2. mednarodna konferenca My phd armand faganel UniverzanaPrimorskem,Slovenija V ˇ clanku predstavljamo organizacijo inizvedbo druge mednaro- dnekonferenceMy phd,kijepotekala junijavBratislavi, vor- ganizaciji Friedrich Ebertovega sklada,ki jenemškaneprofitna ustanova.Teme konferencesosedotikale noveEvropeinizzivov trajnostnega razvoja, obravnavali sojihpodiplomskiraziskovalci iznajrazliˇ cnejših disciplin.Konferencajenamenjenaizmenjavi razliˇ cnih pogledovinidej, kakortudi seznanjanju mladih evrop- skihraziskovalcev. Izkazan jebil precejšen interes zaudeležbo, sajsolahkosprejelileslabih 40odstotkovprijavljenih kandida- tov.Zanimivjetudi tekmovalnipristop konference: organizatorji soizbrali najboljšeprispevke,kibodoobjavljeniv zbornikukon- ference. Kljuˇ cnebesede: novaEvropa, trajnostnirazvoj, interdisciplinarnost, mednarodna konferenca Uvod Udeležba na mednarodni konferenci My phd je zanimiva iz veˇcra- zlogov. Zaorganizacijokonferenceje poskrbelskladFriedrichEbert (Friedrich Ebert Stiftung – fes), ustanovljen leta 1925 kot politiˇ cna dedišˇ cina prvega demokratiˇ cno izvoljenega nemškega predsednika. Kot zasebnakulturna neprofitna institucija je predanidejam in vre- dnotam socialne demokracije. Danes je sklad namenjen debatam in skrbizapovezovanjeseverainjuga.Osrednjeaktualneteme,skate- rimi se sklad ukvarja, so praviˇ cna družba, inovacije in napredek ter aktivnademokracija.Organizirajoizobraževalneteˇ caje,diskusije,fo- rume,konferencez razliˇ cnotematikoterpodeljujejo štipendije (leta 2007sopodelili prek2000štipendij). Skladkarpolovico denarja na- meni mednarodnim dejavnostim. Delujejo na podroˇ cju sodelovanja pri razvoju v 70 državah Afrike, Azije, Bližnjega vzhoda, Latinske Amerike in Evrope; aktivnosti mednarodnega dialoga izvajajo v 33 državah zahodne Evrope, centralne in jugovzhodne Evrope, v Zvezi neodvisnih držav bivše Sovjetske zveze ter v zdain na Japonskem. V reformiranih državah vzhodne Evrope je fesvkljuˇ cen v podporo procesom demokratizacije, tranzicije v tržno gospodarstvo in vzpo- stavljanja civilne družbe, še posebej na podroˇ cjih trga delovne sile, družbene, okoljske in medijske politike. Izdajajo revijo International management 3 (3): 295–299 295 ArmandFaganel Politics and Society ter serijo publikacij v nemšˇ cini, kot so Europai- sche Politik in Politik Info. Sekcija International Policy Analysis raz- iskuje vprašanja, povezana z zunanjo politiko, evropsko integracijo termednarodnimiekonomskimiindružbenimipolitikami. Slovaški center je tokrat organiziral že drugo konferenco tekmo- valnegaznaˇ cajazamladeznanstvenikeznamenomsreˇ cevanjapodi- plomskihštudentovizrazliˇ cnihdržavinvzpodbujanjaprimerjavka- kor tudi tekmovalnosti med njimi, omogoˇ citi vzpostavitev mreženja za kasnejše sodelovanje ter izzvati nove naˇ cine razmišljanja. Izmed veˇ c kot sto prispelih prispevkov jih je bilo izbranih 38. Dvodnevni dogodek je združil doktorske študente razliˇ cnih podroˇ cij, od polito- loških in družbenih znanosti, do ekonomskih ved in managementa, regionalneekonomikeingeografije,okoljskihznanosti,statistikeitn. ˇ Ceprav je znano, da interdisciplinarni pristop omogoˇ ca veliko kom- pleksnejšerazumevanjesveta,jepristoppogosto zanemarjen.Kljub vsemuje bila temaletošnje konferencežepo definiciji interdiscipli- narna. Razliˇ cnividikitrajnostnegarazvoja Tema druge konference My phd je bila »nova« Evropa in izzivi traj- nostnega razvoja. Brundtlandova komisija je 1987 trajnostni razvoj definirala kot »razvoj, ki omogoˇ ca zadovoljevanje trenutnih potreb, ne da bi pri tem ogrožali zadovoljevanje potreb prihodnjih genera- cij«. Definicijo si lahko ogledamo s treh vidikov: politiˇ cnega, eko- nomskega in etiˇ cnega. Trajnostni razvoj zahteva medgeneracijsko solidarnostinzadovoljevanjedanašnjihpotreb.Vnašipotrošniškoin profitno naravnani družbi volivcem težko prodamo takšne vsebine, še posebej v razvijajoˇ cih se državah. Ekonomski uˇ cinki so kontro- verzni: kratkoroˇ cen dobiˇ cek je pogosto v nasprotju z okoljevarstve- nimi in družbenimi dimenzijami trajnostnega razvoja. Utemeljeva- nje etiˇ cneupraviˇ cenostitrajnostnegarazvojaje torejneizogibno. Pristopiktrajnostnemurazvojunarazliˇ cnihnivojih Priporoˇ cilo »razmišljaj globalno, deluj lokalno,« se da prenesti ne- posredno na podroˇ cje trajnostnega razvoja. Trajnostni razvoj je glo- balnovprašanje,vendarzahtevadelovanjenavsehnivojih:mikrolo- kalnem,lokalnem,regionalneminglobalnem.Lastnestrategijetraj- nostnega razvoja so zapisali v številnih organizacijah, obˇ cinah, po- krajinah. Strategija trajnostnega razvoja euje bila oblikovana leta 2006, ˇ cepravsosestematikoukvarjaližepredtem.Trajnostnastra- tegijarazvojaeuzaobdobje 2006–2010definira 7izzivov: 1.klimatskespremembeinenergetskopolitiko, 296 management · leto 3 2.mednarodnakonferencaMy phd 2.trajnostnitransport, 3.trajnostnoproizvodnjo inpotrošnjo, 4.trajnostnimanagementnaravnihvirov, 5.javnozdravstvo, 6.družbena vkljuˇ cenost,demografijainmigracije, 7.globalna revšˇ cinainizzivitrajnostnegarazvoja. Strategija trajnostnega razvoja eu je tesno prepletena z global- nimi vprašanji. Trajnostni razvoj ni le vprašanje solidarnosti s pri- hodnjimigeneracijami,jetudivprašanjeglobalnesolidarnostirazvi- tih držav z manj razvitimi. Skrb za globalno dimenzijo trajnostnega razvojajevnajve ˇ cji meri prevzel ozn. Na nedavni 16. seji Komi- sije za trajnostni razvoj oznv New Yorku so ponovno ocenili na- predek pri implementaciji sklepov iz Johannesburga 2002. Ugotovili so številne pomanjkljivosti v procesu in potrebo po nadaljnjem po- veˇ cevanju ukrepov pri implementaciji akcijskega naˇ crta. Za uspe- šen spopad z izzivi trajnostnega razvoja je potrebno usklajevanje in sodelovanje vseh udeležencev: posameznikov, vlad (lokalnih in re- gionalnih), globalnih medvladnih organizacij, poslovnih subjektov, nevladnih organizacij in civilnih ter verskih združenj idr., z moˇ cno vkljuˇ cenostjo znanosti in znanstvenikov. Prispevki avtorjev na kon- ferencisopokrivaliveˇ cinozgorajomenjenihtem. Izvedbakonference Konferencajepotekalavstarimešˇ canskivilivcentruBratislave,kjer ima sedež Slovaško elektrogospodarstvo. Po registraciji in izdatnem zajtrku je imela pozdravni nagovor pokroviteljica konference, pro- fesorica Brigita Schmögnerová, podpredsednica Evropske banke za obnovo in razvoj v Londonu. Pred tem je bila finanˇ cna ministrica slovaške vlade v letih 1998–2002. V govoru je pozdravila raznolikost prispevkov,obravnavanihpodroˇ cijterizrazilaupanje,dabodomladi znanstvenikiizkoristilipriložnostdruženjazaizmenjavomnenj,idej innavezovanjestikov.Zaželelajetudi,dabikonferencadodalaskro- menprispevekknalogi,kakosespopastizizzivitrajnostnegarazvoja v novi Evropi. Tri panele, ki so potekali istoˇ casno, so vodili ugledni znanstveniki iz razliˇ cnih evropskih držav, kot so prof. dr. Mikuláš Huba s Slovaške akademije znanosti, dr. Brigitte Marcher z dunaj- skega Renner Instituta, analitik in svetovalec Carlos Buhigas Schu- bert, doc. dr. Vladimír Ira, direktor Geografskega inštituta na Slo- vaški akademiji znanosti, prof. dr. Horst Tomann s Freie Universität Berlin in drugi znanstveniki iz Latvije, Velike Britanije, Poljske ter Slovaške. številka 3 · jesen 2008 297 ArmandFaganel Na posameznih panelih so se zvrstili tri do štiri avtorji, kratkim predstavitvam so sledili zahtevni komentarji in številna vprašanja, tako da so bili odmori s kavo in kosilom med paneli vedno krajši od naˇ crtovanih. Konference so se udeležili raziskovalci s Slovaške, Finske, Litve, Avstrije, Velike Britanije, Poljske, Ukrajine, Italije, Ir- ske,Nemˇ cije,Estonije,Belorusije,Latvije,Bolgarije,zda,Hrvaškein Slovenije.Vnadaljevanjusopredstavljeninekateriposebejzanimivi referati: • Zuzana Luˇ ckayová z Oddelka angleških in ameriških študij Ša- fárikove univerze s Slovaške je razpravljala o ponovnem dose- ganju dostojanstva ter družbenih in kulturnih dimenzijah traj- nostnegarazvojavEvropi. • PsihologinjaZuzanaMakovskásFilozofskefakultetevPresovu, Slovaška je naˇ cela debato o kontekstu kakovosti življenja v po- vezavistrajnostnimrazvojemvnasprotjuzekonomskimreduk- cionizmom terpredstavilaanalizopolitiˇ cnega diskurza. • Podobno temo je imel Branislav Žúdel z Oddelka mednarodnih odnosov in ekonomske diplomacije na Ekonomski univerzi iz Bratislave:Kakovostživljenjavsvetuekonomskerasti. • Soˇ naLutherovázEtnološkegainštitutaSlovaškeakademijezna- nosti je obravnavala univerzalen problem zaznavanja mladih o svojih prebivališˇ cih ter strategijah za pridobivanje lastnega sta- novanja. • Nataliya Frolova s Fakultete ekonomske statistike v Ukrajini je izpostavila problem davkov na potrošnjo energije in evidenco iz Ukrajine. • Aleksander Dietrich s Fakultete finance in banˇ cništva v Po- znanu, Poljska je predstavil financiranje dolgoroˇ cne skrbi za starejšeinpredlagalizpopolnjen evropskidružbenimodel. • Alda Ozola-Matule z Inštituta okoljskega managementa in zna- nosti v Latviji je obravnavala temo s podroˇ cja okoljskega akti- vizma v Latviji, natanˇ cneje izzive javne participacije v politikah energijeinklime. Naslednji dan konference se je dopoldne nadaljevalo zasedanje v dvehpanelih,pokosilupasejeuradnidelkonferencezakljuˇ cil.Na- daljevalismozdružabnimdelom,organizatorjisonaspovabilinaor- ganiziranizletdoimpozantnih,delnorekonstruiranihruševingradu Devina iz rimskih ˇ casov ob sotoˇ cju rek Donave in Morave. Veˇ cerjo sonampripravilinabiokmetijivZahorskiBystrici,kjervsejedipri- pravljajoizsestavin,pridobljenihnakmetiji.Organizatorjisobilives 298 management · leto 3 2.mednarodnakonferencaMy phd ˇcaskonferenceinizletaprijaznonarazpolagoinvpomoˇ c pri reše- vanjuvsakršnihtežav. Zakljuˇ cek Vrednost 2. konference My phd vidim predvsem v neformalnem mreženjuinvzpostavljanjustikovmedraziskovalciizrazliˇ cnihdržav ter razliˇ cnih ved. Interdisciplinarnost pristopov do tematike omo- goˇ casvežepogledenaznaneproblemeinsnovanjenovihidej.Ravno takogreposebnapohvalaorganizatorjemzaneumornoskrbzazado- voljstvoindobropoˇ cutjeudeležencev.Znekaterimiraziskovalcisem po povratku že vzpostavil stik in izmenjal podatke. Na spletni strani fesso objavljeni gradiva s konference ter posnetki dogajanja. Ver- jamem, da bodo z izkazano predanostjo organizatorjev in skrbjo za nenehnoizboljševanjenadaljevalitudinaprihodnjihkonferencahin oborganizacijidrugih dogodkov. številka 3 · jesen 2008 299