Ani. Sušnik: Več smisla Včasih so ljudje še kaj skupaj držali in drug drugemu šli na roko. Če je šlo za kako skupno zadevo, so hitro stopili skupaj in se dogovorili. Danes pa jih je težko dobiti za kaj takega. Vsak vleče na svojo stran, vsak se briga samo za sebe. Težko je danes z ljudmi. Eni so profitarji, ki iščejo povsod samo svoj dobiček in vedno vprašujejo najprej, če bo kaj neslo. Drugi so brezbrižniki, ki živijo kar tiavendan, se ne brig jo za nobeno javno zadevo in ne mislijo nič na prihodnjost. Tretji pa so nevedneži, ki so premalo izobraženi, da bi se zavedali in brigali za skupno stvar. Premalo je takih, ki so dobri in požrtvovalni. V naši vasi nam dela vaški potok strašno škodo. Treba bi bilo strugo pcglcbiti in nekoliko zagraditi. Toda ljudi ni mogoče pripraviti do tega. Rajši pustijo, da jim ob dežju teče voda v hlev, kakor da bi prijeli za skupno delo. Naši travniki in pašniki so pctrebni zboljšanja, pa bi mogli rediti še enkrat toliko goveje živine, kakor dosedaj. Toda nihče noče nič slišati v kaki skupni n elioraciji (zboljšanju), ki bi bila tako nujna in potrebna za vse. Res, čudni so danes ljudje ... Tako in enako toži danes ta in oni izmed zavednih in naprednih kmetov. Težko je verjeti vse to. Toda če greš in se hočeš prepričati sani, boš videl, da je marsikje res teko. Najboljši možje in dobri gospodarji večkrat nimajo nobenega smisla za skupne zadeve. Manjka še vedno duha skupnosti. Manjka tiste zavesti, kako potrebna in koristna je skupnost tudi za kmeta. Kmetska zveza hoče zato zbrati raztresene ude kmetskega stanu in jih združiti v močno organizacijo, ki jo bo vodila samo ena velika misel: delovati za skupno korist vseh, ki so združeni v njej. Res je sicer, da vsak zase najbolj ve, kje ga čevelj žuli, da mora vsak najprej skrbeti za samega sebe. Je pa tudi ravno tako res, da so stvari, ki ne zadevajo samo posamez-v nikc, ampak interesirajo vse kmete, vplivajo na ves kmetski stan. . Sedaj se vrše na primer trgovska pogajanja z avstrijsko republiko, ki so velike važnosti za naše narodno gospodarstvo. Kako se bodo ta pogajanja končala, ne sme zanimati ®aino kakega mesarja ali trgovca na kmetih, za skupnost. ampak mora zanimati prav vsakega kmetr. Kajti za nobenega kmetskega gospodarja ne more biti vseeno, ali bo še naprej dovoljen uvoz naših kmetijskih produktov v avstrijsko republiko, ali ne. In ko se sedaj v Belgradu razpravlja vprašanje o spremembi carinske tarife, je velikanske važnosti za vse kmete, ali se bo pri tej spremembi zaščitil v prvi vrsti kmetski stan, ali pa obrtni in industrijski. V takih in podobnih slučajih pa posameznik ne pomeni prav nič, če kaj zahteva. Nihče ga ne vpošteva. Tudi par sto ljudi ne pom ga nič. Samo vsi kmetje skupaj morejo nekaj doseči, samo takrat, če govori v imenu kmetskega stanu močna stanovska organizacija svojo be?edo. Zato bi bila že samo iz teh ozirov, da drugih za danes ne omenjam, za kmeta stanovska strokovna organizacija nujno potrebna. Potrebo in koristi stanovske organizacije so uvideli kmetje povsod v drugih državah. Poglejmo samo avstrijskega kmeta! Kako silno jc gospodarsko napredoval v zadnjih desetih letih! Avstrijska republika, ki je bila v začetku popolnoma navezana na uvoz agrarnih produktov iz drugih držav, v doglednem času takega uvoza ne bo več potrebovala, ker bo avstrijski kmet sam pridelal vsega dovolj. In za ves ta nanredek se ima avstrijski kmetovalec zahvaliti v prvi vrsti svoji organizaciji. Isto pot so šli kmetje tudi drugod: v Švici, na Bavarskem. Češkem. Danskem, Leti-škem. Estonskem, Finskem itd. Povsod jih je iz težke gospodarske krize rešila samo zavest skupnosti, močna stanovska organizacija. Ta zavest mora prodreti tudi pri nas do zadnjega kmeta, do zadnje gorske vasi. Z združenimi močmi treba iti na delo za skupne kmetske zadeve in koristi, za veliko skupnost kmetskega stanu. Kanjam za moške obleke se dobro kupi pri R. Mi klane »Pri škofu«, Ljubljana V VSAKO HIŠO »DOMOL.IUBA«i "WC Beseda o denarju in zadrugah. Zadruge z neomejeno zavezo. Naše kmetske hranilnice in posojilnice imajo vse napis: registrirana (to je pri sodišču vpisana) zadruga z neomejeno za-| vezo. To se pravi, da vsi člani zadruge po-rokujejo neomejeno z vsem svojim premo-] ženjem za denar, ki je v tako posojilnico j vložen. Kdo pa so člani? Kmetje, ki imajo zemljo. Kmetska posestva torej jamčijo za vloge v naših kmetskih denarnih zavodih. Ali je torej denar v njih varen? Mi smo mnenia, da večje varnosti ne more nihče ponuditi. Svetovna vojna je vse ljudi izučila, da ima zemlja vse bolj stalno vrednost' kot druge stvari. Drugi denarni zavo-1 di pač bahajo z lepimi palačami, eno naj-| lepših je imela Slavenska banka, ki je propadla in potegnila za seboj ogromno število ubogih žrtev. V kakšno zadrego so prišli celo vlagatelji mestne hranilnice v Kočevju! Na Nemškem je lansko leto — kot smo že pisali — propadlo čez €0 bank in so i ljudje izgubili visoke vsote, toda tudi ni pare niso izgubili vložniki pri rajfajznov-kali (to je pri kmetskih posojilnicah z ne-omejeno zavezo). Varnosti torej mesto ne ! nudi več kot kmetska posestva. Nimamo ničesar proti mestom, toda zakaj naj bi i kmet ne nosil denarja v domačo hranilnico, I kjer je najbolj varen. To je našo kmetsko ! stališče, ki mora v polni meri prodreti. Pri tem ne smemo pozabiti, da denar iz mestnih zavodov v prvi vrsti služi trgovini in industriji, ne pa kmetiji. Nekaj časa so nosili mnogi s kmetov denar v mesto radi višjih obresti. Mnoge so polomi raznih mestnih zavodov izučili, vseh še ne. Treba pa. je, da se vsak naš človek navadi, da je pri nalaganju denarja prvo varnost, potem šele obrestna mera. Zaupanje. Stari nasprotniki kmetskega zadružništva, ki so se zbirali pod zastavo bivše demokratske stranke, ne morejo prenesti, da se ljudstvo tako oklepa domačih kmetskih zavodov. Zaupanje, ki so si ga pridobile kmetske posojilnice, jih boli. Boli jih, da So posojilnice iztrebile oderustvo in marsikateremu staremu liberalcu zaprle V š T E V. 10. M E S E C N A P R 1 L O G A »N O V i C E V S L I K A H« LETO 43 V LJUBLJANI, DNE 5. M A R C A l 9 3 0 Cena 58 Din za celo leto. Za inozemstvo hO Din. Posarneznn številka t Din. V inseratnein delu vsaka drobna vrstica ali nje prostor <0 Din. Izhaja vsako sredo. Spisi in dopisi naj so pošiljaio Uredništvu »Domoljuba«, naročnina, reklamacije in inserati Upravništvu »Domoljubu« v Ljubljani. vire nepoštenega dobička. Boli jih, da so posojilnice toliko storile za kmetsko izobrazbo, bole jih društveni domovi, prosvetna in dobrodelna društva. -- Toda prav to, da te stare nasprotnike kmetove boli delo posojilnic, je najboljše znamenje, da dosegajo svoj namen. Tega zaupanja ne bodo razbili napadi v brezverskih listih Naš kmet vo, da se pri nas na Slovenskem vedno družita proti versko in protikmetsko stališče. Kadar so stari liberalni protiver-ski listi najbolj sladko govorili o kmetu, so vselej pripravljali kako poseben udarec proti njemu. Posebej pa moramo povdariti, da vsako zaupanje zraste iz dela. Če ljudje vidijo dejanja, potem verjamejo. Pri naših posojilnicah so videli dejanja, videli pametno gospodarstvo, zato so zaupali in zaupajo. Sedaj je včlanjenih v Zadružni zvezi v Ljubljani 320 posojilnic in v teh je n a-1 o ž e n i h tisoč milijonov ljudskega denraja. Ob to skalo se je slovenski brez-t erski tisk vedno zastonj zaletaval. .Moramo pa še naprej! Tcda pot našega zadružništva ni končana s hranilnicami in posojilnicami. Tudi Jrugo zadružništvo mora vedno više. Zra-sti in izpopolniti se morajo blagovne zadruge. mlekarske, živinorejske, strojne itd. V našega kmeta mora prodreti duh skupno>-sti, duh uvidevnosti, da je vsa njegova moč v njem samem in v njegovih združenih močeh, Na tej poti nas ne sme prav nič ovirati družba iz bivše demokratske stranke. M®vi delavski zakoni se pripravila o. ' V petek, 28. februarja t. 1. se je vršila v Belgradu seja vseh delavskih zbornic in vseh strokovnih zvez vse države. Prisostvoval je tej seji, ki so jo oddajale vse tri Radio - oddajne postaje v Ljubljani, Belgradu in Zagrebu, tudi vodja mednarodnega urada dela v Ženevi Albert T ii o m a s. Seja se je vršila zaio, ker se pripravljajo novi zakoni za socialno zavarovanje delavcev v ministrstvu za soc. skrbstvo. Na njej so solidarno stavili svoje za-/lteve vei delojemalci iz vse države. In mnogo je delavcev v naši državi: Nad 2 milijona jih je! In oni so poleg kmetov baš tisti, ki ustvarjajo blaginjo narodu, državi. Važnost novih zakonov temelji baš ria pravični zadostitvi delavskih življen-skih zahtev. Pri tem gre za osemurnik, ta. bolniško blagajno, za starostno zavarovanje, za brezposelno zavarovanje, za delavske zaupnike po obratih, ki jih naj zakon dovoljno zaščiti, za sodišče med spori, za inšpekcijo dela itd. Kakor vidimo, za same človekoljubne in človeško dostojanstvo čuvajoče naprave. V slučaju, ako se ugodi pravičnim delavskim zahtevam, bo imel od tega korist ne samo delavski stan v ožjem pomenu besede, ampak tudi vsi ostali delovni stanovi — zlasti tudi mali kmet. Kajti mali kmet, dninar in poljski delavec je danes prav za prav brez vsake zaščite, v kolikor je mu ni nudila edino I 2' organizacija »Kmetske zveze«. In tudi za njega, še prav posebno za zboljšanje njegovega položaja se bo šlo tudi tokrat. In če bo uspelo, da bosta ta dva delovna stanova — industrijski delavec in mali kmet — mogla zadostiti svojim živ-ljenskim potrebam, da bosta zadovoljna, bo s tem ustvarjeno najboljše poroštvo za procvit in porast i narodne i državne blaginje in sreče. Novice iz Beifprada. Nj, Vel. kralj je podpisal zakon o bolnicah. Bolnice se delijo na obče in specijalne (posebne), na privatne in javne. Javne so državne, banovinske in občinske bolnice. Državne bolnice so obča državna bolnica v' Belgradu ter državne bolnice v Nišu, Skoplju, Novem Sadu, Sarajevu ter bolnice za duševne bolezni na Stenjevcu, v Kovini, Toponici in v Belgradu. Ostale javne bolnice so vse občinske ali banovinske. Minister za socialno politiko lahko prevzame bolnice v Splitu, v Ljubljani in na Stenjevcu. § 5. pravi, da morajo biti vse bolnice zgrajene tako, da omogočajo vsestransko zdravljenje bolnikov in izpopolnitev zdravnikov. Obči državni bolnici v Belgradu in Ljubljani služita iudi za medicinski študij na teh dveh univerzah. § 6. pravi, da imajo javne bolnice pravico računati od bolnikov za zdravljenje predpisane takse po razredih, v katerih se bolniki zdravijo. V državnih bolnicah odreja te takse minister za socialno politiko, v ostalih bolnicah pa se takse določijo z odobrenjem ministra socialne politike. § 7. pravi, da plačajo takse za zdravljenje ali sami bolniki ali druge za to obvezane osebe ali pristojne občine ali zavarovalni fondi, uradi za zavarovanje delavcev, bolniške blagajne, bratov-ske skladnice in ostale ustanove za zavarovanje delavcev. Za oficirje in vojake plača takse ministrstvo vojske in mornarice po predpisanem tozadevnem zakonu. Zdravljenje državnih uradnikov in njihovih rodbin, invalidov ter benguncev se vrši po predpisih, ki jih bo izdal minister za socialno politiko, banovinskih uradnikov pa po predpisih banov. Pri ubožnih se bo vršilo zdravljenje z državnimi sredstvi, ako so dotični bolni za duševnimi boleznimi, na odprti jetiki ali kaki vene-rični (spolni) bolezni. § 11. odreja proračune posameznih bolnic. Javne bolnice morajo imeti svoje proračune. Pri državnih bolnicah pridejo ti proračuni v državni, pri banovinskih v banovinski in pri občinskih v občinski- proračun. Usrno naložite stoj denar v »•B • a o svetu Ha.tolišk8 cerkev. v Ljubljani, po!eg hotela,Union'. Olirestoraja nafugofcfe. Posojila proti vknjižbi na posestva, proti Lt d. s Iz pastirskega pisma tržaškega škofa dr- A. Fogarja naj ponatisnemo važeti odstavek o narodnosti. Glasi se: »To, česar protestantstvo ni še dovršilo, skuša dovršiti moderno pretirano narodnjakar-stvo. Katoliška zamisel o edini, nerazde-Ijivi družini narodov z enim samim Očetom v nebesih in z enim samim pastirjem, papežem, na zemlji, krog katerega bi naj bili posamezni narodi kot sinovi in bratje, ta zamisel gineva vedno bolj v zavesti narodov. Neka sredobežna moč narodov hoče zmagati nad privlačno silo Cerkve. Strahotno je število tistih, ki so najprej Francozi, Nemci, Italijani, Slovani in potem šele v drugi ali tretji vrsti katoličani. Kdaj bo več sloge med državami in kdaj se bodo dosledno zboljšale svetovne gospodarske razmere? To se bc zgodilo tedaj, ko bo katoliška ideja po-bratimstva med narodi zmagala nad modernim pretiranim narodnjakarstvom in bo krščanska privlačna sila večja kot sredobežna paganska sila; z drugo besedo, kadar se bo zopet mislilo najprej katoliško, kakor to Bog zahteva, potem šele narodno.« s Razno. V Rimu sta umrla kardinal Merry del Val na posledicah operacije slepiča in kardinal Perosi, ki si je že dvema letoma zastrupil kri, da so mu morali odrezati nogo, — V dominikanski red je vstopil bivši italijanski stotnik dr Vincenc d'Ischia. Kalila. s Ostra obsodba istrskih kmetov. Izredno sodišče za zaščito države v Rimu je izreklo obsodbo proti 13 istrskim kmetom, ki so bili obtoženi, da so agitirali proti fašističnemu režimu ter na nasilen način skušali vzbujati med prebivalstvom nerazpoloženje napram oblastem. Obsojeni so bili: Rudolf Maršič na 20 let, Ivan Dobrinja na 19 let ječe, Anton in Ivan Kodarin in Ivan Maršič na 10 let, Franc Ferman, Marija Mužanik, Brečeslav Ko-čanič, Albert Germane in Josip Lovrcč na tri leta, Klement Bratovec na 4 leta ječe. Dva obtoženca sta bila oproščena zaradi pomanjkanja dokazov. s Takole umirajo nesrečnice. V hotelu »Giappone« v Neaplju je žalostno končala 28 letna Jožefa Bremčeva- iz Lo-kovca. 2e v mladih letih je bila sirota in šla služit v mesto. Nazadnje je bila v velikem hotelu 2a prvo sobarico. Dekletu je šlo dobro. Elegantno se je oblačila, lepa je bila, dvorljivcev ji ni manjkalo. Nazadnje, sama morda ni vedela, kako, se je zapletla v mreže zapeljivcev. Ravnateljstvo je hotela prositi za dopust, da gre v bolnišnico, V resnici se je pa nastanila z nekim moškim v hotelu, kjer je čez par dni v silnih mukah umrla. s Razno. Do smrti je povozil avto 72-lctnega posestnika in mlinarja Strausa Jožefa, ko je šel po opravkih iz Padeža v Volosko, — Okoli Gornje Tribuše so se Stev. 10 D O M O L J U B Stran 119 pojavili divji prašiči. — Zgorela je Krava-njcva hiša v Lepeni pri Soči. Notri so stanovali trije miličniki. Strelivo so rešili, drugo je vse zgorelo. — Te dni je nastal požar v gasilnem domu v Cerknem. Zgorela jc motor, brizgalna in avto. Tudi obilo gasilnega orodja je poškodovanega. _ V Ponikvah je pri dviganju vode padla v vodnjak 18 letna dekla Jožica Brišanje-va, doma iz Zakojce. Je utonila. — Pen-kotu Karlu v Št. Petru na Krasu je skotila ovca štiri jagnjeta. — V Doberdobu prav pridno plešejo. Oj, Doberdob, slovenskih fantov ... — Šest slamnatih poslopij je uničil požar v Štorjah. — V To-maju sta se poročila Roza Sončeva in Miro 2vab. Na svatbi je bilo osem svatov, ki so z ženinom vred — nekadilci. — Iz Vipave je bilo šlo nekaj mož in fantov v Belgijo na delo. So se že vrnili, ker iim ni tam ugajalo. — Na Erzelju nad Vipavo je uničil požar hišo in hlev gosp. Bizjaka, p. d. »Žniderja«, Madžarska. s Umrl je kralj ciganskih goslačev. Na Madžarskem je nedavno umrl vodja ciganske godbe Bela Radič, ki je slovel kot prvi'umetnik na vijolini. Igral je večkrat pred cesarico Elizabeto in na ruskem dvoru, Madžari ljubijo cigansko godbo in ciganske primase (vodje godbe) nad vse. Zato se je pri ciganovem pogrebu zbralo čez 300.000 ljudi, ki so z glasnim jokom poslušali, kako poje 500 vijolin pogrebno pesem umrlemu »primasu«. Rušila. s Boljševiški pravoslavni škol. Strašna preganjanja cerkve po boljševikih v Rusiji so ogorčila ves krščanski svet, kar ruskim boljševiškim kolovodjem seveda ne more biti prav. Radi bi marsikaj vsaj zunanjemu svetu prikrili, Kakor povsod, je pa tudi v sedanji Rusiji nekaj pravoslavnih duhovnikov in celo škofov, ki trobijo več ali manj v protiverski boljše-viski rog, Sovjeti, od katerih milosti so ti škofje in duhovni popolnoma odvisni, naženejo tega in onega, da poda kako izjavo, ki jo potem sovjeti razglase vsemu svetu kot dokaz, da se v Rusiji cerkev ne preganja. Eden imenovanih pravoslavnih višjih duhovnikov je tudi moskovski metropolit Sergej. Ta vzorni boljševiški škof je izjavil zastopnikom inozemskega časopisja, da je bilo cerkveno zvonenje v Moskvi odpravljeno na željo delavstva in da nima to nobenega pomena na rusko cerkev. Na vprašanje nekega časnikarja, kaj misli o odpravi nedeljskega praznovanja, je ta »dični« dušehrižnik zatrdil, da tudi odprava nedelje nima posebnega pomena za cerkev, ker da hišo božjo, kdor hoče, lahko obišče tudi v delavnik. Tako torej zagovarja boljševiška zla dejanja pravoslavni škof Sergej, ki gotovo ni nepoučen, da je že 7000 ruskih duhovnikov bilo od boljševikov umorjenih, drugi, številni med njimi tudi škofje, pa živi umirajo vsak dan zaničevani, tepeni in pljuvani na strašnem ledenem Solovej-skem otoku. Drobne novice. Novo francosko vlado je sestavil Tar-dieu. Zunanji minister je zopet Briand. Nova vlada je v verskokulturnem pogledu strpljivejša od zadnje. Ostavko bo najbrž podala Miillerjeva nemška vlada. Več kot 65 tisoč ton bo imel parnik, ki ga grade na Angleškem. Bo največji na svetu. Ob Volgi in v Ukrajini divja pegasti legar — boljševiki pa cerkve ropajo. Ameriški brzovlak iz Milwaukee v Chicago je zadel v avto in skočil s tira. 10 mrtvih in 60 ranjenih. Angleška delavska vlada nima zaupanja v sovjetski režim, je izjavil minister Clymes. Vladna kriza grozi na Poljskem zaradi protiverskih namer prosvetnega ministra, 250.000 kg tobaka je zgorelo v grški Kavali. Angleški poslanik v reški Moskvi je dobil nalog, da poroča svoji vladi o bolj-ševiškem preganjanju kristjanov. Nemire po vseh državah menda pripravljajo komunisti za mesec marec. Češko časopisje poroča, da bodo praznovale 80 letnico rojstva Masaryka dne 7. marca tudi vse jugoslovanske šole. 1494 bank je prenehalo preteklo leto s svojim delovanjem v Zedinjenih državah Amerike. 11,680.000 hI piva so izdelali preteklo leto na Češkoslovaškem. Povojni rekord. Milem zsdrlavania w mmn m Cssi delta, sie^a M. Po t žltem dolu ali pn zadržavanju v naravi zn časa dežja iu drugih padavin je Sloan-ov L^iment (inast) zelo dobro šre sivo za b 'in« r išir.e in skrčene sklepe. Ni i otr'bno dr miti kajti mast gre sama v l ožo, blaži bolečine skrčenih sklepov, bolnih mišic in živcev hladi pri vnetju in odstranjuje vsako sled ključen a in bolečin. Itnbite ^'ogn-o o mast proti revmal'zm i. išiiasu, bolečinam v križu, bolejin m v hokih, lioličimim distorzijc in kontu-zije in proti vsem boleznim mišic. Generalno zastopstvo MISKOVIČ in COMP. Beograd, Sarajevska 70. $I®an ov linimeifif Dobiva se * wseii leltarnaR in firogerlSatit odstranjuje i.oleSine ...... " * ...... * " * ....... • Afdova moka Din 4-— Polenta, zdrob.......... » Koruzna Cink v. moka . . « 2'75 _ Pšenična iednotna moka . « 3'20 > n, Razpoiiliam vsako množino od 2", k£ naprej. 7 Pavel SeeSef, umetni mlin ^ §, Javornik, Gorenisko, .H 3" za izdelavo ajdovih in koruznih Ruski boljševiki so vtaknili v ječo slovečega beloruskega pesnika Jakoba Kolesa. V madžarskem parlamentu so pozvali Društvo narodov, naj protestira proti boljševiškemu preganjanju cerkve v Rusiji. Okrog S milijonov brezposelnih je sedaj v Ameriki. Angleški rudarji groze, da vstopijo v štrajk, ako bo padla delavska vlada. Boljševiki prorokujejo, da bodo uničili v petih letih vse vere in cerkve v Rusiji. Vse poljske stranke so zahtevale v parlamentu, naj vlada pozove ruske so-vjete k spoštovanju verskega prepričanja. 417 zakonskih načrtov je predložila italijanska vlada v 8 mesecih parlamenta v razpravo. Roko so odrezali v Genovi ital. učenjaku prof. Scialleri. Pri poizkusu jo je preveč izpostavil vplivu radio-žarkov. Poroka romunske princezinje Ileane z grofom Hochbergom je odložena za nedoločen čas. JCože divjačine kupuje po najvišjih dnevnih cenah L. Rot, krznar, Ljubljana, Mestni trg 9. HadMffK Vsak delavnik: 12.30: Repvodtieiranea glasba. 13: Časovna napoved, borza, teproduciramP glasba. 13.30: Iz današnjih dnevnikov. 17: Koli", cert Radio-orkestra. 22: Časovna napoved in poročilu. Četrtek, (i. marca: 17 Dekliška ura (gdč. Vencajz), 17.30 Masarykova proslava, 18.30 Dr. Bohinec: Industrija v svetovnem gospodarstvu, 19. Prenos iz Prage »Libuša«, 22. Časovna napoved in poročila, lahka glasba. Petek, marca: 18.30 Esperanto. 19. Gospodinjska ura (gdč. C. Krekova). 19.30: Italijanščina. 20 Glasbeno predavanje. 20.30 Operne arije poje g. Leopold Kovač, tenorist kr. opere. 21 Koncert Radio-orkestra. Sobota, 8. marca: 17 Konecrt Radio-orkestra. IS Propagandno predavanje o Dalmaciji. 18.30 Nemščina. 19 Delavska tira. 20 Prenos iz Bel-grada, 22.15 Lahka glasb«. Nedelja, 9. marca: 9.30 Prenos cerkvene glasbe. 10 Versko predavanje. 10.20 Obrt in trgovina v preteklosti in sedaj (Ivan Ogrin). II. Koncert Radio-orkestra. 15. Zamakali jc in osuševanje zemljišč. 15.30 Reproducirana glasba. 16 Prenos iz Celjn: Pevski koncert celjske Glasbene Matice. 20 Duetni večer. 21 Koncert ltadio-orkestra. 22 Časovna napoved in poročila, lahko glasba. Ponedeljek, 10. marcn: 18.30 Francoščina. 19 Zdravstveno predavanje. 19.30 Angleščina. 20 Kettelbcjev večer II. Torek, 11. marca: 18.30 I/, socijalne fizike (Prof. Fr. Pengov). 19. Prometna geografija sveta. 19.30 Ruščina. 20 Btichner: Dantonova smrt, čl. mir. gled. 22.15 Lahka glasb«. Sredn, 12. marca: 18.30 Otroški kotiček (Ga. Gabrijelčičevn). 19 Podobe iz slovenske literarne zgodovine (Prof. Koblnr in g. Lipah). 19.30 Francoščina 20 Otroške pesmi. 2t Komorni trio. M A I II N 0 ? E 6 A Kres je naslov novemu fantovskemu mesečniku, ki bo v kratkem začel izhajati v Ljubljani. K r e s so prižigali naši očetje ob turških vpadih, ko je njihovi veri in domu, njihovim ženam in otrokom pretila nevarnost. Po vrhovih naših gora so ga prižigali, da ga ie bilo videti po vsej domovini. Fantje! Ali ne vidite nevarnosti, ki hujše kot turška preti našemu domu in svetim tradicijam naših očetov, od vsepovsod valovi preko nas: iz slabih knjig in brczverskega časopisja, iz vina in nore noše, iz pogubnega klica po vživanju in bele kuge. Fantje, v bran za naše domove in vero naših pradedov! K res zažigamo, da se ob njegovem žaru ogrejemo za delo na izkiesauju naših značajev v katoliški zavesti in s I o -v e n s k c m ponosu! Kres nam bo svetil, da se razgledamo cb številnih vprašanjih, ki nuni dušo utrujajo in arce tesnijo. O nas samih, našem življenju in zdravju. O razmerju do sester in bratov in naših družin. O dolžnostih do bližnjega. O delu za narod, ki naj bi mu v lepšo bodočnost šla pot. O cilju našem zemsl-em in večnem. Kres nas bo učil kmetovati in vrtnariji, pisal bo <; zdravstvu, o naših domovih, v l-.f-cdi in sliki nnm bo pripovedoval o snovanju moderne tehnike in novih iznajdbah. tudi na feport in telovadijo ne bo pozabi!. K r e s hoče biti slovenskim fantom to, kur je slovenskim dekletom in ženam Vi-gred Zato: Kres v roke vsakemu zdravemu slovenskemu fantu. Kjer bo Kres, tam bo toplota in svetloba! Kres to pričel izhajati sredi marca. Da boste takoj dobili ž» prvo številko, sporočite svoj naslov Upravi Kresa , Ljubljana, Ljudski dom. d Katoliški škofje Jugoslavije so objavili spomcnlco, v kateri razlagajo zadnjo papeževo okrožnico o vzgoji mladine od strani cerkve in države. V tej poslanici pravijo, da ima cerkev prav tako dolžnost vzgajati kakor država, ker državna šola daje le izobrazbo za posvetno življenje. Katoliški škofje bodo vedno ostro proti onim, ki podccnjujej^ pomen cerkvene izobrazbe in zahtevali pravico vzgoje miadi-ne za verske šole. — V posebni poslanici katoliški škofje (udi ostro obsojajo preganjanje kristjanov v sovjetski Rusiji ter poživljajo vse vernike, da na dan 19. marca molijo za preganjane kristjane v Rusiji. d Jubilej, kakršnih je čimdalje manj. Dne 3. marca 1930 sta praznovala 40 letnico, odkar zvesto in pošteno služita v Jugoslovanski tiskarni v Ljubljani g. Franc Poženel, rotacijski strojnik in g. Leopold Werzak, strojni stavec. Gospodoma, ki uživata zaupanje, spoštovanje in ljubezen tovarišev in podjetja in ki imata neoporečno zasluge pri silnem vsestranskem dvigu Jugoslovanske tiskarne, daj Bog še mnogo srečnih dni. d Proračun dravske banovine je obravnavala v Belgradu posebna konferenca v finančnem ministrstvu. V imenu finančnega ministra ie bil navzoč njegov pomočnik dr. Gospcdnetic, dalje ban inž. Sernec, pedban dr. Pirkmajer, vodja finančnega oddelka naše banske uprave dr. Orel in dr. Božič. Redni proračunski izdatki bodo znašali okoli 130 milijonov dinarjev, za katere v glavnem obstoja devoljno kritje. Za izredne izdatke so predvidene znatne vsote. d Dovoljena dijaška društva se: -Jadranska straža, Zveza trezne mladine, Zveza jugoslovanskih srednješolskih društev ter skavtska društva. Pravila skavtov pa morajo odobriti profesorski zbori in morajo biti odposlana v pregled prosvetnemu ministru. d TIr m za duhovne vaje so pričeli zidali v Zagrebu. Pričakujejo, da bo zgradba dokončana do SI. julija t. I. d LjtsbijaHEke shukin;e bodo zgradile svoj sluzkinjski dom. Že zuaj so najele prostore v Marijinem domu, kjer imajo zavetišče za brezposelne služkinje in kjer so nudile od 1. maja 1529 do 15. febr. 1930 951 dekletom 7519 prenočišč. Imajo tudi tam zanje kuhinjo, kjer brezposelna služkinja za majhen denar dobi hrano. Za služkinjski dom se je že kupil svet. Služkinje bodo imele tam tudi svojo šolo ,M?.niba pa jim še veliko denarja za uresničil lepih načrtov. d Na-o železnice. Do leta 1920. je bilo v naši državi železnic za javni promet 8980 kilometrov. V zadnjih desetih letih pa je bito zgrajenih skupno 1348 kilometrov novih prog, ki so veljale 1.695,000.000 Din. V gradnji pa je še osem prog, ki merijo skupno 291 kilometrov. Do konca tega leta bo torej zgrajenih 1634 kilometrov novih prog, ki bodo veljale 2.524,900.000 Diu, torej nad dve in pol milijardi. Največ železnic je v dravski banovini in sicer pride tu na vsakih 100 kvadratnih kilometrov 7 kilometrov železnic, najmanj pa v zetski (Črna gora), kjer pride le 1.2 kilometra. V načrtu pa so še te železnice: Belgrad— Kotor, ki bo veljala nad dve milijardi, Belgrad—Split, ki bo voljaia približno dve milijardi. Skop).;e—Ohrid, Kočevje—Vrbov-sko, ki ho dolga 58 kilometrov in bo veljala 250 milijonov dinarjev in Sevnica— Št. Janž, ki je tlolga 12 kilometrov in bo veljala 35 milijonov dinarjev. d Načelnik policije — sklicatelj zborovanja. Zagrebški policijski načelnik dr. Be-dekovič je za dan 16. marca sklical izredni občni zbor Zveze hrvatskih pevskih društev. d Društvo sv. Jeronima v Zagrebu, podobno naši Mohorjevi družbi, ima letos že 72.383 čl.anov. d Naša Bela krajina. Metliški g. prošt Gregor Cerar se je po ozdravljenju vrnil na svoje službeno merilo. —-. Metliko jo za. pustil g. kaplan Vinko Lovšin. d Industrijski delavci v Jugoslaviji, V letu 1929 je bilo zaposlenih v naši državi približno 596.000 industrijskih delavcev, leta 1928. pa 559.000. Septembra Ma 1929. je bilo število industrijskega delav. .stva v Jugoslaviji 634.800. d Elektrike ne bodo več kradli. V Sik botici je inženir mestne elektrarne Georg de Fresshville, po poreklu Francoz, sicer pa ruski begunec iz Moskve, znašel aparat, ki onemogoča vsako tavino električnega toka. Iznajditelj je dal svoj aparat patentirati. časnikarjem je izjavil, da je samo v Subotici za okrog pol milijona dinarjev letno pokradene električne struje in da se le redko posreči pojasniti tatvino. Ta električni stražnik , kakor je iznajditelj imenoval svoj aparat, ni prav nič večji, kakor navaden električni števec in se da montirati na napeljavo. Ing. de Fresshville se sedaj pogaja z večjimi inozemskimi finančnimi skupinami, ki se zanimajo za njegovo iznajdbo. d Belgrajski peki so povišali cene kruhu za en dinar pri kilogramu. Javnost je radi lega ogorčena, ker smatra, da peki nimajo nobenega povoda za zvišanje cen. d Prctest preti preganjanju ver n'kov v Sovjetski Rusiji je pcslal poglavarjem vseh pravoslavnih cerkva poglavar srbske pravoslavne cerkve patriarh Dimitrij. cl Vsi bivši poslanci Radičeve stranko, pojdejo menda koncem marca v Belgrad, da se poklonijo Nj. Vel. kralju. d Radio v jugoslovanskih vlakih. Generalna direkcija državnih železnic je le dni sklenila pogodbo, po kateri bo napeljan radio najprej v vse brzovlake in nato še v osebne vlake Jugoslavije. Za 10 Lin boš poslušal radio celih 100 km dalj\u\ za vsakih nsdaljniih 100 km pa boš dal pet' dinarjev več. Listki se bodo dobivali v \!a-kili. d Prvi preračun savske banovine se bo sukal, kot se uije, od 160 do 170 miljo-nov dinarjev. Oblastni preračuni na pred-' motnem ozemlju (Zagreb. Osijek. Karlo-vec) so znašali le 124 milijonov dina'>-v. Višji je preračun naibrže zato, ker so .savski trnovim pridružili Medjimurje, okraj Črn/ meij in otoka Rab in Pag. Prvotni načrt proračuna savske banovine je bil mišljen z 200 milijoni dinarjev, a so ga naknadno skrčili, ker za tako visoko vsoto ni bilo kritja. cl Predpisane izkaznice glede »zveza vina, ki ce izvaža iz dravske banovine v čelu slovaške republiko, izdaja odslej kmetijski (.ddelek kraljevske banske uprave dravske banovine v Ljubljani, Cosp-:-ka ulica 15. cl Napredek. Uprava poštne hranilnice v Belgradu je sklonila, c!a izda za Slovenijo hranilne knjižice in vso tiskovine v poštno-hranilnem prometu v slovenskem jeziku. d Vprašajte Vaše prijateljice, povedale Vam bodo, da je terpentinovo milo Gazela edinstven pralni prašek. Poskusile ga! d Anica Jančar. V zadnji številki smo objavili, da jc bil neki Anton Jančar obsojen na več let ječe. Jasno je. da ta obsojeni Jančar ni istoveten z g. Antonom Jančarjem, žel. uradnikom v Ljubljani in da obsojeni Jančar niti v sorodu ni z zgoraj omenjenim gospodom. d V Trebnjem se je 24. febr. poročil g. Ignacij Udovič, posestnik v Blešinji vasi, z gdč. Marijo Radelj, hčerjo posestnika in mlinarja iz Gorenjih Ponikev. Oba sta agil-na in vneta cerkvena pevca; novoporočen-cema obilo sreče! d Svojo tretjo razstavo bo priredila od 5. do 7. aprila v Zagrebu zveza hrvatskih vinogradnikov in sadjarjev in sicer v palači zagrebške borze. Razstavljena bodo sremska, slavonska, dalmatinska in tudi ftajerska vina. d Poires so čutili po mnogih krajih Slovenije dne 25. februarja okrog 2'■•» popoldne. d Trgovska mornarica. Leta 1929. so štele jugoslovanske trgovske ladje 300.000 ton, pred desetimi leti pa le 100.000 ton. V jugoslovanskih lukah je.leta 1927. pristalo 70.894. lela 1929. pa že 85.000 ladij. d Snirf uglednega moža. V nedeljo 2. marca so pokopali v Ljubnem pri Pod-nartu uglednega posestnika Antona Cven-kla, ki je bil s svojim delom zgled slovenskega kmetskega gospodarja, neutrudljivo delavnega in varčnega moža. Sodeloval je pri vseh gospodarskih podvigih v svoji okolici, se je udeleževal vseh gospodarskih shodov in tečajev in tudi sam večkrat nastopal kol govornik. Bil je načelnik živinorejskega odseka za radovljiški okraj, načelnik kmetijske podružnice, načelnik planinskega odbora, član banovinskega šolskega odbora in odbornik bivše okrajne blagajne. Pridno je prirejal tečaje za pastirje. Bil je naročnik vseh naših gospodarskih listov, pa tudi /Bogoljuba«, »Domoljuba« in »Slovenca-". V »Domoljubu« so bili njegovi članki nad vse zanimivi, prav iz življenja vzeti. Zaslužnemu, pridnemu in marljivemu kmečkemu gospodarju bodi ohranjen kar najlepši spomin. d V visoki starosti 92 let je preminula v Čagani pri Sv. Antonu v Slov. goricah g. Marija Fras. Zanimivost iz njenega življenja je, da je v začetku leta 1870. porodila petorčke, o božiču istega leta pa dvojčke. Pokoj njeni duši! d Oče utonil, mati umrla. Pri Sv. Petru nize Maribora so potegnili iz Drave pisarniškega slugo Ivana Sevška. Isti dan je podlegla zavratni bolezni "v mariborski bolnici njegova žena Ivana. Zapustila sta "oje nepreskrbljenih otrok. d Pri iskanju se ji je užgala obleka. V nedeljo dne 23. februarja sta šla oba Martinova, mož in žena, doma iz Čelevca, k jutranji službi božji v Šmarjeto. Doma sta pustila štiri nedoletne otroke v oskrbi dekle. Oekla je šla v hlev kravo molzt, petletna Marija pa se je na peči obuvala. Pri tem ji le padla podveza cd nogavic na tla. Šla je '? svehljko svetit, a luč ji je ugasnila. Nato v .v kuhinjo in prinesla gorečo trsko » «;bo in z njo iskala zgubljeni predmet, "i iskanju se ji je užgala obleka. In otrok - bil naenkrat v plamenu. V novomeški Doln'ci je podlegla poškodbam. a Ko je hotel izpodkopati veliko grudo 1' emoga, se je ta predčasno utrgala in pa-J'a na riuLiria Ivana Dižeka v Kočevju tako nesrečno, da mu je dvakrat zlomila nogo. Dižeku bedo morali najbrže nogo odrezati. d Naboj se mu je zasekal v dlan. Iz Murske Sobote v Slov. krajini so se peljali proti Bahovcem svatje od poroke. Mladi drug Šeruga se je hotel pobahati s tem, da zna streljati. Toda komaj je vzel v roko pištolo, se je sprožila. Naboj se mu je zasekal v dlan in mu jo je razr lepi udeležbi lepo uspeli Smejemo se pri nas radi in boljšega si za smeh nismo mogli želeti. Dramatski odsek ptipravlja za 16. marec tudi dramatični tečaj, ki ga bosta vodila g. gled. igralec Lipah in profesor Koblar. S te«u tečajem se bi začela zn naš oder še lepša doba, saj bomo vedeli kako 111 kaj naj igramo. Temeljito se nameravamo pripraviti na krasno fgro s petjem »Materin blagoslov ali Nova šonšon«. Za dramatskiin pa pevski odsek ilič ne zaostaja. Pod spretnim vodstvom s orga nista se vršijo redne vaje za moški in ženski zbor. Na prihodnjem prosvetnem večeru bo moški zbor Kari Mav, IV. zvezek »KHJ2EM PO JUTHOVEM« - MED JE23DI ie icfei, - Stane kol dosedanji po 13 Din. Vsi ,tine zvezki -Križem po Jutrovem,-•varijo tnidiučno zbirko spisov in se du-biio (odi v skupni vezavi polplatno *i5 Din. aiiiopiatna 70- Din. - Naročita pri Tiskarni sv. Cirila v .Maribora. s;,.. . ... i..:-,., i.! /. ommuu sKtuilbuma. <-e bn;!. mama !>u pni nas prvi prosvetni veter Pri j>rc»*vetuih večerih. ki se bnilo vršili . sak uiewe. budil lodMovali " i odseki in agn-retl i>n 'iik.i zanimiv. Ju bu -tak rad prišel giednt. Prvi tuk večer, ki s« vrši prihodnjo ne-'iuljo. i:o posvečen mišim pluiiimiin, u katerih-bu predaval s slikami prvovrstni preduvutelj in planinec prof. Janko Mlukar Na sporedu je miU pelje in dhigo že seduj vabimo vse. du pridejo gluiiut in občudovat. Kakor čtijemu ho drugi prosvetni večer posvečen Francozom, nu katerem :>o i Parizu predaval g, kaplun. ki se ju saiu ."č !i;i mm mudil. Um- 'i marca ie I). vt-šjl v Domu Materinski dan«, ki gn bodo priredili mamicam šolski on-oci. Spored bo /.t'in pester: dckluimicije. igre itd. Tudi Ljubljančani pridejo radi .gostovat k nuni: raku so prišli že Prnovčani i Namišljenim bolnikom, in s Kode! je.vegn z Utopljencem-. P.i tudi v »Gasilnem domu se drama..sk.i delo lepo razvija. i." pumo in želimo) du bi bosta Gusilni in Ptosvetni dnin stalno v medsebojno podporo in vzpodbudo. Novega prosvetnega življenja smo zelo veseli. (Vodice. I Od i h. tfebr. du >\ fehr. t. I- smo oblmjali v v-odiški fiiri sv. misijon. katerega so se do malega pridno udeleževali vri (hrani. Oni Bor. du ne In bil trud zaman. — 'J. marcu IOtO ob 15 l>o v veliki dvorani Doma redili občni zbor 25-v-nnreisk« zuiliuge zu kraj Vodice. Ob tej priliki bo tudi predavanje g. .u. I Muri. reformr.t zu živinorejo pri banski iioravi o živinoreji. K temu predavanju so rabljeni vsi živinorejci, posebno oni. ki se zanimajo za mlečno kontrolo u živinski redovnik. Prosvetno delu. (tit. Gota-d.l V nedeljo 25. februarja je priredilo Kat. prosvetno društvo preilpusino predstavo. Na sonredu stil bile dve igri spoštuj očeta ali ssnovo maščevan ;f- n butf.a V ječi«. Igralci so m :)e bo pa to predavanje vršilo v četrli-k (i. marca ob 7 zvečer v Domu. Poskrbljeno vse potrebno da sedaj kino-predimmje ne bo o.l-lioveiiuno. Predavat pride sam ravnatelj Kmc-riiske družbe v Ljubljani g. ing. Rado Lah. Vstopiiine ni. — Dne 't. maju ob "> popoldne pa se bo vršil občni zbor Živinorejske zadruge v Domu. Poleg rednih točk dnevnega redu bo še preda vanje o živinoreji in bo predaval najbrže načelnik poljedelskega pododbora ki-, bunske uprave v Ljubljani g. ing. Josip Zidunrek Tudi tega občnega altnra in važnega pretlitvanju naj se udeležijo ne samo člani, ampak tudi drugi p;,v -jvlij iu obilno tndi ženske. Belokranjski kotiček. Sedu j pu imaš. Lepih navad imumo, pa tudi liezin. j Ji. i(,i ne manjka naravnost iiedustih. Pametni -o naši Umrje, a dobi se lutli kak biilgeibougel. la /.godilo se je in škodit bi bilo du se prekm::iii pozabi. /!euin in svatje so peljali nevesio. pn so lantje nagradili. Vsi so bili modri, eden pa trap. prisklednik, ki bi rad jedel iu pil zastonj irapiifca m Jeseničan i v župnišču nuivarnejšc hrani Vaš denar Urachr.R vsak delavnik od 8.—12. in 14.—iT., ? v itedaijo ad 15.—17. ure. kar "a debelo. Pa je zubieva! Hl.lllMi Din. Boš jih ti ja. To sit reče samo /i -:ulo.' Pa ;e fant tthlil za res, Dolgi so se pren-k i!i in o i-liiliiil je ženin "lili Din. se malo ne' in b;io je neumnosti ttovoij. Žen n je velel in je šlo s cesie nu travnik .i okrsig šra ige. Pa se. je fant obrisal: klel pa klel. to ;ia tako. du se še sedaj lahko oi:!i:'uje. l'o vam je junak. <:a mulo tokih. Gospodarski pouk. (Laško.) 22. februarju se je vršit v dekanijski dvorani zadružno g'-:s?:ndarski tečaj, katerega je nu pobudo tukajšnjih zadrug priredila Zadružna zveza. Pečaj je bi! dobro obiskan. Važnost zadružništva in sicer kreditnega, koiisumnegn iu proizvajalnega, kakor tudi važnost strokovnega jimiiikn nuiii j..- nazorno nusbkal naš sfeiri znn-iee g. nadrevizor VluiLinir Pu.senjak iz Maribora. (j. inžemr Dolinur iz (.'ei|a nu nam je podrobno naslikal, kako mora gospoda riti kmet. Ne gojiti panoge, 'si ne vračajo trudu in zaslužka. ampak tiste, katere pri manjših stroških več riomišuju. predvsem /ti naš okraj h-avilištvo. živinorejo in sailjerejn. Zelo nam je ugajal njegov temelj ? pouk o unieiniil gnoj'!'ll. Po tečaju se je tri sesianeit članov Kmetske zveze, nu katerem je govorit o pomenil stanovske k netske organizacije g. Marko K riuije iz Maribora. Tudi za Kmetsk i j je moti kmet-skiui i; ei vam zanimanje. Živin-siti sejttnu ('Lahko I V "'Ji Utl.jek. .lile .'k linlit-tiiM-jti. sit je vršil v Laškem ou.čtijui živilski seieui l.goroviii moramo. Iu so cene /ti rejen«. težjo živino pmlle; Skuilh -In nt ;>o ičiiii v J-uni oii 27. februarja resnično, kjer pjSe. da -o bile cene od 10 do 12 Din za kiioeiani žive teže. Cene so bile precej nižje, ako se je pa par govedi nrodalo po zgorujšnji ceni, se ie pu vendar večina prodajala pod 10 Din kilogram. Sicer pa bil, kite'!' precej mrtva. Sepriealinvana smrt. (Rašica pri .Mengšu.) V t-eilo dne 10. februarja je nepričakovan, umrl g. Anton Sirnik, posestnik iz Rašice, /..uleb ga je srčna kap. Pokojni je bil menda oil začuti, zvest naročnik ^Domoljuba in ie več drugih naših listov. Zato se spodobi, tla mu tudi -Domoljub' na. tisne par vrstic, v .spomin. Pokojni je bil mnogo let cerkveni ključar pri poilružni cerkvi sv Križa na Rašici. Veliko si je prizadeval za nje itast in lepoto zlasti za nabavo novih zvonov. Ob tej priliki je prenesel obilo zaničevanja in prerekanja. Pa se tudi lega ni ustrašil ter je celo anin z"ločil pre. oejSnjo vsoto, ki Se danea ni poravnana. Več let je bil podžupan, svetovalec in odbornik. Veliko m j je truilii. du bi s« zgradila prepotrebna nova cesla ] iz Gume! j mi Rašico, a je ni dočakal. Bil je velik ! dobrotnik revežev. Vaškemu, kdor ga je kaj pro-j sil, je takoj rad pomagal, če je le mogel. To je pri. i čal lep pogreli. Orl blizu in daleč so prišli sorodniki. znanci in prijatelji, 'la ga spremijo na njegovi zadnii poti. Prizaileti družini nase iskreno sožr.ljej Nr;' -v°ti večna luč! Kiiij delamo ... (Vače pri Liliji.) 'Ln izobv ','bo naše fare mnogo di ;.;.'• r. še Kal. prcavelno društvo. Ima lepo urejeno knjižnico in dober radio aparat. Živahno delujeta tudi pevski in tamburaški odsek. Društvo priredi na pusl io re-deljo dne '2. inr.rca zabavno prireditev. Pridite srie-\ drt! — Kaj pu nudi možje? Spomenik v vojni padlim vo aliom bodo napravili. In kakšen bo? Živ uro-• menik bo lo. Veliki zven za župno cerkev bodo kupili. Vs-ko sredo ob 3 pnpofdne se bo bn pouk prav re» brezplačen Veliko vesc-l e nas navdaja iu ker je pri nas močviren kr."j, unitmo, da se bo začela vrbore.ia iu plehrsivo v taiiein itisegu. du se bn mi.še gct-poiiandvo krepko dvignilo. Pismu ilovnnskih fantor iz Francije. Fanlie-delavci v rudniku I?, pošili nio vio bralcem Domoljuba tisnč peadravev. fantcni. del-le-! toni. prij-ttelieni in znr.netm Nu bi se peg. slo . s'5' šnli v Cumnljubu, katerega radi ?ilamo. ker n.ni prinaša veliko novic. Xeltaj novic mammo tudi mi poslati v naš ljubljeni čtsopis, k-ler- nam lvla prihaja. Tukaj nas ie zaposlenih devet Sloveacrt ali bilo ntts je ena si Zakaj med nami si i bila ''? nilu. Po trgovinah sta tudi pustila dolgove. M« oii njiju ima doma žcr.o iu 5 utvok. ža!i;.st'i:i usaoa slovenakegu niožii Čipkarski tečaj. (Zaliiog.) Cvž. osrednji zavod za žensko domačo obi' v Ljubljani je priredil _'a zaliloške Sipkarice tu na Zaliloiju pri Žslfcznikili.en mesec trajajoči ce?«« " iečnj na državie s.roLke. Tečaj se je priče! 1*5. t. 1. Gospod vodja Boža Raeič nam je poslal za kar mp izrekamo tukaj najprisrčnejšo zm»»w — gdB. učiteljico Ivanko Spetičevo, Iti se od pestaitki'. neumorno orizadeva. da nas kar ie m®®, izolika v izdelavi starih pa tudi čisto novih seoat Z našo UMETNO i lah k« vsnsiln mnliini strrmi!: iirinrnvi ',T.ri!S 1'siOjini in ttdravu domu ,, uiinčn. Conu i "''t,, - -.....i jli —* oiistaini, m zdravo iioaia o iiiiiicu. .......... alt!- za 10» lurov Dia »•—, 110 iioSti Din ■»' pilili so Siuno v di'.i>to otel sebi in potomcem dohodkov nič koliko. Pa tudi z zakonom ne bo prišel navskriž, ker bo dobro poučen. Hove skladbe. Pet postnih pesmi za mešani zbor in orgle. Anton Jobst. Založila Jugoslovanska knjigarna. 20 Din. Zelo posrečene skladbe, v lepem sodobnem slogu, pevski del izrazit ,n zelo peven, lahak, orgelski del težji po svoji eksotično prelivajoči se akordiki, Vendar ne presega meči zmožnejših orga-nistov. Za resne zbere zelo hvaležne skladbe. Pri misli, kakšno bi bilo to njeno življenje med nesrečnim Arnotom in njegovo ženo, ki bi jo zaničevala, je zardela od sramu ... Boljša je revščina kot takšno suženjstvo! Mira je jokala predvsem radi svojega krušnega očeta, ki ga je morala zapustiti, tega njej tako naklonjenega vodnika; jokala je, ko je pomislila na zaničevanje gospe Arnatove in Cecilije, tega lepega, a neumnega dekleta, ki ne bo nikoli razumela; jokala je, zakaj prepričana je bila, da bo skušal Lucijan znova krasti očetu denar, in da je bila njena žrtev zaman. Toda treba je bilo misliti na odhod ter se okoristiti s tem, da je bila vsa družina pri slavnosti. V majhen kovčeg je dala nekaj obleke in perila. Sklenila je, da odnese samo najpotrebnejše. Obleke, ki jih je držala v tresočih se prstih, so bile videti kot uboge, mrtve stvari. Slekla je svojo krasno večerno toaleto, ki je bila sedaj nepotrebna in bi jo preveč spominjala na ta žalostni večer. Prisluškovala je. Spodaj so se smejali in plesali so... srečni so bili, ker so bili mladi in bogati, in niso vedeli, da bo odslej naprej obstojala samo ena Arnaiova gospodična. Do nje je prihajal Cecilijin glas, ki je pela melodijo iz znane opere. Mira se je vprašala: »Ali bo kaj mislila včasih name brez grenkosti v srcu? Saj sva bili dve sestri in sva se ljubili...« Pogledala je nehote na svoje roke, ki jih je imela prekrižane na kolenih in katere so padple solze. Na svojem prstu je zapazila prstan, ki ga je bila dobila danes v dar za rojstni dan. Cecilija je bih dobila enakega, a Mira ga ni hotela obdržati. Počasi je snela prstan: Cecilija bo imela odslej dva ... Nato je Mira sedla za svojo P1IMARO DR. AMTON BRECEL3 Emonska cesta 20 Telefon 2620 OitDINIRA za notran;e In otročke bolezni ob delavnikih 8—9 in 2—3 majhno pisalno mizo ter ji napisala poslovilno pismo: »Cecilija, Ti, ki si me imenovala svojo sestro...« Ustavila se je, zakaj solze so ji zalile oči. Obrisala si jih je in skoraj nehote raztrgala pismo. Cemu naj bi še pisala mile besede? Položila je prstan na mizo, si oblekla temno obleko, vzela kovčeg ter odšla iz sobe. Poprej pa se je še enkrat ozrla po opravi in vseh stvareh v sobi, povsem, kar ji je bilo skozi dolga leta ljubo in drago, nato pa je zaprla vrata, ki bodo ostala odslej za vedno zaprta. Previdno, da ne bi srečala nikogar, je šla po hodniku proti stopnišču. Toda Arnat je bil v knjižnici čul, kako je Mira odprla in nato spet zaprla vrata svoje sobe. Ko je čul, da odhaja, je stopil ven na hodnik. Ona je že bila na prvih stopnicah. Začudil se je, da je odhajala tako naglo tet vprašal: »Kam greš? Mira je pogledala v stran, ne da bi odgo vorila. Če bi le vedela, kam gre! Čisto tiho, skoraj sramovaje se, je Arnat nadaljeval: »Jaz bom povrnil tisti denar. Le obdrži ga ...« V Miri je kar zavrelo, toda obvladala se je . . . ironija je bila pregrenka! Brez-dvomno je mislil, da ima ona ukradeni denarl Arnat se je obotavljal, da spregovori zadnjo besedo, slednjič se je pa le odločil. Trpel je, ko je videl, da odhaja za vedno, a dejal je: »Z bogom, Mira... pa začni novo življenje ...« »Vidiš v slezenastem, prav na obzorju glavno goro?« :?Qstro in gozdnato?« Gozdnata je bila poprej: bombe so opravile delo rudarjev! To je Sokolja gora, opazovalisče Nemcev, cokoder so videli vse. Smrt je kosila od tam ... Sinek je bil en teden gori... Sedaj poglej globel pred nama, tukaj na tvoji strani! Ime so ji izpremenili. Imenovala se je Gospejina globel, vojaki so ji pa rekli: smrtna globel. Smreke so rasle v njej.« Na levi strani vozila je bilo pobočje strmo in golo, sesalo je v tesno dolino, ki je bila na dnu nekoliko zelena; naibrže je z dežjem prišlo vanjo nekaj semena. Na drugi strani se je pa zemlja dvigala v pobočju brez drevja, brez trave. Hčerka se je spomnila na duše in se je pokri-. zala. Dospela sta v vas, ki je bila nekoliko pozidana, krenila preko reke Moze in se vzpenjala po strašnem klancu na vrh griča, kier sta obstala. Veter jima je vel nasproti. Tla so bila tukaj vsa bela, kakor ples-niva. Tedaj je Baltus z roko pokazal na planole, ki so se spajale v strminah, in rekel: »Sedaj sva na Mrtvecu!... Grič 304!... Krokar-ski les!... Doli v nižini je sta' Bethincourt.« Za hip sta postala. Nato sta se obrnila proti krajem, kjer so bile Bšthincourtske vasi in polia. Ne da bi se dogovorila, sta polagoma pokleknila in plakala pred spomenikom padlih vo;akov. ki stoii na vrhu. Nekdo je peš prihajal po trdem potu. Čut, ki nam javlja, da je človeško bitje blizu nas, da nas gleda in da nas čaka, je dvignil Baltusa. Ko se je postavni Baltus zravnal, se je okrenil in zagledal tri korake pred seboj črno oblečeno ženico. Glava ji je bila zavita v veliko pleteno volneno ruto in suhi obraz ji je bil za vedno otožen. Mladost, radost, zdrava barva, vidna navzočnost duha: vse je bilo kon-5* čano. Za roko je vodila rožno hčerko, ki je tudi žalovala. »Gospod, ali bi rni mogli povedati, če je v Bethin-ccurtu že kaj novih hiš? So se li vrnili naši sosedje?« »Zdi se mi, da je nekaj novih poslopij, zlasti gospodarskih. Drugi so mi tako povedali. Jaz nisem od tam. Oprostite!; »Prihajate radi padlih? »Tudi jaz sem izgubila enega sina, skoro dva; kajti drugi ne more več delati, ker ga je plin zastrupil. Sama ga negujem. To le je vse, kar mi je ostalo.« Roko je položila na glavo hčerki, ki je bila še bolj zavita v gorko obleko nego mati. Rdela je od veselja, da govorijo o njej. »Vi bi se torej radi vrnili v vas? »Seveda... tam je najbolje. Sedaj smo v okolici Rouena. Razumete: nismo na deželi. Ljudje res niso slabi, toda odkar sem se omožila, sem živela v Bethin-courtul... Rada bi prišla s hčerko in sinom nazaj. Da bi vsaj imela barako in prejšnji vrt!... Moj mož ga je tako dobro obdeloval: za celo leto smo bili preskrbljeni in še kaj podarili smo lahko!... No, stopi, Željka! Nama je še daleč... Grem ... rada bi videla svojo hišo ...« »Koprive in osat...« »Mogoče. Če so se samo trije vaščani vrnili, pridemo nazaj, kajne, Željka? Dosti dolgo že upam, odkar so prejeli odškodnino.« Orana je stftla pred njo in jo gledala. Žena ie vprašala: »Vaša hčerka, gospod?« »In moje veselje!« »Saj nisem mislila... Z Bogom, gospodična! Veliko poguma obema! Treba ga je!« »Počakaitek Drugi farmar: »Kako je to?« Prvi farmar: »Že večkrat se je zmoti! pri kidanju gnoja v hlevu da je hotel zatakniti vile za — ušesa.« Neroda. Gost, ki mu je naiakar polil vso juho po hlačah: »Kako morete biti tako nerodni? Ali ne veste, koliko to stane?« Natakar: »Samo deset kron, zato si prav lahko še eno naročite.« Ubogi kuhar. Zakaj si pa danes tako žalosten? Žena mi je odpotovala na počitnice in moral sem ne le kuhati, marveč tudi pojesti, kar sem skuhal. Zmešani pojmi. Mala Spelica je morala za domačo nalogo napisali imena vseh domačih živali. Med pisanjem je pa nenadoma skočila k mamici, rekoč: Mamica, kakšen pa je dostojen izraz za svinjo? Razširjeni jeziki. Najbolj razširjeni jeziki so: kitajščina, ki jo govori 450 milijonov liudi, angleščino rabi 200 milijonov, ruščino 180 in nemščino 100. Korist vetra. Pri nas se na burjo in na veter sploh jezimo, da je kaj. V resnici pa je veter ko- ■ risten. Samo v Nemčiji je čez 13.000 podielii na vetrni pogon. Začeti novo življenje! Sedaj ko so jo smatrali vsi za tatico! Odhitela je naprej. Roka se ji je tresla, ko je odprla zadnja vrata, ki so se zaprla za vedno z njeno srečno preteklostjo ... Ko se je obrnila, da se s pogledom poslovi od te hiše, v kateri je prebila svojo mlade.'!, je zapazila v salonu Klavdija, h kateremu je stopala smehljaje se gospa Arnatova, držeč Cecilijo za roko. Mira je razumela. Gospa odsedaj naprej ne bo več skrivala svoje želje, da združi svojo hčerko z inženjerjem Mortinom. Cecilija sedaj ni imela več tekmice in skušala bo zavo-jevati Klavdija, moža o katerem je sanjala. Kot vsak človek je tudi Klavdij imel con lastnost pozabljenja, ki napravlja, da človek pozabi veselje in žalost. Kmalu se ne bo več spominjal čudnega dekleta ki ga je bil tako ze'o ljubil. Svoji -novi zaročenki bo govoril o istih načrtih za bodočnost in Arnatova prava hčerka bo postala Klavdijeva soproga ... Mira je skušala obvladati svoje trpljenje. »Vsekakor je to pravično! si je mislila. Ako mora Klavdij Mortin ljubiti Cecilijo, nimam pravice zahtevati ljubezni, ki jo je usoda določila oni, ki tera je bila moja sestra. Tako ie stala nekaj trenutkov in ni mogla odtrgati pogleda od inženjerja, ki se je sedaj razgovarjal z obema ženama. Mira se je žalostno nasmehnila: »Pozabi! me bo prav hitro, saj jc Ceci-lija zelo lepo dekle.« (X>aIjo prib.) ni Borovnica. Prosvetno društvo priredi v nedelji) ob , v dvorani protialkoliolno predavanje. Nuj večjo zapreko naše sreče. Vabljeni. n Občni zbor Sadjarskega in vrtnarskega diu-lvu v .škafji Loki se vrši dne 9. t. m. ob 10 dopoldne v drnShoni dvorani. n Tridnevni sadjarski tečaj v Kranju. Kranjska sadjarska podružnica priredi v Kranju v dvorani ljudskega doma tridnevni teoretični in praktični sadjarski tečaj in sicer v torek 11. marca, v sredo 12. marca in v četrtek 13. marca t. 1. Pouk se vrši vsak določeni dan od 9—12 dopoldne in od 1—4 I popoldne. Na tečaju se bo podajalo podroben sadjarski pouk v obliki predavanj, a tudi praktičnega dela v sadovnjakih (obrezovanje, precepijanje, sajenje, zatiranje škodljivcev itd.). Stalnim udeležencem se bo nudilo vsesiransko znanje iz modernega sadjarstva. Udeleženci naj prinesejo seboj cepilne nože, če |>a teh nimajo, pa vsaj navadne ostre nože. 11 Pri ekspozituri Javne Borze dela v Kranju dohi delo takoj: 7 služkinj (za kmečko delo), 1 hlapec, 2 (kalca (tkalki) in 5 vajencev. d Kdor potrebuje nasvetov, kako je treba gojiti sebne rastline in kako najlepše okrasimo s cet-ltcann ckna in dom, naj ne pozabi na izvrstno, bogato ilustrirano knjigo inž. Jegliča »Naše prijateljice«, katero je založila Mohorjeva družbi« CeHu. Knjiga je cenejša od vseh podobnih del v nemškem jeziku ter bi ne smela manjkati v nobeni slovenski hiši. Dobi se tudi v vsaki knjigarni. v največji izbiri, samo dobre kakovosti Cene nizke! K. Mi klan c »Pri škofu«, Ljubljana NajuspeSnejie sredstvo za re|o domače živali je brezdvomno ki pospešuje rast, odebelitev in oniastitev domače, posebno klavne živine. Jasen dokaz neprecenljive vrednosli Mar,tira so brezšlevilna zahvalna pisrnal 5 škat 46 Din. 10 Škot RO Din LEKARNA. TRNKOCZY (zrav. rotovža), Ljubljana, Mestni trg 4. češki, prvovrsten, dalje grahorico, čebulček in vsa druga seme-s nudi SEVER & KOMP., Ljablfnna. Velika noč se bliža! Pojdite vsi, ki ste potrebni nove obleke, v Trebnje k Ivanu A. Grosek-u; v njegovi ljudski'trgovini boste postreženi z najboljšim blagom za obleke v poljubni izbiri. Novosti Gotove obleke po najnovejšem kroju ali pa po lastnem okusu. Cene bodo tako ugodne, da bo zadovoljnost splošna! Stalno imam us zalogi poleg raznovrstnega blaga še: umetna gnojila, cement, železo, orodje, posodo, steklo za gostilničarje, kislo vodo, strešno in •ti&ao opeko! Govorniki Pevci Športaši poizkusite „VaSda« pastflfe Vi bedete prijetno iznenadeni. Dobite jih v vseh apotekah in dro^erijah. Zahtevajte jih samo v škatljicah z naslovom Va Ida" 18 Kolin- katnlifa,, j0 lK,Jj zi'it itrzatijan. 7t\ novega nsivlnika frepeoske-ga generalnega Slabi je »d i/briMi. koi smo že nedavno poročali, go.ic-r.il U tvgand. Frainssani »o r:di toga z gnali ve-krik, ko so ncmreČ (l!> je general "».vgimd praktičen katoliku mi da obiskuje redno tudi službo božjo. Mor ./■' dober katoličan, ne more bili dober republikanec, cčilajo frnma-«in. Katoliški lisii pa [»n odgovarjajo: če je "I (,d ločen katoličan pokojni maršal Fccli vreden »upanja vsega francoskega narodi celo za strašne »vt lovne vojne in je tudi 'uvedel združene arma-k zmagi, Itdiko za-"jG""> usodo armade in oninmbo domovine katoliškemu generalu tudi v mirnem času. Dober ka-'oiu-itii tli dober državljan dva pojma, ki se spo-Polnjujeta. , Vzrok. Knpovalka: >Va- mnil "Iljice l)a '-610 majhne!., _ pe)<': >Ve-■ «„', Vi,j?n,ec- katerega e»> »prejel v delo, ima '»ko majhne roke.« V restavraciji. Natakar: ; J;11 gospod je reke), da ' |;» Juha še za svinje ni T,4 ■ ~ Gospodar: »ftmesi mu tako, da bo.« Orana je položila roko ženi na ramo. Morda bi nam lahko usiregli, oh, tako zelo____: Rada, če ni pretežavno. Moj brat ie izginil v Bothincoiirtu. Oče in jaz misliva, da je pal... i Ne motita se. Njegovega telesa niso našli. Kaj ne, da bi nam bili sporočili?- »Ni gotovo. >Toda ko bodo zemljo preorali in prekopali, lahko najdejo njegovo telo, kosti, obleko ... Bi nam sporočili?' Gotovo ne odrečem. A kako naj ra spoznam? Je bil velik? Skoro kakor jaz, reče .Baltus. Častnik? - No, še ni mogel biti; pomislite: ni mu še bilo dvajset let! Pa tudi ne bi bil hotel. Toda kovinasto pleščo ima okoli vrata, po njej se spozna. : Okoli zapestja, hočete reči?. On jo je imel ckcli vrata; pa to je vseeno. Saj je imel uniformo. Modrikasto, da ... Oče se je za hip obotavljal. Pogledal jc Orano, ki se je odločila in odgovorila namesto njega: »Ne, gospa, sivo-zelena, feldgrau ... Francoska krogla je ubila mojega brata... < Žena je za korak stopila nazaj. Menda vendar nista Nemca? Oh ne, oh ne! Francozi iz Lorene! Zapomnite si njegovo ime, dobra gospa: pisal se je Baltus Nikolaj in je živel doma na Križu v Mozeli.« >Ne bom pozabila. Na svidenje gespa in gospodična!« »Pri nas samo mama verujejo, da se povrne...« Sirota! Razumem ... Človek verjame, kar pričakuje. Meni pa ni mogoče: poslali so mi ploščo, knjižico in prazno denarnico. ; Pri teh besedah je še vedno z enakim začudenjem zrla v tega meža, ki je bil tako dober, tako domač, se izražal francoski in bil ves Francoz, a vendar mu je sin služil med Nemci in .pustil kosti v zemlji pri Bethincourtu tedaj, ko so ga Nemci zavzeli. V naglici se je poslovila. Prijela je hčerko za reko in sredi jarkov in žičnih ovir, kjer so bili hodili radovedneži in vojaki, ki so pobirali bombe, poiskala -stezo v Bethincourt. Minuto pozneje sta Baltus in Orana stala sama vrh Mrtveca, sama sredi neizmerne pokrajine opu-stešenih gričev in prav takih golih planot. Oče se je znova vznejevoljil, kar ni bilo všeč Orani, ki se je trudila, da bi ga razvedrila. Besede one žene so to pot mlado Lorenko prav tako v živo zadele kakor očeta. Mi smo tisti, ki smo največ trpeli za domovino. Zakaj se motijo Francozi iz notranjščine? Zasluga je naša: nekoč jo bodo spoznali in nas bodo ljubili.« Na srečo še ne veš, Orana, kaj je skupno življenje. Nekoč boš zvedela: kjer sta dva skupaj, skoro vselej eden bclj ljubi nego drugi... Oni v notranjščini ne razumejo nas ob meji... Res se časih dobro in vrlo bore, a pozabljajo, da smo mi vedno v vojni. Da, Lo-renec, kmet, pek, ubogi učitelj, kakor tvoj oče, nima nikoli miru... Kadar se v sosednih ali naših gozdovih nenadoma začuje strel, me kar strese: vselej mislim, da je to prvi strel iz topa v novi vojni. Kadar vidim prihajati — in pride jih preveč — potnike in nemške turiste, iščem v njih očeh sovraštvo in vselej ga najdem ...« >Jaz tudi! Pa kaj hočete, oče, mi smo straže y prvih vrstah in oni ae vedo.« D O M O LJUB ■.■■mnn^ini—■imun m —IMIII—WlllHMNllglWBM Moli ©jflasnilt Vsaka drobna vrstica ali nje prostor velja za enkrat Din 5. Naročniki »Domoljuba« plačajo samo polovico, ako kupujejo kmetijske potrebščine ali prodajajo sv0)e pridelke ali iščejo poslov oziroma obrtniki 'pomočnikov ali vajencev in narobe. Puhasto neric 3^up° razpošiljam po pov-ze.iu najmanj 5 kg. Potem čisto belo gosje kg po Din 130'—- in čist beli puh kg Din 300'—. L. Brozovič, kemična čistiona perja, Zagreb, Iiica 82. Fo Hseh lirajih iščemo moške in ženske, kjer imajo svoj pokiic in bivališče. Dnevni zaslužek Din 250'—. — Prijaviti se TEHNA, Ljubljana, Mestni trg it. 25/1. — (Znaiiko za odgovor.! Ua^nsi! z? kovaSko "" obrt sprejme takoi Kune Anton, kovaški mojster, Sinja gorica pri Vrhniki o-skrba v iši, OBUP, do ™ olira- --: njen, lahak , pr dam radi nabave elektr, motorja. Cena se izve pri meni. Marija Križaj, Okroglo 16, p. Naklo, 1'}—18 letnega fanta poštenih starišev sprejmem v učenje tudi z oskrbo. Drobeš Alojz, čevljarski mojster, Trbovlje 11, St. 91, yečiBšisailosta^ ohranjenih oken na 3 stekla, naprodaj v ljub-lianski okol ci. Kje, pove upravmštvo pod št. 2432. IZIBP. Podpisani iz- javljam, da nisem p ačnik :<,a dolgove, ki bi jih naredila moja žena Marija Be« seničar, Stranska vas 27 Dobrova. Ivan Besen čar. PehoDslMa vajenca sprejmem takoj Alojzij Drobnič, pekarna, sp. Slivnica p. Grosupljem Froilam pitji, 1924, dobro ohranjen, tahak. Ceno pove lastnik Janez Jarc, Okroglo 12, p. Naklo. PolBiilci femetig, ki prihajate v Ljubljano, gostilna Tomšič sv. Ja'- —— me Anion Za-krajšek, mizar Srobot-nik 9, p. Vel. Lašče. z gosDodar-skim poslopjem , sadnim vrtom, travnikom, njivami, vinogradom in gozdom, 4 orali se proda po niz ;i cen . — Pojasnila pri Alojz Pirš, Lušečka vas št, 13, Poijčan;, ČEBljarsiiBgii uama z vso oskrbo sprejme Tine Borec, Homec p. Radomlje. »Težakovo olje za živino« dobi .v-imo pri 6undulic@ya 13 v kanticah od 5 kg in stane ena kantica s poštnim povzetjem Din 125'—. To olje je nesporno najuspešne je sredstvo za krmljenje slabotne in zahirane živine in sicer radi bogate vsebine na vitaminu A in posebno radi viiamina D, ki ga v nobenem drugem krmilu ni, Cenjenemu občinstvu Kamnika in kamniške okoliet vljudno naznanjam, da sem otvoril kleparsko delavnico na Novem trgu št, 17, Prav toplo sc priporočam za vsa v to stroko spadajoča dela. Dolinar Ciril, klep. mojst., Kamnik, Kolesa: Diirkopp, Torpedo, Puch, Styria in razne druge znamke. Šivalne stroje: Gritzner, Vesta, Pfalt, Diirkopp itd. Gramofone: Columbia in His Master Voice, gramofonske plošče ter vse dele za kolesa in šivalne stroje kupite pri tvrdki M. Plevel v Preski veliko ceneje kot v Ljubljani. VABILO na redni občni zbor Kmetijske nabavne in prodajne zadruge v Šmartnem pri Litiji, reg. zadr. z o. z., ki se bo vršil T nedeljo 16. marca 1930 ob 7 zjutraj v Društvenem domu v Šmartnem pri Litiji. Dnevni red: 1. Čitanje zapisnika zadnjega občnega zbora. 2. Poročilo načelstva in nadzorstva. 3. Odobrenje računskega zaključka za 1. 1929, 4. Volitev enega člana načelstva. 5. Volitev nadzorstva. 6. Slučajnosti. Ako bi ta občni zbor ob navedenem času ne bi! sklepčen, se bo vršil pol ure kasneje na istem mestu in pri istem dnevnem redu drug občni zbor, ki bo sklepal ne glede na število navzočih članov. Naročaitp ,.Domoljuba"! ZAHVALA. Spričo tolikih dokazov požrtvovalne ljubezni in iskrenega spžaija v bolezni iu smrti naše ljubljene pokojne mame Neže Tomaži« se tem polom zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem, ki so jo obiskovali v njeni dolgi, mučni bolezni, ji skušali lajšati trpljenje ter jo spremili na njeni zadnji z'emeljski poti. Bog bodi plačniki Bukovščica nad Škofjo Loko. RODBINA TOMAŽIN-OVA. Za vsem, ki so na kakršenkoli način pripomogli k tako častnemu spremstvu na zadnji poti našega blagopokojnega očeta in starega očeta Jlisto ?? posestnika v Selšeku, obč. Litija Posebej se zahvaljujemo še preč. g. dekanu Mateju Riharju za tolažilne besede, katere je večkrat govoril še živečemu rajnkemu, in zlasti še ob odprtem grobu za njegove krasne, v srce segajoče besede. Isto tako se zahvaljujemo g, županu Hin-kotu Lebingerju za njegov lepi govor na pokojnikovem grobu, kakor tudi vsem obč. odbornikom obč. Litija. Prav lepa hvala gg. pevcem za krasne žalostinke na domu pokojnikovem in na grobu. Zahvala tudi gasilnemu društvu Jablanške doline za spremstvo na zadnji poti. Najlepša hvala tudi odbornikom Kmetijske zadruge, Hranilnice in posojilnice v Šmartnem, kakor tudi Prosvetnemu društvu, ki je spremilo pokojnika z zastavo k večnemu počitku. Vsem skupaj Bog plačajl S e 1 š e k , dne 21. februarja 1930. Žalujoča rodbina Lavrič. Edino najboljši sivalm sikni m pietiini Svit. „Dubied" stroji ter kolesa za rodbino, obrt in Industrijo so le I©8. Petelinca Gritzner. Afiier , Najnižje cene! Tudi na obroke' Ltunfgaiiii blizu Prešernovega spomenika. Pouk v vezenju brezplačno. neVteč) a traranclja- proti rudegim rokam ;ie gledati na to, du je njeno oblatilo krojeno po obstoječi modi. Vole trgov. STERMECI&I v Celju Vas lahko posluži z ;.a!modernejgo konfekcijo po zelo zmernih cenah. £uhtevait<* takoj novi ilusirirani cenikzvefi tisoč slikami, katerega dobite popolnoma brezplač o. Hamske obleke iz delana Din 80, 121), vips Diu 131», etaiiiin Din IGO. iz svilenega popi-lina Din 180, umetne svile Din 17», iz volnenega suknd 270. 370, bluze Din 34, 51, Ci, suknje 85, 115, pomladanski pla&Či 290. 370,-500, obbkce za deklice od Din 39 dalje. Kar ne odgovarja, ee zamenja aH vrne denar. Paketi preko dinarjev 5JO poštnine prosto. Trgovski dom- ,.„ preden si nabavite orodje za pomladno sezono, da si ogledate moje prvovrstne jeklene pluge, oko-palnike in osipalnike ter sadi\e mline V popravilo sprejemam stare sadne mline z obrabljenimi kamenitimi valci, ter iste namestim z natančno obstruženimi, trdimi jamčenimi kamenitimi valci (zeleni, kre-menjak). Oglasite se takoj na: Rudolf Ravnikar, Radeče pri Zidanem mostu. -.....—: Narod je vreden toliko, kolikor čuva zakonsko zvestobo. NAZNANILO B. STERMECKI ♦ Celje št. 19 Kakor je že večina vsem našim cenj. odjemalcem znano, me je pred kratkim zadel težak udarec, ker mi je previdnost božja vzela dobrega »oproga in očeta nepreskrbljenih otrok, Vam tem polom naznanjam, da bom v naprej sama vodila trgovino pod istim imenom F, I. Goričar »pri Ivanki«, Ljubljana, Sv. Petra cesta št. 29. Prizadevala si bom tudi v bodoče, da zadovoljim vsakega le s prvovrstnim blagom in s kar najnižjimi cenami. Prosim vse stare, kakor tudi nove odjemalce, da mi isto zaupanje ohranite Se za naprej kot ste ga nama s pokojnim izkazovali. Z vsem spoštovanjem se priporočam IVANKA GORICAR. Dravska banovina jTiTC (emeuito vse tudi volno In svilo. Zahtevajte torej dosledno le pravo terpentinov« ^jppJlo QQj;eU| - Ure, zlatnino in srebrnino hujtfte noiDoitte tn narcene|$e - pri star« priznani (»rflhl «. SUTTNIR LJUBLJANA 1 Prešernova ulica stev. 4 Največja in najaoliduejša razpo&iljalnlca — Razpošilja v vse kraje tu- in inozemstva Lastna protokolirana tovarna ur v Švici znam c 'KO - OM KO - AXO ZAHTEVAJTE »»»'»•HACM CENIM! Chlna »rebrno jedilno orodje št 122, ICoviuasta anker-Itos..opt, s sekundnim kazalcem, dobro kolesje, raiti-uiu svetilka ioče se -ter lke >n kazalo! b»mo O M'— Št. 122-1. Ista brez sekund, kazalca D1 63'— s 50 letno pismeno tovarniško garancijo St. IJ» Budilka 16 cui ris., i obro kolesje,3 letno j»m rtv........Din 41"- 61 Hi5, Enaka 19 cm . isoku .........Din 64.1« 6t. 106. E '»ka 7. a II. S ev. n kag lic ... Din 73* 8t. 120. K vi i. žepna ura 7. • obr nt kol 8 m 3 l«'t o jamtvo .... »In 44-St. l:!l Enaka z radij, te v Ikami " kazalci D'n58" Kriza v stroki platnene robe na Češkem me sili, da nakupičene zaloge tega blaga poceni oddam. Oddam torej: 4000 platnenih rjuh brez šiva le prvovrstne Ia. kakovosti, gar. platno, snežno-belo, za najfinejše nevestine opreme, kakor tudi za vsak* gospodinjstvo. M0 X 225 cm velike, 1 kos 70 Din. 150 X 225 cm velike, 1 kos 80 Din. Najmanjši odjem 6 kosov po poštnem povzetju. Pošilja se s plačano tovornino nezacarinjeno, vendar je carina za platno malenkostna. Anton Maršik, tkalnica platna, Praga XII., poštni predal 140. Gramofon kovčegasti model (30X29X14 cm) z di/anantimš komadi (najnove ši šlagerji) 200 f. igel in šžetka za plošče B8T samo550 Otn franko v vsak kraj Slovenije razpošilja najstarejša domača veletrgovina gramofonov, plošč A. Rasberger,Uubijana Miklošičeva 34 (poleg glav. kolodvora) Zahtevajte brezplačen cenik 1 rm i* rej oe a Resnična to&lM za holne m ifivcih jo moj ravnokar ms J i spis t Tam so opisane mnoge dolgoletno izkušnje o vzrokih, postanku in zdravljenju živčne bolezni Pošljem vsakomur ta zdravstveni evangelij popolnoma zastonj, če piše poni na spodnji naslov. Tisoči zabvalmo potrjujejo doslej edino doseženi vspeh neumornega skrbnega raz-iskavanja v blagor trpečego človeštva. Kdor spada » veliko armado živčno bolnih, kdor »rp« na raztresenosti strahopetiiosti, slabem spominu, nervoznostnem glavobolu, pomanjkanju spanja, motenju v želodcu, preobčutljivosti, bolečinah v udih, splošni ali delni telesni slabosti ali drugih podobnih bolezenskih pojavih. si mora naročiti mojo, tolažbo prinašajočo knjižico! Kdor jo bo prebral pazljivo, bo dospol do pomirjevalnega prepričanja, da so ie našla enostavna po» do zdravja in veselja do življenja' Ne čakajte lu pišito še danes1 Ernst Pastemack, Berlin S.0. Michaeikirchpiatz 13. Abt. 31". Knva«! Najboljši trdi in mehki koltS in heDSShl premas Vam nudi Otuiba Hiti a, ljubljena Dunajska c. 46. Tolefon 2829 1000 Din plačam ako Vaših kurjih očes, bradavic, trde kože itd. ne odpravite v treh dneh. — Kaj pišejo hvaležni odjemalci o »Rio-Balzamu«? Prisrčna Vam hvala za Vaš Radio-Balzam. Nisem si mogla misliti, da I bi odpravila tako zastarano kurje oko brez vsake ' bolečine. Bil je velik kot lešnik. Še enkrat srčna hvala! Anica Perpar, Brezovic 45, p. Mokronog. Lonček 10 Din (predplačilo), povzetje 18 Din — pošlje: R. Cotič, Ljubljana VII, Kamniška 10 a, Napopolneiši STOEVER šivalni stroji ea Šivilje, kroiač« in čevMnrie ter ta vsak dom. Preden si nabavit« stroj, oglejte »i lo izrednoit pri Ivrdki L. Baraga, Ljubljana Seienburq u1. 6 Brezplačen pouk 15 letno )amstTo. vsako hišo »Domoljuba«! PREKLIC! Podpisana Šraj Alojzija iz Dol 2, obč. Škocjan, preklicujem in obžalujem besede, izrečene napram šol. upravitelju Ivanu Perku v Telčah (Dolenjsko) in se mu zahvaljujem, da je odstopil od sodnijskega postopanja. — G, Dole, 27. februarja 1930. — Sraj Alojziia. zadružna Gospodarska banka d. d. v ljubila ni Brzojavni naslov: Gospobanka (Miklošičeva gesta 10) - ■ - Kapital in rezerve skupno nad Din 16,000,000 — flogc nad 480 milijon®? dlnorlcv Telefon št. 2057. 2470 in 297ti Izvršuje vse vrste bančnih poslov pod na jugodnejšimi pogoji. — oiavno In največje zastopstvo v Sloveniji za prodajo srečk Državno razredne loterij« Izdajatelj: Dr Franc K«: love«. Podružnice: Maribor, Novi Sad, Sombor. Split, Šlbenik, Bled, Celje, Diakovo, Kočevje, «r&nj. Prodaja obveznic 7% drž. invest. poso ila ter 27a°/o vojne odškodnine in vseh vrst vrednostnih papirjev tudi na obroke pod ugodnimi pogoji. Urednik: Franc Zabret, Za Jugoslovansko tipkamo: Karel Oeč.