392
Politični pregled.
Državni zbor. — V tretji seji sta se večina in nemška opozicija zjedinili na kompromis glede Schweglovega predloga, naj vlada pove, kaj je dogovorila z ogersko vlado za slučaj, ako bi se nagodba ne mogla parlamentarnim potom obnoviti, in naj se nagodbenim predlogam zagotovi prijoriteta pred vsemi nujnimi predlogi. Ministerski predsednik je pri dotični debati izjavil, da ne pove, kaj je dogovoril z ogersko vlado, češ, zbornica naj stori svojo dolžnost in naj razpravlja o nagodbi, ako pa tega nece storiti, nima pravice vpraševati, kaj se potem zgodi. Zbornica je sprejela prvi del Schwegio-vega predloga, česar je kriva malomarnost čeških poslancev, katerih mnogo ni bilo pri seji. Vlada je s tem učakala občuten moralen poraz. Schwegelov predlog pa s tem, da je dobil večino, še ni obveljal, ker je bilo zanj treba dvetret-jinske večine in le to je vlado rešilo. V naslednji seji je zbornica sprejela tudi drugi del Schweglovega predloga, naj se nagodbi zagotovi prijoriteta pred drugimi nujnimi predlogi. Proti predlogu so glasovali samo nemški nacijonalci, ki so mnenja, da se drugo in tretje branje nagodbenih predlog ne da preprečiti, če se omogoči prvo branje. Zbornica je takoj potem začela razpravo o teh predlogah. Trajala je ta razprava do četrtka.
Slovenci in vlada. — Nasvet, kateri je sprožila ka-toliško-narodna stranka in kateri je v slovanski krščansko-na-rodni stranki stavil poslanec dr. Krek, naj slovenski in hrvatski poslanci izstopijo is desnice in prestopijo v opozicijo, ni obveljal v klubu, pač pa je klub storil sklep, katerega je razglasil z naslednjim komunikejem:
^Slovanska krščansko narodna zveza" je pod predsedstvom načelnika poslanca PovSeta imela seje od 26. do vštetega 29. septembra t. 1.
Najprvo se je načelnik s toplimi besedami spominjal pokojne presvetle cesarice Eiizabete in to soialjno izjavo je klu-
393
bovo načelništvo po ministerskem predsedniku grofu Thunu naznanilo Nj. Veličanstvu cesarju.
Na to je klub obširno in temeljito pretresal politični položaj. Poslanci veeh skupin v zvezi so naštevali iz vseh dežela, katere zastopajo, dolgo vrsto slučajev, ki jasno dokazu-j ejo, da se razmere v zvezi zastopanih narodov v zadnjem času niso zboljšale, temveč v marsikaterem oziru še poslabšale.
To dejstvo je tembolj obžalovanja vredno, ker se pritožbe tičejo le takih slučajev, v katerih se obstoječi zakoni m naredbe ali niso izvršili ali pa se naravnost kršili, in bi' torej vlada bila lahko odstranila te neprilike.
Zveza mora torej konstatovati, da je popolnem utemeljena nezadovoljnost volivcev, katera se je odločno pokazala v najnovejšem času v raznih sklepih političnih strank, poslancev in polUičnih društev. Zveza pa je trdno prepričana, da parlamentarna večina teh razmer absolutno ne more odobravati.
Zveza odločno izjavlja, da bode   svoje   stališče   nasproti
vladi uravnavala le po njenih dejanjih, da pa   ni   povoda   za
premembo   razmere nasproti   ostalim   strankam večine, dokler
more zveza prepričana biti, da večina  ostane zvesta   načelom,,
izraženim v adresi.
Vsled tega je zveza storila še druge primerne sklepe in potrebne korake, da se zboljša položaj".
Ogerska — V poslanski zbornici je grof Apponvi vprašal ministerskega predsednika, kako je mogoče, da govori avstrijska vlada v svojih nagodbenih predlogah o povišanju kvote in je-li res, da sta se avstrijska in ogerska vlada že dogovorili glede kvotnega razmerja. Na to je baron Banffv odgovoril, da glede kvote mej vladama ni ničesar dogovorjeno. Eazgovori so se nanašali le na nagodbene predloge, ki so se popolnoma jednake predložile obema parlamentoma. Utemelje-valna poročila pa je izgotovila vsaka vlada zase in ako je grof Thun v teh govoril o povišanju ogerske kvote, je to le njegovo osebno mnenje, ogerska vlada ostane slej ko prej na stališču, da sta samo kvotni deputaciji poklicani rešiti kvotno vprašanje.
Danska — Kraljica Lujiza je dne 29, septembra v gradu Amalienborg umrla. Dosegla je starost 81 let. Dasi vladarica le majhne države, je bila jedna najuplivnejših žen našega stoletja in to po svojih hčerah. Pokojno kraljico so imVnovali „taščo Evrope". Carinja udova, žena angleškega prestolonaslednika sta njeni hčeri, a ima jih še več drugih. Grški kralj je njen sin.
Nemški cesar v Palestini. — V kratkem odpotuje nemški cesar v Jeruzalem. Temu potovanju se pripisuje političen pomen. Sodi se, da potuje cesar v Palestino, ker želi postati protektor v Orijentu živečih kristijanov. Zdaj je ta protektorat v rokah Francije in papež ga je pred kratkim izrecno pripoznal, a pomisliti je, da more papež govoriti samo v imenu katoličanov, dočim aspirira cesar Viljem v prvi vrsti na protektorat nad protestanti, računajoč, da potem že izpodrine Francijo.
Pametna odredba. — Stara želja krščanskih starišev,
naj se krščanski otroci v šolah   ločijo od židovskih se izpolni
za Dunaj. Občinski svet dunajski se je izrekel za ta   predlog
in bržčas mu pritrdita   nižjeavstrijski   deželni   šolski   svet   in
naučno  ministerstvo, dasi   zastavljajo židovski   krogi vse sile,
da to preprečijo.
Kitajska. — V Pekingu se je zgodila palačna revolucija, vsled katere se je mladi cesar odpovedal vladi in slednjo prepustil svoji materi, katera jo je s tem že tretjič dobila v roke. Po sodbi angleških listov je ta palačna revolucija posledica ruskih spletk. Mladi cesar je bil naklonjen Angležem in evropskim reformam, dočim je njegova mati strogo konservativnega mišljenja in Angležem tako nasprotska, kakor Eusom naklonjena.
Anarhisti — Švicavska vlada je začela jako energično postopati proti anarhistom. Tekom meseca septembra jih je ižtirala nad sto jz Švice in to razširjevalce „propagande z dejanji" same nevarne ljudi, ne morda kake brezumne sanjače. Značilno je, da so vsi iztirani anarhisti Italijani in vmes še kak Francoz.