Posamezna številka Din »	,
LETO III.
Poštnina plačana v gotovini, ŠTEV. 16|
V LJUBLJANI, sobota, dne,31. julija 1926,
Izhaja vsak dan opoldne, izvzemši nedelje in praznike.
Mesečna naročnina: V Ljubljani in po pošti: Din 20*—j inozemstvo Din 30’ *
Neodvisen političen iist.
UREDNIŠTVO:
SIMON GREGORČIČEVA ULICA ŠTEV. 18. TELEFON ŠTEV. 552. CF&AVNI3TVO: KONGRESNI TRG ŠTEV. ».
Rokopisi se ne vračajo. — Oglasi po tarifa.
Pismenim vprašanjem naj se priloži znamka za odgovor.
Račun pri poštnem ček. uradu štev. 13.633.
Beseda o svobodi.
(Ob odkritju spomenika kralju Petru I. Osvoboditelju dne 1. avgusta v Kranju.)
Zgodovina je dala kralju Petru I. čast-ni naslov Osvoboditelja.
Za svobodo se je boril kralj Peter že v svojih mladih letih, ko še ni menda 111 | sanjal o kraljevski kroni. Takrat se "°rB ?-a osvoboditev svojih ožjih srb-au r?akov v Bosni izpod avstro-ogr-ji'8'?.larma- Ko pa je že zasedel kra-.T. Prestol »po milosti božji in po aaroda«, mu je bilo usojeno, da se je boril tudi za osvobojenje Hrvatov in Slovencev, s krvavimi žrtvami je bilo izvojevano tudi veliko osvobojenje.
Na krvavih bojnih poljanah je priboril kralj Peter Srbom, Hrvatom in Slovencem zunanjo politično svobodo. Ni nam-
NtSr n°'rn"i" s™boda p"" iui|n'
š politično osvoboditvijo Srbov, Hrvatov m Slovencev je položil kralj Peter I. trden temelj (udi razvoju notranje državljanske svobode. Že ta čiri utemeljuje njegov častni naslov Osvoboditelj.
Kako globoko je umeval kralj Peter I. pomen notranje državljanske svobode, nam priča sledeči značilni dogodek:
Ko je prišel kmalu po svojem kronanju v šumadinsko vas, ga je nagovoril kmetski veljak s približno sledečimi besedami: »Predober si z narodom, kralj!
ro?*nf m u daie* svobode, zakaj naš na-tod m tej svobodi dozorel in zato jo napačno uporablja. Za narod je edina rešitev trda roka, ki ga bo vladala in sili. la, da dela tako, kakor je prav za nje govo blagostanje.«
Tedaj je odgovoril s prijateljskim na-Miiehom naš veliki kralj Osvoboditelj: »Motiš se, prijatelj! Svobode nima nikdar noben narod preveč. Nič zato, če je takoj ne razume, toda svoboda se da doumeti le v svobodi.«
P^iki jo dejal naš svobodoljubni kralj: »Posebnost svobode je, da ne pride nikdar nakrm	-
vedno le polahkoma. Toda zato jeTdeim zmaga nevzdržna.«	3
Na te plemenite besede kralja Petra I. uaj bi se vedno in vedno spominjali oni, ti na si zbegani javnosti le prepogosto naglašajo, da ni za naš narod druge rešitve kot trda in močna roka, ki pa bi Pravično vladala.
v duliu političnega hlapčevstva je naš nared, vzgajala Avstrija. Danes je. stara vstrija izginila z evropskega zemljevi-a- Naj bi izginile njene metode tudi iz na.sih src in se umaknile velikemu na-
Svimnavob?dU Ne tisti svobodi, ki ji
pak oni pkmenitT081 ali anai*hija, aill-lepše v svitu vzdržnost!’ 1(1 svc<ti ua3' vanja.	1	111 samozataje-
V nedeljo se bo zbrala v mi6n. lici naše divne Gorenjske tišo^10-množica Slovencev,' da prisostvuje ^ kritju spomenika kralju Petru I. Osvoboditelju. Naj se zaveda ta množica, da velja spomenik v prvi vrsti velikemu Osvoboditelju! Kraljem in cesarjem je bilo postavljenih že mnogo spomenikov, a minili so in izginili brez sledu, velika nehvaležnost pa bi bila od naše strani, če bi zamrl v naših srcih plemenit spomin na onega, ki je udaril temelj naši svobodi.
TROCKI V NEVARNOSTI.
Pari«, 81. julija. Iz Moskve se javlja, da namerava politični urad sovjetskih komisarjev aretirati Trockega, ki je na-m e ra val z regimentom svojih čet zasesti Kremel.
Proti terorju v južni Srbiji.
OPOZICIJA GROZI Z ODHODOM IZ PARLAMENTA. — MEMORANDUM KRALJA. - PROGLAS NA NAROD.
NA
Beograd, 31. julija. Opozicija se je. včeraj bavila s terorjem, ki se izvaja ne samo v Južni Srbiji, ampak tudi v mejah Stare Srbije. Opozicija je sklenila, da zapusti narodno skupščino, ako Boža Maksimovič ne bo izvajal konsekvenc za teror, ki se vrši pred občinskimi volitvami.
Pripravlja so memorandum, ki bo izročen kralju in ki ga bo posebna'depu-tacija ponesla na Bled. Istotako se pri-
pravlja proglas na narod, v katerem bo objavljeno, zakaj je opozicija prisiljena zapustiti narodno skupščino. V predstavništvu demokratskega kluba je bila tudi konferenca, na kateri so bila p reči la na najnovejša poročila o terorju oblastev nad demokratskimi pristaši. Sklenilo se je, da Ljuba Davidovič zaprosi za avdi-jenco pri kralju in da mu razloži celokupno situacijo.
Iz seje ministrskega sveta.
NOTA BOLGARIJI ODPOSLANA. -DUVANJSKEM POLJU.
Beograd, 31. julija. Sinoči ob 8. in pol je bila zaključena seja ministrskega sveta. S seje odhajajoči ministri so izjavljali, da se je razpravljalo o delu ekonomsko-finančnega komiteta, ki nadaljuje svoje delo danes ob 10. dopoldne.
•Novinarji so vprašali dr. Niučiča, ali je resnična vest beograjske »Politike«, da je zaradi dogodkov pri Krivi Palanki izročena nota. Dr. Ninčič je odgovoril, da je nota že odposlana.
Minister pošte in telegrafa dr. Šuperi-na je nato izjavil, da se je v vladi razpravljalo o novih poštnih znamkah za našo državo. Naša država bo imela dve emi-
NOVE ZNAMKE. - KATEDRALA NA
-	ZA POPLAVLJENCE.
siji poštnih znak, eno kakor dosedaj, druga bo posebna izdaja za tisočletnico hr-vatskega kraljestva. Ta emisija bo izdana v korist bazilike, ki se bo zgradila na Duvanjskem polju in bo njena naklada' znašala tri milijone komadov. Da se dobe v korist poplavljencev izredni dohodki, je poštni minister predlagal, da se za tri mesece pri vsaki znamki plača 50 od-i stotkov več v korist poplavljenim krajem.
! 0 tem bc definitivno sklepal ministrski j svet. Razentega je dr. Šuperina predlagal, da se pristojbine za pakete znižajo. Vsa ta vprašanja pridejo še enkrat pred ministrski svet na razpravo.
Boj za občino Beograd.
Beograd, 31. julija. Zborovanja radikalov za občinske volitve se vrše drugo za drugim. Tako je na čuburskem radikalnem zborovanju govoril kandidat službene liste Karajovanovič in nekoliko uglednih radikalov.
Predsednik zborovanja je dal najprej besedo kandidatu Šemaju Demaju, ki je sporočil Pašičeva navodila, da se vsi drže organizacije in da vpoštevajo kandidatno listo, ki jo je postavil krajevni odbor, ker druge liste no mere biti. /a njim je govori! Karajovanovič, ki je razlagal svojo bodočo občinsko politiko, kakor jo namerava izvajati. Govoril je še sedanji upravitelj službe podpredsednika Jesa Protič
o	finančni politiki. Za njim je govoril Živančevič, urednik »Samouprave«.
Z zborovanja je bil odposlan pozdrav Pašiču, nakar so se zborovalci v popolnem redu razšli.
Beograd, 31. julija. Demokratsko moravsko okrožje je določilo za jutri in pojutrišnjem nekoliko zborovanj in konferenc za postavitev kandidatov za občinske volitve. Teh zborovanj se bosta udeležila narodni poslanec Dragutin Pečic in beograjski advokat Jcksamovič.
Beograd, 31. julija. S. d išče občine Beo-
PAŠIO NAJ POMAGA, j. ®®ograd, 31. julija. V političnem živ-Mari-1 30 včeraj precejšnje zatišje. nredJl^T.I'.i,kovi(5 je dolgo konferiral s ie sklenit	Uzunovičem	in se
Tor ic tn	skupščina ne skliče, ka-
i\ ,' ; ...r). evala opozicija. Razpravlja-p V- '•	govorih Stjepana
Radiča, pa m bil storjen nikak sklep.
Danes potuje v posebni misiji v Karlove Vari Svetolik Savič. Doznava se, da je Uzunovič zaprosil novih instrukcij od Pašiča v važnih vprašanjih. Uzunovič trdi, da obstoji v vladi harmonija.
Plenarna seja glavnega odbora radikalne stranke bo 2. avgusta v Beogradu zaradi sklepanja o zelo važnih vprašanjih, a zlasti zaradi definitivne odločitve v vprašanju volitev v beograjski občini.
grad je izdalo proglas na meščanstvo, v katerem mu objavlja, da bodo 15. avgusta volitve. Glasovanje se začne ob 7. zjutraj in se zaključi ob 5. popoldne. Glasovalo se bo na 24 voliščih.
Beograd, 31. julija. Nezavisni delavci so sklenili, da nastopijo pri občinskih volitvah. Nosilec liste bo Sima Markovič. Imeli so že sestanek v kavarni »Pri dveh Italijanih«, ki je prav dobro uspel. Takih sestankov bodo nezavisni delavci priredili še več.
Beograd, 31, julija. Podpredsednik radikalnega poslanskega kluba Uija Mihailovič je odpotoval včeraj v Karlove Vari. Potuje kot kurir ožjega odbora radikalne stranke, da obvesti Pašiča o zadnjem sestanku in da dobi edobrenje liste Karajcvanoviča. Ta misija bi naj bila v koi-ist borbe proti Bobiču in njegovim pristašem. Ker še javno mnenje v Beogradu ni opredeljeno, se je bati, da bi se radikalni volilci ne razkropili na dve strani. Pašičeva beseda bi gotova vplivala na volilce, da bi se opredelili za Kara-jovanoviča. Ako da Pašič svoje privoljenje, potem se bodo storili proti Bobiču še drugi koraki in bo on proglašen za disidenta.
AKCIJA PROTI BOLGARIJI.
Beograd, 31. julija. Naš poslanik v Sofiji Rakič jei izročil bolgarski vladi protestno noto zaradi vpada komitov na naše ozemlje. O tem je Rakič obvestil ministra dr. Ninčiča. '
Včeraj so bili storjeni koraki za skupno akcijo Male antante in Grške v tem vprašanju. Predvidene so represalije za pobijanje tega zla. Albanska vlada pripravlja, da prične borbo proti tolpam in da s svoje strani stori vse, da preneha komitska akcija. O tem vprašanju je razpravljala vlada na seji. Vojni minister je podal poročilo o svojem potovanju v Skoplje in o odredbah, ki jih misli ukreniti zaradi zavarovanja našega ozemlja in naše meje ter zaradi razmer v južnih krajih.
Avdijence na Bledu.
Bled, 31. julija. Včeraj ob 10. in pol dopoldne sta bila sprejeta v avdijenco pri kralju minister dr. Šibenik in Pavlei Radič. Avdijenca je trajala pol ure. Ob 2. in pol popoldne sta oba odpotovala z z Bleda.
Včeraj je bil sprejet v avdijenco tudi minister notranjih del Boža Maksimovič. Avdijenca je trajala od 2. do 3. popoldne. Po avdijenci je. bil Maksimovič prav vesel in se je z avtomobilom odpeljal v Zagreb. Boža Maksimovič je poročal o notranji politični situaciji. Tudi kralj je bil po tej avdijenci prav dobro razpoložen.
Beograd, 31. julija. Danes odpotuje na Bled minister financ dr. Perič. Poročal bo kralju o vprašanjih pomoči poplav-tjenceim in o znižanju uradniških dra-ginjskih doklad in o odstranitvi ekonomske krize. Dr. Perič, ki uživa največje zaupanje drugega ustavnega faktorja, bo poročal tudi o politični situaciji in o od-nošajih med obema vladnima strankama.
DAVIDOVIČ NE GRE V VLADO.
Beograd, 31. julija. Demokrati nastopajo v Južni Srbiji skupno z džemijetom in bodo za občinske volitve postavili skupno listo. To akcijo podpirajo Nastas Petrovič in Ljuba Jovanovič,
Ljuba Davidovič se dosedaj še ni raz-govarjal z radikali zaradi razširjenja koalicije, še manj pa z radičevei, zlasti ne s Stjepanom Radičem, ki vobče ne želi iti v tako kombinacijo. Ako kdo vodi to akcijo z demokratske strani, je rekel Davidovič, jo vedi na svoj račun in bo moral izvajati konsekvence. Mi nočemo imeti z vlado, ki jemlje svobodo državljanom, nikakih razgovorov.
Dečim demokrati trde, da so radikalna nasilja dosegla vrhunec, pravijo pa službena poročila, da je vse to pretirano. Državni podsekretar Božo Milanovič je poslal pismo predsedniku vlade Uzuno-viču, v katerem trdi, da so vesti o terorju netočne. Ko se povrne, bo pedal definitivne predloge o vprašanju likvidacije makedonskih organizacij, ki jih prav dobro pozna, ker je 20 let služil v južnih krajih.
NEZAUPLJIVA OPOZICIJA.
Beograd, 31. julija. Včeraj se je sestal komitet za sanacijo naših razmer in pretresal vprašanje cenenega kredita. Komitet je zboroval tudi zvečer do 9., a niso bili sprejeti nobeni konkretni predlogi, temveč so so ugotovila načela, kako naj se rešujejo poedina vprašanja.
Na rezultate tega dela se gleda z interesom tudi s strani opozicije, ki ne veruje v resne namene vlade, češ, da je tu samo taktična poteza Uzunovičeve vlade, da dobi parolo proti opoziciji, z druge strani pa trdi opozicija, da Uzunovič na ta način skuša učvrstiti svojo vlado.
NEJASEN POLOŽAJ.
Beograd, 31. julija. Pašičevci ne vedo, kaj je s vrha cesti m posetom Bože Maksimoviča na Bledu in tudi v splošnem nimajo pojma o njegovih načrtih. Oni se posebno boje razširjenja koalicije in pa tega, da bi bil izbran za načelnika te koalicije Voja Marinkovič, kakor se to govori v političnih krogih. Zato so pašičevci včeraj zahtevali, da se politična situacija prenese v parlament in da se važna politična vprašanja ne rešujejo po kavarnah in v nekaterih zakotnih krajih, kakor je to postalo navada v zadnjem času.
rasa *mwxai3sPaatKt
Državno gospodarstvo.
Z V REŠITEV GOSPODARSKE KRIZE. — M iNISTSKA POSVETOVANJA.
BLAGAJNE.
-	PRAZNE
iNajnovejše vesti iz Beograda pravijo, da so ministri sklenili, da 'bodo začeli resno proučevati sredstva za omiljenje splošne gospodarske krize, pod katero trpi vse prebivalstvo države, eni direktno, drugi pa posredno. Ena taka konferenca se je že vršila, a poročila še ne vedo povedati, če so gospodje kaj sklenili in kaj.
Ta sklep ministrskega sveta je zelo značilen. Sklep nam namreč uradno potrjuje, da je gospodarska kriza že tukaj, kajti če je »e bi bilo, se ne bi bilo treba posvetovati
o	tem, kako naj se odpravi in ozdravi. Če pa je gospodarska kriza že tukaj, nastane vprašanje: Kdo jo je zakrivil? Zakaj niso začeli krize ozdravljati že takra't, ko so se pojavili prvi njeni znaki, ampak pričenjajo razpravljati o njej šele danes, ko je že celo gospodarsko telo bolno? Vladati se pravi predvideti — zakaj torej niso predvideli opasne krize takoj, ko se je pričela, oziroma -/j kaj niso delali in ravnali tako, da je sploh ne bi bilo?
Odgovor je kratek: Gospodarsko krizo je povzročila politika, ne velika, smotrena državna politika, ampak tisto nesrečno politi-kanftstvo, ki je okužilo v naši državi že vse gospodarske organizacije, seveda popolnoma brez stvarne potrebe. Pametni in uvidevni ljudje so že od poč&tka obstoja naše nove države svarili in opominjali merodajne gospode, naj puste v parlamentu jadne strankarske prepire in naj se dogovore, da bodo ustvarjali najprej trdne in solidne gospodai-ske temelje za novo državo, da bo prebivalstvo moglo živeti. Toda vse svarilne besede in vsi še tako dobro mišljeni opomini so bili bob ob steno! Državna uprava je rjavela, nie;x>dajna gospoda pa se je prepirala, kdo ie bolji, ali radikali ali demokrati, ali liberalci ali klerikalci. Kadar bodo pa vsi skupaj lačni in suhi, bodo spoznali, da so bili vsi skupaj za nič.
Gospodarska kriza je posledica neznosne strankarske politike in borbe za politično premoč, za katero je bila potrošena vsa energija parlamenta. Za gospodarska vprašanja , in za gospodarsko zakonodajo se -ni zmenil dolgih sedem let nihče! Danes pa prihaja maščevanje. Gospodarska kriza je tukaj in se pojavlja v tako ostri in hudi obliki, da je komaj verjetno, da bi jo moglo rešiti nekaj j sej ministrskega sveta.
O, gospodarski krizi se govori in piše že mesece in mesece, a ministri se kljub opominom trgovskih zbornic in drugih uglednih gospodarskih organizacij niso mnogo zmenili za gospodarske zadeve. Zakaj ne? Očividno ne zato, ker so bile blagajne vedno še toliko polne, da so lahko jemali iz njih in — zapravljali državni denar za čisto nepotrebne stvari. Če so se torej ministri sedaj kar nenadoma odločili za konference, mora biti v blagajnah že jako slabo, več zraka ikot denarja. Verodostojni viri vedo povedati, da je bilo nekega dne — na takozvani ■»Stich-tag« — v državnih blagajnah le 16 milijonov dinarjev razpoložljive gotovine. Za posojilnico v žapužah bi bilo to mnogo, a za celo državo je to nič! Vsled večne politike je prišla državna uprava v položaj človeka, ki en večer zapravi v kakšnem baru celo svojo plačo, ko pa svojega mačka prespi, pa sešteva, kje bi dobil ficke za fižol v ljudski 'kuhinji. Za tako državno gospodarstvo imajo po svetu izraz »bankerotstvo.«
Za en del pa je dobro, da je tako prišlo. Ne morebiti zaradi tega, da se bi pri nas na ta način začel širiti komunizem, ampak zato, ker je stradanje prvi korak do izpametova-nja. Hudo je, če je treba kakšno stvar priti-rati do absurda, ker vsak ekstrem zahteva navadno 'težke žrtve. Te bi se bili visoki upravniki v Beogradu lahko prihranili, če bi bili imeli le količkaj smisla za — državno upravo in ne bi bili samo politizirali o svojih skrahiranih in nesposobnih strankah, katera bo vladala in uradnike preganjala. Če pa že bodo žrtve, naj gledajo visoki gospodje, da vsaj ne bodo zastonj, ampak naj enkrat gospoda krene na pametno pot.
V	državi imamo celo vrsto trgovskih zbornic, imamo razne industrijske zveze, imamo delavske zbornice, imamo kmetijske zastope, ustava predvideva menda tudi razne gospodarske sosvete — a vse to, kar te korporacije nasvetujejo, je bilo vedno le bob ob steno. Ali hočejo v Beogradu res še s tako politiko nadaljevati? Ali hočejo doživeti tre-notek, ko na »Stichtag« ne bo v blagajnah ni prebijene pare više? Če hočejo doživeti tudi to, kar naj. Ampak potem bodo doživeli tudi posledice, pred katerimi jih pa par ministrskih konferenc ne bo rešilo!
Naša sadna kupčija z Avstrijo.
Pred kratkim sem poročal o našem izvozu sadja v Avstrijo. Danes še nekaj.
Tudi Avstrija prideluje sadja vseh vrst, posebno jabolk. Ali Dunaj sam ima tretjino vseh avstrijskih želodcev, katerih gospodarji nič ne pridelujejo, samo jedo. Jako velik delež tega uvoza daje Italija, ki ima to kupčijo čudovito lepo urejeno. Že zgodaj spomladi, ali bolje že koncem zime, prihaja krompir z — Malte in Sicilije, pozneje z Napolitanskega in iz Toskane. — Veliko laških trgovcev imajo svoje zastopnike na dunajskem Nasohmarktu.
Oni blago sprejemajo in ga razdelujejo v komisijo med veletržce, nadzorujejo prodajo, končno obračunavajo in pošiljajo denar v Italijo. Na trgu imata svoje podružnice Bank-Verein in Mercur, ki oskrbujeta veliko večino 'takih denarnih poslov. Tudi znani ve-lettžci Di Lenardo iz Trsta (Gorice) in go-riški Wolf imajo tu svoje podružnice. — Trgovina med talijo in Dunajem je čudovito lepo razvita in urejena. Na tovornem kolodvoru M itzleinsdorf je devet ^esetni viigo-nov - iz Italije. Od februarja do avgust skoro ni videti vagona iz začne izvoz češpelj iz Bosne in od drugod, tedaj začnejo prihajati jugoslovanski
Za Italijani se čedalje bolje orgamzujejo izvozniki iz Ogrske. - Madjari dobro vedo. kakšen je bil pred vojno dovoz sadja, zelenjave in drugih pridelkov iz sedanje Ogrske in is Banata, Bačke, Vojvodine. Glavni podjetniki eo večino leta sedeli v Budimpešti Tudi zdaj so še tam in vodijo izvozno kupčijo na Dunaj. Imajo svoje prste tudi v Vojvodini, Banatu, Bački in Baranji — ati
Na Dunaju, 20. julija.
najraje pospešujejo izvoz iz Ogrske. Vlada je posvetila veliko skrb intenzivnejšemu vrtnarstvu in poljedelstvu, vinarstvu in sadjarstvu. Uspehi se že poznajo, ker Madjari morejo OSKrtJOvml minii velik <lel dunajskega
trga od poletja in del zime.
V tem tiči velika nevarnost za izvoz, iz Jugoslavije, ki ga morejo povsem ubiti.
V Jugoslaviji je postal — izvozničar nekak ljudski škodljivec. »Izvozničar« je skoro psovka.
Ali sposoben, marljiv izvozničar je velik dobrotnik naroda in države. Producenti dobivajo od njega denar za pridelke, veliko ljudi je zaposlenih pri nakupovanju in pošiljanju, služijo železnice, parobrodi, pošta in brzojav, banke itd. Skratka: veliko denarja pride v državo, a od te trgovske bilance za-visi v veliki meri kredit države v 'tujini.
.Madjari znajo ceniti blagor izvoza za državo. — Nočem tajiti, da jugoslovanski državniki tega ne znajo ceniti — toda na Ogrskem se znajo po tem spoznanju tudi ravnati, dočim v Jugoslaviji ostajajo le pn teoriji, a puščajo prakso in dobiček Madja-
10En drastičen zgled sem podal zadnjič!
Ker je na Dunaju vseskozi zmagala >ko-misijonalna trgovina, eo Madjari la’koj ustanovili veliko izvozno zadrugo »Alfole t \ Kei-kemetu, ki kupuje v množinah ter pošilja redno dunajski »Obst- und Gemuse A. G.«. (Poročal sem o tej družbi, kakšne nasvete daje - Jugoslaviji!) - Ali za »Alfoldoni ie _ vlada, ki omogoča največji razmah te trgovine. »AlfSld« se širi po vsej državi, najema skladišča, kjer se blago steka, tam ga
prebirajo, pakujejo, pravilno nalagajo in odpošiljajo. Da kmet pride takoj do denarja, je vlada dala zadrugi dovoljne kredite. S tem je Zadruga usposobljena, da more voditi izvozno trgovino v največjem obsegu in zato ob najmanjših režijskih stroških. — Ako b: za zadrugo stala kaka — banka, tedaj bi banka nekaj časa žela, a zadrugo mora ekon, vzeti vrag!
Ze dosedanja izkušnja je pokazala, da je 'inadjarska vlada naredila silno dobro delo narodu in državi. Izvoz na Dunaj dobiva stalne oblike, blago prihaja na .Dunaj redno in v čedalje večji meri. Ogrsko blago začenja preplavljati dunajski trg — in ako se tukaj utrdi, nihče ga več od tu ne spodi! Eno blago pa pripravlja pot drugemu. — Nočem proro-kovati, ali vidim daljnji razvoj, ki polagoma onemogoči dovoz iz Jugoslavije.
Predvsem treba upoštevati, da ogrski kmet ni razvajen z visokimi nakupovalnimi cenami. 'Dalje: Ogrska je bliže Dunaju! Blago prihaja semkaj — hitreje in ceneje, kar je (‘sobito pri sadju odločilnega pomena. ■— Tudi transportni stroški so iz Ogrske nižji!
Po vsem tem so tudi poštni, brzojavni in telefonski stroški iz Ogrske za tretjino — nižji. Neverjetno ali žalostno resnično je: da jo Jugoslavija edina iz vseli nasledstvenih držav, ki ima % Avstrijo svetovni poštni taril. Pismo iz Maribora v Špilje stane isto toliko kolikor iz Maribora v Culukafrijo. — lz Italije, Rumunije, Poljske, Češkoslovaške, Ogrske je poštni tarif za celo tretjino nižji!
—	Grozen je tarif pri brzojavu! — Ker je zlasti pri sadni kupčiji velike važnosti hitrica in sta brzojav in telefon jako važna, si moremo misliti, koliko se povišajo tudi ti stroški z Jugoslavijo.
V	tem oziru pa ni krivda na strani Avstrije, marveč edino Jugoslavije, katere finančni modrijani smatrajo za alfo in omego svoje učenosti in državniške modrosti, da skubijo
svoje državljane. JvTe razumejo pravila, da je treba razmnožiti promet, mnogo naj ljudje pišejo in brzojavljajo, telefonirajo, pa bodo tudi ob nižjih cenah državne blagajne na bo-ljem nego Ob visokih cenah, ko nihče ne brzojavlja itd., ako prav ne mora!
Ko je bila na Dunaju komisija za trgovsko pogodb*, smo upali, da popravijo sramotno ia škodljivo izjemo, ki jo dela Jugoslavija v družbi nasledstvenih držav. Pa nič! — Kako zelo čutimo, da mi edini med vsemi narodi nimamo tu — Trgovske zbornice: vsi narodi so norci, mi edini smo požrli vso pamet po
— ukazu iz Beograda,! Kako jo je naša komisija lomila z zadnjo pogodbo, sem ie večkrat omenjal. Danes še nekaj.
Do konca avgusta velja — za uvoz lešpeli iz Jugoslavije tarif — 20 zl. kron za 100 kg; od 1. septembra dalje pa le — 1 zl. ikrono. To pomeni, da je izvoz češpelj do konca avgusta izključen ali vsaj — silno .nevaren. — Po tej pogodbi bi znašala carina (vei 4.5% prometni davek) od 1 kg svežih češpelj celili 3009 K, reci: tritisoč in devet kron ali skoro 2 in pol dinarja, torej več nego nakupna cena. Kako je mogoče misliti »a izvoz prvih češpelj, ko bi bila kupčija najboljša?
— Ko smetano posrebajo drugi, pridemo šele mi v hud konkurenčen boj, ko vsiljuje-^ jo blago od vseh strani.
Ko je komisija prvič zbežala a Dunaja, je menda menila, da je naredila pametno potezo na šahovki. Ali na modrosti, ki se porajajo pri nas, so Dunajčani že pozabili — toda ob tej priliki »o se zopet spomnili in so drugo leto sprejeli *ašo komisijo oboroženi z novo carinsko tarifo. Ob veliko slabših razmerah in pogojih so potem naši sklenili trgovsko pogodbo. — Tako je tudi uvoz sadja otežkočen. — Ali bo naša vlada rauzmela, kaj je treba storiti, da nas Madjari povsem ne iztirajo iz Avstrije?! — Ilungaria docet!!	A. G.
Težkoče v Siriji.
V_Siriji vlada nervozna razburjenost, ki se izraža na raznih krajih in na razne načine. Vstaja Druzov, ki je pravtako izraz splošne nervoznosti, je samo podrejenega pomena. Kdor bi trdil, da so jo povzročile mere ika-pitena Carbilleta bi se pravtako motil kakor oni, ki bi pripisoval krivdo na današnji nemirnosti avtohtonega prebivalstva v drugih pokrajinah Sirije francoski upravi.
Pomanjkljivosti, na katerih trpi dandanes Sirija in s tem pravi vzroki nervoznosti so v prvi vrsti gospodarskega, v drugi političnega in šele v tretji nacionalnega značaja.
Pred svetovno vojno je bila Sirija najvažnejši trgovski center sprednjega orienta. Posredovala je uvoz in izvoz ne samo vse južne Male Azije, Palestine in Arabije, temveč tudi Mezopotanije in deloma tudi Babilonije ter .Perzije. Največje evropejske trgovske tvrdko *o imele svoja zastopstva v Alep-
pu, Damasku in Bajrutu. Na stotine karavan je prinašalo blago iz Sirije v .sosedne dežele. 'Bagdadska in nedšadska železnica sta odpirali najmikavnejšo perspektivo v bližnjo bodočnost. Kaj čuda, da se je polastila Sirije prava vročica ustanavljanja. Bagdadska železnica je potrebovala vendar na vsak način luke, in v to svrho naj bi se bila razširila luka pri Aleksandreti. Hedšadska železnica, nezadovoljna z visokimi tarifi železnice Baj-rut—Damask, je sklenila, da preuredi Haj-fo. Bagdadska železnica naj Sirije ne bi bila spojila samo s perzijskim zalivom, temveč naj bi bila vodila s postransko progo preko Teherana do Kabula ter speljala s tem večji del perzijskega in afganistanskega trgovskega prometa preko Sirije in Aleksandretc. Hedšadska železnica naj bi se bila podaljšata preko Meke do Sainae v Hunau ter naj bi bila angleški gospodarski vpliv v -Arabiji popolnoma zlomila. Nažrti za trgovsko po-vzdigo Sirije so bili gotovi, večji del sredstev pripravljen, zato ni čuda, da so zrli si-riiski trgovci z velikimi nadami v bodočnost.
Toda prišla je' svetovna vojna, in sedanjost je popolnoma drugačna, kakor so upa l prebivalci Sirije začetkom leta 1914. Carinske meje zapirajo Sirijo ne le na severu, temveč tudi na vzhodu in jugu. Sama na sebe navezana, ne more niti četrtine tega izvažati in uvažati, kar je šlo še pred II leti ekozi njene trgovske hiše. Njene trgovske ustano-
Prof. dr. Alojzij Musil.
ve so za sedanje čase mnogo prevelike in' predrage. Bagdadska železnica, trdna opora blagostanja Sirije, je danes last treh gospodarjev. Nobeden od njih ji ne posveča pozornosti, ki bi bila potrebna. Del, ki je pripadel Siriji, je torso, ki ne bo nikdar ckmašal koristi. Hedšaška železnica je popolnoma mrtva. Dočim je prihajalo še pred 12 leti na tisoče romarjev v Damask, ki so prinašali tja ne samo denar, temveč 'tudi nove trgovske zveze, danes ne prišle skoro noben mohamedanski romar več v Damask. O razširjenju aleksandretske luke ni in ne bo vei govora, kajti Franeija ne bo dovolila, da bi se njene investicije v Bejrutu popolnoma minirale. Te investicije trpe že danes vsled konkurence Hejfe ter bodo še več izgubite, že postane ta luka izhodišče angleških železnic in angleških podjetij.
Politične težkoče Sirije zaostajajo prav malo za gospodarskimi. Posledice 13 mesečne angleške okupacije se čutijo še dane«. Anglija ni protežirala samo edinstvene Sirije temveč edinstveno arabsko državo od eredozem-skega morja do perzijskega zaliva ter bi ji bila gotovo priklopila na kak način tudi Irak in Palestino. Damask bi bil postal »opet glavno mesto arabskega sprednjega ort jen ta. To bi bilo pospeševalo znanstveni vpliv Sirije in razširjenje njenih luk. Te politične sanje so ostale sanje. Ne samo, da Damask ni postal glavno mesto velike države, niti glavao mesto Sirije ni postal. Kljub temu pa živi ta angleška misel, ali ta angleški «em, ie dandanes ne samo v vzhodnem, temvel tudi v južnem delu Sirije.	.
Ime Sirija dandanes v političnem oziru sploh nima eksistenčne pravice. Sirija F omejena samo na upravna okrožja Haleb in Damask, in niti to ne v vsem obsegu. Država Siriju je ločena od sredozemskega morja po dveh samostojnih državah Velikem Libanonu in Alaniju. Upravna okrožja Aleksan-dreta in Antakije sta avtonomna, ravnotako druzijsko gorovje južno od Damaska. Politične pravice in dolžnosti teh držat in avtonomnih formacij ljudstvu niso jasne, »e samo to, so mu celo deloma nerazumljive in povzročajo splošno nejevoljo.
Po zaslugi francoskih ia ameriških Sol, da, celo visokih šol, je bila Sirija pod mladotur-škim režimom središče nacionalne*« strem-
/
SVOBODA TISKA v SOVJETSKI RUSIJI.
»Literariacho Welt<, ki izhaja v Berlinu, je eadnjič prinesla v svoji številki inter-wiew z meščanskim žurnalistom Egonom Ei-\ inom Kischom o ruskem tisku in o ruski žurnalistiki. članek je zelo zanimiv, ker podaja mišljenje nemškega žurnalista o sovjetski Rusiji, zato smo ga prevedli dobesedno ni) slovenski jezik.
* * *
Ervin Kisch komaj prišedši iz sovjetske Kosije že pripoveduje, že popisuje ... Okoli njega posluša s pozornostjo pol ducata nemških eumalistov.
Po<*ovor se suče okoli tisočerih stvari, tisočerih* zanimivosti - in končno tudi o svobodi ttiaka v sovjetski Rusiji. Zadnje je najbolj aanimivo, za to se interesira vse.
Uiseh navdušeno pripoveduje, hvali... to pa B® edi žurnalistom preveč in naskočijo ga naenkrat z vprašanjem:
S-Ali gospod Kisch, to je vendar nesmisel! Svoboda tiska v sovjetski Rusiji! Saj vendar vsak otrok ve, da vlada tam diktatura proletariata, ki kaj takega ne more dovoliti!«
Ki«?h: »Ne govorite tako slepo! Kaj pa ie mri nas tiskovna svoboda? (Kaj šele pri iJ, Jugoslaviji! Op. prev.) Vsak človek, ki’vzame v Rusiji časopis v roke, takoj ve, katere interese zastopa časopis ■ ■ . m on ve, da vstopa interese komunistične države. To ^oTnMajnost! Ali pa mi vemo na^padu UaU*e interese stopamo v	A«
«.pWh kdo to ve na zapadu. • ■ • tega o
celo niti urednik! Poročevalec s svojimi poročili vpliva na čitatelje lista, ali tudi on sam je — pod vplivom. Tudi izdajatelj časopisa vpliva in je tudi sam pod vplivom administracije, posredovalniških agentov, poročil in tako dalje! Od vseh strani prihajajo tisoči in tisoči politični, gospodarski in privatni interesi. Malokateri človek pravzaprav vidi to, ali mnogo jih je, ki tega ne uvidijo in ako spoznajo, ne morejo ničesar ukreniti, da bi se tak sistem več ne nadaljeval. Pred daljšem časom je izšel dnevnik bivšega carskega glavnega urednika Suvorina, v katerem je popisano vse nasprotje tistih uvodnili člankov, katere je Suvorin publiciral v listu >Novaja Vremja«. — Nekdaj mi je rekel neki glavni urednik v Berlinu, da ni nikdar v svojem življenju kaj zapisal, ne da bi bil o tem res prepričan, da je pravilno. Ne lot pri nas, ko pišejo žumalisti, da so uradniki sovražniki države, ko udarijo čez nje brez temeljitih in upravičenih utemeljitev in dokazov. Ali zopet kot o profesorjih — kot škodljivcih znanosti itd., itd.«:
.»Toda gospod Kisch tega vendar ne smete pisati v sovjetski Rusiji!«
iKisch: »Čisto naravno, da se tega i v sovjetski Rusiji ne sme pisati! Ali tam vendar ni nobenih opozicionaleev! Takih žumalistov tam ne rabijo. Tam pišejo samo za državo in ne n\ amorfiino publiko in amorJične. Interesne grupe in skupine, ki hočejo novic, čeprav so izmišljene. Urednik v sovjetski
; Rusiji je  državni cenzor <
»Toda Kisch, vi govorite aopet nesmisel-
nost! V sovjetski Rusiji je vendar strožja cenzura kot pri nas naVapadu, in tam je.. •
»Cenzura stranke? — Saj to je vendar popolnoma v redu. Ali se hoče za vsako uredniško vojno izcimiti »črnilni - boj, kot je to pri nas v navadi? Ali hoče tam vsak oderuh, ki misli, da ima etatističen talent, razsojati svoje interese in da mu to dovoli država?
—	Toda še pred odlokom ali sklepom stranke more vsakdo razsojati in razsoditi kot sani hoče.
Kaj pišejo satirični listi v Moskvi kot na primer »Krasnij Perez.: ali »Krokodil« na izpade glede privatnega življenja posameznih funkcionarjev sovjetske Rusije! To je tam Se vse hujše in daleč prekoračijo mero, ki je v takih slučajih dovoljena pri nas!
‘Na primer take Ebertove »kopalne hlače- * ki so pri nas dvignile toliko prahu, so v Rusije le — malenkost! Satiuika Kolzow in znavakij ,sta s svojimi feljtoni Povar°r?!.4erUi je vlada izdala odlok za razpust n kričečih in zloglasnih šolskih ref	^
Na drugi strani pa vidimo v ^orespoii-siji množico delavskih In kn» vriel v avto_ dentov, ki je premostila g' __ In 1nko ima_ krači ji niskegažuni|d^rt' vasii mladinskih mo tam odprt sveyo ; h| __ zvez m armade puunv
znajo mnogokrat napačno, kajti oni niso
Oni so nelzobraženci in baš radi um .pišejo oni - dejstva! Oni ne morejo napraviti nobenih breamiselnih »dokazilnih
izvajanj., oni ne pišejo nlkakih »**etlarij<
in gobezdačenj «
. ...nobenih »šveflanj«, vse ali ne pišejo vendar in tiskajo v lietih ba. taka ..izvajanja« že radi lega, ker dejstev ne pišejo — dobro.«
>	Ali pa tudi ti >ostri* opozUtonalni
govorniki pri naš tako pišejo?«
'iie lepo, toda mi govorimo o ruske« aui-nalizmu! Ali pa je tak sistem interwiewov in izvajanj zapisnikov in protokolov pri iur-nalistih dovoljen?"
»Ne Dober žurnalist v Rusiji ne Me biti oohezdač. On mora biti zmožen, da Sumi mvor v 50 vrsticah izčrpno poda rele ral. Baš ti dolgi protokoli in zapisniki pri Batih žhir-nalistih so tiste dolge klobase, ki delajo »»i' več neprilik."	j.
»Zakaj vi verujete, da je težko W»> * stranski?«	.	1''	^ ^
»Ker so te dtdg^asne publ*1^" ter m pač ne spadajo	i	Hevoluci-
“ ^uvSeVš vP politiziranje. Politi-
sierungsprogram je tukaj jedro. -Komunizem je enak Marx |,lu«
(tu ie mišljena komunistična ekspartir»o*i op. prev.) je tam lažje predstavij«a^Vot pa razrešljiva. Državni iuraalističm strokovna žurnalistična zveza (luijintemiani nejša časopisna šola na svetu). Ta_WgaJa druge žurnaliste za različne £«^7« ^ liše ki so še sploh - anaVfabeUn^- ta tudi ta institut razvija obe »e»«S»i Marks in elektriclteta (ek*pan/.W*«*t &•» )-
ijenja. Muslimani in kristjani so tekmovali med seboj v afirmaciji pravic arabskega ljudstva. 'Na tisoče jih je vzdihovalo radi tega po ječah, in med svetovno vojno jih je bilo na stotine obsojenih na smrt. Niso 'trpeli zaman. Njihov narod je bil osvobojen. S tem pa so se pojavile prve težkoče. Svobodno Sirijo je bilo treba upravljati, toda upravnikov ni bi-
lo.	Da ni pregnal general Gouraud kralja 1'ejsala, bi bilo vzelo upravo v najkrajšem času v roke nezadovoljno ljudstvo, ker njegova vlada ni bila v stanu, da bi bila vodila državo. Prišli so francoski upravitelji. Domači voditelji jih smatrajo za vsiljivce, kljub temu pa morajo priznavati, da bi Sirija brez teli 'tujih vsiljivcev pač težko eksistirala. Nespretnost An nerodnost domačih uradnikov It, °Pora francoskim uradnikom, na drugi sirarn pa oteakoča delovanje nacionalne pro-
pagande. K temu pride še lokalni patriotizem in religiozna nacionalnost. Lokalni patriotizem pospešuje umetno razkosavanje Sirije, religiozna nacionalnost pa ovira razvoj nacionalne misli v evropejskem smislu. Vsled tega imajo voditelji sirijskega naroda težko stališče, tako pristaši stranke, ki je za enotno Sirijo, kakor oni sirijske ljudske stranke. Kljub njihovemu napornemu delu in pomanjkanju, ki ga trpe, se množe pojavi lokalnega sovraštva ne samo med mohnme-danei, temveč tudi med kristijani in razkol med mohamedanci in kristijani je od dne do dne bolj jasne.
Samo pravična, močna in svojega cilja se zavedajoča uprava zamore rešiti Sirijo iz da-I našnje razburjenosti ter jo voditi v boljšo bodočnost.
Politične vesti.
seltai^nt^mnf*?1’5 ^bljanski gospodje, ki ! praviio tmT ?° Priu6iti na čisto srbščino, !
S ! ljUdem ■ &kovck. Kaj so kačal« I ir S- J -’ Je sPJ°šno znano. To so navad- '
(p	,	vznemirjajo uboge sr-bske kme- 1
ram doli po Macedoniji. 'Na kača-ke ima !
nn« S jako ostro oko in jih zasleduje
oc in dan. V času volitev pa se kačaki-ča-
°vci na mah spremene v državotvorne ele-
™*nte, ki pomagajo .»nevede« in »nehote*
Cpi-1 stranki pobijati nasprotne kandidate.
e kje ubijejo kakšnega opozicio-nalnega po-
poroža »srezki/< ali »okružnk v ,Beo-
Tp V° 'teg;l in te=a u’bili 'kačaki in stvar Je v redu...
koiijiinkturistov. Ob pratiki ir ,?!"ce smrti velikega češkega poli-sedp. k-a Masaryk napisal sledeče be-zna v P0l*t‘ki opazovati in se-kd • razunieti kot posledico preteklosti in A . 'se čuti za svoja dejanja odgovornega, si ustvari določen in jasen program in PO lem se ravna. Tak človek ne bo zagrizen eakcionar, pa tudi ne zagrizen radikal. Tak 5*Yek ne bo iskal takozvane zlate srednje ie !bi?mp?^ pojde ®v?i° P0'1 naprej. Havliček do minu?(.k sovražnik -^politike od minute tike, ki	s‘r.ažne	konjunkturalne poli-
Taka politika je	in nevednosti,
za demokracijo « — k- | politiko in bič »iK nimamo konjunktuSv^3110’ " ^
vatikau^Sofio^IOV&Ško rePublik« in nje zadeve dr	'aikega ministra za vna-
njeg^em let;;! k3 >J.e te dni tiskal na ski nml-oi i n™	italijanski	ministr-
v tuL edn|k Tittoni. Ta obisk spravljajo ~	0 s Pokusi, da se poravna spor med
cesko vlado in Vatikanom, 'ki je nastal zaradi svečanosti na čast Janu Husu.
= Občutljivi Italijani. Italijanska križarka »Pisa Feruccio je nedavno pristala v fran-?°.ski. Pomorski trdnjavi Brest. Častniki so izjavili, da bi radi‘službeno obiskali župana. Zupan ki je socialist in velik nasprotnik Mussolinija, pa je dal .gospodom razumeti, da Mussolinijevih oficirjev ne sprejme. Italijani so užaljeni odšli.
= Delavska delegacija v Rusijo. V Rusijo se je te dni napotila delegacija 70 delavcev iz Nemčije. Procentuaino so v delegaciji zastopani večinoma socialni demokrati ter nekaj komunistov in krščanskih socialcev. V vodstvu so trije socialni demokrati, 1 komunist in 1 krščanski socialec. Delegacija ima namen na licu mesta dognati, ali se je položaj delavstva v Rusiji vsled oktoberske revolucije izboljšal in če se je rusko gospodarstvo razvilo v smislu socializma.
= Proces proti alzaškim avtonomistom. V Kolmarju se je začel proces proti nekaterim alzaškim voditeljem avtonomistov v Alzaciji. Obtoženi so profesor Rosse, francoska poslanca Milller in Bilger in bivši poslanet. Brogly. Obtoženci priznavajo, da so avtonomisti. naglašajo pa, da se ne smatrajo krivim, ker se niso pregrešili proti državi, če so rabili v svojem oklicu na narod izraz »narodne manjšine«, to ni nobena protizakonitost.
= Napetost v Rusiji. Varaždinski listi poročajo senzacionalne novice iz Moskve. Po teh poročilih je Zinovjev v svojem stanovanju interniran in dobro zastražen. Svoje vplivno mesto je izgubil baje tudi Kame-nov. Splošno vlada prepričanje, da bo morala ruska vlada svoje zveze z organizacijo tretje inlernacijonale prekiniti. — Te vesti beležimo kot kronisti.
Machiavelli
^Z^len historični pojav je, da je med tra-človeške okrutnosti uvr-
si je kdo poatalliChUlVeUiv	če
tra Aretina, ali v	dobi Pe-
proticerkveni dobrega To^uen^dTaU V
moj višje’ odgo™,norni U^nik< toda brez čegar patriotizmi, • ’ 5K)S van meščan, o ci, ki uriLT mS° von,ili niti Medičej-zveste^ n f drugace vedno zaupali. Slavi 1727 mn ? h'ata Si J'e ohranil in še v letu snoniAi.ii, nJeg°vo domače mesto postavilo KSV,la?isT: »Velikemu imenu, ki so bili njegov?‘Spi^V;!^žnosli-.- Ko je umrl, dovoljenjem kurile .i.atlsl.1J&n' 8 epecijalnim *irit>i ter so doseali' • sP*si 80 se zel° raz~ »'ogel kaj opc»rekali znailje, a nihče 'iim ni
j«	K"!“	~
stojnega	’	pesnega in verodo-
eneo-a^evnii^ n	t0<?a že ori ie pooblastil
chiv-vll" 7	na'Piše apologijo Ma-
nivallija. Za, časa Mazarina se je reklo:
1 out le monde biame cet auteur et tout le nionde le suit et le pratique et principale-lv>ent cenx qui le blament,« (Vsi sramo.te te-S® pisatelja in vsi ga posnemajo in izvajajo JUegova načela in to v glavnem ti, ki ga sra-fliia i ..^e*° pobožni Pascal pritrjuje Ma-
l0	,'’e^ijevim naukom o »raison detats. Na-
‘O .Tivirl	•	//mrovu U Ciar- . iiti-
«hi'!v iv Fridei'ik Veliki s svojim »Antima-genera«ife ''h 1>0teln se lli ve® ustavilo. Od ‘■hiaveiiija 'a?-, generacije |>ostaja ime Ma-x''rx;.. »toiotiu	dokler	ne	postane	v
pravilnega •nac-hinv°el.feprezentant iškega >ovražil v9ak	in to on, ki le
Kaj je machiavetliaem v *ei« nihče povedati. Javnost si	ne
lem nedoločno zvezo med izlgSR^ia. I)l0<i m vražjimi diplomatskimi zvijafe®!
približno rabi -ta pojm fu-dii časopisje, iioce nepriljubljenemu ministru sovražne države reci ikaj posebno neprijaznega.
Zakaj se je iztekel ta proces tako katastro-talno za Machivellija je deloma umljivo, deloma neumljivo.
Neumljivo je, ako se ga hoče pojmovati šele sedaj, ko je prepozno, iz njegove dobe in njenih nazorov, mesto iz posameznih, iz eno-le iztrganih stavkov enega samega kratkega spisa. Umljivo je, če se pomisli na spremenjeno stanje in pojmovanje 'poznejših dob. ‘,-imbolj s0 morali vladajoči ozirati na po-
««lo gosp odst vo Kanta. Sedaj morajo ministri, medtem ko se posvetujejo in sklepajo •a tapeciranimi <lvojnimi vrati, obenem formulirati tudi lepe iji moralne govorance da ''zbude za svoje besede razumevanje pri’ zu-n«j stoječem ljudstvu, ki še nikoli ni spozna-l(J. da s težavo tolmačena morala .nikdar ne mor* imeti, absolutno vrednosti in da se in-
(Od državnega sekretarja do pošasti.)
dividualna, kakor je, nikdar ne more prilagoditi vodstvu nadindividualne države.
V razmerju, kakor postajajo vladajoči boilj hinavski in s čednostjo obdani in rišejO'raz-ne imorale in kulture na svojo zastave, v tem razmerju naravno postaja Machiavelli vedno bolj monstrum. ^Brezpogojno se morajo vlade otresati moža, ki je bil popolnoma »a dangerous man«, kakor imenujejo Angleži ljudi, ki govore to, česar se ne sme in ne more govoriti. Čeprav se dela vedno to, kar je učil Machiavelli, ker pa se' vendar ne sme tega priznati, zato se ga mora z vedno bolj slovesnim anathema odklanjati, tako, da Machiavelli končno postane preklet kot pošast, njegovo ime pa psovka.
Machiavellijevo temeljno pravilo je bilo: »Politika se mora vedno ozirati v prvi na to, kakšna sta svet in človeštvo v resnici in ne na to, kakšna bi morala biti.
To je narma, nekaj izjem moremo postaviti ob stran.? To zveni sicer preprosto in nenevarno, a je vendar postalo za Machiavellija vzrok vse njegove posmrtne usode. Kajti iz tega aksioma sledi, na primer, nesrečnemu Machiavelliju tisočkrat očitani nauk, da mora biti državnik obenem lev in li sica, ker lev se ne zna braniti zanjk, lisica pa ne volkov, s čemur ije združeno tudi pravilo, da m dolžnost enega izpolnjevati vsako
ftlW' kCr, te-gU ^	“
se m n V ■i lud! Je združeno navodilo, da se inora sovrazmka, s katerim se je nemo-g e tiajno pomiri/ti, z vsemi njegovimi pri-vizenci uničiti, kajti drugače nista n/iti knez ne država varna. Sovraštvo in strah 9ta gospodujoči strasti v politiki. Dalje se pripisuje Machiavelliju, od katerega izvira takozvani, »raison d etat«, da smatra za najvišjo državno potrebo, odstraniti vse ozire na postavo, vero in moralo. Ta nauk se zdi vsakemu praktičnemu politiku nekaj tako samo ob sebi umevnega, da se pride pri obsodbi tega nauka v gotovo zadrego.
Principi/jelno velja kot sramoten, medtem pa se ga ne more pustili radi njegove nedvomne praktične vrednosti in zato se ga ži’ sicer le obotavljajoče in s predle v v?,1’ d‘> se ga sme izjemoma rabiti Je bitn imi' sili in nujnosti. Sramota pa, da ostane n.-,	v	svet tako sumljiva zadeva,
S tem le1echiavellii«-riti Machiaveii??vedano’ kaj je moglo ustva-talem ,ne , moralne pošasti. V
i zvijač^^®Mobo
li časopisje, ’k.®>
ostalem ne	moralne	pošasti,	v
>sovraštva« in „e >strahLWjS?ovi “pisi gladek in odkrit, ne ovinkarskl,Toma “malce ironičen, nobene mefistofekke z"obe ni med vrstami. Farmulacija njegovih političnih pravil je jasna in precizna. On je kristaliza-cijska točka novih idej o državi, ki so bile v ozračju renesanse. Tu ni več govora o srednjeveškem idealu božjega kraljestva in krščanske svetovne monarhije. Machiavelli sovraži papeštvo in cesarstvo in vse žive ostanke fevdalizma, posebno pa viteze in ,n®nihe, ki jih imenuje »oziosi«. Machia-velli je prvi italijanski protestant v čisto političnem smislu in zato je njegova država — moderna država, popolnoma svetovna Insti-
tucija, ki se vodi s popolnoma posvelninii sredstvi. Državna politika je zato posvetna umetnost, ki ne sme biti pomešana z religijo in moralo, a tudi ne s strastjo, razpolole-njem in čustvi. Machiavelli je »ingegno pra-lico ; on ne prede teorij. Njegovi spisi so sporedeii komentar k časovnni zgodovini, vse njegove teze imajo barvo alstnegia doživetja in osebnih skušenj. Po prepričanju republikanec in demokrat, kar se je že takrat tako imenovalo, je popolnoma in vedno oportunist, ne mož s kakim sistemom, nego mož s ciljem. Namen posvečuje sredstvo, io je rekel s svojo dobo tudi Machiavelli, toda namen zahteva tudi vse žrtve, da celo žrtve prepričanja, prirojenega nagnjenja in okrožja. Čeprav republikanec, piše »Vladarja s in poživlja Lorenca Medici, naj se postavi kol knez na čelo italijanskega naroda, čeprav je postal militarist. Postal bi tudi klerikalec, če bi bila Aleksander VI. ali Julij II. moža, ki bi izvedla veliko delo ujedinjenja Italije. Kajti to je bil njegov veliki cilj. Prva dežela sveta je bila Italija, dokler je ni 1. 1494 Francoz Karel VIII. prehitel in ko je skoro brez . boja obnemogla ter bila zavojevana, in ko je postala brez moči za dolgo dobo, plen in bojno polje tujcem. Machiavelli .je bil med redkimi, mogoče edini, ki je jasno spoznal, odkod nesreča: prva dežela sveta je bila politično in vojaško slabo organizirana. Politično zjedinjanje vse Italije in narodna armada, to sta bila zanj zdravili, ker je on imel to misel, zato so mu postavljali v Italiji spomenike tedaj, ko je njegov ugled v Evropi zelo padal.
Če bi se Machiavelli vrnil danes na svet, bi brez dvoma drugače mislil in pisal, kakor v svojem času, če bi sploh pisal, kajti upošteva naj se tudi, da knjige, kot so njegove, so bile tedaj le za redke učenjake in za duševno elito, ki so sploh brali takrat knjige. Takih knjig danes ni več. Takrat so bile države v Italiji majhne in nekateri so natančno vide-
li,	kako je bila vladana, ker so bili vladajočim blizu. Kot Vfcduo, tako bi trdil Machiavelli tudi danes, da se mora v poltiki računati s prilikami časa 'in človeške narave — in odklonil hi vse sanjače, utopiste vse računarje z iracijonalnimi in imaginarnimi števili. Predornini pa, ki preobračajo družabno st ruki liro, ali pred onimi drugimi, ki smatrajo državo le kot gospodarsko telo in hočejo vse politične probleme tolmačiti kot gospodarske, pred temi bi se z istim skeptičnim smehljajem obrnil kakor »pred mnogimi, ki so si izmislili v našem času republikance in vladarstva, ki jih še nihče ni v resnici videl sili -spoznal.« Machiavelli je bil politik in sti-mo to. Njemu je bila država edino in vse in je zahteval, da «e da prednost potrebam države v suvereni brezpogojnosti pred vsem ostalim. Nedvomno bi še danes učil, da morajo prav posebno tudi socijalne, gospodarske in kulturne težnje, ki so bile še pod obzorjem njegove dobe, biti političnim potrebam zapostavljene; to je tudi edina monstr-struoznost, ki jo morejo res oči tati resničnemu Machiavelliju njegovi UanaSajL na>piol-n-liKI.
Iz zasedenega ozemlja.
OtroSki vrtec društva »Halia Redcu-ta« v Klani v Istri. Znano raznarodovalno društvo (Italia Redenta« (»Rešena Italija«), kateri predseduje sama vojvodinja d’ Aosta, je otvo-rilo v nedeljo 25. t. m. otroški vrtec v Klani v reški pokrajini. Slavnost je bila združena z razglasitvijo Klane za občino. Prisotni so bili reski prefekt Komendator Vivorio, Grande ufficiale dr. Aldo Mayer, kot zastopnik vojvodinje D’ Aosta, zastopniki sosednjih občin, miličarji, med njimi žal tudi domači, šolska mladina in drugi »gostje«. Dr. May-er je v svojem govoru pojasnil na kratko de-
lo	»vere, ljubezni in bratstva , ki ga izvršuje »Italia Redenta« v obmejnih krajih. Oglasil se je k besedi tudi Rečan Host-Venturi. Po slavnosti je bila prosta zabava. Najprej je po-gostil udeležence v svoji lovski vili princ . chonburg - Waldenburg, ki je kakor znano, pred kratkim odstopil v posest Snežnika snežniškemu princu »Principe del Nevoso-tiabrijelu D’ Annunziju. Nato so bili vsi go ‘•tje občinskega komisarja dr. Benussija.
Šc nekaj o zdravstveni kolonijah. Ponovno smo že pisali o teh kolonijah, ki pod krinko človekoljubnosti zasledujejo zgolj raznarodovalne namene. Italijanski listi pa so celo tako daleč spozabljajo, da zasramujejo uboge slovenske otroke, ki so se dali zvabiti v njih mreže. Tako jih imenuje »Piccolo della Sera« v članku, kjer opisuje življenje v fer.jalni koloniji v bivši trdnjavi'Stoja pri Puli, naravnost divjake in čudi se, kako tujerodni otroci v nekaj dneh skupnega življenja in igranja z mestnimi otroci izgubijo kakor po čudežu svojo divjaško prevlako in da postanejo živi in korajžni kakor mali pariški >gamins«.
Preganjanje društev. Ni še mesec dni od tega, odkar je oblast razpustila klub Esperantistov v Sv. Križu pri Trstu. Pred tednom dni so imeli člani izobraževalnega društva iz istega kraja sitnosti s karabinerji in miličarji, ko so se podali na izlet v Tomaj, kjer »o zapeli nekaj nagrobnic na grobu mladega slovenskega pesnika Srečka Kosovela. Ta dan je za a el a kruta usoda drugi dve društvi v ■,v: w Pondeljek je povabil karabinjerski Drigadir k sebi predsednika pred krat-!.nls”a”ov'*eil(;"a mladinskega društva ln, mu je pokazal dekret tržaškega pr.ieKta, s katerim se razpušča društvo, ki . ime‘o zelo kratko življenje, niti celih osem dni. Kot vzrok se navaja protidržav-J'1 !n Prevratni duh društva brez navedbe Konkretnih podatkov in dejstvo, da obstoji v kraju že mladinsko društvo pod okriljem ,azi°nale«. Pismenega dekreta ali P vPv? lsteSa brigadir ni hotel izročiti, v vel*k je tudi pritisk na društva, da se vpi-sejci v fašistovske vrste in sicer spočetka v sindikate, pozneje seveda tudi v stranko. Tako so, kakor znano, privabili v svoj krog
*	olikorepenjsko in Vrhoveljsko godbo, ki pridno nastopata pri vseh fašistovskih procesijah na Krasu in po tržaškem tlaku v veliko '
zabavo zavednih Krašovcev in tržaških Italijanov, ki se javno smejejo najnovejšim janičarjem. Enako so hoteli doseči s kmetskim izobraževalnim društvom V Štorijah. Ker se jim to ni posrečilo, so napadli s silo nekatere člane društva in so preprečili vsako ma-daljno društveno delovanje. V Dolenji vasi so na enak način vstavili vaje in nastope tamburaškega društva. V Sežani je povabil p; dprefekt Avian in tenente milice Grazio-li mlade vaške fante k sebi in jim izjavil, da privoli v ustanovitev društva, ako ne bodo imeli nobenih stikov z Zvezo mladinskih društev in s Športnim Udruženjem v Trstu in ako bodo gojili v okrilju društva tudi vojaške vaje. Nekateri mladeniči so se žal vda-
li	obljubam, ki so jim obetale nebesa na zemlji. Gotovo se bode v najkrajšem času kesali svojega koraka ko bodo spoznali pravi vzrok nepričakovane ljubeznivosti.
Tudi staro godbeno društvo pri Sv. Križu pri Trstu so skušali pritegniti v fašistovski sindikat. Člani tega društva pa so ostali zvesti svojim načelom in so se rajši odločili za razpust društva.
Večjo srečo pa je imelo godbeno društvo v Nabrežini, ki je prejel« kar dvoje vabil, eno v fašistovski sindikat, drugo pa od tamošnje-ga podeštata, naj postane godba občinska. Izmed dveh so si seveda izbrali manjše zlo in so postali občinska godba. Stalni predsednik bo odslej vsakokratni podeštat, ki ga imenuje osrednja vlada.
Preganjanje učiteljev. Šolska vodstva so zopet prejela poziv, da morajo vsi slovenski učitelji ponovno položiti izpit iz italijanskega jezika, in sicer tokrat pismeno in ustno v prvi polovici meseca avgusta.
Italijanske knjige za Dalmacijo. V soboto 24. ,1 .111. ob 17. uri so naložili na parnik »Taranto v Trstu 30 zabojev italijanskih knjig, ki tvorijo prvi kontingent, ki jih pošilja univerzitetna fašistovska skupina italijanskim knjižnicam v Dalmacijo. Knjige spremlja skupina italijanskih visokošolcev in drugih prijateljev akcije.
Iz Koprive na Krasu. V nedeljo 25. t. m. so slavili v Koprivi na Krasu opasilo. Ker je vsaka poštena prireditev v tržaški pokrajini zabranjena, so si domači fantje izposlovali vsaj dovoljenje za ples, ki se navadno ne odreka, temveč celo vsiljuje. Ko je bil ples že v polnem razmahu se prikažeta pred plesiščem narodna odpadnika bivša župana občine Tomaj Gerbec, ki je sedaj podeštat ih Vran, ki čaka na slično čast, v spremstvu večje črede miličarjev. Pripeljali so se na kamionu, natrpani kakor sardele, bržkone naravnost iz Trsta, kjer se je ta dan vršila ena tistih nepreglednih fašistovskih procesij in na katere gonijo s silo vse ljudi iz Krasa, ki so se dali zapeljati in so se zapisali v sindikate ali celo v milico. Ko je stal Grebec sredi zbranega ljudstva, je dal godbi, ki je doma iz Vrhovelj in je dopoldne svirala pri faši-slovski slavnosti v Trstu, znamenje in začela je takoj fašistovsko himno »Giovinezzo«. slavni oeroec pa je v prisim Jiaujauscim, kakor jo zna pač govoriti on sam, zaukazal prisotnim, naj se odkrijejo. Kdaj se bo tudi Krašovcem rodil Tell ki se ne bo hotel klanjati Gesslerjevemu klobuku?
Tržaško glasilo »Popolo di Trieste« pa je kakor za ironijo objavilo ravno v svoji sobotni številki poetično spisan članek, kjer slavi Tellov nastop in rešitev podjarmljenih Švicarjev izpod Gesslerjevega jarma.
»Popolo di Romat pa zna v članku nekega Nicolo Cupolo lepo pripovedovati, kako so ga na poti iz Trsta v Opatijo pred našo Učko pozdravljali hrvatski kmetje po rimljansko, in sicer v gručah in posamezniki. Storili da so samovoljno in piscu se je zdelo celo, da delajo to tako izborno, kakor bi jim bil pozdrav prirojen. Ali se ni morda Cupolo zmotil, morda je videl roke hrvatskega seljaka, ki so se s stisnjeno pestjo vzdigpile proti njemu, sovražnemu tujcu, ki jim je vzel svo-i bodo in jih skuša oropati celo jezika.
Sokolstvo.
BRATJE!
V	nedeljo 1. avgusta se vrši v Kranju slavnostno odkritje spomenika Nj. Vel. kralja Petra I. Velike Osvoboditelja.
Poživljamo Vas, da se tega pomembnega slavlja vdeležite v čim večjem Števila v faO> ju; odpeljemo se z vlakom ob 6.37 iz glavnega kolodvora, povratek iz Kranja ob 12.80. Vsak udeleženec naj kupi na postaji enosmerno vozovnico žigosano na obratni strani z vlažnim postajnim žigom; ta vozovnica bo veljavna tudi za povratek.
Popoldne istega dne, pa nas veže še druga dolžnost, vdeležba na izletu našega okrožja v št. Vidu.
Bratje! Z mnogoštevilno vdeležbo dokažimo, da vemo ceniti požrtvovalnost in vztrajnost št. Viškega Sokola.
Zbirališče članstva, tudi onega, ki se vrne iz Kranja, ob pol 14. uri pred Narodnim domom, odhod točno ob 14. uri z ostalimi sokolskimi društvi v št. Vid.
Zdravo!
Odbor Ljubljanskega Sokola.
Sokol Ljubljana II. poziva' svoje članstvo, da se v nedeljo, dne 1. avgusta polnoštevilno — po možnosti v krojih — udeleži okrožnega zleta v št. Vidu. Skupen odhod vseh ljubljanskih društev izpred Narodnega doma ob 2. uri popoldne. Oni, ki nameravajo prisostvovati slavnostnemu odkritju gZ ■ mka Kralja Petra Osvoboditelja v S ,
kfJnd6hv P'1]T V Št' Vid s P08ehnim vlakom,
Vl	,Kranja ob 12- uri 30 min. - V fueijo, dne 8. avgusta pa priredimo društve-m izlet na Limbarsko goro. Odhod iz glavnega kolodvora ob 5 uri 26. min. do Kresnic, povratek iz Domžal z zadnjim Kamničanom. Udeležba na tem izletu je za vse članstvo obvezna, vabljeni pa so tudi drugi Sokoli. Zdravo.
*^str£t^uuman». ——a—mmmmm*
Dnevne vesti.
URADNIKI IN TOBAKIRE.
Jaz sicer — hvala Bogu! — nisem uradnik, ampak mnogo ni manjkalo, da bi bil. Vseeno pa me uradniška vprašanja zelo zanimajo, že zato, da vidim, če sem prav storil, ko nisem postal uradnik. Sicer sem v drugi polovici meseca, ki se prične pri meni že prvega popoldne navadno tudi suh, ampak vendar.
Zadnjič, ko sem bral o redukcijah plač in o redukcijah osobja, so se mi pa gospodje uradniki res zasmilili. Nič manj pa ise mi niso smilili, ko sem bral, da hočejo izstopiti v znak protesta iz vseh društev in opustiti kajenje.
Če društva prenehajo, bo državi le ustreženo, ker ji ne bo treba več dajati podpor. Tobak bo pa monopol že kam drugam prodal. To torej ni nič.
Vem pa nekaj drugega. V Beogradu imajo nekateri uradniki tobakire, lepe in velike tobakire. Če pride v pisarno stranka, potegne uradnik tobakiro iz žepa, jo položi na mizo in odide v drugo sobo. Ko pride nazaj, si hoče zviti cigareto. Takrat mora tobakiro odpreti. Če je v tobakiri kaj »pravega tobaka« in nekaj »dobrih papirčkov«, opravi stranka dobro, če ne, pa ne. Brez pravega tobaka in dobrih papirčkov se ne uraduje. Ce se pa uraduje, se uraduje vedno po dobroti tobaka in vrednosti papirčkov. Tako pride uradnik do dobrega kajenja, stranke pa do svoje pravice.
Ker imam uradnike rad, jim svetujem, naj sklenejo, da si bodo pravočasno ali blago-\ remeno nabavili primerno velike in lepe lobakire. Rešitev iz uradniške bede leži v tobakirah.
Tako jim svetujem, ne iz zlobe, ampak iz dobrega srca in zato sem uverjen, da mi mo-.iega dobrega nasveta nihče ne bo zameril.
—N.
— Cenj. naročnikom sporočamo, da stok* v svrho poravnave tekoče naročnine današnji številki priložili poštne položnice. One cenj. naročnike pa, lu so že za vnaprej plačali, prosimo, da tri oddali položnice svojini znancem in prijateljem, da se na naš list na-roče.
— Poset ministrov na Bledu. Bivši srbski ministrski predsednik dr. Vladan Gjorgjevič, minister na razp. Pavle Radič in minister za agrarno reformo dr. Šibenik so potem, ko so bili sprejeti na dvoru na Bledu, obiskali v spremstvu dr. Marušiča in večje družbe odličnih Angležev in Amerikaneev grada barona dr. Shvvegla, kjer so bili nekaj časa gostje.
— Ponudba zgradbe železniške proge Beograd — Split. Po iniciativi splitske mestne občine se vrši dne 20. avgusta v Beogradu
^V^,l0R?^VrnVti^S1« na 'ifŠ normalnotirne železniške proge Pančevo — Beograd — Sarajevo — Split. Na konferenci se bodo referirali zainteresiraneem detajli velike ponudbe neke finančne skupine naših in inozemskih kapitalistov za zgradbo omenjene proge. Kolikor je znano, bi imela iti proga preko Omiša, Imotskega, enega dela neret-vanske doline preko Ivan planine v Sarajevo. Od tam bi vodila proga preko Olova in Kladnja v Sodobnik ob Drini, kjer bi se cepila. En krak bi šel preko Šida in Bačke planine, drugi pa od Valjeva do Beograda in Pančeva. Dolgost proge od Beograda do Splita bi znašala 604 km. Brzovlak bi vozil iz Beograda v Split 8 ur iz Sarajeva v Split pa 3 ure in pol. Z zgradbo te proge bi se dirigiral ogromen del prometa iz Madžarske, Husi je, Češkoslovaške in Rumunske v Split.
— Ljubljanska oblast za Orjuno zaprta. Od policijskega ravnateljstva smo sprejeli sledeči uradni komunike: »Objavlja se, da je do nadaljnega v ljubljanski oblasti prepovedan vsak nastop Organizacije jugoslovanskih nacionalistov ;>Orjune« torej tudi onih organizacij Orjune, ki niso bile oblastveno razpuščene.«
— Uradni list objavlja v 68. številki natečaj za poštno-telegrafske pripravnike 1. in II. kategorije ter odločbo ministra za finance, s katero se prepoveduje izvoz obveznic in kuponov predvojnih posojil kraljevine Srbije.
•	— Kongres fotografov. V Splitu se vrši danes kongres fotografov iz vse države. Kongres se vrši v Splitu radi tega, ker je otvor-jena lam tudi razstava fotografij. Ta razstava bo trajala do 15. avgusta.
— Štipendije finančnega ministrstva. Finančno ministrstvo je razpisalo za prihodnje šolsko leto sledeče štipendije: 10 na geodetsko - kulturno - tehnični fakulteti v Zagrebu, ‘20 na geodetskem odseku v Ljubljani, 80 na geometerskem odseku srednje tehnične šole v Beogradu in 40 na geometerskem odseku v Sarajevu. V Zagrebu in Ljubljani se bodo sprejemali kot štipendisti samo redni slušatelji, v Beogradu in Sarajevu pa tudi absolventi 6 razredov srednje šole. Kandidati morajo podpisati izjavo, da bodo šolo redno končali in da ostanejo v službi • generalne direkcije katastrov najmanj šest let. Prošnje je treba vložiti do 20. septembra.
— Dijaška bolnica v Splitu. Ministrstvo za narodno zdravje pretresa vprašanje zgradbe posebne bolnice za dijake srednjih šol, ki naj bi se zgradila v Splitu.
— Higijeuski zavod v Ljubljani razpisuje mesto za računovodjo v II. kategoriji. Vpo-števajo se samo prosilci, ki imajo strokovni izpit iz državnega računovodstva in oni, ki opravljajo že dalje časa računsko službo.
— Razpis učiteljskih mest. Na novoustanovljeni dvorazredni osnovni šoli v Dolnji vasi-Laverci pri Ljubljani je razpisana služba šolskega upravitelja in ena služba za učiteljico. Prošnje naj se vlože najkasneje do 8. avgusta pri pristojnem šolskem upravitelj-st\w.
— K slavnostnemu odkritju spomenika Kralju Petru I. v Kranju vozijo dne 1. avgusta ti-le Tlaki: 1. iz Ljubljane: izletniški
ojačen ob 5.25; osebni ojačen ob 6.37, 15 minut pozneje drugi del; mešani kot osebni vlak iz glavnega kolodvora ob 8.; po potrebi 15 minut kasneje drugi del; osebni ojačen ob 11.40. 2. Iz Jesenic ob 5.32; brzovlak ojačen mešani kot osebni ob 5.32; brzovlak ojačen ob 7.25; osebni ojačen ob 9.35. 3. Iz Tržiča: Oba normalna zjutranja vlaka ojačena. Proti Ljubljani: Vsi normalni vlaki ojačeni; izletniški vsak ob 21.18; drugi del tega vlaka ob 23.30. Proti Jesenicam: Osebni vlaki ojačeni ob 20.02, brzovlak ojačen ob 21.48. Proti Tržiču :osebni,ob 20.20; drugi del tega vlaka ob 23.00. Dovoljena je polovična vožnja veljavna za vožnjo v Kranj od 20. julija do 1. avgusta in za povratek iz Kranja od 1. do 10. avgusta. Udeleženci morajo na odhodnih postajah kupiti cele enosmerne na drugi strani z vlažnim postajnim žigom žigosane vozovnice, ki veljajo tudi za povratek, ako se izkažejo s potrdilom slavnostnega odbora, da so prisostvovali prireditvi. Ta potrdila se dobe dne 31. 7 na slavnostni akademiji, dne 1. 8. pa na veseličnem prostoru.
— V imenik zdravniške zbornice za Slovenijo je bil vpisan dr. Statiko Perpar, zdravnik v Planini pri Rakeku.
— Poslovanje ljubljanskih bank v avgustu.
V	avgustu bodo poslovale ljubljanske banke dnevno od 8. do 14. ure. V tem mesecu odpade popoldansko poslovanje. Društvo bančnih zavodov v Sloveniji.
Gostilničarji pozor! Točilna taksa za II. polovico tekočega leta zapade z 31. julijem, naj . je nihče ne zamudi plačati, ker mora sicer
>	plačati za kazen trikratni znesek.
I — Nenavadno razbojništvo v Iinotskem. Ta-j hir Arnautovič trgovec iz Duvna, pošten in ! ugleden mož, je prišel te dni v Imotski ku-■ povat usnje. Ko je svoj posel izvršil, se je hotel vrniti, 'toda gostilničar Luka Vlanoič ga je pregovoril, da naj bi prenočit v njegovi gostilni. Ko je prišel Arnautovič v svojo sobo ter preštel svoj denar, je ugotovil, da je imel nekoliko nad 8000 Din. Ravno v trenotku, ‘ ko je bil s preštevanjem gotov je udrl v sobo : trgovec Prpa s svojima sinovoma, ki so Ta- i hira neusmiljeno pretepli ter mu odvzeli denar. Da ni pričela Vlančičeva sestra kričati, se ne ve, kako bi se bila stvar iztekla. Težko poškodovan je odšel takoj na to Arnautovič na policijo, kjer je zadevo ovadil. Toda tam so ga popolnoma hladno zaslišali in površno preiskali. V Vlančičevi gostilni Ar-nautoviea nato niso hoteli več sprejeti, tako da je oslal brez prenočišča. Naslednjega dne se je vrnil v Mostar ter prijavil zadevo policijskemu šefu, ki bo izvedel preiskavo osebno. Slučaj je izzval v Mostaru in Imotskem veliko senzacijo.
— Zlatnik v Zlatorog - terpeutinovem milu so našli: Marija Osvald, Ljubljana Zalokarjeva ulica; Marija Lorger, Šmarje pri Jelšak; Mariin Saršen, Loka pri Mengšu; Marija
Uevt, JjjUDljaiia, ooienjatiu to.u, za; Muilju
Zvan, loplice pri Novem mestu; Marija Pretnar, Poljšica — Gorje; Marija Žnidar, Studenci — Maribor; Marija Skarupka, Du-brava; Marija Šumrada, Podgora pri Rakeku; ! Marija Kostelac, Zagreb Gredice 41; Milka 1 Medvešek, Zagreb Iliča 125; Micika Škalce, Bjelovar; Mara Subina, Preseka pod Križevci.; Jelka Nikolič, Delnice.
— Zdravnik — morilec svoje soproge. Pred porotnim sodiščem v Bernskem mestu Burgendorf se je končal te dni senzacionalen proces. Na zatožni klopi sta sedela 35-letni zdravnik dr. Maks Riedel in njegova ljubica, 30 letna Antonija Gualla. Deset dni trajajoča obravnava je podala sliko več let trajajoče ljute borbe dveh žen za moža brez energije, borbo strastne ljubice in tihe, brez heroične ter svojih dolžnosti se zavedajoče soproge in matere. Slabotni, toda v afektu brezumno brutalni obtoženec je okleval dolgo časa med obema ženama. Od svoje soproge se je dal ločiti ter se razporočil s svojo ljubico — pozneje pa se je poročil zopet s svojo soprogo, par mesecev nato pa je vzel zopet ljubico k sebi. Kmalu nato je umrla go.?pa Riedel vsled zastrupljenja z arzenom. Pokopali so jo, toda čez 4 dni je bila na odredbo sodišča ekshumirana. Posledica zdravniške preiskave je bila, da sta bila zdravnik in njegova ljubica aretirana. Dr. Riedlu se očita da je svojo soprogo s pomočjo svoje prijateljice umoril. Obtoženec je trdil, da je izvršila njegova soproga samomor. Dasi je trajala obravnava celih 10 dni, sodišče ni moglo priti, do nobenih pozitivnih zaključkov, kljub temu pa je obsodilo obtoženca in obtoženko, vsakega na 20 let ječe.
— Spalna bolezen v Mariboru ali dobro so ga je »nalezel«. Te dni so poročali nekateri lisli, da se je pojavil v Mariboru slučaj spalne bolezni. Med tem se je pa izkazalo, da se ga je le neki delavec tako >nalezel«, da ga niti zdravniki v bolnici par dni niso mogli zbuditi. Ko je svojo fenomenalno pijanost prespal, je zapustil zopet čil in čvrst mariborsko bolnico
— Zlatnike v milu »Gazela« so našli (imena v oklepaju označujejo trgovce, kjer je bilo milo kupljeno) Frančiška Kovač Lokrovec pri Celju (Franc Kolenc, Celje), Fanči Gjurin, Kamnik (Makso Žargi, Kamnik), Franja Krieger - Dolinšek, Krško (Ivan Radanovič, Krško), Frančiška Sežun, Cerknica (Ivan Lavrič, Cerknica), Alojz Tomc, Kozarje pri Dobrovi (Franc Javornik; Vič), Ana Vodopivec, Stara vas pri Vidmu (Rupert škerbec, Videm — Krško), Milja Mišljanovič, Luščani pri Glini (Stevan Štekovič, Glina), Kata Solaje, Novo Selo pri Sisku (Viktor Krklec, Sisak), Bariča Miloš, Senj (Nikola Modrič, Senj) Pavao Mrgan, Karlovac (»Konzum« Karlo-vac).
— Porast porok v Nemčiji. Nemški državni statistični urad je ugotovil zanimivo dejstvo, da je bilo sklenjenih lansko leto v Nemčiji zopet toliko zakonov, kot je bilo to običajno pred vojno. Poročenih je bilo namreč 482.518 parov. Tako visokega što-vila ni registrirala nemška statistika že od letn 1913. še lansko leto je bilo število porok za 82.447 nižje.
število porok sklenjenih leta 1925 v sedanji Nemčiji je samo za 0.10 odstotkov nižje od števila iz leta 1913 v tedanji Nemčiji.
V. Steska o Kovačičevem »Ljutomeru« in Podkrajškov i Terminologiji, dr. S. Vurnik o j \ydrovi »Slovaško narodno stavbarstvo«. M.
D .	.	.	f	J v»* '-'»i /uiuvttoau lUUUtlilU &l<t\
i n znojenju nog m potenju najboljše | Marolt o »Starinarju . Pregled
sredstvo Sanoform. Učinkuje sigurno in odstranjuje neprijeten duh. Izdeluje ga Chemo-techna Ljubljana, Mestni trg 10; dobi se v vseh lekarnah in drogerijah
Ljubljana.
1— Trgovcem v Ljubljani in okolici v vednost! Volilni imeniki za volitve v Trgovsko zbornico so poinankljivo sestavljeni. Vsak naj se prepriča, če je vpisan v imeniku. Potrebna pojasnila daje tajništvo Gremija trgovcev v Ljubljani.
1 Prihod Dancev v Ljubljano. Včeraj dopoldne je prispela z beograjskim brzovlakom v Ljubljano skupina 26 Dancev ki so priredili poučno potovanje po naši državi. Na oko-dvoru jih je pozdravil vladni svetnik dr. Mi-loslav Senekovič. Iz Ljubljane so se odpeljali \ J ostojno, kjer si ogledajo Postojnsko jamo.
i	Zaplenjenje premoženja »Orjune«. Kot smo ze poročali, je zaplenila policija premoženje mestne organizacije »Orjuna' v Ljubljani. Našla pa ni mnogo. Gotovine ni bilo v blagajni, praporov tudi ni našla, konliscirali so torej poštno čekovno dobro imetje oro-a-nizacije v znesku 170 Din ter 2 sliki, Kralj Aleksander in Ujedinjenje.
1— V soboto 31. t. m. je ob 17. uri v Akademskem kolegiju redni kurz iz alkoholnega vprašanja, združen s sestankom. Udeležba za vse člane strogo obvezna. — Mestno središče T. M.
1— Sočani. Glede izleta v Kranj dne 1. avgusta t. 1. k odkritju spomenika Kralju Petru I. Velikemu Osvoboditelju, objavljamo še sledeče: Odhod ob vsakem vremenu iz Ljubljane gl. kolodvor, (in iz šiške), točno ob 8. uri zjutraj, Zbiranje radi razdelitve znakov ob 7. 40 pred glavnim kolodvorom. Znaki^ se dobe tudi prej pri g. Ivančiču, Miklošičeva cesta št. 4. Nihče ne sme izostati. Vožnja polovična. — Odbor.
1— Proslava 25-letnice obstoja električne cestne železnice v Ljubljani. V soboto ob 21. uri mirozov, (odhod od remize na glavni kolodvor), ob 22. uri pozdravni večer na čast vsem gostom v Mikličevem hotelu v Kolodvorski ulici. V nedeljo ob 9. uri kongres vseh uslužbencev električnih cestnih železnic Jugoslavije v veliki dvorani Mestnega doma, ob 16. uri ljudska veselica v vseh prostorih Mikličevega hotela s sledečim sporedom: 1. Bogat srečo! o v. 2. Šaljiva pošta. 3. Petje. 4. Ples. Pri ljudski veselici sodeluje železničarska godba »Sloga . Vstopnina 5 Din. Veselica se bo vršila ob vsakem vremenu.
Maribor.
m— Občinska politika in Mestna hranilnica zopet pred javnostjo. Slovenska ljudska stranka sklicuje za danes zvečer ob 8. uri
v	prostorih Zadružne gospod, banke javen shod. Govorila bosta župan dr. Leskovar in
cli;, Jorovuok o komunalni politiki, Mestni hranilnici itd.
m— Napredovanje naše slovenske industrije. šele pred kratkim ustanovljena predilnica g. Zelenke v magdalenskem predmestju se bo, kol zagotavlja lastnik, v kratkem razširila. — Tudi tvrdka perila v Gregorčičevi uji-ci, last g. Durjave, namerava v doglednem času j>ovečati svoj obrat.
m— Poprava cest. Občina zadnje ledne pridno popravlja ceste.
m— Gradbena akcija železničarjev v Mariboru lepo napreduje. Zagotovljeni sta že dve enodružinski hiši. Projektiranih pa je še iiadaljnih 26 hišic. Železničarji v svojem prostem času pri gradbi hišic pridno sodelujejo.
m— Imenovanje. Začasni vodja moške kaznilnice gosp. Niko Vrabl, je imenovan za višjega d traktorja mo&ke kaznilnice. — Prof. Janko Glaser pesmk, je bil imenovan na zadnji tajni obfcinski eeji z« u. knjižničarja mestne študijske knjižnice.
m— Upokojen je geometer Josip G naje, vodja katastralnega evidenčnega urada v Mariboru.
,in— Iz lestve je padel v tovarni Doclor in drug nastavljeni zidar Karl Nezman, doma iz Hoč pri Mariboru. iPri padcu si je pretresel možgane ter se tudi težko poškodoval. Prepeljali so ga z rešilnim vozom v bolnico. Zdravniki upajo, da okreva.
m— Javni železničarski sliod. UJNŽ. in B. podr. Maribor sklicuje [javni železničarski shod v soboto dne 31. julija t. I. 0b 19.30 zve-čer (ob /.30) v dvorani oz. na vrtu restavracije »Union« (preje Bioskop) v Mariboru z istim dnevnim redom kakor je bil v' Ljubljani dne 28. t. m. Železničarji v Vašem interesu je, da se shoda, kjer bodete zvedeli čislo in golo resnico, polnoštevilno vdeležite. Poročal bode Član centralnega odbora tovariš Deržič. — Odbor.
— 0— . - —razstav za-ključuje V. Pilonovo poročilo o Pariških razstavah. - Prihodnji zvezek »Zbornika« izide v septembru in bo posvečen Ivanu Groharju.
Dijaški vestnik.
Na univerzi je izobešen sledeči akt prosvetnega ministra:
»Ministrstvo prosvete kraljevine Srbov, Hrvatov in Slovencev, dne 29. junija 1926 ' Beogradu. Predmet: Na osnovi člena 1.1, pravil o podelovanju državnih štipendij študen-;om kraljevine iSHHS. Ker je finančni mini-sier znižal kredit za državne štipendije v državi od 4,000.000 Din, na katerega osnovi so bile razpisane štipendije od 1. oktobra 1925 na 3,000.000 Diai po 229 čl., odstavek 3. državnega budžeta za leto 1926-1927, odločujem, dase na vseh univerzah v državi določijo štipendije od 1. julija 1926 do 1. oktobra 1926 po 500 Din mesečno.
Izplačilo bo v breme državnega proračuna 229. čl., 3. odstavek za leto 1926-il927.
Minister prosvete: M. Trifunovič s. r.
Kot komentar navajamo, da so naše vlade i od leta do leta zmanjševale in krčile malen- * kostne štipendije dijakom in še te so podeljevale le gotovini dijakom. Sedaj ljubljanski akademiki nimajo na razpolago več kakor 30 štipendij, do katerih pa mnoge panoge nimajo dostopa, tako na primer filozofi.
beograjske porodice« števnilne izlete v inozemstvo. Taik izlet je bil tudi zadnji posel beograjskih gradbenikov pri Mussoliniju.
Zanimivo je tudi naši javnosti še zelo neznano dejstvo, da se ono malo, 'kar je Se ostalo od znamenitih Knafljevih štipendij na Dunaju, daje izključno le Srbom, dasi je mecen kranjskih dijakov Knafelj sam izrecno določil, da se smejo 'te Štipendije podeljevati le Kranjcem in jih pred vojno niti Slovenci s štajerskega niso dobivali. Danes nima noben . Slovenec Knafljqve štipendije.
Šport.
Tekma za zlati kraljev pokal. Jutri v nedeljo, se odigra v Ljubljani v okvirju I. kola tekma med reprezentanco Slovenije in Slavonije za zlat pokal Nj. Vel. kralja Aleksandra.
Izid te tekme se pričakuje z veliko napetostjo ne samo pri nas, nego tudi v ostalih krajih naše države. Izid te tekme bo namreč odločil, če bo naša reprezentanca nastopila v drugem kolu proti reprezentanci BNP odnosno SplNP, ki se odigra naslednjo nedeljo v kraju zmagovalca, torej v Beogradu ali pa v Splitu.
Moštva ONP ne smemo podcenjevati in naše moštvo bo moralo napeti vse sile, če hoče doseči časten uspeh. Vendar pa priča- j kujemo zmago našega moštva in to upravičeno, saj bo igralo na domačem igrišču in i pred domačo, naklonjeno mu publiko.
Tekma se odigra ob vsakem vremenu in sicer na igrišču SK Ilirije ter prične ob 18. uii. Predprodaja tribunskih sedežev in lož pri tvrdki Goreč, Dunajska cesta, navadnih seuežev v trafiki Sever, Šelenburgova ulica.
Nove prigode svetovnega ' letalca Allanu Cobhama. Na svojem poletu proti Angliji je prišel Cobham na progi Akyah Raugoon v silen monsun. Po dolgem trudu se mu je posrečilo, da je prišel iz nevarne cone. Na Burma - obali ga je presenetil ‘tropični dež, ki niu je onemogočil vsako orientacijo. Moral se je vrniti ter pristal v malem zalivu blizu Uangoona, kjer mu je neki kapitan pokazal pravo smer.
Dunajski atlet Ludovik Pribil, ki spada po svoji teži v Cantam - kategorijo (do 53 kg), je napravil tri nove avstrijske rekorde. Z desnico je potegnil 63.9 kg, obojeročno 73.5 kilogramov m sunil obojeročno 99 kg. Torej je sunil skoraj dvojno lastno težo
Gospodarstvo.
LJUBLJANSKA BORZA,
petek, dne 30. julija 1926.
Vrednote:	Merkantilna	banka,	Kočevje
den 90, bi. 90, zaklj. 90.
Blago: Deske: (smreka, jelka) 24 mm, 4 m,
Prosveta.
Zbornik za umetnostno zgodovino. Drugi letošnji zvezek prinaša na čelu studijo Anto- j na Vodnika »Gradnja velikega oltarja v ur- j šulinski cerkvi v Ljubljani«, v kateri obravnava avtor zgodovinski postanek izredno lepe umetnine in prinaša množico podatkov o njenem stvarniku, ljubljanskem kiparju Fr. Robiji. Študija je odstavek iz večjega arhi-valnega dela o Robbi, katero je letos nagradila ljubljanska univerza s svetosavsko nagrado. Članku so dodane dosedaj še” objavljene ilustracije oltarja. Dr. nadaljuje paleografski opis srednjeve	-
kopisov ljubljanske licejske knjiži ,' jed opisanimi jurklošterskinii rokopi j 1 osebno važen kodeks z življenjepisom ^ Ka, rine Sienske, ki vsebuje poročne biografske opombe svetničmega sc^obnika Štefana Maconija, kar ga uvršča med 'ejtke knjižne redkosti. Zvezek vsebuje poročilo o petletnem delovanju Umetnostno - zgodovinskega društva (s slikami), F. Steletovo poročilo o varstvu spomenilkov, bibliografijo in vrsto knjižnih recenzij. Jos. Klemenc (Zagreb) obširno poroča o Abramovičevi knjigi Poetovio.
(Couroons), od l—1.90 in, od .14 cm sir. napi. ostrorobi, očeljeni, paralelni, sulu, jeni, II. vrste denar 1000, blago 105», zaklj. 1000; parjeni II., 1 vag. den. 820, 'bi. 850, zaklj. 820; .neparjeni I. den. 900, bi. 950, zaklj. 900; neparjeni II., 1 vag. den. 720, bi. 750, zaklj. 720; hrastovi plohi, podnice, 53 111111, 2.80 m, ico vag. meja, 1 vag. den. 1215, bi. 1250, zak l.j!215.
Beograd, dne 30. julija. Devize: Ne\vyork ček 56.465—66.765, London izplačilo 275.05— 276.20, ček 275.037, Praga izplačilo 167.38— 168.38, ček isto, Švica ček 1094.8—1098.8, Dunaj izplačilo 799.25—803.25, ček 79946-; «03.15, Berlin izplačilo 1349.25—1358.26.^
0.007230, Bukarešta^_2.36, Sofija 3.7o, \ai».i va 56.50, Dunaj 73.15.
JUGOSLOVANSKI ŠAHOVSKI KONGRES V LJUBLJANI.
Jugoslovanska šahovska zveza ima letošnji kongres v Ljubljani. Ljubljanskemu šahovskemu klubu torej pripada težka dolžnost, da priredi kongres tako kot se to spodobi za našo Ljubljano. Ob tej priliki se vrši tudi vsakoletni glavni zvezni turnir, katerega se obi-
tajno udeleže vsi prvaki najmočnejših šahovskih klubov Jugoslavije. Naravno je, da nudi tak turnir vsem, ki se za šah zanimajo, mnogo zanimivosti. Prijave za letošnji turnir v Ljubljani so tako številne da bo treba igralce razdeliti v dve skupini. Ljubljana bo postavila skoro vse svoje najmočnejše igralce v boj. Prijavil se je že Aleksej Jerošov, dosedanji prvak kluba, ki bo gotovo eden najresnejših kandidatov za naslov zveznega mojstra. Igra! bo tudi Furlani, ki je že na II. Zveznem turnirju v Novem Sadu delil prvo do tretje mesto s prof. Čiričem in Kramerjem, •dudi njega je smatrati letošnjim favoritom. Prvak Dolenjske Karl Drnovšek, se tudi pripravlja, da spregovori važno besedo pri raz-aehtvi nagrad. Njegova velika vztrajnost in Sf vsposablja za najvišja mesta. Zdenko ..n!e.p turnirja bosta goiovo
b«oRZnnVmla^°,f V°°elnik’ kel b0Sta
turnirja V niih a u 'gralfta teSa vaznega šahovski lub nova'^ V8taia za banski dvomno Častno nadilFp^f80'^’ ki b° T' rejšega kluba v J ala del° tega udeleži tnd Sloveniji. Turnirja se letos
doli Mrzlikar	k naže£a kluba Ru-
ie žp	’	katerega	vztrajna in trezna igra
vsnoho m , uašemu klubu pripomogla do tuši,’ a' 1 kunskili udeležencev Subotiškega rnirja bo-letos igral od Ljubljane samo Ciril Vidmar.
Našim igralcem nasproti bodo postavili ju-moč Da^e drzave ce^° vl'sto prvorazrednih vsem ?ast)rot>- Iz Zagreba omenjamo pred-na K.u Singerja in Agapjeva, iz Varaždi-ŽivanoP,barja’ iz Novega Sada Kolžinskija in nov iz fVz Subotice Bošana in dr. Ornja-siolica no Si pr?k Puvkoviča, dočim bo pre-vifa pSi- i naJbrže svojega prvaka Acimo-igra VaSb, p-Va in Todoroviča. Za Maribor drugi nrvov, (rC' Gotovo se kodo prijavili še navedeni , i Igralci, mnenja pa smo da so tov« m * pralci izbrana imena, ki bodo go-uiki. v , urnirJU trd oreh vsakemu nasprot-bo lptjf.j ie že danes jasno in sicer to, da bo i,.0lli turnir silno srdit in napet in da otusk šahovskega lokala zadovoljil vsako-® > kdor se za šah zanima.
lokabfS*8iav?ega turnirja se bo vršil v istem
šahovske11 zVezedTaS}Ci ‘“‘'k1 Ju§“lo*anske našim damam	r	-bt> nudl1 P°sebno
lija gdč Vera	ljubljanska	prvaki-
rila vse l l, na ovia- ki bo gotovo slo-
vi	je. Seveda S tL prvakinta Jugosla-nasDroimV V i	ona	mu°go nevarnih
in m. ’ kakor n- PL go- Savo Serbanovo im t I l'e™el()vo nadalje gdčne Sonjo Lapaj-’ j t ozlna. Marijo Sturmovo in mogoče e.o. ar. Deutschevo iz Zagreba. Zato je težko re«, katera izmed navedenih dam, ima naj-več izgledov za I. mesto.
„ Vse te prireditve se vrše v času od 15. do J. avgusta in sicer v prostorih restavracije j^vezda«. Permanentna vstopnica za vso do-“O turnirjev stane Din 50 in se dobi od 1. gusta naprej v trafiki Sever Šelenburgova &a.dru?e posetnike turnirskega lokala ki se bodSVnobniub dnevne vstopnice in stanejo 10 Din turnirskim lokalom,
Vabimo vse one, ki želeVisSstvšvatMem velikim prireditvam, da si norm vstopnico pravočasno nabavijo, ker je število izdanih vstopnic zelo omejeno.
To in ono.
Scn/acinalen kriminalen slučaj v Salzburgu.
listi da ipenACa tmN,a so Poročali avstrijski Berser v ®8recd x°botehniški pomočnik bolnici Po nuJi« Pn ^hmgradu ter umrl v
««sk^Ts.rhvSk^>‘
van. Zato so se za stvar	Vavar0‘
veliko začudenje so izvedeli	Na	svoie
h«., .trsiidxvp,'“ix< <•
Poizvedbe sicer še niso zaključene, vendar v. so pnšle na dan indicije, vsled katerih sre?TV ma^° verietn0’ da b' bil Berger pone-
Zdi se, da so Dali Bergerja zavarovati zo-botehnik Beileitner in njegovi komplici brez njegove vednosti v namenu, da ga umore ter pridejo na ta način v posest zavarovalne police. Pri tem je bil predstavljen zdravniku mesto Bergerja najbrže bivši uradnik Schvvarz, ki je že dalje časa brezposeln. Za Bergerjevo nevesto se je izdala Beileitner-ieva asistentinja Viljemina Zechner. Polica je izstavljena na 60.0(10 zlatih kron, torej na vsoto, ki ni z Bergerjevimi dohodki v nobenem razmerju.
Berger ni bil turist. Tik pred svojo smrtjo je pisal svojim starišem, da napravi hri-bolaško turo, češ, da ga je naprosil njegov delodajalec, da gre ž njim kot amater fotograf ter mu ne more odreči.
B Berger je padel s 40 metrov visoke pečine na mestu, kjer je nemogoče, da bi bil ponesrečil, ter ga je moral nekdo v globočino pahniti. Zdravniška preiskava je ugotovila, da je bil ob času nesreče močno vinjen. Oblasti sumijo, da so ga upijanili. Beileitneu in njegovi komplici.
Viljemina Zechner je del zavarovalne vsote že dvignila. Zdi se da so denar komplici med seboj razdelili. Vsekako pa si je uredil Beileitner, ki se je pred kratkim tudi oženil, luksuriozen atelje, ter si nakupil vsakovrstne dragocenosti. Vsi trije osumljenci, ki so bili aretirani, trdovratno zanikajo vsako krivdo.
Novi lip ženske lepote.
' Ali so postale ženske res manjše kot so bile?
Ce opazujemo filmske, da tudi gledališke igralke, moramo priznati, da so skoraj vse »dive« in »stari«, ljubljenke občinstva, majhne, čestokrat celo prav majhne stvarice.
To nam pa še ne daje pravice generalizirati: V privatnem življenju je najbrže še prav-tolilco visokoraščenih žena in deklet, kot jih je bilo preje, toda na oder se ne upajo, ker se je okus publike v tem oziru čudno izpre-menil. Zaman bi iskali danes na odru kras-
nih, kipom podobnih postav, ki so bile ideal osemdesetih in devetdesetih let preišnjega stoletja.
V modernih komedijah, operetah in revijah so dnevi triumfov velikih, močnih koristk pravtako minuli in povpraševanje po malih, drobnih, gibčnih stvaricah vedno bolj narašča. Dočim so plačevali preje mladi, tempe-rametni ljudje pogosto drage gledališke lože samo zato, da so lahko bolje uživali pogled na životnost v zadnjih vrstah koristk, je sedaj sigurna uspeha lutki podobna deklica, ki zna dobro plesati.
Pač eksistirajo še danes moški, ki koprne skrivaj po visokoraslih stasitih tipih, večina današnjih možkih pa obožuje malo drobno 12vino hčerko.
Rešena čast žvečilnega gumija.
Amerikanci, kakor znano ne smejo piti alkohola. Vsaj tako pravi postava. Zato pa radi žvečijo sladki gumi, ki si pri nas nekam težko pridobiva tal. Imamo namreč še hvala Bogu, naše vinske gorice.
V amerikanski mornarici pa je bil tudi žvečilni gumi prepovedan od leta 1911, dočim je bil žvečilni tobak dovoljen. Mornarji pa so kljub temu zelo bridko prenašali to prepoved. Sedaj pa so se letalci domislili, da žvečilni gumi pomanjšuje nervoznost. Proti takemu argumentu seveda gospodje admira-
li	niso mogli biti več nedostopni, Jako, da je mornariški minister ukinil prepoved žvečilnega gumija. Mornarji sedaj triumfirajo in tudi na borzi so delnice žvečilnega gumija poskočile. Nekemu ne\vyorškemu listu pa se zdi zelo zabavno, da so oblasti petnajst let rabiie, da so rešile komplicirani gumijasti problem.
»Končno pa,« meni list, »moremo biti zadovoljni, kajti tako dolgo, ko se mornarji pečajo z gumijem, jim v tem času ne preostaja mnogo časa za študiranje problema, kako bi se dobila od finančnega ministra in parlamenta nova sredstva za graditev bojnih ladij, i
Bitka za travnik.
V poljskih vaseh se dogajajo čudne reči. Zadnji krvavi boji v Varšavi so gotovo zbudili pri poljskih kmetih veselje za boj in vojske. Dve vasi v nekem okraju centralne Poljske sta bili pred kratkim prizorišče krvave bitke, na katere potek in konec bi bil ponosen tudi stari poznavalec bojev gospod Homer. Naravno je bil tej bitki vzrok spor radi posesti zemlje. Že dolga leta sta se prepirali dve vasi, katere last je travnik v sredi med obema. Beati possidentes! Modri izrek starega rimskega posestnika je še vedno geslo poljskih kmetov. Ta prepir je postajal vedno ostrejši in vedno bolj zapleten. Tedaj so sklenili bojaželjni vaščani, da preidejo od be-sed k dejanju in da postavijo via faeti svoje nasprotnike pred storjeno dejstvo. Prav na skrivaj so se oborožili s cepci, kosami, koli in tudi z modernim orožjem ter navalili na travnik, na' katerem so mirno trobili svoje zvoke pastirji nasprotne vasi. Bitka se je takoj pričela. Ker so se napadalci vedno bolj množili, so pastirji zbežali in obvestili svoje sovaščane o sovražnikovi akciji. To so ravno napadalci hoteli. Hitro so zasedli travnik in »zaplenili« živino. Toda niso se mogli dolgo postavljali kot gospodarji položaja, thez malo časa so se pojavili nasprotniki, ravnotako grozovito oboroženi.
Sedaj se je šele pričela glavna bitka. Srditost je naraščala, število ranjenih je rastlo in še ni bilo izgleda na konec.
Neslaven konec slavni bitki pa je napravila vsiljiva žandarmerija, ki se vedno vtika v stvari, katere ljudje lahko sami uredijo. Ta je s težavo razgnalo srdite borilce. Najbolj vnete pa je aretirala. Toda vprašanje, kdo je upravičeni lastnik travnika, še vedno ni rešeno.
Poravnajte naročnino!
Modno pismo.
Detajli odločajo o celotni sliki. Na malenkostih opazi oko poznavalca, kako daleč sega okus in eleganca. Malih migljajev za lično apartno izpopolnitev toalete ne bi smela prezreti nobena dama. Tako se nosi k cilindru iz črne svile z gros grain trakom okoli vratu lepo zavezana ruta z Crepe de Chine,
ki harmortira v barvi s trakom klobuka. Dekolteji niso riskirani. Dekolete v obliki črke L postaja vedno bolj priljubljen. Posebno dobro se poda :k Jabotu iz Crepe Georgette, rokav naj bo primerno garniran. Material jumperja iz svilenega Crepa, če je desiniran, služi istočasno lahko za šal. Mille fleures se imenuje novi mousseLin, ki se uporablja samo za posamezpe dele poletnih*oblek. Plašči,
ki izpopolnjujejo poletno toaleto, naj obleko, če mogoče, po dragocenosti še prekašajo. Mehka svila, dragcena kožuhovina, težke srebrne čipke in vezenje, vse to spada zraven. Mična so tudi pseudo-ogrinjala: eanes-i in plašči iz prozornega blaga, mousselina ali tila. Moda ima pripravljene najčudovitejše rekvizite za poletje. Treba je samo primarne dekoracije in luči fin igra se lahko prične.
Rudyard Cipling:	3
Knjiga o džungli.
»Zljubi ali t , biku, ki sem ga ubli Kakan0 Je to govorjenje? Pri nos v vaš pasji brlog,’<j^r ,uai stojim tukaj in vtikam Jaz, Shere Khan, sem,	t«, kar mi pošteno gre?
Tigrovo tu len je se je rS*>< menje. Mati Volkulja je odmakniia°in?° iami kot gro-skočila naprej, in njene gči, v temi lik*® 0(1 sebe srdito zrle v žareče oči Shere Khana . v® llmb so
»In jaz sem, Raksha (t. j. bes), ki odgovai.-Uoveški mladič je moj, Lungri — moje meni! Ubnj ne ibomo. Živi naj, da bo letal s krdelom in da bo °vil s krdelom, in na koncu, glej, ti lovec majlmih Solih mladičev — žabojedec — ubijalec rib, bo lovil 6 b e! Sedaj se pa poberi odtod, sicer pojdeš, pri Jtihbhurju, ki sem ga ubila (jaz ne jem sestradanega s eda), nazaj k svoji materi, ti opečena džungelska ®r, bolj šepav kakor si bil prišel na svet! Poberi se!«
Volk je gledal ves zavzet. Skoraj je že pozabil ’ , te čase< ko si bil priboril mater Volkuljo v nostenem boju s petimi drugimi volkovi, ko je ona
J krdelu inJ\T° zaradi Poklona rekali bes. ^ “ ne bl b“ Uftrašil očeta ^Ika, ni pa se oiogel vzdigniti zoper mater Volkuljo, ker se je za-eaal, da je imela vse prednosti jame na svoji strani a da se bi borila do smrti. Radi tega se je renčeč iz-1Z®1 1* jamskega ustja, ko pa je bil zunaj, je zavpil-
/M«
^ ■ M'
III
»Vsak pes laja na svojem dvorišču. Hočemo videti, kaj poreče krdelo k temu vzgajanju človeških mladičev. Mladič je moj, in naposled mi 'bo prišel pod zobe, vi, košatorepi tatovi!«
Mati Volkulja se je sopihajoč vrgla med mladiče, oče Volk pa ji je dejal resnobno:
»Shere Khan govori precej resnice. Mladiča moramo pokazati krdelu. Ali ga pri vsem tem obdržiš, mati?«
»Obdržim ga!« je hropla. »Prišel je k nam gol, ponoči, sam in močno lačen, in vendar ni imel strahu! Glej, potisnil je že eno mojih detet na stran. In tisti hromi mesar bi ga ubil in pobegnil k Waingungi, vaščani pa bi prestaknili vse naše brloge, da bi se maševali! Ali ga obdržim? Gotovo ga obdržim. Le mirno mala- EJ> b, Mowgli — rekla ti bom namreč K-hm? \ žaba ~ prišel bo čas, ko boš ti lovil Shere a kakor je on tebe lovil!«
Džungelska" no f8*’6 krdelo?< je Vp,'aSal oče Volk.
vsak volk odideš ,d°l0Ca pr3V JaSno’ da lahko
se oženi Kakor hitro^ff katei'eimi Pripada, kadar se o/.em. rvaKor hitro pa so njegovi otroci toliko stari
da lahko stoje na nogah, jih mora privesti na zbor’ krdela,	ki se m splošno vrši enkrat na ,„es ob w
luni, da jih drugi volkovi lahko spoznajo Po tem pre gledu mladiči lahko tekajo, kjer jim je drago in dokler ne ubijejo prvega srnjaka, ne dopušča postava nobenega izgovora, ako ubije doraščen volk enega njfh.* Kazen je smrt, če najdejo morilca, in če malo pomisliš, ■ boš spoznal, da mora biti tako.
Oče Volk je počakal, da so mladiči nekoliko tekali, nato pa je v noči zbora krdela peljal nje, Mowglija in mater Volkuljo do Skale posvetovanja — vrh griča pokritega s kamenjem in skalami, kjer se je kakih sto’ volkov lahko skrilo. Akela, veliki sivi volk samec ki je vsled svoje, moči in prebrisanosti vodil celo krdelo je ležal iztegnjen v vsej dolgosti na svoji skali pod njim pa je sedelo kakih štirideset ali še več volkov vsake velikosti in barve, od jazbečastih veteranov, ki so se lahko sami lotili jelena, do majhnih črnih tri leta starih, ki so samo mislili, da se ga lahko lotijo. Volk samec jih je vodil sedaj že leto dni. V mladosti je bil dvakrat padel v volčjo past, enkrat pa so ga pretepli in pustili ležati, kakor da bi bil mrtev; tako je dobro poznal šege in navade ljudi.
Na skali so prav malo govorili. Mladiči so se pre-kuvacali drug čez drugega sredi kroga, kjer so sedeli njihovi očetje in matere, in zdaj pa zdaj je 9tarejši volk stopil mirno h kakemu mladiču, ga skrbno ogledal in se zopet brez glasu vrnil na svoje mesto Včasih ie potisnila mati svojega mladiča daleč na mesečino da bi bila gotova, da ga niso prezrli. Akela pa je zaklical s svoje skale: »Postavo poznate —	^	,
Dobro glejte, o volkovi!« In skrbne matere so^Se klic: »Glejte — dobre glejte, volkovi!«
~ in-x'ateri Volk«Ui Je naježila dlaka na vratu, ko je prišel ta Čas — je oče Volk potisnil Mowglija, žabo, na sredo kroga, kjer je sedel, se ermejaj m igral s kamenčki, ki so se lesketali v mesečini.
(Dalje prik.)
Stran 8.
NARODNI DNEVNIK, 31. julija 1926.
MMBIMnHnMHKA 'TOliTVI i^Tiih ii'»T>' il ■fctlMT
Štev. 168.
Poglejte si ga dobro!
kako je lep in blesteč zlatnik po 10 frankov!
Kupite si še danes ZLATOROG TERPENTINOVO MILO in prepričajte se o njegovi nedosegljivi kakovosti.
A ko Vam je sreča mila, boste našli pri vporabi tudi Vi skrili zaklad,
PRISTNI ZLATNIK po 10 frankov! |
asom
šivalnih strojev, domestnih delov.
7 ifiP
Znižane cene in največje skladišče dvokoles, moiorjev, otroških vozičkov, vsakovrstnih na-pneumatike. Posebni oddelek za popolno popravo emajliranje in poniklanje dvokoles, otroških vozičkov, šivalnih strojev itd. — Prodaja na obroke. Ceniki Iranko.
„TRIBUNAW, F. B. L
tovarna	dvokoles in otročkih	vozičkov.
L]UBL)A.NA( Karlovška cesta 4.
Interesentom	f§
c b ju vi jamo. da smo prejeli iz ANGLIJE g
II A M 0 F 0 N E	|
n.ainke »Glas svojega gospoda«, najnovejše £ moderne konJiruktije, kateri daleč nadkri- = ljujcjo vse dosedanje aparate. Te modele = imamo ra>.-tavljene v naši trgovini. Prejeli = sm:-	tildi	nad vse lične »Kovčak-aparate«,	š=
opremljene z najnovejšo konstrukcijo.
Vsak, kiltr se zanima za to popolnitev v gra- = motoniji. naj si pri nas ogleda in poslnša »e = umotvore.
Dobili sine tudi veliko število plošč z naino- = vejšimi posnetki.
Samo prvovrstno blago!
iv A s B 12 R (< 12 H, LJUBLJANA jj Tavčarjeva (Sodna ulica št. 5.
Cenik brezplačno.	==
Iv. Brunčič &. Fr. Rebernik
pleskarja in ličarja
Ljubljana, Karel Kotnikova ul. 3
Se priporočata za vsa v to stroko spadajoča dela.
Delo solidno !	Cene	zmerne	!
MALI OGLASI
Vsaka beseda 50 para, debelo tiskano Din 1 -.
Sprejmem
v inštrukcijo dijaka nižiih | šol proti nizkemu honorarju ali proti dnevni hrani Uspeh zajamčen! Interesente prosim, da puste svoj naslov v upravi >Na-rodnega Dnevnika« pod šifro »Inštrukcijac.
Krasne dekoraeijske
patent-divsne
v plišu
vam nudi izredno poceni
Iiudolf Sever,
Ljubljana, Gosposvetska 6. Vabim na ogled!
»_	o
Q 1 Q *■ promenadne, bele ln barvaste, ^	ovratnike vseh vrst in
fason, pentlje, samoveznice, žepne robce, nogavice v raznih barvah za gospode in dame, naramnice, toaletne * - potrebščine, svilene trakove, čipke In vezenino. - -Nizke cene. — Velika izbira samo pri
JOSIP PETELINC-U LJUBLJANA
v blizu Prešernovega spomenika ob -vodi
Najboljša, naicenejša kolesa in Šivalni stroj b so edino	
Petelinčevi znamke	Od dobrega
Grifcner, Adler, Phonix švicarski
ni:7„ Prpiprnnvpna za dom, obrt in industrijo. Pouk brez- pletilni stroj
spomen.ka za vodo.	P0^* •,iTudi ^OUBJED-
na obroke. • Večletna garancija.
Josip Peteline, Ljubljana
(Uprava»Narodnega Dnevnika ■
prodaja
makulaturni papir
kg Din 4-50.	•
st
=tc
** tovarna vinskega kisa, d. z o. z., Ljubljana,
nudi
najlinejšl in najokusnejši namizni kis iz vinskega kisa.
3*- ZAHTEVAJTE PONUDBO 1	-»C
Tehnično in hlglj enlčno naj moderne j e urejena klsarna v Jugoslaviji.
o	c
Pisarna: Ljubljana, Dunajska cesta šl. la, II. nniKiropJe,
3r
•	;i.*	■
Trgovsko-industrijska d. d.
Ljubljana
Simon Gregorčičeva ulica št. 13
Telefon št. 552
Raiun pri pošt. tek. zav. št. 13.108
Se priporoča za vsa v tiskarsko stroko spadajoča dela. Tiska vse tiskovine za trgovino, industrijo in urade; Časopise, knjige, koledarje, letake, posetnice i. t. d. r i. t. d.
Lastna knjigoveznica.
V‘ fr ■■
Na tiebro
domačo hrano se »prejmejo abonenti. Stari trg št. 34/11., levo vrata St' I-
Gospodična
v starosti 20 let želi zna- J n ja z mladini simpatič-. nim gospodom v svrhM skupnih nedeljskih izletov. Ponudbe na uprcvo pod »Narava«.
Perica
proti stalni mesečni plači
se išče za parno pralnico. Informacije se dobe do 24. t. m. na Miklošičevi cesti 20, soba 233, od 12-do 13. ure, kjer je' tudi vložiti pismene prošnje * zahtevkom plače.
Pouk
iz predmetov gimnazije in realne gimnazije za ponavljalni izpit prevz; meni. Naslov v tiskr.^ »Merkur-; I. nadstrop
Stekleno
strešno opeko imajo stalno v zalogi Združene opekarne d. d. v Ljubljani-
Volna in bombaž
za strojno pletenje in vsakovrstna ročna dela se drbi v veliki izberi in po najnižjih cenah pri Karel 1‘relogu, Ljubljana, Gospodka ul. 3. — Stari trg 12.
drva-česin
U/olfova 1/11. - Telet. 56.
-
JF
Ekonom in lesni manipulant
28 let star, neoženjen, govorec več jezikov, išče primernega mesta. Za more položiti tu<li 50.000 Din kavcije. — Vprašanje na upravo tega lista pod »Stalna služba*.
Naročajte ,Narod. Dnevnik*.
■■ TTWrTVT“',r&'%'V	pisalni stroj je dosegel svetovni sloves, nad 2,C00.000 strojev v prometu in rabi.
UJNUJuK WUUU Zastopnik LUD. BARAGA, Ljubljana
Šelenburgova ul- 6. — Telefon OSO.
LJUBLJANSKA KREDITNA BANKA
Centrala
LJUBLJANA, DUNAJSKA CESTA.
Podružnice:
Brežice, Celje, Črnomelj, Kranj, Maribor, kovlč, Novi 8a«l, Ptuj, Sarajevo, Split, <*o Trst. AGENCIJA: Loffatec.
Se priporoča za vse bonCne posle.
M isto: laika Miam. MI: 2i1.«3. K. *IH
Izdajatelj ln odgovorni urednik JOŽE PETRIČ. - Za tUkarao »Merkur« v Ljubljani Airfrej 8*tW.