamnata, zložena iz bolesti slovanskih src, ki so tu trpela in umirala za svobodo.
Večer je bil miren, solnce je zašlo za haimburške vrhove, počasi je legel mrak na taborišče. Takrat smo stopili okoli grmade in zažgali. In zaplapolala je grmada na bregu Donave...
Visoko so švigali plameni v jasni večer in upravnik se je skoraj bal, da se bo vnelo taborišče. Mi pa smo stali molče in sredi avstrijskih bajonetov slavili tiho v srcih — Husov spomin. Ko je grmada ugašala, smo stali ob njeni žareči žerjavici in mislili na one milijone, ki z nami v duhu slave ta večer in ne smejo zažgati grmad...
Isti večer so slavili Husov spomin tudi naši tovariši v Göllersdorfu. Tam je bilo mnogo slovanske inteligence, čehi so se pripravili za ta večer sveče — in ko je padel mrak, so po vseh njihovih oknih zažarcle lučice in so svetile v jasno julijsko noč, kar se je Čudno videlo pri pogledu na staro jet-nišnico. Drugi dan so se zbrali interniranci na dvorišču in češki poslanec S p a t u j Je govoril slavnostni govor. Toda našel se je Judež med apostoli. Med italijanskimi interniranci je bil tudi župnik Mattich (Matic) iz Istre. Bil je interniran takoj v začetku vojne zaradi svojega slovanskega imen3, ko pa so videli: da so se zmotili, ker je rekel, da je Italijan. Ko je nastala vojna, so ga zopet internirali, Bog ve zakaj. Stal je tudi on med poslušalci in ker je znal dobro hrvatsko je deloma razumel govor češkega govornika. In se mu je zdelo, da je Ceh govoril tudi proti Avstriji in proti katoliški cerkvi. In je šel in je denuncfral Cehe, svoje tovariše, da so govorili protipatrioti-čno, veleizdajalsko... Komandant je takoj odredil preiskavo, Špatnega so odpeljali na Dunaj, kjer je bil obsojen na 15 let ječe, druge pa so razposlali iz »Inteligenzlager-ja« v razna slabša taborišča. Štiri iz njih smo srečali mi pozneje v Mittergrabernu in preživeli z njimi -mnogo lepih In težkih dni.
Župnik Mattich pa je lansko leto v Istri umrl. Njegov izdajalski čin bo ostal za vselej temna pega na svetlih sanjah slovanskih interniran.eev. Bog ga je sodil...
In takrat, ko je gorela grmada ob bregu Donave in so se svetila v lučih temna okna göllersdorfske jetnišnice — je izgnanec Masaryk v Ženevi govoril svoj veliki govor o Husu in v njegovem imenu napovedal boj laži in krivici, da zavlada na svetu resnica in pravica. Svet je čul njegov glas in sprejel našo stvar za svojo. Začel
se je veliki pohod osvobodilne rnisli, ki jo je prebudil v svetu Husov spomin.
Dogodek v Q.Hersdorfu se mi zdi cnini-tura tega, kar se je ravnokar dogodilo v Pragi. Zato sem se spomnil na grmado ob Donavi,
Dr. L L.
VI ME ČETE VAS5EMAP
SKOZ OKHD'
če kupite nogavice brez žiga* .ključ", ker eden par nogavic z Žigom In znamko (rdečo, modro, zeleno ali zlato)
traja tako dolgo kakor štirj< pari drugih. Kupite eden
in prepriča če se!
Julijski
Štirje] en pan
iralinn
— Reka od vseh zapuščena. Gosp. Edo-a>rdo Susmel goreče ljubi svojo Reko. Napisal je mnogo člankov, polnih skrbi za njeno bodočnost. Sedaj toži v »PIccolu«, da hoče Nemčija razširiti svojo ekonomsko hegemonijo na nasledstvene države in spraviti njihov promet proti Hamburgu. Celo Madžarsko je zajela in jo skuša odvrniti od Reke! Madžari se v resnici že pogajajo z nemško vlado za promet proti Hamburgu. Torej celo Madžari zapuščajo Reko! Pravijo, da se za Reko in Trst ne da doseči ugodnih tarifov, dočim so za Hamburg brez cvfre na razpolago. Tako hoče Nemčija ubiti Reko in Trst. Potem pa se razvija jugoslovenska mornarica in Jugoslavija vrši pomorsko in železniško ofenzivo proti Italiji, pod katero je najbolj zadeta Reka. Jugoslavija snuje jadranske in sredozemske črte in železnica Beograd—Split je gotovo dejstvo. Split bo moderno pristanišče. Nemčija ima določen program, po katerem padeta Trst in Reka v korist severnih nemških pristanišč. Tu pa tudi ne gre samo za konkurenco Trstu m Reki, marveč to je nevarnost za italijansko ekspanzijo proti Sredozemskemu morju in Levanti. Na realizacij tega na ar ta sodeluje Jugoslavija, ki urejuje svoja pristanišča, množi svojo mornarico in organizira svoje črte v konkurenci z Reko in Trstom. Tako sodi in toži gosp. Susmel, ki končno misli, da bi prišla rešitev za Reko iz dobre organizacije. Hkra-tu pa konštatira, da med Italijani nI pravega in lastnega načrta pomorske politike v funkciji kake vzvišenejše Ideje; zato pa je prišlo tako daleč. Torej Nemčija je proti Reki, Jugoslavija je proti njej in doma na »odrešenih« tleh ni nfkakega smisla za pomorsko politiko. Slednje je najžalostnejše in to dejstvo je prečrtalo Reki dobro bodočnost. Susmel pa je sokriv. da pada na Reko udarec za udarcem. Ako bi bili Re-čani preudarni, bi se bili brigali za priključitev k Jugoslaviji in da^es bi Reka živela in cvetela! Naj se le sprijazni s to resnico tudi Susmel!
— Židovski tempelj v Opatiji. Židovska verska občina v Opatiji je sklenila, zgraditi si svoj tempelj v spomin kraljeve 25-Ietnice.
— Prepovedane prireditve. Tržaška policijska oblast prepoveduje prireditve na deželi, pri katerih bi sodelovalo kako slovensko kulturno društvo iz Trsta. Tako Je bila prepovedana prireditev v Tomaju na Krasu, kjer je imela sodelovati tržaška G!. Matica in tako se tudi v Sežani nI mogla vršiti predstava »Scampola«, ker jo je napovedala Čitalnica od Sv. Jakoba v Trstu. Ako v tržaški pokrajini prirede sami deželam kako veselico, se Jo še dopusti, da si včasih zabranijo tudi tako, aH iz Trsta se ne sme vršiti kulturno delovanje na deželo. Država, ki ovira med svojim prebivalstvom kulturna stremljenja, ne zasluži, da se jo prišteva h kulturnemu svetu. Pa vendar tržaške policijske odredbe ne bodo udušile v našem ljudstvu prosvetnega prizadevanja.
— Ceno medu Je vsle'd malega spomladanskega pridelka postavila goriška Čebelarska zadruga za količine nad 50 kg na 8 lir za kg, na drobno pa na 12 lir do 5 kg in ne pod 10 lir od 5—50 kg.
— Požar. V Planini je napravil požar posestniku Antonu Lahajnarju škode 20.000 Ur.
— Za poplavljence v Idrijski In Baski dolini je nakazala vlada za prvo pomoč 25 tisoč lir. katero razdeli vidernski prefekt oesbno med najbolj prizadete. Glede na ogromno škodo je ta prva pomoč zelo neznatna.
— Čebelarska razstava v Čedadu se
bo vršila meseca septembra. Udeleži se Je tudi goriška čebelarska zadruga.
'Politične vesti
= Demisija vlade. Po informacijah iz Beograda poda ministrski predsednik gosp. Nikola Pašic najbrže še te= kom današnjega dne demisijo celokupnega svojega kabineta. Ali bo nova vlada imenovana že jutri ali šele čez nekaj dni, še ni gotovo. Pravijo, da namerava kralj pred sestavo nove vla= de še konsultirati razne odlične politike in državnike. V tem slučaju bo nova vlada imenovana šele čez nekaj dni. Vsekakor pa bo sestava nove vlade zo« pet poverjena Nikoli Pašiču. Čim pre* vzame posle nova vlada, odpotuje Pa* šič v Karlove Vari, kjer ostane več tednov.
= Koncentracijska vlada? Zanimive so informacije, ki jih priobčuje včerašnja »Pravda«, ki javlja med drugim: »Treba je vedeti, da tudi Nj. Vel. kralj želi. da pride do končnega sporazuma. Tudi v tem oziru se resno deluje. Toda ta sporazum ne sme biti izkljubčno odvisen od ene same stranke. Zato smo že pred dnevi posebno podčrtali: Sporazum bo sklenjen, zdi pa se, da ga bo mogla izvesti samo koncentracijska vlada. Ta kombinacija se zamišlja tudi sedaj, kakor že preje, ker na merodajnem mestu nočejo, da bi bila vlada Izključno odvisna od Hrvatske seijaške stranke, kakor niso svoječasno hoteli, da b! bila odv sna od Hrv. republikanske seijaške stranke.« — Zdi se, da so »Pravdine« informacije točne. Toda kakšna bi naj bila ta koncentracijska vlada? AU se misli na vlado, v katero bi naj vstopil! poleg eradikalov in radi-čevcev rudi davidovičevci, muslimani in klerikalci? Ta kombinacija je se ve nemogoča, ker so klerikalci, muslimani in davidovičevci načelni nasprotniki sporazuma, ki so ga sklenili radikali in radicevci In se torej ni nadejati, da bi sodelovali v vladi, ki bi se naslanjala na ta sporazum. Preostaja potemtakem samo skupina samostal-nih demokratov. Takšna kombinacija je ne-le mogoča, marveč edino verjetna, ako res obstoja na merodajnem mestu tendenca, da se izključi vsaka možnost, ki bi spravljala vlado v popolno odvisnost od Radičeve stranke. Ako je torej »Pravdina« informacija točna — in nimamo prav nobenega vzrolca, da bi o tem dvomili — potem je ob koncu koncev računati ne toliko z ožjo vlado RR, kakor z vlado PPR, to je z razširjenjem obstoječega Narodnega bloka. Že bližnji dogodki pokažejo, kaj je na stvari. S stališča državnih interesov bi bilo želeti, da se Narodni blok, čigar politika je bila doslej edino uspešna, lahkomiselno ne razbije, ker bi lahko to imelo za državo katastrofalne posledice. Edino razširjeni Narodni blok -daje zadostno jamstvo, da bo politika bodoče vlade v resnici blagotvor-na In na prospeh tako potrebni notranji konsolidaciji.
Ä Kako Hlinka hujsfca. Predobro znani slovaški poslanec Andrej Hlinka se je v praškem parlamentu 10. t. m. silno čudil, ker je imunitetni odsek predlagal, da se ga izroči sodišču.
Iz poročila posnemamo tole: Na shodu v Breznu 21. septembra 192., na katerem je bilo navzočih nad 2.000 ljudi, je imel glavno besedo posl. Andrej Hlinka. Shod je imel krvav potek in več ljudi je bilo težko in nekaj lahko ranjenih. V bližini govorniške tribune je stal neznan mlad človek. Ko je Hlinko nekaj vprašal, se je obrnil do njega najprvo z zahtevo, da naj pove, če je pristaš stranke. Oni neznanec je odgovoril, da Je republikan. Hlinka je nato vzdivjal in za-grmel proti svojim pristašem: »Ven ž njim! Pograbite ga, nabljte ga!« Hlinkovl pristaši so res prijeli neznanca, udrihali po njem s ♦alicami, suvali so ga in vlekli od tribuna proč. Potem je Hlinka govoril dalje. Nav-
zoči komunisti so ga motili. Hlinka se i obrnil proti njim in pozval svoje prlsta -na poboj: Po njih. pomandrajte jih, ubijtt ilh. Proč ž njimi! razbijte to druhal, zažer.te se s konji vanje In razženite jih. Za n;imi, pobljte jih! Pri tem je vedno kazal z roko v smer, kjer so stali komunisti in socUalni demokrati in res so se Hlinkovl banderistl vrgli s konji na množico in prišlo je do krvavih spopadov. P-ozneje je še Hlinka znnva hujskal svoje ljudi rekoč: »Kdor tu stoli in bi kaj oporekal, pretepUe ga!« Udrihal je možak pri tem po republiki, prezidentu itd. kakor pač zna le on.
Predlog imunitetnega odseka je bil v zbornici sprejet in Andrej Hlinka, katolisk: duhovnik in eden prvih hujskačev v Evropi pride pred sodnijo v Bratislavi.
Pros ve ta
Dva koncerta pevskega društva «Ljubljanski Zvon».
11. julija, v soboto zvečer je -Ljub Ijanslvi Zvon« pel svoj peti koncert v Ropn. ski Slatini, drugI dan, v nedeljo, 12. julija pa tretji v Laškem.
i Ljubljanski Zvona je tedaj Ž3 znan It. priljubljen gest v obeh. leto^-išč-ih. Prosram obeh koncertov je bil enak in je sestoja1 Iz moških, mešanih in ženskih zborov s klavirjem nekaj mojih, Lajovica, Premrla Mokranjca in BmiČkega. Pri klavirju je bi
g. N. Štritof, pri pultu g. Zorko Prelovec Vse točke so bile lepo zaokroženo naštudi-rane, z ljubeznijo in iskr3nostjo zapeto zdaj polne mogočne sile, zd*j prežete neživ mehkobe. Pev. zbor ^Ljubljanskega Zvona« bi s svojo pesmijo lahko nastoril brez strahu pred najstrožjimi kritiki. In tako U prav, zakaj zlasti v Rogaški Slatini je Mit večina poslušalcev inozemska, nemška lr madžarska, ki sicer ni mogla prodreti v globino naših pesmi, a je tembolj pazila na točnost tehničnega izvajanja. G. Prelovec in njegov pevski zbor sta pa v vsakem ©z*, ru zaslužila splcšno in nodeljeno pohvalo Žal le, da koncerta tudi v materialnem
oziru nista uspela, kakor bi bila zaslužila in nista mogfla ogromnih stroškov dvodnevnega izleta mnogo^lavega ->Zvona« po kriti. Tem večje zasluženje gre -Zvonu« za njegovo kulturno delo in njegovo požrtvo valnost.
Vkljub blagajniškemu neuspehu naj b< »Zvon« ponosen na ta dva koncerta, zaka. moralni uspeh je trajen in smo ga deležni vsi, ki nam je slov. pesem na srcu. —č.
★   ★ ★
— Izšla Je 5. štev. »Kritike« s sledečo vsebino: Uvodnik o malih narodih (I. Vidmar); Spomladanska umetnostna razstava (K. Dobida); O Cankarevem »Pohujšanju« (K. Vidmar; Fr. Veber: Problemi sodobne filaofije (M. Hribar); Dvoje Finžsanevi! knjig (J. Vidmar); V listku pišeta St. Koso-vel o letošnji dramski sekciji in M, Bravnf-čar o zadnjem Matičnem koncertu. Številk' je priložena zopet »Oslovska čeljust«, ki prinaša zanimivo gradivo iz sodobne slovenske kritike.
— Našim mslim. Spisal Fr. Ks. MeSkc-Izdaga in založila Učiteljska tiskarna % Ljubljani. Cena trdo vezani knjigi 15 Din V elegantno vezani obliki je izšla priročna knjižica, ki jo bo mladina z veseljem spres jela in posebno rada čitala. ker obsega 25 kratkih, a mičnih dele. Mesko je znan na« semu mlademu svetu, zato je že pisatelj pri* poročilo za delce samo. Zbirka obsega sle* deča dela: Domovini — mladost — pomlad — otrok pod cvetočo jablano — sreča — palček in Mirko —■ ne bom pa pil — otrok in metuljček — luna in žabice — otroci ir ujeti čmrl itg. Se vse polno tem enakih, k. jih otroci kaj radi slišijo in čitajo. Priporo, čamo knjigo posebno mladinskim knjižni« cam in tudi posameznikom, ker je zelo pri» kladna za darilce mladini.
-— Slovenski umetniki na razstavi ni Reki. Z ozirom na včerajšnjo notico o tej izložbi, ki jo je nam poslal »Kolegij jugoslo-venskih umetnikov in grafikov*, nas obveščata brata Kralj, da se udeleže te razstave samo ti-le slovenski umetniki; Kralj Fran in Tone, Stiplovšek Fran, P i1 o n Veno, J a k a c Božidar in brata Vidmar Nande in Drago.
OSKAR ff.
96
azpad carstna
Roman zadnjega avstrijskega cesarja.
Zita Je z bolestjo v duši opazovala, kako silno trpi njen soprog. Jela se je bati za njegovo zdravje. Vse ie poskusila, da ga razvedri, toda brezuspešno. Tako je prišel februar in ž njim so prenehali tudi dežni nalivi. Zopet je zasijalo solnce in morje in obzorje sta se zopet zableščala v ažurni modrini. Tudi Karel je postal veselejši, manj zamišljen. Zdelo se je, kakor da se vanj vrača novo življenje. Da bi ga še bolj razvedrila, je Zita predlagala, naj bi se posvetil lovskemu Športu. Ni sicer na Madeiri druge živali kakor jerebi, prepelice in druga slična perjad. V bujni spomladni vegetaciji je bil tudi ta lov nepopisno lep in zabaven. Karla je ta ideja osvojila, navdušila. Skupno s svojo soprogo se je Jiotel prvič odpraviti na lov. Toda eden izmed dece je obolel in Zita ie morala ostati doma. Tako se je Karel odpravil s svojim domačim spremstvom sam na lov. Lovska sreča mu je bila mila. V najboljši volji se je vračal domov. Prijazno je čebljal s svojimi spremljevalci tem med potoma občudoval^ krasne, romantične kraje, bujno eksotično vegetacijo in se veselil svoje lovske sreče, ki mu je dala izredno bogat plen. V najboljšem razpoloženju se je povrnil v vilo. S skrbjo na licih ga je sprejela Zita. Bolezen male princezinje Adelhajde se je poslabšala in je vzbujala bojazen. Ta vest je na cesarja tako učinkovala, da je bil takoj konec njegove dobre volje. Znova se za ie polastila otožnost kakor senca ie
zopet taval okrog, sanjal in razmišljal. Ali je ta duševna potrtost učinkovala nanj, ali se je morda na lovu nalezel kali bolezni, skratka, že par dni kasneje je se telesno slabo počutil in lotila se ga je mrzlica. Zdravnik, ki so ga pokücali, je ugotovil prehlajenje, ki je ogrožalo sopila. Odredil je za bolnika popolen mir in zapisal sredstva, ki bi na] odstranila vnetje. Zita je morala bdeti ob dveh posteljah. Toda bolezen male princezinje se je hitro zboljšala, dočim je bilo Karlu od dne do dne slabše. Vest o bolezni v Funchalu v pregnanstvu živečega cesarja se je bliskovito razširila po vsem svetu. Toda nihče ni verjel, da bi bila ta bolezen nevarna in da bi lahko imela za posledico smrt. K bolniški postelji je bilo pozvanih več zdravnikov. Dasi so storili vse, kar jim je bilo mogoče, vendar so skoraj spoznali, da je njihov trud breznaden. Bolezen je napredoval od dneva do dneva, od ure do ure. Bolniku ni ostalo prikrito, da razpenja nad njim svoja široka, črna krila že smrtni angelj.
In čudno, zavest, da se njegovo življenje bliža svojemu koncu, ga ni vznemirjala. Dan in noč je bdela Zita ob bolniški postelji svojega moža in ga skrbno negovala. In prišel je trenotek, ko so proglasili zdravniki bolnikovo stanje za bresupno tu napovedali, da je že v nekaj urah pričakovati katastrofe. Odrvenela je od žalosti. Toda hrabro je premagala čustvo bolesti in obupa ter se ponosno vzravnala. Dd zadnjega trenotka je hotela vztrajati ob smrtni postelji svojega moža. In vztraja-la je.
Nepremično je bolnik ležal na svoji postelji. Imel je zaprte oči in težko je sopel. Cesto mu je zastajala sapa in le s trudom se ie ubranil, da ga m zaduSilo, Zita *e iß 9*ecBa na kraj postelje in ga
prijela za roko. Odprl je motne svoje oči in lahen usmev se je zadnjič pojavil na njegovih licih.
»Umiram, Zita,« je šepnil, »zavedam se tega. Težko mi je pri srcu, da moram v nesreči pustiti Tebe in deco. Hotel bi živeti za vas, toda usojeno je drugače. Naj se zgodi božja volja!«
Kašel ga Je jel mučiti in le s težavo je nadaljeval:
»Sama boš ostala, brez opore. Siromaki moji otroci! Brat Maks naj bo njih varuh...« Sarkastično so se mu zaokrožila usta in še tišje je nadalje-val: »Ne bo se mnogo trudil, to vem... Tvoji brat-je in moji sorodniki ti ne bodo nudili ne opore in ne zaščite. Moja mati celo ne...« Bolestni izraz je še enkrat zdrknil preko velih njegovih lic. »Ona misli samo na svečenikovo prokletstvb, ki je zadelo mojega očeta. Ona bo samo molila in plakala, pomagala ti ne bo... Uboga Zita, ubogi otroci!...«
Zita ie saihtela in se sklonila na njegove prsi. Kašelj »6 le znova pojavil, dihanje je postajalo vedno E*ŽJOl
Jedva lepetafe ie bolnik nadaljeval: »Prosi za pomoč kralja Alfonza. Naklonjen je nam in tudi v Praocfij naJd*l pomoči... Od Nemčije ne pričakuj moeear, ničesar od Mofw»oH*rncev, ničesar od WttteBmcbovcev...«
Sarkastičen poanieh se je zdrknil preko Zitinih Itc ki skoraj jezno je vzkliknila: »Od Nemčije nečem ničesar!«
»Vzgojuj Otona kot dediča madžarske krone..«
Cesarica ie prikimala in krepko stisnila bolnikovo roko. »Vse bom storila, kar si mi ukazal, vedno se boni ravnala po tvojih besedah!«
Uprl je vanjo že kalne svoje oči in je jedva slišno Šepnil: »Duhovnika...«
Njegova želja se je izpolnila, V sobo ie stopil
pater Honem de Gouveia z zadnjo popotnico. Spoved je bila kratka. Ko mu je svečenik še podelil zadnje olje, ga je še blagoslovil in se nato oddaljil.
Bolnik je na lahko zadremal. Jedva je bilo slišati njegovo dihanje. Mučen kašelj ga je naenkrat vzbudil in jel je težko hropeti. Na čelu se mu je pojavil hladen pot, znanilec bližajoče se katastrofe. Stegnil je rokr na odeji in Šepnil tiho, kakor da bi dahnil: »Z* i, ali si tu? Ne vidim Te, mrači se že.« Položila je svojo roko na mrzlo njegovo čelo in ihte zaklicala: »Tu sem, ne zapustim Te!«
»Napravi vendar luč, tema, mrak me mori!...* A soba se je naravnost kopala v solnčnih žarkih. Bila je to smrt, ki je s svojimi krili že obsenčevala bolnikove oči.
Na vsem telesu je mahoma zadrhtel in njegove oči so navzele steklen izraz. »Na potu v večnost sem. Sledim onim, ki so šli pred mano. Z Bogom, z Bogom!...« Za hip je odprl oči in se vzravnal na postelj, nato pa se je zgrudil nazaj v blazine. Kratko hropenje in smrtni angelj mu je odvzel živ-1 jenje...
Karel Habsburški, zadnji cesar avstrijski in kralj ogrski, je umrl v prognanstvu. Rušeči se prestol njegovega carstva je pokopal pod svojimi razvalinami tudi njega.
Otožno so doneli zvonovi dne 5. aprila, ko so na pokopališču na samotnem otoku sredi Atlantskega oceana opravljali mrtvaške molitve za pokoj duše zadnjega avstrijskega cesarja iz doma Habs-buržanov. In ko so padale prstene grude na krsto in je škof končal turobni svoj »requiescat in pace«, se je nekdo sklonil nad jamo in zaklical:
Danes cesar avstrijski ia nikdar, nikdar več.
(Konec.)
štev. 157
»SLÖVCKSK!  N^POD« dne 15. julija
Oman  e..
Dnevne vesti.
V Ljubljani, dne 14 julija 1925.
— Kraljev odhod v Beograd. Po do* sedanjih dispozicijah odpotuje kralj danes zvečer v Beograd. Kralj se pripe* Ije najbrž e z avtomobilom v Ljubljano in vstopi šele tu v dvorni vlak. Čim bo nova vlada imenovana in prevzame svoje posle, se kralj zopet vrne na Bled.
— Minister vojne In mornarice v Ljubljani. Minister vojne in mornarice general DuSan Trifunovič je včeraj na povrat-ku z Bleda, kjer ga je kralj Aleksander sprejel v dolgi avdijenci, prispel s svojim 2djutantom v Ljubljano. Tu je posetil komandanta Dravske divizijske oblasti generala Stojanoviča in v njegovem spremstvu inspiciral nekatere vojaške urade. Popoldne ob 14. je kosil v Krapeževi restavraciji »Zvezda«. V Beograd je odpotoval s popoldanskim brzovlakom.
— Prihod češkoslovaškega poslanika Sebe na Bled. Kakor vsako leto, pride na Bled tudi letos na oddih češkoslovaški poslanik na našem dvoru Jan S e b a. Kakor aam poročajo, prispe na Bled že prihodnjo soboto in ostane tamkaj nekaj tednov. Ni Izključeno, da se udeleži dne 1. avgusta tudi sestanka Jugoslovensko-češkoslovaskih Lig v Rogaški Slatini.
— Kaj Je cvslrijckantstvo? Po prepričaš Dju nekih gospodov, ki so vzeli v zakup pa* met pa tudi rodoljub je, je avstrijakantstvo, ako kdo pove resnico o Habsburžanih in jih naslika take, kakršni so bili v dejanjskem Življenju. Avstrijakant je tisti, ki piše per* verzne orgije, ki so jih uganjali člani te reck feine, avstrijakant je oni, ki ugotavlja dej* stvo, da je nadvojvoda Oton, oče cesarja Karla, umrl na strašni bolezni, ki zapušča takisto grozne posledice v potomcih, avstris jakant je, ki žigosa moralo v habsburški rodbini, ki je dopuščala, da je mati izbirala svojemu sinu metreso, moralo, ki je dovc* fjevala, da je imel Karel ljubavno razmerje t dvema sestrama obenem, avstrijakant je Osti, ki slika Karla kot slabiča, brez svoje eolje, ki nikdar ne ve kaj hoče in na kate* rega ima edino vpliv njegova žena, avstrija* kant je tisti, ki v romanu o tej perverzni, demoralizirani in degenerirani družini nas slika eno edino osebo, ki nadkriljuje to habsburško družbo po svojih duševnih spo* sebnostib in moralni kvalifikaciji. «Pravi ju= goslovenski patrijot» bi torej po okusu in po sodbi te častivredne gospode bil tisti, ki bi vihtel kadilnico pred aprevzviŠenim av* strijskim cesarskim domom,* mu pel slavo in govoril o članih te rodbine kot o polbos govi in svetnikih. Toda resnica nadvse! Kakršni so bili Habsburžani, takšne jih naj ridi naša javnost, ako je to ljubo njihovim :>bože vatel jem v Simon Gregorčičevi ulici ali ne.
— ROMAN «RAZPAD CARSTVA» tmo danes končati. Prijave za ponatis tega romana nam prihajajo dnevno z vseh strani, vendar pa prijavljenih naročnikov se ni to* fiko, da bi jamčili za kritje stroškov za po? natis. Pozivamo torej znova vse one, ki se žele naročiti na roman, da se najkasneje V enem tednu prijavijo.
—Kadrska služba učitellev. Prosvetni oddelk pri velikem županu je naročil pozvati vse one učitelje, ki so ali bodo pozvani v kadrsko službo, da podajo pravočasno ostavko na državno službo radi ureditve prejemkov, ki jih dobe med vojaško službo itd.
— Naturalna stanovanja uč.teljstva se
imajo po odredbi ministrstva prosvete oceniti. V to svrho imajo sreskl poglavarji sestaviti sezname in cenilne zapisnike o njih fn pa komisije, katerim je pritegniti tudi zastopnike občine.
— Podaljšanje roka. Za izdajanje objav za polovično vožnjo po državnih železnicah za učitelje in drž. nameščence vseh kategorij, za upokojnee in njih rodbine, je ministrstvo saobračaja podaljšalo rok.
— Zdravniška služba, Razpisana je služba okrožnega zdravnika za zdravstveno okrožje Sevnica pri Krškem z letno plačo 2000 Din in pripadajočimi draginjsklmi dopladami. Prošnje, opremljene s potrebnimi svedočbami po čl. 12 zakona o civilnih uradnikih in ostalih državnih uslužbencih naj se vlože do dne 1. avgusta 1925 pri \ eli-kem županu ljubljanske oblasti.
— Pravilnik k stanovanjskemu zakonu K vsemi potrebnimi pojasnili, formularji, vlogami itd. izide koncem prihodnjega tedna v založbi »Jug« v Ljubljani. Pojasnila, kakor tudi formularje vseh mogočih vlog za stanovanjsko sodišče, je sestavil član stanovanjskega sodišča v Ljubljani, sodni svetnik dr. Alojzij Gradnik. Knjižica bode izvrstno služila vsem privatnikom in oblastim, k: imajo opravka s stanovanjskim sodiščem. Datum, kedaj izide in objavimo prihodnjič.
—V Kranjski gori sta se že pred tednom nastanili kolonija dijaškega podmladka Rdečega križa pod nadzorstvom učitelja Vendelina Sad ar j a in kolonija Zdravstvenega odseka pod vodstvom dr. P1 r -c a in 3 redovnic. Obe koloniji prenočujeta v tamkajšnji šoli, kjer si tudi kuhata.
— Izlet v Pariz. Vsi, ki so se prijavili skupm izlet v Pariz, pa še niso vposlall
potnih listov, naj to nemudoma store, najkasneje pa do sobote 18. t. m., ker se sicer po nepotrebnem zavlačuje odhod, ki je sedaj določen iz Ljubljane na nedeljo 26. julija ob 12.15 popoldne. Drugi obrok v znesku Din 1500 se vplača najkasneje do 20. i. m., ker si mora društvo pravočasno preskrbeti tujo valuto. — Potni listi se pošljejo društvo »Probuda«. gospodarski odsek, Ljubljana, Resljeva cesta 13/11. 1392
— Zopet stanovanjska tragedija. V Beogradu je neki zidar tKojan Todorovič s sekiro ubil v Dalmatinski ulici svojega gospodarja Kosto Sokoloviča, 70-letnega starčka. Nekoč sta bila dobra prijatelja, sprla sta se radi najemnine.
— Atentat Rusinje na sarajevskega odvetnika. V Sarajevu je vzbudil veliko sen-riLcijo poskusen atentat Rusinje na odvetnika dr. Tatarja. Dr. Tatar je že nad dve leti točen od svoje žene. imel pa je razmerje i
z Rusinjo, ki je bila V njegovi pisarni. Ko jo je hotel odpustiti v namenu, da se xo-pet poravna s svojo ženo, ga je Rusinja hotela ustreliti. Dr. Tatar je atentat preprečil in jo izročil policiji. Pri zasliševanju na policiji je ponovno skušala napasti odvetnika, a so to zopet preprečili.
— »Odvada«, krožek za odpravo tujk.
V Grlincih v Prekmurju se je ustanovil krožek za odpravo tujk »Odvada«. Za vsako izgovorjen o tujko plačajo člani krožka 25 para na korist Jugoslovenske Matice. Na sestanku dne 5. t. m. se je nabral znesek 145.50 Din in nakazal Jugoslovenski Matici. Namen krožka je vse hvale vreden in želeti bi bilo, da se v vseh večjih krajih ustanove enaki krožki.
— Samomor orožnika. V petek zjutraj se je v Kranjski gori ustrelil 231etni orožnik Fran Zupan, ki je prišel domov na dopust. Vzrok samomora ni znan.
— Povožen od vlaka. V četrtek popoldne je v tunelu v Šmarjah pri Ljublja.nl vlak povozil vpokojenega orožnika Ivana Stareta iz Ljubljane. Zaoustil je soprogo z dvema otrokoma. Dosedaj še ni ugotovljeno, če je Stare izvršil samomor ali če je morda postal žrtev nesreče ali zločina.
— Profesor dr. Pupin kot priča v opičjem procesu. Na drugem mestu poročamo o senzacionalnem procesu, ki se vrši v Dav-tonu v Ameriki proti profesorju John T. Scopesu. obtoženemu, da je potičevea! v šoli Darvinovo teorijo, o razvitja človeka In opice ter s tem kršil državni protievolu-cijskr zakon. Obtoženca zagovarjajo naj-slavneiši čikaški odvetniki, CIarence Dar-row, Dudlev Field, Malone, dr. John R. Neal ein Colfy, kot priče pa bodo zaslišani sami znanstveniki, ki naj dokažejo resnica nost evolucijske teorije. Med pričami bo zaslišan tudi slavni naš rojak 5n učenjak, prof. dr. Pupin Obramba bo mogoče postavila na pričevalno klop celo več Kristusovih namestnikov — seveda ne fundamen-talistov — ki bodo tomaCHi biblijo v luč: •moderne znanosti in razmer.
— EcSta Kadivec prepeljana v bolnico. Našim čitateljem bo še gotovo v spominu slučaj Edite Kadivec, rodom Slovenke, ki je bila radi sadističnega trpinčenja otrok r.a Dunaju obsojena na več let ječe. Kadrvče-vo, Čije zdravstveno staneje se ie v zaporu znatno poslabšalo, so prepeval? v bolnico.
— Dve smrtni nesreč! v Snboiici. V nedeljo se je v Subotici dogodila strašna nesreča, ki je zahtevala dve človeški žrtvi.
V bližini subotiške gospodarske šole je v neki mali hišici eksp!od!rala bomba in ubila 13!etnega Opira Kisa in ključavničarja Gjura Simona. Zadnji je s kladivom razbijal po bombi, ki se je nenadoma razletela. Detonacija *e bila tahko sflna, da se je cula po vsem mestu. Bomba je avstro - ogrskega sistema.
Angerstein obsojen na smrt. V Lim-burgu se je končala razprava proti osemkratnemu morilcu Angersteinu. Obsojen je bil radi obtoženih osmih umorov osemkrat na smrt in na dosmrtno izgubo državljanskih pravic Poleg tega mora plačati vse stroške procesa. Angerstem je obsodbo mirno sprejel.
— Proslava ustanovne petdesetletnice I. dekliške (šentjakobske) ljudske šole se
vrši začetkom novega šolskega leta 1925''26 na svečan način.
— Tatv?ne. Zidarju Andreju Bricliu je bil s stavbi^ča poštnega urada za pokopališčem pri Sv. Križu ukraden par čevljev, vrednih 250 Din. — V kavarni Vospernik na Starem trgu ie neki Pavlovič pozabil zavoj s perilom. Ko se je vrnil, je hote! zavoj odnesti delavec Anton Drvin. Proti temu je vložena ovadba. — Dalje ie bila ovadena Ivana B., ki je v gostilni g. Pelca v Koleziii odnesla kos gnjati, vredne 30 Din. —Na Marijinem trgu je bil 13. t. m. ukraden ročni voziček s črkami M. Š., last Marije Štrukelj in vreden 750 Din. — Dne 8. t. m. je neznan storilec vlomil pri posestniku Janezu Mehletu na Rudniku in odnesel 1400 Din gotovine, hranilne knjižice z vlogo 9508 Din in več malenkosti. V noči od S. na 9. t. m. je bilo vlomljeno v pisarno mestnega doh. urada, skladišče Kolizei, in odneseno več manjših predmetov, škoda znaša 150 Din.
Iz Geisa.
—c Vpisovanie gofencev na šoli *G!as-bene Matice« v Celju se prične dne 1. septembra in traja do 15. septembra. Oni dosedanji učenci, ki še niso prijavili svojega pristopa za prihodnje Šolsko leto in želijo nadaljevati svoj študij pri dosedanjih učiteljih, naj se prijavijo po možnosti še pred 1. septembrom. Vse informacije daje ravnateljstvo od !5 .avgusta dalje.
—c Požar. V noči od nedelje na ponedeljek okrog 1. ure so streli na Miklav-škem hribu naznanili ogenj v daljnj okolici. Gorel je, kakor izvemo, kozolec nekega posestnika na Lubečni. Požarne brambe so prihitele na kraj požara in lokalizirale ogenj. Kako je nastal ogenj, še ni dognano.
—c Mestno gledališče. V soboto 18. t. m. ob 20. vprizori klub naprednih slov. akademikov v Celju v mestnem gledališču Gogol j evo »Ženitev«. Cisti dobiček gre v kulturne namene.
Iz Maribora
—m Dve smrtni nesreči. V Ljubnem oh Savini se ie na Repelski planini te dni smrtno ponesrečil 65Ietni Repelščkov pastir, ki je padel z neke visoke pečine. Njegovo truplo, popolnoma razbito, so našli šele zdaj. — V Ljubnem je pretekli teden padel v vodnjak 21etni Jožek Podlesnik, sin posestnika, in utonil.
—m Težka nesreča. Pri brušenju žage se je v soboto smrtno nevarno ponesrečil posestnik in lastnik motorne žage Karel ParlioscöÄss: iz Krčevine pri Maribor«. Ho-
tel si je na brusa naostriti žago. Vsled hitrega vrtenja pa se je kamen razletel in Pa-hoschegga je zadel težak kos brusa s tako močjo v glavo, da mu je prebil črepinjo. Težko ranjenega so prepeljali v bolnico.
—m Ljudsko gibanje ▼ Mariboru v prvi polovici leta 1925. Od 1 januarja do 30. junija t. 1. je bilo v Mariboru (s Krčevino m Radvanjem vred) rojenih 444 otrok in sicer 235 moških in 209 Ženska trmrlo je pa 362 oseb in sicer 187 moških in 175 ženskih. Porok je bilo 208. _
Soko 1
Telovadba Sokola v Polju.
D d po!oži bilanco svojega celoletnega marljivega delovanja, je priredilo agilno so-fcolsko društvo v Polju v nedeljo popoldne svoj redni letni favni nastop, ki je prav lepo uspel. Program prireditve ie bil zelo pester in obširen. Telovadba, ki se Je vršila pod vodstvom sestre načelenice Novakove, je pričela z nastopom članic, ki so precizno in skladno izvajale predpisane sa-vezne vaj? Sledil je nastop dece s prostimi vajami. Eiektna je bila naslednja točka: nastop obrtnega naraščaja s kiji. Nato je bila ljubka igra dece, tek z zaprekami, pri katerem je dobil nagrado najmlajši Sokolič. Ta točka je vzbudila obilo smeha pr; navzočem občinstvu. Kot zaključek je bila telovadba članov ra eredju, pri kateri so sodelovali člani Sokola I. in Sokola IL fa Sokola Štepanja vas. Težke vaje so se izvajale na bradlji hi na konju in so bile izvajane tako elegantno, z lahkoto in eksakrno, da so zadivile občinstvo, ki ni štediio s priznanjem. Po končani orodni telovadbi se ie srarosta br. Kuhar zahvalil vsem navzočim za udeležbo. Na vrtu restavracije brata Kuharja se je nato razvila animirana nabava, ki je v neskaljeni harmoniji trajala pozno v noč. Zanimivo je, da je bilo pri telovadbi poleg številnih občanov zlasti BKRXfO udeležencev iz Ljubljane. Sokol v Polju pa je s svojim nedeljskim nastopom ponovno dokazal, da kljub vsem klevetam in mahinacijam od strani nasprotnikov marljivo napreduje :o da se zaveda visoke svoje naloge, ki jo ima izvesti.
Sport
AVSTRIJSKA LAHKO A TLE TSK A PRVENSTVA.
Ar kadi j Averčenko:
Caiantn o življenje v Carigradu
Šel sem nedavno 00 isti ulici, kjer stanujem — kar je zbudila mojo površno pozornost neka velika, krasno razsvetljena hiša. Iz nje se je slišala čudna, čisto orijentalska muzika in ropot plešočih nog. Mimo oken so švigale ženske sence.
— E! — sem si milil. — To le gotovo harem kakesra carigrajskesra mogotca! OčividrB3 praznuje rojstni dan. pa bi rad malo razveselil bedne haremske letnice: Evo jih — zdaj stoiim pred čarobnimi zagonetkarrri skrivnostnega Ori-ienta!
Nisem Še prav pomislil, ko je smuk? nila čez prag prelestna ženska postava. Prijela mi je za rokav fn mi fasno pokazala, da me hoče potegniti v notranjost zagonetnega doma.
Moram priznati, da £re slava o moji skromnosti po vsej anatolski obali, moram pa tudi priznati, da mi je pikantna zadeva tisti hip povsem zmešala Klavo.
Možnost, da smuknem v harem uglednega mogotca, rne ie za hip zapeljala in že sem umeril svoj korak proti vratom, ko sem si naenkrat premislil,
A kaj potem?
Kaj pa če me pas*a nepričakovano zaloti v haremu? Sem sieer fant »od fa-re in zase se nisem bal... Ne, bal sem se za življenje tega krotkega, zamišljenega in napol diviega bitja, ki me ie tako zaupljivo vleklo za rokav. Bal sem se. da luna niti dvakrat ne vzide na nebu, ko bo ta ženska že ležala v vreči na dnu Bosporja. Moj kolega Pierre Lotty je opetovano opisoval take storile.
Ti oomisleki so me ohladili. Osvobodil sem svoj rokav, napravil letnici »selam« in jo naglo odkurit. Pri tem sem
Din; dr. Trampuž 75 Din; podružnica SPD v Kamniku 50; K. Stare 25; Ker »mene 20; dr. Karba 20; dr. Ogrin 15; po 10 Din so darovali Mar, Pon, Neimenovani, dr. Sad-uikar, Skala, Hvala, tovarna ETA, Homer, Bodlaj, Pres!, Debevec, dek. Lavrenčič, Stele, Cerar, Albreht, Stergar, Krämer, Možiaa, Kenda, Orel, Slatnar, Kumer. Poles teh je^ še obilo drugih darovalcev; tako da skupna* vsota presega 700 Din. Vsem darovalcem, ki so s svojo darežljivostjo najlepše pokazali razumevanje taborništva, najlepša hvala!
—  Trener Ralph J. tfoke v Ljubljani.
SK. Iilirlji se ie posrečilo pridobiti znanega zasrebSkesa Iahkoatletskega trenerja gosp. Ralph J. Hokea za dobo ene^a tedna za Ljubljano. Gospod Hoke bo vodil na prostora SK Ilirije damski itt moški lahkoatlctski trening. Po treningih se bodo vršila za atlete 1:1 vaditelje lahkoatlctskili sekcji predavanja. Na trening so vabljeni vsi üahko-BÜeti in lahkoatletinje klubov Llap. Trening se prične v sredo dne 15. t. in. tsr se vrši redno vsak dan ob 4. popoldne.
Boj stražnika z zločincem
Dne II. t. ni. okoli 17. je stražnik Vinko Jazbec v Pokopališki ulici v Mostah ustavil 10-lctnega Vinka Horvata, osumljenega in zasledovanega radi vloma v skladišče Simona Praprotnika v Jenkovi ulici 7. Stražnik je zahteval, da se Horvat legitimira, čemer pa se je Horvat odločno uprl. Začela sta se stražnikom ruvati, Horvat ga je s pestjo sunil v brado in mu iz torbice skušal iztrgati samokres. To se mu ni posrečilo, pač pa je zatrgal stražnikov ttsn'a-ti pas. Med tem je prihitela Brigita DoK-narjeva, teta Horvatova in priskočila svojemu nečaku na pomoč, hoteo ga iztrgati Iz stražnikovfn rok. Lotila se je stražnika tudi dejansko. V tem kritičnem položaju je prišel stražniku na pomoč delavec Alojzij Fer-čnik. Dolinarieva jc takoj izpustila stražnika ter navalila na prišleca. Stražniku je istočasno uspelo, da je Horvata uklenil in ga od vedel ua stražnico. Tam je Horvat svoj vlom priznal,obenem pa ie izdal tudi svoja sokrivca 19-ietnega A. Šibica In 13-letnega Viktorja J. Ukradeno blago so prodali v razne trgovine kot staro medenino. Prva dva sta bial izročena sodišču, mladoletni J, pride v poboljševainico, Amaconkn Brigita pa se bo imela zagovarjati radi napada na uradno osebo.
Po svetu
se moral umakniti tem angleškim po-morščaloDm, ki so bili bržkone v prijateljstvu s pašo. ker so vstopili v hišo brez vizitke, kakor dobri znanci.
Drug-o jutro — O, človeška slabosti
— sern se hotel pred prijatelji pobahati s sraiim imenitnim uspehom pri turški dami in sem um povedal ves dogodek od konca do kraia.
Včasih sem videl, kako se ljudje smejejo, pa tudi sam nimam nič proti smehu, če nanese slučaj — toda to ni bil smeh! To je bilo strašr&D rezgeta-nie podivjanih žrebcev.
— Ne razumem, kaj je tu smešnega,
— sem zmajal z slavo. Seve, eni moški imajo pri žensk! večji, drugi pa manjši nspeh, vendar...
— Ali veste, kakšna hisa ie to? — me .ie vprašal prijatelL ki kar ni mogel do sape.
In 'zašeperai mi je na uho besedico, ki mi te pognala vso kri v slavo.
— Ni mogoče! — sem vzkliknil ves prestrašen. — Saj vendar v isti ulici stanujem!
— No, nič posebnega. Tako sosedstvo v Carigradu ni redko.
— Ne! Niti en dan ne ostan'e moja noga v tem stanovanju! Kaj? Da me niso opozorili, ko sem najel sobo? Takoj se vrnem in povem gospodinji vse, kar mislim o nji!
Ves razburjen sem planil iz kavarne na ulico in ... pri prvem koraku me je priklenil tehtni domislek k tlom. V katerem jeziku pa naj izrazim gospodinji svoje ogorčenje? Ona govori samo grško, moja zaloga grških izrazov je bila pa zelo omejena: kali meros. Venizelos in malista — evo vam. to ie bilo vse, kar sem mogel skombinirati. Vendar pa bi mi utegnile tudi te tri besede pomagati pri obširnem moralno-etičnem govoru
liJonov pesetas jezuitom. 3>ra, svoja twbi sorodnfka 30 odpravila % »^znatnimi sto tami.
* Nesreča Harry Piela. Popularni filmski isralec Harry Rel ss jc tc dni v Berlinu ponesrečil. Na autodromu Avus se j« njegov avtomobil- tipa Bngatti, večkrat pre-kotalil, pri čemur :e bi\ Harry Piel težkf ranjen.
„ Duhovit odgovor. Profesor G-reea ia
Upsaie se jo nekoč a azil po raeriu. Nenadoma je vprafcal volarja čolna: >Povejte mi dragi eTovelc, imato kal pojma o matematiki?* »NHedäSF nö?em o tem sliial, gt>-Spod profe¥or.« r,Skoda. škoda, kajti
s tem ste zaigrali četrtino svojega, »i-^je-aja.: zAV «te ne vsekakor baviTi » prirodo. pisjem?» : Nikoli v življenju. — rTo m m>i-vi, da ffte zrmet zaigrali četrtino x!rljen5*-Kako 3>a je z vašo Astronomi jo Ba§, ko j« liotsl veslar odgovoriti, se je čolaic ueuaflt;. ma prevrni!. — rAli znate plavati?« je vo. slar vprašal v^enčilišnega profesorja. to ne. znam,; je izjavil obrxpani jwofesnr, Nato je veslar nrrpomn5: -.Primite me evr. sto, če ne ste zaieraT: štfcri četrtme svök-ga življenja.
* Grad PrangiBS. Pred neka i dnevi se Jc imel prodati na javni dražbi jrrad Prart-gins 7. depende.ncami in premičninami. Ce-?ia poslopij cia.ša 750.000 frankov, cena mr-biljarja pa 145.700 frankov. Zadnii trenutek jc nekdo kupil s?r^d in vse skupaj. Svojčas je bival v tradti princ Jerome Napoleon in pozneje cesar Karel Avstrijski.
* Stanovanja po ceni na Angleškem. / zakonom iz leta 1923. se skuša pospeševaU sradba delavskih stanovanj potom privatnikov. Olajšuje i>e jim nabava kapitala in dajejo sc jim podpore. Obveznost je, d* mora stalna površina e?icnadstropne hise znašati 51 do £1 m-, izjemoma 46 m5. Dne 31. marca 1923. se ministrstvo odobrrio gradben! prosram za 115.636 hte. Občine so imele postaviti 41.859. privatniki pa 73.777 zgradb. Občlre so izvršile do konca preteklega leta zsrraidb 3847, v delu jih je 1Ö.1S3; privatniki so jih postavili 37ÖS Ln v gradbi jih je 19.086. Povprečni gradbeni stroški so se gibali med 350 do 400 Lsir. za lrišc brez boljSih stanovanj in med 390 dv 460 Lstr. za hiše z boljšimi sobami brez zemljišča. Od leta 1919. do 31. marca 1924. se je ma Angleškem postavilo 20S.712 sra-novanj fn sice*- 164.437 s strani lokalnih oN lasti, 39.156 pa s strani privatnih podjetnikov. Lokalne oblasti so potrošile 4% milijarde frankov. Letnih prispevkov da;* c-.-žava okroglo 8 milijonov Lstr. Te številk? pričajo, da Anglija velikopotezno pospešuje gradbo stanovanj In država znižuje najemnino z nemalimi gradbenimi prispevki.
* S palico ubila svojega 11 letnega sinu
Iz Ženeve v Švicj poročalo, da ie Marija Monnay s palico ubila svojega 11 letnega sina v svrho, da bi dobila po njem zavarovalnino. Žena ima več otrok in je zašla v dolgove. Ker so jo vedno boli tirjalf, is ugibala, kako bi prišla do denarja. Sled t fiiič se je odločila, da ubije z močno na vr« hu debelo palico svojega 11 letnega sin2 Emilija. Otrok je mimo spal. Pristopila jc mati in ga udarila z debelim koncem palic* po giavi. Navzoča je bila mala sestrica Potem je pripovedovala, da je deček pade* in se ubil. Aretirana je nekako z nasmehoi* priznala svoj zločin in trdila, da je bd deček idiotski človeček in da ga je zato nbi-la. Zgodilo se je to v notesu v kantonu va1eškem; kjer je v veljavi smrtna obsodba.
* Rastlkie kot čavarice vrtov. V nekem
gospodarskem listu čitamo: Solnčne rože, ki se ponašajo s svojo ogromnortjo po številnih vrtovih, ne služijo samo za njihov okras, marveč «0 tudi tzbomo sredstvo proti boleznim na krompirje. Ako ie na vr-ru ali na polju irmogo plevela iu druge ne* snage med nasadi, naj se pose je tam ogr-sčica, ki jih uniči. Konoplja je dobra proti raznovrstnim koprivam. Takozvatü Castor-t ski fižol se sadi na Angleškem; ima to lastnost, da se ga nobena žival ne dotakne ii se tako preženejo krti,
K sreči sem naletel takoj na starinsko, sključeno Grkinjo, ki je prodajala vžigalice in ponujala sveto robo v slabi ruščini.
— Ne, babuska, — sem dejal. — Va, ših vžnralic ne potrebujem. Če pa bi hoteli prevesti rrjDii sro^pndinji vse. kar ki« Pi v meni. dobite pol tfre.
Ponudba je bila zapeljiva in v h\p\ sva korakala skupaj proti mojemu domu.
— Kako pravijo Grki *noiri«? Razveselila me je z neko brezoblično in sluzasto besedo.
— No. torej! Povejte prosim, da re, moje reči v njenem domu ne bo več!
Pozvonila sva in sama ffosnodmjä ie odprla.
Komaj pa ie zagledala naju, ie za« gnala tak krik. da so jo srotovo slišali onstran Zlatega rosa.
— Kaj pa kriči? =-= sem vprašai starko, ki se n ie od tega tulienia nenadoma razjasni! obraz tako. da ie ce!o koketno popravila svoje redke lase na plešasti glavi
— Ma, ona govoriti, sto si nc more prh'oditi sebi na stanovanje damo! Oia govorili, sto to nedostojna, sto ta pošteni hisa. sto r\e sme dame voditi..,
— Kakšno damo? — sein onemel. Saj nisem nrkojrar pripeljal.
—■ Ona ta govoriti za mene, Jaz w_, dama.
In vsa srečna v fei absurdni dowu nevi me je sunila s svojim trdim komolcem pod rebra.
Pošteno sem zaklel, potegnit iz 2epa pol lire in jo stisni! starki v roko.
iMoraš ven, stara coprnica! Vrai vaju vzemi!
In takoj sem opazil po licu, da mi gospodinja potrtiluje kot človeka, ki mi plačal ljubezen z denarjem, pa ve9»ltf ni uživaj sladkosti tč ljubezni,*
V nedeljo in soboto so se vršila na Igrišču WAC. na Dunaju prvenstvena lah-koatletska tekmovanja, katerih rezultat! so v glavnem nastopni:
Tek 200 m: 1. Kleinovits CWAC) 32-5; 2. Ritter, tek SCO m; 1. Mahr (WAF) 1.59; 2. Gasser: tek z zaprekami na 110 m za Jwiiore: I, Niesner (WAC) 16.4; skok v daljavo: 1. Rauch (WAF) 665.3 m, 2. Ožino; skok s palico: 1. Hifeld (Grazer AC.) 3.55 m, 2. Lang: tek na 5000 m: 1. Kantor (WAC) 15.30,2 (novi avstrijski rekordi), Z. Bruhnen; met krogle: 1. Janausch (WSC.) 12.93 m, 2. Rotfuchs: olimpijska štafeta 100 4-200-4-4004-800 m: 1. Waf (Rauch, Ritter, Svatonek, Mahr) 3:26.4, novi avstrijski re» korcL 2. Wae.
Nedeljske tekme. Maribor: Merkur -Slovan 5 : 0. Slovan tega poraza ai zaslužil, bil je Mariborčanom enak v igri, le pred Slalom je odrekel.
Beograd. JugoslovTja je prvi dan zmagala nad Saškom s 5 : 1.
Praga. Viktorija Žižkov - Meteor Vili. 3 : 2, Vršovice - Slavija 4 : 3.
Pogon je posta! z nedelisko zmago nad Vislo poljski prvak. Rezultat 1 : 0.
M. T. K, je v Lvovu porazil Czarnv s 6 : 0.
Charles Hoti suspendiran. JAAF. javlja, da je norveški IahkoatletskI savez Hoff a suspendiral za dobo 6 mesecev.
— Gozdovniškemu rodu ZST v Kamniku so darovali za 14-dnevno taborenie v Kamniški Bistrici: Neimenovani X. X. 100
* r£še iz litega železa. Po poročilu »Ti-mesa« iz Schifelda so železarne v Mortom-Ieyu za poskus zgradile dve hiši iz litega železa. Sestavljene so iz železnih plošč in zunaj prevlečene s tenko betonsko plastjo. Pravijo, da niso dražje nego navadne zgradbe rz opeke in kamna, posta\rrtt pa se dajo Rvnogo hitreje. Takih poskusov je sedaj v Angliji vcd.io več. Železo pa vendar ni dobro gradbeno gradivo za stanovanjska poslopja. Take gradbe potrebujejo po zimi mnogo kurjave, po leti pa ne dajejo nika-kega varstva proti vroeta?. Smatra so te poskuse le bolj za kurijozue.
* Vzrok za poset cerkve. Znameniti j evangelijski propovednik Schleiermacher se } je nekoč v družbi v Berlinu na vprašnje,
kako to, da jc cerkev, v kateri on propove-duje, vedno polna, nasmejal in odgovoril; »V mojo cerkev prihaioio največ dijaki, gospe in oiicirji. Dijaki prihajajo, ker hočejo sliSaii moje propovedi, gospodične in gospcj ker hočejo videti dijake, oiicirji pa radi gospa iu gespodičen.
* Mednarodna poštna konferenca. Iz Cortina de Ampezzo poročajo: Dne 6. t. in. se ?e pričbla tam mednarodna poštna konferenca, katera ima urediti pripravljalno delo za naibližnji svetovni kongres in poskrbeti za stike raznih poštnih uprav z mednarodno poštno pisarno v 3emu v Švici. Konference so se udeležili zastopniki 14 držav.
* Ogromna dedščina ra jezuite. Iz Ma. drida poročajo, da jo zspustfla n^ka bog&ta vdova Pellares svoje iinotje, Vre&oo Z i mi-
stran 4.
•SLOVENSKI  NAROD« dne 15. julija jggfc
stev. 157
Gospodarstvo
To in ono
Tržno poročilo
Po zadnjih vesteh z naših tržišč z živili se promet s pšenico še ni razvil tako, da je bilo zadnjih 15 dni le malo kirpčij. Tudi sta* ro pšenica ne gre v promet. Za novo pšeni* co se inozemstvo še ne zanima, ker raču* m:x> inorerrrske tvrdke s padcem cen glede na dobro letino v Srednji Evropi. Naši tr* govci in veriüniki prodajajo, odnosno ku# pujejo med seboj pšenico po 305—310 Din višje, bil bi vendar naš izvoz v relaciji Brca* la in Dunaja velik, č« bi padla pšenica na 260 do 270 Din. Kakovost letošnje pšenice bo zelo dobra. Po dosedanjih računih bo znašala teža vojvodinske pšenice 70 do 81 kilogramov, srbijanske pa 76—77 kg.
V nasprotju s pšenico je trgovina s ko* ruao zadnje dni zelo napredovala. Za rela* cijo Dunaj je bilo prodano 1000 vagonov koruze. Brati a se za enkrat še ne zanima za n :šo koruzo in prodaja celo svojo na Du* naju, kjer je položaj za plasiranje koruze zelo ugoden. Z Ječmenom še ni večjih kup* čij, ker ga malo dovažajo. Zato tudi kako* vosti letošnjega ječmena ni mogoče oceniti. Poedine manjšine količine plačujejo po 175 do 180 Din za 100 kg franko postaja. Vse kaže, da kakovost letošnjega ječmena ne bo posebno dobra, ke- je bilo raed žetvijo de* ževno vreme in j z ječmen v mnogih krajih moker. Moka gre zelo slabo v promet. Za izvoz se ne more prodati nič. Pasivni kraji, z'asti Dalmacija, krijejo svojo potrebo še vedno z italjansko moko.
★    * *
—g Letošnja letina opija. Naša produk-cja opija obeta letos za izvoz 150.000 kg.
V južni Srbiji bo letošnja letina opija neprimerno boljša nego lanska. Samo dva okraja (kavadarski m negotinski) sta dala letos okrog 20.000 kg opija, toliko opija je pri delala približno lani vsa južna Srbija. Če bo znašala letošnja letina res 130 do 150 tr30č kilogramov, bo kmalu dosežena predvojna količina Na bogato letino opija je v vlival topla zima in ugodno vreme spomladi. Opij je izborne kakovosti. V manjših količinah ga plačujejo zdaj po 600 do h50 Din kg, toda ta cena se bo sigurno zvišala, dasi bržkone ne bo dosegla 2000 Din, I:akor lani. Izvozni prebitek reprezentira torej vrednost 100 do 300.000.000 Din, ker pa rasi izvozničarji opija ne razpolagajo z ::adostmm kapitalom, pojde naš opij tudi to r>ot v inozemstvo preko solunskih tvrdk.
—g Izgledi letine sliv v Bosni. Letošnja letina sliv kaže v tuzemskem področje doslej dobro. Kar se tiče sliv sploh, je pro-r:noza ta-le: Tuzla 50 do 100 vagonov, Bi-;eljLna 800 do 1000 vagonov.
—g Madžarske reparacije Jugoslaviji.
V petek je prispelo iz Madžarske 7 velikih lokomotiv na račun reparacij. Pripeljali so
üh v Subotico, od koder jih dodeli železniška uprava direkcijam v Subotoci in Zagrebu.
—g Trgovinski stiki z republiko Chile.
Trgovska in obrtna zbornica v Zagrebu sporoča, da se lahko trgovci obračajo v svrho iniormacifj slede trgovinskih stikov
z republiko Chile na »Direccfon general de los servi azricola — sero de esrndios Ökonomie os agricoles, Saktiago de Chile, Cas-sila 31 d.«
—g Novi zakon o neposrednih davku Fin. ministrstvo objavlja uradno, da so priprave za izenačenje in poenostavljenje novega zakona o neposrednih davkih končane. Zakonski načrt bo predložen narodni sku-ščini čim ga odobri ministrski svet.
—g Krediti ministrstva javnih del. Ministrstvo javnih del je angažiralo potreben kredit za zgradbo nove državne trgovske akademije v Beogradu.
—g Nemčija za nas" kalcijev karbid. Naš generalni konzul v Berlinu je obveščen, da se Nemčija zelo zanima za našo industrijo sode in kalcijevega karbida. Vse potrebne informacije daje interesentom naš konzul v Berlinu.
—g Davčne razmere v Vojvodini. V Beogradu se je sestala danes v finančnem ministrstvu konferenca, ki se je udeleže vsi vojvodinski gospodarski krogi. Finančni minister je sklical to konferenco radi številnih protestov in protestnih shodov vojvodinskih gospodarskih krogov, ki zahtevajo rešitev vseh davčnih problemov.
—g Nova železnica Kosovska Mltrovlca-Peč. V prometnem ministrstvu študirajo načrt nove normalnotirne proge Kosovska Mi-trovica-Peč. Ta proga je zelo važna, ker bi vezala staro Zeto in R3Ško z železniškim omrežjem predvojne in Južne Srbije. Popolno veljavo bi pa dobila ta proga šele tedaj, če bi se podaljšala od Peče do Andrije-vice-Podgorice-Podgorice-Bara in Kotora To bi bila obenem strategično važna železnica.
—g Avstrijsko-taršk? Industrijski sindikat. Skupina zna menite jših avstrijskih industrijskih tvrdk se je združila kot sekcija avstri.tsko-or'jentalske trgovske zborrrfce na Dunaju v avstro-turŠkl industrijski sindikat, kateri se ima raztegniti na vso za izvoz sposobno avstrijsko industrijo. Pospeševati in podpirati hoče eksport v Turčijo.
—g Dobave. Dne 29 julija t. L se bo sklenila v pisarni artfljeriske radinnice Dr. divizijske oblasti v LJrbfjani direktna pogodba za dobavo 10.000 kg kovaškega premoga (anrleškega). — Vršile se bodo naslednje ofertöne licitacije: Dne 3 avgusta t. 1. pri intendanturi Dravske divizijske oblasti v Ljubljani glede dobave 280.000 kg ovsa. — Dne 6 .avgusta t 1. pri intendanturi Dravske divizijske oblasti v Ljub^arrf glede dobave 150 000 kg sena in 80 000 kg slame; dne 4. avgusta t. L pri komandi vojnega okruga v Mariboru glede dobave 120 tisoč kg sena in 60.000 kg slame. — Dne 6. avgusta t 1. pri smodnišnic! v Kamniku glede dobave premoga, barve, firneža, bakrene žice, Beremanovih cevi, izolatorjev in metel. — Predmetni oglasi z natančnejšimi podatki so v pisarni trgovske in obrtniške zbornice v Ljubljani interesentom na vpogled.
Krokodil v Krki
V Novem mestu se Je pojavil v Krki krokodil, ki je nšel iz cirkusa Kludsky v Zagrebu.
Radio.
Ko smo prejeli to strašno vest, nas Je obšla velika skrb ne le za prebivalce naše lepe dolenjske metropole, ampak tudi 2a vse kraje ob istotako lepi zeleni Krki in smo ukrenili vse potrebno, da preprečimo kako večjo nesrečo. Poročevalec, ki smo ga takoj poslali na lice mesta, se do danes ni vrnil, tako da smo mislili, da ga je krokodil požrl. Ker pa smo bili ravno vsled te&a še v večjih skrbeh, smo vzeli v roke kon-verzacijsk: leksikon, da bi se o krokodilu natančeje poučili, kajti to, kar smo se o njem učili v drugem razredu gimnazije, smo že davno porabili. Res, ta naša šola! Priznati moramo, da nismo bili popolnoma ra jasnem aii živi krokodil samo v Nilu. aH še v kakih drugih rekah. Po glavi nam ie zašumela ceio neka pesem, ki se glasi nekako tako:
Tam na zelenem bregu sedi en krokodil, pa pride mimo ž"ba, pa skoči v reko Nil.
Pa to je menda samo zaradi rime.
Prijatelj debeli Jak pa nam je celo povedal, kako se krokodili love: oba bregova namažejo z limom, krokodil pride iz vode, se ozre, vidi lim, pa pravi: nisem tako neumen, da bi šel na ta Iim — in gre in se vleže na drugi breg — v lim — in je ujet Toda to bi se moglo zgoditi tudi v kaki drugi reki, n. pr. tudi v Ljubljani, ako Imamo še limfabriko. Naša poizvedovanja v May er je vem in Brockhausovem leksikonu (Jugoslovenska enciklopedija še ni prišla do črke K) v Erjavčevem »Živalstvu«, v Breh-movem »Življenju živali« in raznih drugih spisih, ki so jih nam dale na razpolago še ne koncentrirane ljubljanske knjižnice, niso prinesla potrebnega rezultata, kajti, dasi je res, da živi krokodil v Nilu, ni nemogoče, da ne bi žival tudi v naših rekah, če bi prišel vanje in Če bi imel dovolj hrane. Ker je Krka naša reka in ker bi mu Novomeščani lahko preskrbeli dovolj hr^ne, ni izključeno, da bi morda res . . . Stoj! Kako pa bi krokodil prišel, iz Ljubljane v Krko? To nepotrebno vprašanje nam je razrešil naš tovariš, ki je opazil, da krokodil ni ušel iz Ljubljane, ampak iz Zagreba, kar smo mi v prvi prestrašenosti prezrli. Iz Zagreba torej. To je popolnoma mogoče. Skobacal se Je mrclna po noči iz kletke, pa se je šel kopat v Savo — potem pa hajdi do Brežic !n po Krki do Novega mesta, še policaj ga ni ustavil, da bi ga vprašal: Kam pa, kam, tako naglo . . . Stvar je torej popolnoma mogoča. Vprašanje je samo, kako je temu krokodilu ime, ker smo v Ljubljani videli, da imajo v cirkusu vse živali svoja imena. Med tem se oglasi eden naših najboljših on-ročevalcev pa pravi: »Meni pa se zdi, da Kludsky sploh krokodila ni imel . . .« To
aas Je osupnilo. Kako pa nai bi bil krokodil ušel iz Zagreba in prišel v Novo mesto, kjer je, ako ga ai bilo. Sicer pa se o tem lahko takoj prepričamo, saj je Kludsky svetovno podjetje in ga ne bo težko najti. Oddali smo torej takoj telegram: Cirkus Kludsky, prosimo, da nas obvestite glede krokodila. Ker ni bilo odgovora, ie nas potolažila gospodična na pošti, da se »tam doli« večkrat zgodi, da telegram ne pride. Pregledali smo hitro vse liste v redakciji In zasledovali, kam je odšel Kludsky iz Zagreba, in smo konštatirall, da je v Subotici. Telegrafiramo še enkrat »nujno in priporočeno« in imeli smo takoj odgovor: Krokodila nema . . . Torej če ga »nema«, je bil, in ker ga »nema« v Subotici, je v Novem mestu. Nesreča je torej neizogibna in čudno je samo, da se naš poročevalec sploh oe javi. Pa ravno zdaj, ko je tako slabo vreme in so ljudje že siti večnega PP In Rt? in so vsi slabe volje, ker se ne zgodi nič posebnega. Končno je prišlo poročilo: »Krka je zadnje čase vsled deževja zelo na-rastla Zato je kalna in se slabo vidi. Za kopanje je se prehladno. Krokodil je. Videli so ga že parkrat, kako se je premetaval po vodi Govoril sem z očividci. Po mestu ie vse preplašeno In vsi govore samo o tem. Krokodil je zelo velik in črie barve. Neki gospod ga ie videl, ko ie plaval čez reko. Seveda se skriva, da bi ga ljudje ne videli. Kakor vse kaže, je prav zvit in Čaka, da se pridejo mesčanje kopat. Do sedaj pravijo, da se mu še nI posrečil'), da bi bil koga požrl, kar je zelo razveseljivo dejstvo, ki ga je pripisovati previdnosti meščanstva, ker mu ljudje ne gredo na um, kakor je mislil, čeprav je iz cirkusa. Kam bo krenil od tu, proti Žužemberku, aH proti Kostanjevici, se še ne ve . . . Pri štemberkti sem izvedel o tem več zanimivosti. Nekateri pripovedujejo, da je splezal celo na breg in je prežal na perice. Gobec ima zelo ve!:k, tako da bi zlahka pogoltnil celega človeka. Matere se boje za svoje otroke, pa tudi sicer je vse vznemirjeno . . .«
Ko smo prejeli to zmedeno poročilo, smo videli, da je stvar resna. Povabili smo s seboj prijatelja Macafizlja In smo se ne-utegoma odpravili na pot. Bil je skrajni čas. Našli smo dolenjsko metropolo v splošnem razburjenju — našega poročevalca pa pri najboljši volji oziroma pri najboljšem cvičku, pel je pesem o krokodilu In je rekel, da ga je tudi sam videl. Skušal je napraviti pesem, pa mu je Šla trda za rime, ker na Nil se dobro rima krokodil — Krka pa samo trka — še bolj pa cviček, ki ga je že Kette rimal na jeziček, poliček in hudiček. Tn tako smo morali tudi mi konštatirati: Krokodil je in ljudje so ga videli — kako se bo pa stvar naprej razvijala, se ne ve.
* Telefon v Mojzesovih časih. Mnogo se pritožujejo nad slabim telefonskim prometom Ljubljančan je. Pa tudi za Mojzesovih časov ni bilo boljše, kajti v Mojzesovih bukvah beremo: »Mojzes je na gori Horeb trikrat klical Gospoda, a ni dobil odgovora . . .«
Radi Darwinove teorije pred sodiščem
V državi Tennessee ie bil lani sprejet zakon, po katerem se oznaca pouk o evolucijski teoriji v ljudskih Šolah te države za delikt. Pred kratkim smo poročali, dfl se je proti temu zakonu pregrešil prof. Scopes. kateri je pozvan pred sodišče v Davtonu. Razprava se je pričela 11. t. m. Metodijski pastor je Izrekel o pričetku razprave svojo molitev. Sodnik Raulston. ki bo proglasi! razsodbo, je sam fondamentalist, to je pri* staš gibanja proti Darwinovi teoriji. Med duhovnimi organizacijami so različna mnenja glede evolucijske teorije in grozil je med njimi še očiten razkol. Sodnik Raulston je pred razpravo podal izjavo, v kateri izraža zaupanje, da bo božja inspiracija vodila njegovo sodnijsko delovanje. Ob pričetku razprave je prečital protievolucijski z2kon in prvo poglavje in geneze. Potem je bili prečitana obtožnica: prof. Scopes je obtožen, da je protizakonito in svojevoljno poučeval v javni šoli, ki se vzdržuje z javnim denarjem, neke teorije, ki zanikajo zgodovino božjega ustvarjenja človeka, kakor j« opisano v sv. pismu in da je učil mesto tega, da izhaja človek iz neke nižje vrste živali Glavni obtožitelj je bivši državni podtajnik Bryan. On se čuti srečnega, da se more boriti za to, da se prepreči, da bi bile nove generacije brez prave vere. Odkar je prišel v Dayton, je imel že več javnih govorov in te dni. ko je bila nevihta, je šel z večjo skupino svojih pristašev na bližnj hrib nad mestom ter imel tam ob blisku in grmenju govor, v katerem je izražal upanje, da bo posledica tega procesa veliko versko ustajenje. V Daytonu je vse polno novinarjev, fotografov, kinematografov, karikaturistov In fanatičnih vernikov, ki so prišli poslušat razpravo radi opice. Dobro kupčijo je napravil nekdo, ki je prodajal male kolajne z opico. Poleg sodnijskega poslopja so tribune, na katerih se bo moglo slediti razpravi potom sistema mikrofonov in amplifikatorjev.
O razpravi bomo sproti poročali. ★   ★ *
* Fino zamišljeno sleparstvo. V Motia-kovem sta se neka prodajalka v veliki modni trgovini in njena prijateljica, neka kontoristinja, na cen način preskrbovali z najmodernejšim blagom in obleko. Kontorlsti-nja je prišla kot kupovalka In se je dala lepo fino postreči po svoji prijateljici, ki j! je predložila več oblek. V ugodnem trenot-ku sta spravili obe več oblek v kovčeg, ki ga je prinesla kontoristinja s seboj. V po-merjevalnici je kontoristinja nadela kar dve obleki, potem pa se je odstranila s plenom fn prijateljica jo je spremljala do vrat tn ji delala še velike komplimente. Policija pa je vendarle prišla na sled tej prefrigani tatvini in je aretrrala prodajalko in kontoristN njo, pa tudi ljubčeka prve, ki je vedel za sle-parijo.
Glavni urednik: RASTO PUSTOSLEMSEK. Odgovorni urednik: OTON CHRISTOF
Originalne (sirove) potrebščine fixat in pressrvai za Opalooraoh dobite edina !e pri L« Baragai Selenburgoya ulica štev- 6 ™Vä>
Dr. M. Ambrožlč
ne ordinira
od 14. julija do nadaljnega obvestila«
2353
Dr. Hinko Lučovnik Vera Praunseisova
zaročena
Ljubljana
12. julija 1925
Bled
onncL couDDiinnLJULiuuDi^
Zahvala,
2359
Povodom bridke izgube naše predrage mamice, stare mamice, gospe
se zahvaljujemo vsem, ki so blago-pokojno spremili na njeni zadnji poti ter darovali cvetj'e, kakor tudi onim, ki so nam ustno in pismeno izrekli sočutje in sožalje.
Ljubljana, 14. julija 1925.
Žalujoči ostali.
Iv. BiiillC & Ef.
plasfear'a In ličarja Ljubljana, Kare! Kotnlkova ulica
(baraka za Ledino) se priporočata cenj. občinstvu. — Cene zmerne, postrežba točna.
Triletna garancija.     121 L
Kupujte edino-le pri J
Josip PeteKncu
naibo'j e 138-L
šivaine stroje in kolesa
znamke
Gritzner, — Phönix.
pneumatiko, potrebščine za kolesa, stroje in Lamerz-igle
LJubljana (blizu Prešernova spamnita ob vodi) Na ma'o! Na veliko!
I Zahtevajte cenike!
Ako iščeš
službo, stanovanfe, kupuješ ali prodajaš
ne pozabi inserirati
v ,SL0V. NARODU*
Imel boš
gotov nspenl
RESTAVRACIJA - PENSU0N
LOMI ROG
SELCE (Hrv. Primorje).
Vodim prvorazredno, v celem Pri-morju znano domačo kuhinjo. Imam 80 čistih sob na razpolago. Posedujem vse pijače, ki so vedno na ledu.
Za obilen obisk se priporoča lastnik 75U      Kari Dovečar.
Mali onEaai, ki služijo v posredovalne In social-
na   namen© občinstva,
vsaka beseda SO nar. Rajmanltl znesek Din 5
ZenJtve, dopisovanja ter oglasi strogo trnov
tke ga značala, vsaka*
beseda Din 1"—. Bjajmanjsl znesek Din IO
Vijolino
dc l ro ohranjeno — kr«i* pim. — Dopisi z navedbo cene pod «ViioIina/2334» n<i upravo «Slov. Nar »
Spalnica
iz mahagonijevega lesa, dobro ohranjena ter ne* kaj porcelana — se radi selitve proda. — Dopisi pod «Din 0000/2356» na upravo «Sic. Naroda».
Naprodaj plašč
za triletno punčko in siva boa. — Dopis pod «Plašč 2355» na upravo «Sloven» skega Xaroda».
«B- S« A*»
dobro ohranjeno motor* no kolo 2*1% — se takoj proda. Ogleda se v de* la\nici — «Jt»go * avto», Ljubljana, Dunajska ce*
sta, 2351
Prvovrstna šivilja
s petnajstletno prakso za obleke in perilo, se pripo* roča; gre tudi na dom. event tudi letovišče. — Naslov pove uprava «SL Naroda*._2370
Absolventinja
trgovske šole išče službo. Gre tudi en mesec brez« plačno. Cenj. dopise na upravo «Slov. Nar.». pod «P/2357» na upravo «S1. Naroda«.
Priporočamo oglaševanje v
»Slovenskem Narodu
ki je najstarejši slovenski list in ga čita rano-gobrojno občinstvo v Ljubljani, po vsej Sloveniji In v inozemstvu. Razširjen je naš list zlasti
v vseh gospodarskih in meščanskih krogih
Mali oglasi v ^Slovenskem  Narodu*  so po obsegu naivečji In naibolj ? tljlvi, zato imajo prav povoljne uspehe.
Invalid
išče služb^ ra slugo. — Ponudbe pod «Invalid 2337» na upravo «Siovea* skega Naroda».
Strežnica
išče mesta za popoldan« ske ure. — Dopisi pod ctStrežnica/2364» na upra* vo «Slov. Naroda>.
Prikrojevalka-
direetrice za izdelovalni* co perila (ženskega in moškega) — samo prvo« vrstno moč —  se išče —
Ponudbe pod «Perilo 127/L» na upravo «Slov. Naroda».
Ii
enreaucMfr
I
Stavbna parcela
v lepi legi na Selu — je naprodaj — Ponudbe na upravo «Sk)v. Naroda* pod «Parceäa/2326».
Enonadstr, hiša
s štirimi stanovanji, ne daleč od Ljubljane — se rad: selitve proda. — Po* nudbe pod «HiŠa/23o5» na upravo «Slov. Nar.».
Večje posestvo
z lepim gozdom, vinogra* in poslopjem v bližini že« lezniške postaje na Šta* jerskem — se radi bolez* ni takoj proda. Ponud* be pod «Vecje posestvo 2360» na upravo «Slovena skega Naroda».
Manjši lokal
na prometni cesti se išče za takoj. — Dopisi pod crManjši lokal <235S» na upravo «Slov. Naroda».
Trgovec
srednjih let, od žene va* ran in ločen, želi znanja z dobrosrčno in mirno damo poštene preteklosti v starosti 30 do 40 let v svrho ženitve. — Le res* ne dopise pod «Mir in Sieča/2367» na upravo «SL Naroda».
Dopisovati želi
inteligenten gospod z rnaa čajno samostojno gospo* dično. — Dopisi pod «Zc* r itev ni izkIjucena/2361»
na upravo «Slov. Nar.».
Gospodična,
mlada, vesela in zabavna, želi dopisovati z enakim gospodom. — Dopisi pod «VeseIje/2362» na upravo «Slov. Naroda».
Vdovec
želi znanja v svrho žc* nitve z gospodično aH vdo o brez otrok. Prcds nost imajo le dotične, ki posedujejo posestvo. — Dopisi pod «Na deželo 2298» na upravo «Slovcn* skega Naroda».
Instrukcije
v vseh predmetih pre« vame med počitnicami dijak, ki je dovršil 6. realko z dobrim uspe* hom. Ponudbe pod «Si* guren uspeh/2350» na upravo «Slov. Naroda».
I  Stanovanja I
Dve prazni sobi
od kojih bi se ena lahk«. uporabljala za kuhinjo — išče zakonski par bres otrok za takoj. — Cenj dopise pod «Dve sob 2359 na upravo «S!: vca
skega Naroda».
Suhe gobe
M. GERSAK, Ljubljana. Kongresni trg 10.    129 L
Iščem inženjera
za rudekop (bismut, zla*
to, srebro, baker). Ofcr* te poslati na: S. Hofman (iz Londona) Grand ho< tel «Petrograd», Beograd __23nS
Revna mati
odda za svojo tri leta staro punčko k dobri rodbini. — Ponudbe pod cRevna   mati/2366» na
upravo «Slov Naroda».
Ajdo
sivo. lepo sennenst-o blago in   Inkarnat deteljo
nudi najceneje SEVER & KOM '., Ljubljana.   139 L
Iščem družabnika
s 300.000 Din kapitala % svrho povečanja sedanje trgovine mešanega blaija Garancija sigurna. — Pcm nudbe pod «Vecji kraj 2363» na upravo «Slovcn» skega Naroda».
■SEBHHEiSHB
Lastnina  in tisk  »Narodne tiskarne*
22