SLOVENSKE r^YEAB mu t— GLASILO PODPORNE JEDNOTE t» upr.rniák, tsav a. u«as«i» omm «r J| MfV Bmitk Uw»» W0 maLy at spaeiai «ata si passage »rertšet ¿e | Jssction nos. Act of Oct. », 1917. suth^issd on Juse^£jjffi Vodje izjavljajo, da bo v kongre-eu kooperacija a republikanci pri vnoh ukrepih aa vzpoeUvi. tov "dobrih čeeov" Weehington, D. C. — Bedem voditeljev demokratske stranke je v petek izjavilo, da demokratski koagresniki in senatorji v novi SborniCi ne bodo delali nobenih obštrukcij Hooverjevi administraciji, pač pa bodo sodelovali » njo pri ««vzpostaviti prosperi-tete". Voditelji izjavljajo, da ne smatrajo demokratske zmage sa političen trlumf, temveč priložnost za konstruktivno delo. Skratka: demokratski prvaki ae obvezujejo, da ne bodo nagaiaN republikancem, pač pa so pripravljeni pomagati pri vseh delih ca "Javno dobro." Izjavo so podpisali: John J. Raskob, Alfred E. Smith, James wnJID| m v miaaiQ]> W1 grešnik Gerner. Medtem po je senator Brok-hart is Iowe, ki pripadia takozva- nemu radikalnemu farmarskemu h _ ^ossna na sto konfuz-bloku med republikanci, javil i nlh ^ _ nlti 8amt ne V€ da bo glasoval z demokrati pri ff0V0r|t 8Urii i0 irffubill sposob-organfciranju novega senata, če noit vlgoJe r rtvolucijo žene in republikanci ne sprejmejo nje- dom Je ^n* le |e ££ u k„ govega farmskega programa. To je bil( pwill0 dozIMtmo kaj j€ znači, da bodo demokratje *n>je- moderni dom, moramo prej prei-ovo pomočjo lshko kontrolirsli gkAti ¿j je moderno stališče sentt- ' družinskega življenja in ssksual- POBI ARINSK0 MLAMNE MS I | Dr. Meiklejohn na wkconainaki univerzi pravi, da cerkev, šele in starši ne dajejo prave vago-je Chicago. — Dr. Alexander Me. iklejohn, profesor filoeafije na wisconsinski univerzi, je aad nji petek zvečer dejal v svojem govoru pri neki pojedini v Sherman hotelu, da je današnja vsgo-ja mladine na vaej črti napačna Vzgoja je srednjeveška in nika-kor ne odgovarja več modernim Časom in potrebsm. To je vzrok da mladina rebelira. "Mladina hoče ališati in izvedeti reenko pa je ne dobi od star. šev, cerkve niti od večine naših srednjih in višjih šol", je rekel dr. Meiklejohn. "Zato pa mladina ne posluša več starih naukov ln skuša asms poiskati «i resnico na svoj nsčin. Mnogi obtošu-jejo mladino, da je pokvarjena. To je zmota. Vzrok, da mladina obrača hrbet srednjeveškim nazorom, ni v mladini, temveč v Prualave oblet nI trajala dva dni ■|JL_____________ so se preživeli Vzrok Je v institucijah, ki nimajo kaj/povedati, da bi bilo vredno slušati. Krščanska cerkev je izgubila čiatoto vizije ni kiiSl nih 0dl)0é^ev- "V* najbolj« »dminištraciji, ker jo prepreči! ^S^SrepubUksi^er"^ uvaievauje Borisove resolucije ¿smokratov in 1 farmer-Uborit 0 vladnem obratovanju javnih v senatu: 48 republikancev, ff naprav pri Muscle Shoalau v^am^tov in 1 farmer-laborit nižji zbornici kongresa. Reece je bH poražen. Najbolj goreč pristaš Hoover jeve administracije v senatu je bil senator AJlen Iz Allen je vodfl glavno bitko za odobritev Parkerja članom zveznega vrhovnega sodišča, polet tega pa se je pri vsaki priUkl potegoval za interese eldctrarake-ga trusta. Porazil ga je demokrat MoGill^^^Afil proceduro in usmer» Moskva, 8. nov slava trlnajstletn čne revolucije v nadaljuje. Zaklj ljo zjutraj, ko i nadelo. Včeraj so bile velikanske parade po mosktaArfk ulicah. Naj- Velika pro-komuntsti-i se danes bo y nede-vcl vrnejo iakov In ci za rdečimi manj pol vlUetov je banderi, proklamujejo proletarijata in kapitaliainu v kler ne pade sednjsf kapltallstlč na trdnjava na svet^. V paradah NESREtE V PIE Veš kot štirieto radarjev je bilo ubitih v prvi polovici leta v Pennaylv^iljl Pittsburgh, Pa. — Meščaiiaki Časopisi le redkokdaj poročajo o posameznih nesrečah v premogovnikih ln Če še poročajo, je vest skrita kje na aad njih stre* . . neh lista, kjer jo malokdo opa-napisi, ki u i^ar se pripeti kakšna rua«*i» večja nesreča, ki terja mnogo ' Uh življenj, tedaj poročajo o nji na strojnice nsd me-aeroplanov so vozili topov* in drugo bajno stom pa ao plule Milijoni so ee sti. Vlada je v zvišala od imajo prednoetne ln delavci ter kmt gostijo še dva dni. Na ulicah je met in sinoči teatri in vse d lokali; tudi na stavljeni govoi________ raj so tudi odkrili novi Leninov mavsolej, ki je **Jen ia 10,000 ton domačega granita na Rdečem trgu pred K^falpia. so Okrog 1000 ^respsaleeev prodaja Jabelui v Near, Yorke Socialisti zmagali » Avstriji! Fašisti tepenl pri včerajšnjih volitvah; klerikalci eo tndl enoet vegoje. Sola ve, kako je treba vbljatl v glave to in- ono, ampak kaj je treba vbljatl, da bo šolaka vzgoja praktična, šola ne ve." Amerika i trg aa Kitajska* j (mene kitajske delovne onemogočajo kompetldje Dunaj, 9. nov. — Volilci Avstriji ao danee zdrobili faši |Rezultat volitev pa je najbolj zem in dali socialistom zaupni-udaril Hoover J a. Politični WaJco. Po najnovejših poročilih i-^ington gleda sedaj nanj kot mejo socialisti 76 mandatov v na totalno izgubo in gospodova- novi zbornici, to je prt več kot nje elektrarskega trusta nad v pnejtoji; krščanski socislci nežno vlado aa bliža koncu, zal (klerikalci) ao padli na 68, nova kar bodo skrbeh Norris, taFol-1 Sohoberjeva stranka ja dobila lette, Costigan in drugi nasprot- 28 mandatov in heimwehrovci niki mahinacij trusta. | (fašisti) imajo pet mandatov Dunaj je ostal rdeč. Socialisti eroja za domačo in inosemSkoU šlčnimi biči in štirje eolcialist trgovino, ki se je prsvkar vrnillao bili ranjeni iz KiUjake, kjer je preučeval indu«trijske razmere, poroča, da ^o tekstilne tovarne no Kitaj-v katerih delajo domoči in Ja|K)T1Hki delavci, v dohodnem «•»"u monopoHalrale tekstilni trg. I M'*er napoveduje, da bo do te-" prlllo že v prihodnjih petih | Inozemeke države ae bodo 'Iroči teritorijalnim pra-x*>cam. ki sedaj protektirajo tno-^mske investicije na KHaJekem | Vm*i davki bodo ti>iM investl-umorižldh in evropakih to-1 v»rnarjev. ki ao jih vledHi v avo-Ji T^Kljetja na »Ujakam r"neneJaponeke in kJtajake delo\ ne moči in moderna maši-nfr'J» bodo zmanjšale prodtdcdj-I ^ "troške na stopnjo, da bo V »mpeticijo od strani tno. "^^h tovarnarjev ___ _ Uvoa ameriških tekstilnih »delkov bo eUlno padal valed ^nikdje norih tovarni. O-Ph prndubU bodo poplavili trg n ^(Vnrtili sahtsnam po tekn-Irtnem blagu. _______ In pokliesv^Jo 'It prodajalo jakolw na ulkA od Wall straeli doTimss Square. Vsak pr^ajalec je Imel avoje stojnico al^laom "Kupite ja-bolka ln |omaga j te breapoaal-nim." Povprečno je vaak proda? jalec naredil |¥0 dobička v enem dnevu. » ^ l':. J . Jabolka ao dobili od veletrgov. cev i sadjem a posredovanjem pomožne komisij« asbreapoeelne Trgovina te vrste je trajala že tretji dan. Prvi dan je bUo okrog 60 prodajalcev, ki so dobili jabolka saetonj. Ko pa so veUtrgov-ske tvrdka vidsls. da gredo jabolka hitro ispod rok na ta način, fD postavni ceno 12.00 za saboj, v kSrem Ja ato jaboU Delavci prodajo jaboUrn po pet do 10 centov komad. Tretji dsn je bilo prodanih priblljtoo 800^ 000'jabolk ga 116.000 in skupni HHL_____IHPQH I -dobiček je aaašal $10,000. Kakor nlka Julia Prestesa In oalala od« iiglgda, ee bo ta trgovina nada-lične državnike strmoglavljena-l|j«vala toliko «aaa. dokler bodo prvih ^traneh. Državni delavski dapartment v svojem poročilu omenja, da ni bilo v Pennsylvanlji v prvih šestih meeedh tekočega leta nobene večje neareče v premogovni-slavno- kih, ali vzlic temu je bilo ubitih praanlku v tej dobi 438 rudarjev. Poro«-onim, ki lo ne pove, koliko rudarjev je J karte!umrio ^ pozledioah poškodb, ld se dobro ao bile smrtonosno. Niti ne orne-v Injs, koliko rudarjev je 1/gubilo vea pro- (ude, noge, roke in oči, kar Jih ja natlačeni vsi nsprsvilo sa nssposobne za vae življenje, koliko Jih je ¿bolelo sa poklicnimi boleznimi kot naduha, Jetika In druge. Ce bi delavski dapartment vodil natačno statistiko, bi se število žrtev potroji-lo. Toda sa take malenkosti se de-partment ne Briga. Banima ae bolj* da opere premogovniške družbe, kadar ae pokale, da ao one krive Velikanu številu no» sreč, katere bi se lahko preprečilo, če bi kompanije bolj pasi-le sa varstvo radarjev. Delavski department bi moral imeti Kapektorje, ki bi v resnici forsU ran družbe na upoštevanja salto- ter javni so bili po-odri.- Vče- Rdeča zastava na katedrali 1MU' .«' | Mexico City. 8. nov. — Velika rdeča aastava s napisom "Dol r mehiško vlado, živel komunizem» Je včeraj zjutraj vihrala a zvoni: ka etolne katoliške katedrale nasproti Narodne palače. R besili eo jo komunisti, ki so se prejšnjo noč utihotapill v zvonik Brazilija izšene bivše državnike Buenos Aires, 8. nov. — Privatna vest iz Rio de Janeiro sporoča, da je rebelna braeilska vlada aklenlla izgnati na tuja tršega predsednika Washingtona Luiza, novoizvoljenega predssd- gs rsžims. belavci bodepodpiraM Los Angeles, Cel. — Vsak delavec v tukajšnjih akih tovarnah bo moral prispe-veti pet dolarjev v mestni sklsd za brezposelne velotrgovcl hoteli dsjaU Jabolka po piski _ Štirje aretlreai, ker eo «i v bo IT in Titi Wis. — (FP) — W Ellison Chalmers, profesor ekonomije ne državni univerzi ln trije drugtsobfll «rotirani v Ks-noshl, kamor ao šli prettkuslt od-redbo, Id prspoveduje svoboA) . kompanije besedo pri njihovem lmcaovan-ju. Politika Igra pri/ ponovnem imenovanju veliko vlogo» aato je jasno, zakaj ti inšpektor}! večkrat Izpregledajo kršenje varnostnih zakonov v premogovnikih, ker se ne marajo samarlti premo-govniškim družbam In političnim mašlnam, od kateri» Je odvisna njihova nadaljna slušbs. Kiti takrat, ko je bila United Mine Workers unija močna V državi PennsglvaniJI, ni imela unija velike beeede pri imenofanju nspektorjev. Uradniki u»Ue, ki so se vedno udinjali politikom starih strank, ao lo redkokdaj protestirali, ko so premogovn< družbe lsbfrsls kandidate ga rud-rrlške Inšpektorje. Ce so progresivni na sejah rudarjev protestirali prati takim taktikam in predlagali rssoluclje, da rudarji strni izvolijo rudniška ltumektorj«, ao Wls vss take resolucije odklu njene po unljskih uradnikih. To je v glavnem vzrok, da število nesreč v premogovnikih raste, namesto da bi sa snlžalo Hoover naklorutn I trust u elektrike Senatorju Norrieu, ki vodi boj preti truatn, stavijo Hooverjevi priataši vea mogoče zapreke __ Washington, D. C. — (FP)-PredsiHlnik Hoover poskuša razne načine, da bi uničil zveene regulacije glede javnih naprav, ki ao v rokah elektrarskega trusts. Tako pravi Judaon K mg. direktor Narodne ljudske vladne lige, ki je ena najglavnejšlh avtoritet na tem i>o)ju. Na lati dan, ko je King |)odal svojo iajavo, je Clarion River Power Co., podružnica elektrarskega trusta, u-prizori la drugI napad na ustav-nost sakona o zvezni^ regulacijah. "Progresivcl, katere vodi senator Norris, nravi King, "ae o-grevajo sa ljudsko lsstnlštvo vodnih sli,, dočlm konservativci, kažere vodi predsednik Hoover^ odklanjajo Idejo, da bi ae vlada vmešavala v operacije privatnih družb. Oficielni rekord administracije prikazuje, da nasprotuje regulacijam, kakor tudi načrtom aa ljudako laatnlštvo javnih naprav. Hboverja so v tem pod-pirail nekateri demokratski se-natorji, o katerih je znano, da 1-majo tesne stike s trustom elektrike. * "Vložitev tožbe po Clarion River Power Co. glede ustavnosti' federalnih regulacij Je pomem-j bno Še radi tega, ker ao bili do-prinešeni dokazi, da sta dve tretjini stroškov, katere je navedla U družba, aa gradnjo naprav,, sleparija in da denar nI bil nikdar Izplačan. Druftba je trdila, da Ja potrošila devet milijonov dolarjev aa ta dela, a paaneie ae je Isksaalo, da je potrošila le tri milijone. Ka to način se vrše sle-i debelo in admlnletra- _____to mirno glada In celo nasprotuje ln ovira dšlo tistih J ki raskrivajo mahinacljs elektrarskega trusta. NEPOKOJ MED MEHIŠKIMI KUNI PrlčeB ao ee sanlmstl sa organizacijo, v kateri vidijo reši« tev pred Izkoriščanjem M.M0 IraspNtlalh » giatriraRUM Oklaaga Komaj četrtina brsspeeelnl de-lovcev ae je odsvala. Med vpl aaalml Je »nogo otrok Denver, Cok>. — (PP) — Med mehiškimi delavci, ki ao upoale* ni na polju sladkorne pese, se Je pojavilo gibanje, ki lahko dovede do ostrih konfliktov. Sladkorne kompanije eo al a brezobzirno taktiko podvrgle te delavce ln Jih poetavile na stopnjo peona-že. Odvzele ao jim naj na ved-nejše pravice in potom prisiljenih pogodb eo jih oropale tudi zaslužka. Mehiškega delavoa aa večkrat podcenjuje kot boritelja sa svojo pravice, kar Jš napačno. Mehiško delavstvo je že večkrat pokazalo avojo bojevitoat, posebno pa v revoluciji 1. 1010. ki je zahtevala na tisoče žrtev. 'Preiskava položaja sladkornih delavcev na polju aladkor-ne peae v Coloradu je odkrila žaloetne raamere. Otroci teh delavcev morajo opravljati težka dela a avojimi starši vred ln to vzlic zakonu, ki prepoveduje o« trožko delo. Posledice takega življenja ao tragične. National Chlld Labor kom I tej, ki je pre-iskoval raamere. poroča o velikem odatotkem smrti med otroci teb delavcev. Stanovanjsks raamere eo obupne. V kom polj udje In v eni sobi prenočuje šest do dtset oseb. Razume n, da o aanKacijl ne mora biti go-vttfa, T<»eo Vaudreuila io okrajnega sodnika Robert V. Bekerje je bila četvorieš izpušna iz zapera. Chalmers je potem Izjavil, da bo ne sodišču preizkusil ustavnost mestne odredbe, ki prepoveduje svobodo dkorovsnja. Poleg Gbelmersa se bili sre-t - Uranl Frank L. Polmer is Chl-Net Rose la MIHreekcejo a paMaijato gaijo Vlada peraša, da Je Mie 8i komo-alsiov aretiranih Kim, 8. nov. ~ Fašistična via da je danes poročala, da je bilo včeraj aretiranih dvajset komunistov in drugih sovražnikov fa-šizms. Aretacije so blls izvrtane v Milanu in drugih mestih stver ne 1 telijo. Aretirane! bodo privedeni v Rim, kjer Jih bo sodilo posebno sodišče. Medtem se je včeraj aačels razprava proti antlfašlatom, ki so bili prijeti prejšoje dni. Med obtoženci je veš delavcev, ki soi v Milanu delili protlfešietiaBe letake v tovarnah. Angleški InberHi IsgnMM man dal London. 8. nov. — Pri izrednih poslanskih volitvah v York-; shira, kjer je umri delavski P* Ckleago. — Približno 80,000 do 86,000 braspoaelnlh delavcev ao je ragistrirslo zadnjo soboto v ChleafV* Toliko eo Jih nešts-H do treh popoldne, ker po Je reglatraolja trajala do petih, Je bflo vpiaanih nekaj tisoč več. Natančno število bo snano da- ""Največ reglsirantov Je bilo v dowwtownu »n zelo malo Jih Je prišlo V sunanjih dlstriktih. Od vpUan^'le 24,000. ki takoj potrjujejo pomoči, oatall pa "lah-ko počakajo''* PrUlo je veliko žtevllo delkov In deklic šolske starosti, ki bi radi pomagali o-vdovsll materi ali bolnemu očetu; dalje ee Je vpisalo na tisoče žensk, med katerimi so tudi starke. KROJAŠKA UNIJA SKRBI ZA BREZPOSBLNB Clanl bodo plaševaM tsredelssso. meni, ki r- bo porabil v podporo hrpr.poaelnlm Chlcago. — (FP) — Zastopniki Amalgamated Clothlng Worksra unije v Chicagu so na svoji konferenci soglasno sprejeli sskljtiček. da vsak član prispeva 60 centov tedensko skoti šestnajst tednov v sklad. Iz ks-tersga ss bodo Isplačevals podpora člsnonL ki so veš kot šeet mesecev bršz dela. Nezaposleni delavci, ki ao zavarovani prati brezposelnosti, prejemajo pod« poro Iz zadevnega sklada samo šest mesecev. IfKamuel Levln Js na konfsraa-cl opozoril delegate na dejstvo, da so delodajalci prelomil! obljube, ki so jih dali Hoovsrju, da ne bodo zniževali metd ln da ae-daj tlatl. ki so se larekll proti državnemu asvarovsBjU zapor brasposelnost, sodelujejo ^ dobrodelnimi organlascijaml, Id dale miloščine. Levin je kneoo-vel bi poaotpenje hlnnvščlno, ki nima primere. Unije ACW akti-cujejo »-daj seje, na katerih glasujejo O ratifikaciji Uradnega aseemanta v pomoč braapoaehrtnt članom __ UvlčarjI zahtevajo ostavke LBON TSOTZKY Hrnonl 0«m4|« «e mM. Ims U* as|val|s ss. sloneč. Je bil včeraj Izvoljen to- Tr-uW M rijskl kandidat a večino 1*K, gis- ZyMs Beoarit Iz MadMona.1 krog »000 giosov sov. Pri sadojlh volitvah je lebo-rit zmagal tamkaj s veČino o- ^ mvc(ia##. ve. država, M m« |e LoimIoii, 8. nov. — Levičarski yboritt v zbornici sahtevajo, da finaaioi minister Filip Snoer-den Ukoj resignira. ker nasprotuje njihovemu načrtu posojila za ublažen je brezposelnosti. Levi-dar j I so zagrozili, da bedo g laso-vali proti vladi v zbornic! In jo strmoglavili, če Snowden ne odstopi >n PROSVETA THE ENLIGB1 aumo of lastkixa íu)vb«étt mb jsonot» s ta zmun* ari«v» (I Vm m im. »j» - 9* VM • » »«•» CUM«« to Ciorro rs* ** IMS m 9* Mat M U ummt«* 99-M. ____i i» (k. UiiM Cim* KN p«r CHI-M» MÍ Ckw» fIJS ur jr«ar. 19M B« s A4«wtMa* nt« o« eerwwBt fflHite PS06VETA M37-U IM* untó A «a. HEMKES OF TRK ITDflURD »IM . v «fcbpej». M «M. n-*), 90U9 mm "rii/ttriÄ- V Italiji te nekaj kuha Poročil« is Pariza in Rima o številnih aretacijah v severni Italiji dokazujejo, da v domovini fašizma ni vse v redu. V Rimu pravijo, da so prijeli nekaj hujskačev, ki kujejo zarote in delajo zgago, toda Ualljani v Parizu so izvedeli, da je bilo aretiranih več sto oseb, mpd katerimi so odlični profsaorjl, odvetniki, eden bivši minister in celo večje število vojaških častnikov, ki so pomagali pri obširnem podzemskem gibanju za strmoglavljenje fašizma. Vse to so lahko znamenja prihajajoče nevihte v Italiji, ki bo pogubna za fašist«. Vihar taors priti prej sli slej. Fsšizem seje bliske Is dol¿o ¿asa in enkrat mora zsgrmeti. Italijansko ljudstvo je Ishko hlapčevsko do mozga in potrpatljivo kot dalmstinaki osliček, aH enkrat mora imeti zadosti. Fašisem je v svoji brutalni nadutosti odstranil vse mošnosti. da bi italijansko ljudstvo moglo obračunati z njim na lep, demokratičen način. Obračun bo po vseh znamenjih krvav, rpasn če fašisti, ki so fašisti bolj poeill, iz sebičnosti častilakomnosti in strahu kakor pa is prepričanja, v odločilnem hipu spoznajo, da ao la orodja in puste voditelja na cedilu To ss lahko zgodi. Saj je znano, da so Italijani — kakor vsi romanski nsrodi — zelo emocionalni ia se rajAi udajajo Čustvom kot pa razumu. Neverjetno je, da bi preproatl delavci is kmetje v Italiji, ki jih imajo zapiaana med fašizti, res bili Mussollnljevaga prepričanja in da bi val verjeli, da ata Muaaoüni Ir ?apei nezmotljiva. Večina fašistov nima wjma kaj Mua-sollni hoče in dela. Zraven ao radi tega, ker js zdaj bolje tako. Saj je tudi mnogo primorskih Slovencev in Hrvatov med fašisti. Is prepričanja? Ni mogoče. Izignorance, sebičnosti In strahu! Vaa ta večina Ja alaba hrbtenica sa fašizem Številčno je lahko velika armada za parade in bombaztlko, aH v odločilnem momentu lahko tudi namah izgine kakor se Je pojavila—iz nič v nič in Maasolini jev štab oetane ssm in brez močft To js ena motnost, ki morda prepečl krvavi konflikt v Italiji in pokoplje fašizem na lep način. Druga motnost pa Je, da bojazen, ki Je zaftC| Italijanskemu narodu v kosti, zadrti del zaslepljencev v taboru črnih srajc do skrajnosti. V tam slučaju bo potrebna civilna vojna In Italija bo plačala svojo svobodo s težkimi trtvaml. Prvo aH drugo j« neizogibno. In naj bo prvo ali drugo — fašisem pada ln svoboda ter pravica bosta zmagali v Italiji. KMHttaHMMMM* V Clevelandu imajo velik "katzenjamer" po uaodepolnem torku. Hudo je ras ln skoro smilijo se nam"siromaki. Podobni so nekemu rojaku v Chicagu, ki je moško nesel $500 v banko in drugi dan J« banka — bankrotirala. Tudi ta rojak in* naše simpatije — sploh vsakdo, ki vloži svoje imetje ali prepričanja ln karak^or v pozlačeno palačo štlrlindvajak ur pred potresom . . . Na drugi strani metrop<>lsk*ga "fenca" Je pa veliko riganje "zmage" pijanih huliganov, ki nič ne pomislijo» da čaz dve ali štiri leta bodo "prepričani" volllcl prav lahko mahnili z loparjem po njihovih dolgih rigallh. Yea, volile! vsepovsod, ki nosijo republikanake in de-m okra take krile na svojih hrbtih, so stralno prepričani t , Mr. Rrisbane svetuj« Cikstattom, naj prihodnjič i 1 voli jo Alfonsa Caponas županom. Capone Ima d*nar in moč. On tudi pozna kri mínales ln njihove trike pa bi jih lotje ugnal kakor ftkaška policija, ki jim nI koa. Gan-getem hi dal svobodo ln zaščito tn mesto bi imelo zaščito pred gangešl. Tako bi val pro-fltlrali! Končno bi Capone Iz hvaletnostl morda zapustil ogromno pr«mnjs č I ks tkanin mestu. Denar, ki ga dsnes plačuje v podkupninah peWcIJI fn sodnikom, hi laMft poriM «i dobre cmU fn parka! fn hvalrf.no MkaŠko monto bi potem jll stavilo Caponeju lep spomenik v O ra nt pai*S! Medtem, ko Ja «Skis zmagal v civilni vej- _gf RNsiKjl. H dvilns vojna na *t---- «mate. Vojna js ► so ss Vse artaáde v — čete benditov. Glasovij£ naselbin Zsafsrivs bsMka fts PROSVETfl v Ohiu, nimamo Razne veeti s vzhodni** BHdgeport, O. — Danea, ko to pišem, je volHni dan. Tisoči in Isoči bodo dali svoje stim, ki jih sedaj in v bodoče izkoriščali, razen clevelaftdske moremo izbirati, svoje liste. Dosti li, da bi dobili I I podpisov, te je 86, uspeli. Krivda je n tako bomo zopet dve lfttl preklinjali. " Ampak pri vsem ttm apa-bomo skoro tatovo imeli listo prihodnje volitve, v našem Belmgpt okraju ) zanimanja sa ta In js Is v tiru. Star nam je Je to. da gremo skupno in ns delo. Nič ne de, kaj vprašanje je, kak ima namen ln sposobnost In teh rojakov imamo med nami Ravno danes aem slišal od oaeb, o katerih bi si ne mislil, da jih pridobimo za našo stvar. V ta je ta zadnja konferenca odbor treh rtm, da v to deluie. . Prmodnja konfersnea- aoc. klubov in društve Prosvetne matice, ki se bo vršila 81 dec. ob 0. dopoldne v društveni dvorani na Bcnrdaville, Bridgeport, bo posvetila vso pozornost na ta , Zato se vabi vsa klubi in druftfcvs in vse somišljenike, ds _ te konference udajate, kajti to mora biti tesen začetek naAe-ga gibanja za preobrat lz tira-nije, v kateri ae nahajamo. So-bratje delavci, nič praslra: pridite val in vaak dober naavet bo upoštevan. Vabi se tudi društvi št. 13 in 640 SNPJ, da sta zastopana. Cim več nas bo, tem več moremo storiti v prid delavskega razreda. Naše gaalo naj bo: Vsi smo delavci in val moramo skupno delat, Če hočamo ksj do-ML ^'¿¿¿ii-lv. -'J Seja društva št. IS SNPJ so zelo Živahne in v zadnjih Časih e ni bilo seja, da bi se ne raz-motri vala o poloiaju, v jtate-rem se delavstvo nahaja. Kar je še šaleti, Je to, da s« društvo Irutl Proavetni matici, Id Je delavaka rsč. S tem bo storilo velik korak k napredku n obenem postape odsek konference sa ta okrij. Ravno ko se spel i rs ns društvo št. Zadnje asja so polazale, da smo se v resnici pričali zanimat za delavsko stvar. $ato se at>elira na članatvo obeh društev, da glasujejo ns letnih sejah za pristop. Koristi so dvakrat poplačane. Prvič člasatVo dobi dobre knjigo, drugič vašne stvari, ki jih ob prilikah rabi. S tem ss tudi podpira delavska ustanova in to vSe stane malo vsoto, katero članstvo dolOči v to svr-ia |Dne 28. t. m. se vrli seja Federacije društev SNPJ sa bo, ako Jjh posetite tudi iz bliž-■■■Mrojaki kajti iz pridi .udi njih naselbin, ■■ Moon Runa v večini posečajo vse priredbe drugih društev, zato jih tudi vi od drugod ne pozabite 27. t. m. Napravimo jim 15-letnica da jim bo oattfla v spominu. Joseph 8n©y. demokracija Inn. — Pismo nepoznanega Rimljana iz Ljubljana j« v Prosveti dobro raztolma-čilo sedanji evropski položaj, ali borbo med fašizmom in delavstvom. SedaJ7vemo kam nam Je špadštl. Tudi Jugoslovani v A-meriki ao se zoperstavill fdšiz-kemu sistemu, ki nastopa krvoločno po Evropi. Prirejala so se demonstracije in dokaj se je pisalo v našem čaoopisju. Medtem so ameriški časnikarji posili zabeležili dogodek, jaz pa aem ga prezrl. Spomnil sem se na krivico, ki ae je prigadila slovanskemu Primorju. Ta naj ae najprvo izravna. Ako se ne da izravnati, naj se preboli, pozabi, ker izravnalo se ne bo, dokler se bodo zbirali na mirovnih konferencah sami priznani politiki, ki so otrdeli v blagostanju in prezirajo preproste može, mote iz delavskih zaledij. Le ti edini bi kmalu prišli stvari do dna (jaz sem zato, ali oni ne bodo!) in bi našli, da politiki vale ovire s svojih na rar mena drugih. Ako se hoče tukaj kaj doseči, je treba tretje atranke, ki bi pozvala politike z obeh atrani k posvetovanju. Ob navzočnosti v&h teh mož bi se izgovori kmalu pokazali piška-vim; omahnili bi politiki in rek-II: Storite kar hočete! Novo delo bi naatala treba bi ga bilo izvršiti, a tisočerim bi bilo olajšano življenje, ki jih tišči k tlom s svojo svinčeno teio. Delo bi prožil delavski duh in vladal v njem. Yall J V New Torku sta nastala zadnje čkae dva urada: "Jugoelav Trade in Turist Information Office. Oba urada sta informativnega Značaja. Rad bi zvedel, katero črko naj rabimo,, ko pišemo Jugoslavijo v tujem jeziku. Poročevalci, ki ao Izven Jugoslavije in pošiljajo vesti v Ameriko, rabijo isto črko kot je v originalu. To ao res malenkosti, ld delajo zmešnjave ,pri tujezemcih. Jaz bi rekel, da je najboljše, ako smo enotni in rabimo vsi eno Ime in črke. To bi še moralo te davno objaanlti. J. Kovacich. A. Garden: OPAZOVANJA WHIP .zovalee vzhodni Ohio in bltfcnjo W. Va. /V društveni dvorani na Boyd*-ville, Bridgeport. Ker tu se delijo ta koristi drultev ln članstva SNPJ, sato se spelira na vsa društva, posabno še na tiste, ki nasprotujejo, oziroma «e na ztrinjajo a sivirjo, Jo zastopnika aH pa opazova na to sejo, ki se prične ob 2. url popoldne. Videli ln »lišall goste, ako je to v korUt ali škodo vam In SNPJ. Ker vem, da ao nasprotniki v zmoti, zato se naj »reprlčajo s svojo nsvzočnoet-a kai so cilji Federacije. In vem, da ob koncu seje bodo Imeli vse drUfctfne«»Jme kot sedaj. Ne obeodl stvari prej kot si na Jasnem, ja star larak, kateregi sa naj ttidl ml drllmo čuje bo aoc klub št "klubovlm pevskim al (Mitnico ob-Namersvs sa ln no vem kaj la as deluje, da bo na In ae le sedaj ja *a ta P robo prevočaeao objavljan, danjl Moonrunčan obvestila da bo tam- __m. pSS. društvo ob- | Ift-letnieo obstanka dne «T. nov. Ker poknam \ v^ino-ma vse rojsšw. tteeraj vsi na-pr«v1m»^a mišljenja in fejfe prltedba Je Mami da bo tudi ta. lfcJfcrt ss moja maleSkast SMeti b slav. n« »ti k a 111 med MOfVnrtin^anl f* prijetno MU. Se bolj prijetna stanka 17. uprizoriti " Vsi. Naša metropola—Cleveland— ja imela zadnjih par tednov so-pet svoj cirkus. Brez večjega *k-aajtmenta Itak ne morejo jrt-ztatl dalj čaaa. Enakoličnost res nI dobra za nikogar, najbolj se jo izoglblje pa metropola. Da se drži pozornost publike do "vatnth vprašan j,M je včasih treba raztegniti "voditeljem naroda" avojo domišljijo in poprmh-tati kakor atvar, ki vleče. Ca ni dMgega, ae akuje pa kak "dl ►odobne sen-zacije, z katerimi se lopne ]>o kakem nepridipravu, ki noče peti po notah "narodnih voditeljev," ali ako je preveč robat. Narodni voditelji (pardon: aedaj republikanski) so namreč Jako "dostojni"—seveda javna privatno je kajpak lahko človfck tudi več all|i manj robat—in inslstiraja da ao tudi njihovi nkspfrotniki—dostojni. • To pot je Imela metropola velik politični cirkus: vaa naseM-na, od West Parka do Nobla, od Kurje vaal do Randeta in Cefttr-nice je bila pokonča Generali Sa St. Clalrju ao ae znojili, risali Črte sa strategija hodili po Sfe-svete k republikanskemu hoeau Maachkeju in dwnokratn Gon-guorju. Narod—«Min narod! — mora na vsak način biti reSaaf MPrvič v zgodovfM naseft>ine I-mamo dve stran«. Id bosta skr-be«. da naš narod—mili narodi —ne bo oatal brsa rsprezentael-Je. Ako je poraa na eni strani bo zmaga na dmgl." ja modra-val uks urednik, duhovni vod-je 1 mimeimm ta akt* v republikanski tabor mora biti in in Jako verjeten argument, "Če ne zmaga ta stranka, bo' zmagal pa druga," se tudi narodu vidi "plausible," ako poudariš, da se na ta način najbolj zavaruje njegove "narodne inte-rese." (Kakšni so ti narodni interesi, še ni nihče povedal; sklepa se pa lahko, da so istovetni na eni strani z interesi republikanske atranke, na drugi pa i interesi demokratske. Zabeljeni so pa z osebnimi interesi ter aspira-cijami naših mladih Napoleon nov). ■ i! i mmM^-. A ' ' " "Velikanski politični preobrat je prišel s to kampanjo v našo naselbino," piše slovensko glasi, lo Maachkeja. In menda je res priAel, ker na predvečer volitev je bil avditorij $ND natrpan z republikanci, Grdinova dvorana, kjer je zboroval Lojze Pire s svojimi "gsnrnarji," Je bila "trikrat premajhna," travno je bilo v nji "na tisoče in tisoče" volilcev. Človeka res veseli, da je v metropoli tako veliko "gibanje" na pohodu, dasi križarji »e znajo kam jih vodi pot. Vprašanje prdhibicije je metropola z Little Italy te davno rešila, ker pijače—dobre in slabe po "zmernih cenah"—nikjer ne manjka. Brezposelnosti tudi ni v Clevelandu—nekateri ljudje so brez dela, ker "nočejo delat," drugim pa nI treba. Pravi paradiž. Pa/radiž vlada seveda ne samo v Clevelandu, pač pa po vsem Ohiju. To radi tega, ker so bili na krmilu republikanci—le či-tajte še enkrat predvolilne številke Maschkejevega glaefla, Enakopravnost, vi neverjetni Tomaži tn prepričali ae boste, da pišem čisto resnico. Pire Je bil «icer nekoliko drdgačnega mifenja 12 razloga, da pomaga spraviti avojo lačno drhal h koritu. Pri tem ae je posluževal "Cleveland Pressa" (Holy Ghbst!), ki je razkrinkaval "vzorno republikansko administracijo." Na republikanskem gndjišfci Je tudi odkril svetnika Benderja (drtavnega senatorja in auhača "po pf-eprlčanju"), ki je tAl pred par leti v boju proti Htartfhallovi postavi in je v ta namen zbral aktrpaj $70,000. Od te Vsote si je baje pridržal 25 procentov komlšna—kar pojasni uganko, zakaj ae je suhač Ben-dar boril proti suhaški postavi. Ker pa je slovanske narodnosti (Ceh) in republikanec, je on ali right. (Skoda, ker si eksponenti našega "milega narcda" kompletno ne osvoje vlade. Potem bi bil lahko vsak Slovenec in Slo. van, brez strahu pred postavo, praznilec ljudskih teipov: oderuh, goljuf, korupcioplst, rake-tir in si lahko tam pa tam privoščil tudi kak hold-up—vendar bi bil kljub vsemu temu junak in "ljudski boritelj." Le Slovenec moraš biti in pa—republikanec (ali demokrat) in vse je OK). Prejšnja leta je v "Preasu" dobival inspiracije nadebudni Urednik Enakopravnosti. To je bilo tiate čase, ko je bS še član Soc. stranke in posneje "progre-sivec." Odkar se je pa podal v naročje Maschkeja in zanetil "velikansko politično revolucijo" v metropoli, je položil na stran tudi "Preaa." Well, "Press" nI Izgubil svojega prestiža, ker ae ga je sedaj poslušil pa Pire. Od "Pressa" do Maschkejevega Itak ni daleč in pri tako veliki "revoluciji" človek že stori par korakov do novega vira in-spiradj. m Odlično vlogo je v tej "revoluciji" igral tudi "lutenant" republikanskega političnega bossa v 28. wardi. Imel je posebno nalogo, da spravi v Maschkejev tabor slovensko delavstvo. Nekaj dni pred finalom "velike revolucije" je kot "labor editor" napisal svoje halucinacije. Govoril je v "imenu organiziranega" delavstva v Clevelandu in Ohiu, kateremu predseduje stara republikanska korenina Mc-Laughlin. Ker je delavska federacija — posebno Še v Clevelandu — v rokah republikancev, je ta Štab naravno indorsiral veČina vse republikanake kandidate. "Labor editor" Enakopravnosti, naš komični Louie F. Truger, ee je vrgel z vso svojo navdušenostjo za Maschkejev evengelij in prosil, rotil, urgiral in plediral, naj slovensko delavstvo vendar glasuje za "delavske" kandidate, katere je ukazal indorsirnti bosa ffederadjb, McLaughlin, njemu pa bosa Maschke. - J: Svoji vzhičenoeti je "labor etfitor" Maschkejevega glasila tudi potegUfl iz rokava fikcijo, da je Clevelandaka(delavaka federacija "strogo nestrankarska v politiki." Kot "avtoriteta" bi moral tudi "labor editor" Ena-Jcopravnosti znati, da je McLaughlin preteklo spomlad ustanovil v Clevelandu "delavski" republikanski klub, v katerega spadajo "nestrankarski" unijski voditelji, kar pomeni večina. S stališča delavskega žurnalizma in etike bi bilo pričakovati, da tega dejstva tudi naš "labor editor" ne pozabi—da stvar vsaj v oklepaju predoči volilcem. Od eksponentov "dostojnosti" ete. bi bilo to pričakovati, čeravno bi navediftev tega važnega fakta porušila fikcijo "strogega ne-strarnkaratva." Sicer je moral biti rezultat volitev jako klavern za naš republikanski štab. (Pire je «oti>vo praznoval finale s "Štefanom" v roki, pa kdo bi tega ne storil, a-ko bi bil na njegovem mestu? Upam, da tudi Kundeta ni ¡pozabil). Kljub temu ima človek lah ko tolažibo, kadar naredi dolgo pot od aocialista, progresivca do republikanca, da bo "revolucija" obrodila ,pa čez ipar let Kaj je lepšega kot iimeti halucinacije o krasoti trenotka, ko ee človeku uresničijo ambicije po slavi, vplivu in, kar je najvažnejše, po fletni osebni komfortnosti . . . "Mili narod" ima trde hrbtenice in še trše možgane: po njegovem hrbtu se lahko daleč spleza, kar je tudi "prepričanje" u-rednika Enakopravnosti in njegovih lajtnantov. Pred nekaj leti sem bil napisal članek "Dekadenca Enakopravnosti," ki je urednika ranil v srce. Namen Članka je bil predvsem "spreobrniti" bivšega socialista in tedanjega "progreaivca". Ker ae je od takrat jako utrdil politične ambicije se pa razvile v najbujnejši cvet, upam, da ga te vrstice ne bodo preveč užalilo. In kadar pride nova "revolucija" se zopet vidimo, ako že ne p*6j. Do takrat pa: da se vam, rene-gatje, dobro godi v senci Maschkeja in Hooverjeve prosperitete. EDISON Z NOVO IZNAJQPO PONDRUEK, 10. NOVEM K R A. ] Jajčno rumenilo iz trave in kopriv Kemikoma dr. Kuhnu in dr. Winterstein. I z novega zavoda za medicinsko raziskovani! se je posrečila senzacionalna najdba. OdkriU sta, da eksistira jajčno rumenilo, ki so ga fo. slej pridobivali samo iz rumenjakov tudi rastlinskem svetu. Da, njiju raziskovanj» 1 \ celo ugotovila, da prihaja to rumenilo v po vsej priliki naravnost iz rastlin, iz rastlin! ske krme. Tudi to se je obema kemikoma posrečila da sta začela pridobivati rumeno snov ki rumenjakom barvo, iz rastlin in sicer v znaL nih množinah. Iz kilograma trave sta n Dr pridobila toliko rumenila, kolikor ga j, ui,k', no v 500 jajcih. Natančna kemična preii£S je ugotovila, da je to rumenilo nedvomno isto. vetno z barvno snovjo v rumenjakih. Ze pred nekoliko leti je odkril kemik Willstaett*r kj Z je proslavil z raziskovanjem rastlinskega žele-nila, sestavo jajčnega rumenila in ga je pri. dobival iz rumenjakov v njegovi najčistejši kemični obliki, kot kristale. Ti kristali .so tako značilne oblike, da jih ni mogoče zamenjati g kristaii-drugih snovi. No, in tudi kristali raat-linslcega rumenila, ki eta jih pridelala Kuhn in Winterstein, kažejo to tipično obliko. Ni tedaj^dvomiti, da gre za isto kemično snov. Kuhn in Winterstein sta šla v svojih ugo-tovitvah še dalje. Ne aamo v travi, temvei tudi v listih koprive in skoro v vseh preiskanih rumenih cvetih najrazličnejših rastlin sta ni-Ma jajčnd rumenilo. In še več: Orumenitev listov jeseni, vsa prebujna bravitost jesenskih Pokrajin «vira v glavnem iz učinkov iste snovi, ki daje rumenjakovo barvo. Samo najni. tančnejše metode kemične analize so sposobne Ugotoviti malenkostno razliko med rumenilom v jajcih in v rastlinskih listih, ta razlika pa ne obstoji v sestavi, temveč v postavi atomov t obojhem barvilu. Zdi se na ta način, da pre-deluje živalsko telo rastlinsko rumenilo z n«. znatnimi molekularnimi spremembami direktno v jajčno rumenilo. £arva rumenjakov ne nastaja tedaj šele v živalskem organizmu, temveč jo sprejema žival že iz rastlin, iz rastlinske hrane. Kakor se zdi to na prvi pogled čudno, vendar ima mnog6 nalik v ostalih pojavih živalske fiziologije. Mnogo snovi v rastlinski hn. nI, zlasti v ovsu, kvaau in v fižolovih lupinah, preide nespremenjenih v živalsko telo in ta jih tudi nespremenjene porabi v svoje namene. Te snovi delujejo kakor znani insulin iz človeške trebušne slinavke in jih uporabljajo isto tako z uspehom v lažjih in srednje težkih pri-merih sladkorne bolezni. Dalje vsebujej» rastline snovi, ki jih sprejme telo nespremenjene vase in ki učinkujejo natančno tako kakor hormon iz spolne žleze, te v starih časih so upbrAbTjalt ljudje takšne snovi v seksualne namene. Novejša znanost celo trdi, da bi ime-lo pomanjkanje teh snovi v živalskem in človeškem organizmu isto takšne kvarne učinki I kakor pomanjkanje vitaminov, brez katerih organizmi težko oboli j o. Takšen pomen bo imelo končno tudi rastlinsko rumenilo v jaj* cih. Do sedaj tega pomena še niso natančno določili, gotove pa je, da bo znanost odgrnila tudi to posamezno skrivnost izmed tisočih in tisočfh, ki nas obdajajo. -v', ■Ske as peUaflfne Sel|eve, |e »tam m mM «a SSM. J» Karaftfetefks a»trata Je ta. Kako je Edison oglusil Znano je, da je veliki ameriški iznajditelj Edison te nekoliko desestetij popolnoma gluh. V Ameriki, kjer zasledujejo in preiščejo življenje pomembnih mož do zadnje podrobnosti, 10 tudi takoj sldenili, kdaj je Edison izgubil svoj sluh. Pripoveduje se resnična dogodbica, k* ko je Edison kot deček, ki si je služil kruh t raznašanjem časopisov, imel stalno bivališče v prtljalnem votu brzovlaka med mestoms Port Heono In Detroit Dečko pa se je v vagonu bavll s kemičnimi poskusi in pri tem povzročil ogenj, ki sta ga komaj pogasila z vlakovodja Do sem je stvar resnična. Američani pa so pri-stavili, da je razjarjeni železničar tako divje dbdelaval mladega kemika s pestmi po glsvi da mu je za vedno pokončal sluh. Američanom Je bila SUrovost vlakovodje dovoljno pojasnilo za EdfsonOvo gluhost. Sedaj pa T»*1 znani izdelovale avtomobilov Henry Fod, 1» mu je Edison povedal, da na pripovedki o pretepanju nI niti trohice resnice. Vlskovodja j« pač dečku prepovedal povratek v vagon, ni P« nanj položil svoje teike pesti. Resnica o Edisonov! oglušitvi je vse čudnejša in nenava* nejša. Edison je Čakal na postaji brwvlsk» Je skušal stopiti vanj šele, ko se je vlsk tsw pomikati. Na starih vagonih pa so bile nloe slino visoko od tal, tako da se mogel pospeti v vlak, marveč je obvisel. M« se za ograjo, v selo nevarnem poJotaju^* zšdnjem hipu ja opazil nevarnost neki **len»-čir, ki se je sklonil k Edisonu, ga P<*rabiL® ušesa ter ga potegnil k sebi ns pkd»^ Pri tem Je Edison začutil močan pok v Iti od tistegs trenutka Je bil gluh. "Ako n* * ta mož res spravil ob sluh," je dejsl Edi^PJ poročilu Forda "me Je nehote paškodovsl P" trni, ko ml Je rešil ttvljenje." 1 ANGLEŽI SE NAJMANJ MNO«U<> • _____ NUra urádna angleška etatistika ug<*£ Ija. «s je dosegla Velika Britanije n " ^ evropskimi državami najn*je število Občim štejejo tam na primer komsj l^ £ na IOOO prebivalcev, Jih «trijl 17.5, na Francoakem 17.7. v Wz»)' W v Nemčiji 1S.S in v Italiji calo f7J PONDBLJEK, Vest! iz Primerja -Slovenski iive treta fctrebiti italijanski aH Italijan*! emigranti vence Slo Ljubljana, 26. okt. 1230. Fašistično tržaško hjaailo "Po-Trieste" že vedgo siplje žvepel na slovanske prebivalstvo Primorja. V eni sadnjih številk trdi, da je treba «vesti popolno kolonizacijo Julijske krajine z i-Ulijanskimi kmeti ter iztrebiti dovanski živelj, ki se obnaša sovražno proti fašizmu. "Popolo di Hrieste" trdi, da je bila vse ta pokrajina italijanska, da pa ao Italijani dovolili, da ao se naselili tja tudi Slovenci, ker so ee Italijani vedno bolj umikali v mejita. Zato je vsa ta pokrajina prav u prav italijanska. Ker pa se slovanske manjšine obnašajo ao-vražno do fašizma, naj ae jih iztrebi z naselitvijo italijanskih kmetov. Kdor izmed Slovencev je za fašizem, naj ga pustijo, a vse druge naj z najstrožjimi sredstvi iztrebijo. Zlasti kaže Popolo di Trieste na tržaško okolico, ki jo je treba Mrebiti slovanskega ljudstva, treba je uveljaviti raz-slastitveni zakon, da se torej kmgtije slovenskim kmetom s silo ali proti nizki odkupnini odvzamejo ter darujejo oz. drago prodaj» italijanskim kmetom, ktnaj bi jih "uvažali is jušne Italije. S tem prav zs prsv "Popolo di Trieste priznavs, ds je tržaška okolica neltftttjanska, slovenska. Zato se je seveda oglasil "Piccolo," drugi fašistični list, ter pravi, da je bil vendar Trat od nekdaj italijanski in prav tako njegova okolica. "Piocolo" torej živi v mnenju, da je Pri-morje sploh popolnoma italijansko po narodnosti. Pa se je vnela med Popolom in Piccolo velika debata. Popolo d i Trieste trdi in dokazuje, r«ka z nasilji, proti njej a ^ »testirati in proti njej ; J' predvsem boriti. ■ Spričo tega naailja fašistov ni čudno, da se naši ljudje s Pri-IJorskega selijo is dežele, v maj- lh""n-ri v Jugoslavijo, kamor PrHv^m zbežjjo y nenadn| j*. I i, v glavnem ps se selijo morja. Tako jih je odšlo ' 'n»'»eca iz Istra 262 oaeb, ■ « ptembra pa 622! Je( vlade. Namesto podpor nalagajo Itastj davke in uvajajo rasne obvezne prispevke sa "fašistično revolucijo", za vzdrževanje fnMatične milice, za zgradbo kasarn itd. — V H ruševju pod Naneeom so pokopali vaškega starosto, 85-letnega Martina Brneta. Pokojnik je bil dober kmečki gospodar in značajen mož — tako pišejo ljubljanski časopisi,, V Klani v reški pokrajini zgradijo tri stanovanjska poslopja za čaatnike in podčastnike. Stroškov bo 1 mlijon/in 491 tisoč lir. Plačal jih bo hrvatski kmet z davki. Zntfti promet i višini 20,000 metrov? Zgolj teoretično je dognsno, da bi bil srečni promet na velike razdalje tem rentabilnejši, Čim višje nad zemljo bi plula letala. Za praktično izkoriščanje tega dognanja pa je predvsem važno vprašanje: kolika je najmanjša množina kisika, a katero človek še lahko shaja. Glede na to vele-pomembno vprašanje so važni poskusi, ki jih je napravil prvi zdravnik pariškega letališča v Le Bourgetu, Garsaux, skupaj s svo/ima tovarišema dr. Charle-som Richetom in dr. Behaugeom. K znanstveni opremi tamkajšnjega letališča spada med drugim tudi tako zvanl 'Ta vil Ion Paul Bert." To je prostor, ki se lahko z ra ko tesno zapre in v katerem se lahko uravnava poljubno visok ali rfizek zračni tlak. O sebe, ki jih za poskuse zapro v opremljen letalec, še sdeleka ni* ao tako velike, kakor ao jih mehanično zračunsl i na podlagi Ber-tovega pravila. Garsaux In njegova sodelavca pravijo takole; "Ako ima atmosfera, ki jo vdihava letalec 90 odstotkov kisika, potem ae lahko dvigne kvečjemu 17,000 metrov visoko. Toda U višina je povsem teoretična in jo bo praktično te* ko doseči, ker se letalec duševno in telesno te poprej tako isčrpa da ni zmožen niti duševnege niti teleanega dela. Največja prek tično doeegljiva višina utegne bi-ti nekako 16,000 metrov." Dejanski je uspelo izkušenim višinskim letalcem doseči v ne-produšni celici v Le Bourgetu podpritiske, ki odgovarjajo raz-redčenosfl zraka v višini 18 tisoč metrov. Potem pa se je sko-ro vedno pojavila omotica, taiko da so morali poskus prekiniti, j Toda sa polete v velikih viši nah ne prihaja v poštev samo kritični pritisk kisika, ki se gle-de na žlvljensko nevarnost itak ne sme zmanjšati pod neko skrajno mejo, marveč mora kiaik celo imeti normalni prltiak, ka kršen vlada pri tleh. ako hočemo, da se pri potnikih in vodniku ne pojavijo neljube motnje Kabine potniških letal, ki naj bi vozila 16 do 20,000 metrov visoko, bi morale biti popolnoma ne-produšne 1n bi bilo treba skribeti, da bi se v njih umetno vzdrževala po eestavi in pritisku pravilna mešanica zraka. Umetno pa bo treba preskrbeti tudi primerno zračno mešanico za motorje. (živ. in svet.) ÍIOBYITX iTO ;|tii Tuberkuloza ae pozia stanu ta prostor, se lahko pogovarjajo z vnanjimi opazovalci po telefonu. Pri zelo nizkem zračnem tlaku, ko zraik ne doseže več telefona, pa se vrši sporazumevanje s pomočjo dogovorjenih svetlobnih signalov. Vrhu tega pa lahko ek-sperimentator nadzorjuje poskusno osebo tudi skozi majhne linl-ce v steni, prostor, ki je prav u-doDno opremljen, se fchko s posebno pripravo, v kateri izhlape-va metilov Klorid, ohladi na 60 stopinj pod nličlo. - , M Letalec, ki ga preiskušsjo v tem prostoru, ima psed seboj karto, na kateri so vrisane vse najvišje gore in zaznamovane najvišje višine, ki so doslej dosegli baloni in letala. Nad karto pa leži cevka živdsrebrnega t laik o-era, ki kaže vsakokratni podprl-tisk v poskusnem prostoru. Fiziolog Paul Bert je na podlagi vestnih poskusov izrekel domnevo, da je samo od množine kisika v zraku odvisno, ali kako .„ živo bitje v dotični atmosferi " lshko zdrti, sli ps mora poginiti. To množino kisika, ao Garsauz in njegova sodelavca imenovali "kritičtfi pritisk kišik*[\ in je po Bertovem naziranju pri baro-meteraki višini 30 milimetrov. Po njegovem mnenju Je vseeno, kateri drugi nevtralni plini ao še v zraku. Samo da znaša delni pri tisk kisika vaaj 80 milimetrov, pa je še dober za dihanje. Človek bi tedaj tako dihal tudi sam kisik, da le ni pod kritičnim priti-skofliB Poskusi v omenjeni srskoteeni celid v Le Bourgetu pa so poka zali povsem drugačne rezultate Predvsem so Izločili pri teh neko napako, ki ae je vrinila med Ber-tove eksperimente. V veliki celi-d, ki ima 42 kubičnih metrov prostornine, namreč ni prišla do veljave ogljikova kielina, ki so jo tedihavale poakusne žlvallce (ptice in kunrf), dočim so se pod steklenimi poveinlki, s katerimi je delal Bert, žlvallce od nje zadušile. V Le Bourgetu so ostale ŽIvsH 6s pri «ivljenju, ko js «is-šal pritisk k laika aamo 20, s pritisk dušika le 67 milimetrov. Ze «lične primere je tedaj Bert podcenjeval trdošivoet živali. Ako pa se zmeša 60 odstotkov kisika In 40 odstotkov dušika, mora Vest, da sin predsednika Hoo-verja trpi na tuberkulozi, je menda osupnils mnogo ljudi. Ali tuberkuloza ne prizanaša nikomur in njena žrtev utegne Jbitl mladenič sli atarec, debeluh ali suh, močan ali slab, meščan aH kmet, reveš ali bogataš. /Dejstvo je, da skoraj vsi odrasli ljudje v civiliziranih deše-lah imajo klice tuberkulose v .................znašati pritisk kisika vaaj 60ml- , Kine naš slovanski živelj «metrov, kar snsčl ds je bila v * 'r i morju deloma na evojih po ! tem primeru Bertova vrednost 30 ¡¡¡'¿¡¡.deloma odhajajo iz de-¡mm prenizka. tel* j , ' •* ** ln liorna hirajo v fsšiatič- m L**" Is Primerja. — « «ukovega odhaja oeetfc mož PAr*"ntino. Tja se odprsvljs JV*kaJ fantov tudi Is Clgin-forskem svetu Je še dosti ry W. zemlje, ki M ss dela is-ZTl** v p[oá** čs bi mogel rf^kmet. Še pustom ps slo- ' r'' * i kMt - - / ^ Nsdaljne preizkušnje so poke- ^^ «sle, da Je v zmeseh. ki so jskoi^ bogate kisika, njega kritični pri-tisk vobče precej visok. Potemtakem ne zadošča — kakor misli Bert, da je trSbe zgolj podvojiti ali potrojlti množino kisika, ako ee zračni pritisk dvskrst ali trikrat smsnjšs. Z dragimi bese višine, do katerih ^ae lah- Čaj s predsednikovim sinom, sil >adl pljučnice, influence, prehlada, premalo spanja ln drugih vzrokov, klice v našem telesu nas napadejo Hi SS boleaes ras-vije. Ozdravljenje tuberkulose J* odvisno v prvi vrsti od tega, dn se bolezen pravočasno odkrije In da se bolnik strogo drži predpisane kure. Najbolj glsvnl fsk-tor v zdravljenju je počitek v Klice tuberkuloze lahko napadajo vsak del telesa, sli nsjbolj pogosto se lotijo pljuč. Nsšii pljuča morajo delati s vsakim dihljajem, zato je počitek zn njih le relativnega pomena. Ks-dsr se vsdimo, hodimo sli ss kre-tamo, dajemo še veš dela plju-čim. Njih delo je najlažje, ks-dsr spimo ali mirno ležimo v postelji. Zato je sa zdravljenje tuberkuloze absolutno potrebno, dafcolnik leži v poeteljl v svrho, da pljuča Imajo priliko, da se borijo proti bolezni. Večinoma ljudje mislijo, dn kašelj, bljuvanje krvi ali mrzlica ao edini znaki tuberkulose. TI so le pozni znaki bolesnl. Rani znaki so slabost in čut utrujenosti. Razdražljivost je tudi eden Izmed ranih znakov, ravno tako pomanjkanja teka In neredna prebava. Bolečine v prsih aH na hrbtu Je tudi znak, dssl ljudje jih dostikrat smatrajo sa revmatične bolečine. Tuberkuloss nI več ona nevarnost, ki je poprej zedoblla ss njo Ime bele kuge. dtevilo smrti j« razmerno padlo več kot za polovico od leta 1200 naprej. Nekateri ao mnenja, da tekom 60 let tuberkulose sploh ne bo več v Združenih drŽavah. Za one, ki spoznavajo pravočasno znake tuberkuloze, je absolutno potrebo, da se obrnejo k zdrsvniku in se ravnajo po njegovih predpisih. Nsds m ozdravljenje Je odločno vtsme-Kako dolgo se Bo moral zdraviti. Je atvar, ki je raztttaa v vsakem alučaju. Vsi oni, ki o-zdravijo, pa morajo paziti, ds ns pretiravajo nI v delu, ni v ss. bsvi. ni v skrbeh Drug napad js lshko dobiti ln še težje gs je osdravM. rui. John Hsgenbeck: Let n kralje diuafle Lov ns divje mri je bil vedno velika drsnost in pomeni še današnji dan tveganost. Najtežje je pri tem poslu nsatavljanje pasti. Mož, ki opravlja to delo. je neprestano v veliki opasnoati. Koliko lažje je, če pretiš skrit za skalo s puško v roki in sprožiš smrtni strel, ko se pokaže tiger 1 Lovci pripovedujejo, da gs ni nastavkaIca pasti, ki ne bi prej afi slej v svojem poklicu končal nasilne smrti. Za tistega ki je kdaj okušal t0 straat ter se ga je latllsj nevarnost nI tvegal, življenje nego opustil sslesovs nje tigra. Lovil sem vsakovrstne sveri-ne, vendar eem se nekako ape-cijslisiral na tigra, in 26 šivih tigrov, ki sem jih sadnjič prinesel s svojegs potovanja, pomeni pač svojevrsten rekord tudi v tej navadni stroki človeškega udej-stvovanja. . % Tigre se lovi v pasti, ki so po dobite pastem ss miši, ls s to razliko da so večje. V past nastavijo zverini kofp sli kokoš, ki tigra prlvsbi v bližino. Cesto mine teden ali še delj, preden tigra svsbi vonj vsbe. Niso redki primeri, ko hodi okrog pasti po ves teden sli celo štiri preveč, vendsr ae navadno tudi ne oddalji od nje, marveč jo vztrajno čuva in čska, da ga vanjo primora skrajna sfla. Prenos tigra li vabe v kletko ni tako teftka reč, kakor si kdo misli. Vrata v kletko prislonijo na moč bllsu pasti, potegnejo Is njih železne palice in tigra s palicami toliko čaaa dražijo, da ss nsposlsd poda ter sleze skorfl odprtino v Ječo. V kletki se sver ne udomsčl ksj kmslu. Caslh kaže celo mrko upornost V takšnih primerih imajo za tigra posebno sredstvo. V kletko namreč namečejo šope suhe trave ia jo tsfro. Dim je tigru silno soprn in tudi ogenj mu ni všeč,; {sprto kletko odnesejo potem domačini na močnih droglh v taborišče lovske ekspe-dlcije. Časih ss primeri, da tiger uide poslati nlzosemska vlada v gozdove bataljon vojakov na pobija-nje tigrov. Ustrelili so nič manj ko 600 sveri, s to je saleglo toll ko, kolikor kapljica vode v morje. Razlika se-«koro ni opasila V divjini, kakor Ja n. pr. na Sumatri, se plodijo in mnoie tigr kakor pri nas saJei. NIČ redkega ni, če vrže tigra mlsde tri do št! rikret na Mo. \ V zmoti bi pa bil tlati, ki meni da je najtežje uloviti tigra. Mnogo tetje gs je sslmlllrstl evropskemu podnebju In ga prlneatl v Evropo. Zver se sek> teško privadi novim klimatlčnlm razmeram ln novi hrani. Ta spremem ba je tudi bistveno vašna in po navadi edina kriva, da toliko ti grov pogine, preden jih privedejo v Evropo. Samo tisti, ki Žival natanko posna in s njo rs v na s ns j večjo ljubem I jo, more tigra ohraniti pri iivljenju ter mu po-msgsti, ds prešivl nšvamo krftso prevosa in prilsgojevsnja v novem svetu. let rezlekemja i Narodi, kl so stanovsli ob brešju Sredozemskega morja, ao Še sgodsj začeli prodirati v no- ,» vi tranjost "črnega" dela zemlje, najet dni. Vabi torej ne saupa Mi vemo, ds so stsri Egipčani še svojem telesu. Kadsr odpornost - telesa je oelsMJšna radi prave- P*«» * navadno JoJ l Na nekem likegm dela, kakor je to bil slu- naše odprave si Je primeril takšen slučaj. Vrsta kletke so se nenadoma zrahljala ln odprla. Jetnik ni čidcal, ds mu jih sapro, Epsk je kfstko in mslo porabil llko in skočil v svobodo. Ka-■ bi* trenil. Je bil na prostem. NosaČi so se v straha raSbešall na vas strani, misleč, da bo sdaj po njih, toda ti>*r J« tako smeden, ds ni vedel, kaj storiti Urnih krač jo Js Ubssl v džun glo, da as skrijs pred njimi, ki lo mu malone ugrabili dragoceno prostost. PM HM Tiger ns Sumstri se jedvs boji domačinov. K drznost! gs posebno nsvdaja telesne slabotnoat ondotnega ljudstvs. Cesto se pri meri, da tiger vpsde med prebl vstoe, popade katere ter sbežl s nJim v h os to, kjer gš premelje Drugsče ja t belokoicl. Njih s« tiger močno boji in ss Jih najrajši oglbljs. Ssmo čs js ranjen sM Če gs lovci asženejo v stisko, ee vrše na belopolte sslezovsl ce. Posebne poglavje v lovu ns tigra je potuhnjen ost te svari ne Lovec m mora vselej, preden se pribltta tigru, preveriti, al! Je zver mrtva, sil ns. NsKtofcrat se ja sgodilo, ds Je bil tiger ssmo dbstrsljen in je potem strašno rszmeearil nasprotnika. Lovec mora torej bftl zelo oprezen, ds gs tiger ne napsde Tiger razlikuje med črncem m belcem s svojimi Izvrstnim vohom. Zs njsaovo Inteligenco ps Js snsčilno tudi to, ds raslfkuje celo med vrsto in načinom obleke ia polti. Lovci aa kralja džungle ao imeli aUfeetokrat priliko opa-zovatl njeffcvo blstroamnost v tej MMiš^ Vobče morem prisnsti, ds Ijs-dje, in t«Mfl lovci ns tigre, Aestokrat podesslujsjo Inteliifnro te svsri. Ns flmnstri ssm Hnsl priliko oposovaii kako tiger potna celo nsokralnost domnMnov Zasul so ml pHmeri, ko eo Isšal ti gri nov s polja, da so jih napadli pa se Je šs tu#, da sa da se Je Isprscafla naselbina In so ostali doma sami a-trod la SUfti. Potem so m krvo loki vrgff na onemoglo dsro ter Jo podsvlli, prsdss Je t / r .11 Pred leti eo m raimara v gil tsko poostrile, ds je I prsv dobro posnsl! dežele, ki so mejile na Egipt na sspadu in na jugu. 8tarogrškl pašnik Homsr tudi ns omenjs samo "zamorcev", smpsk govori tudi o "pig-mejlh," ki so jih p| ljudje dolgo imeli le ss bsjeslovns bitja, ki Jih v resnici nikjer al. dele moderni sfriškl raziskovalci so ns* leteli v pragozdovih centralne A-frlke na človeško pleme, čegar pripadniki ao bili salo majhne poeta ve, prsv ksr opisuje Homsr "pigmsje". 8tsrogrŠki zgodovinar Herodot, k! ga Imenujejo tudi "očeta sgodovlns in semljspi-sjs" in ki je šjvel 600 let pred Krietusom, pa pilpoveduje, ds so stari FanlČani šs objadrsll oe-lo Afriko 600 let pred Kristuaom. Omenjs dalj« tudi skspedieijo preko puščsve Sahare v kraje jušno od puščave, is vir rake Nil so tudi dolgo Iskali. Egipčanski faraon Psamstih Js dal hraniti precejšnje število dečkov le s ribami« ds bi se še sgodsj navsdili ns hrano, ki jo bsje užlvsjo lju djs ob iavlru Nlls, Druge tfotke ps js trsnlral ns žejo, ds bi lsž je prenašali teisve v Bshsri, ka mor Jih Je hotel «poslati ns razi skovanje dešele. Tudi stsrorlmskl vojaki so prodrli prsko Sahare do Sudann (Južno od Eglpts.) Kartažanl ps so prodrli celo do Gvineje (ns zspsdu Afrike), kjer so nsšli "kosmate ljudi", ki so Jim dsll Ime "gorila". V srednjem veku pa Ja rasi-skovsnje Afrike selo napredovalo. Portugalski princ Henrik, ki so ga imenovali "mornarja", je poslal več ekepodieij ob sapadno-afriški obali, ne ssmo zsradi zlata In slonovs kosti, smpsk ds bi našli pot v Indijo. Tods «sls Itts li Uartadje \AaMtMkr i^Uvake Msradle prejtajl «lesea ae De »etš. ■ešalk Heever seáal ss Jas, SJer | [pesvtll «M gvrm swlallsiaa. Ns SUM sa videti. |Im avaré jMelele »rad eerttUeUfniaii ldejs»t, jki M jhi ajesoveai sa-irdllu «MUNtavllr asprMlek aesaaiesalk». Am.rtk« i» > ut K.lr- asa«,* ki 4a|e snak« prilike ka naarašek vnssi Svojim »ir^vi)«m»a.N Je Ml 1407-96. js dosegel Indijo po poti okoli Afrike Vaaco ds Osma. Ko ps so odkrili Ameriko, kjer je ljudi čakalo ogromno delo, so se tudi v Ameriki spomnil! na Afri ko in Isdjs ss Udjo Js plula tja, ds so voslli iz Afrike v Ameriko črne sulnje. Proti tej trvovlnl ee Je sicer civilizirani svst uprl, ssto ps so ssčsll sužnje isvsžatl Arabci. UU 1766. ps so ustanovili v I»ndonu "družbo sa rasiskovan-Je Afrike." Nsjpraj s«a hoteli prodreti do mesta Tlmbuktu, tods do t js Je prišel šele Francoz Celile, ki se is prsoblekel v mo hamedanca. Tja je prišel s neizmernim! napori, s videl je, ko je tjs prišel, ds mesto le ni tsko bsjno bogato kakor ao pripovedovali. Najznamenitejši ragiskovsler Afrike ps js Dsrid Uvingatot,« To Js bil prvi Evrope jas, ki Je prepotovsl Afriko od sapsda do vzhods, kjer Je odkril "V&tori JsM-Jesero, jesero Njaasa IfeJsvl» veietoks Kongo. Llvingatone pa je neimšoms "sgisir ia ds gs nsjdfjo, so orgsnisirall f Ameriki velike sfriško ekspsdidjo, k! jo Je vodH SUnler. ki Je Uvlng-•tona tudi ras sešel v bližini Jr liiilpiMlili Lets 1222. ao^prvlš pogkux.li potovati po Afriki s stlsmobl lom. Psljall so ss Is AJfttra v Tlmbuktu v sredini Afrike, kaše ras tračno prišh v 2 ted- zeiedauju konireie V novem kongresu ss obeta koalicija demokratov s prograslv. nlml republikanci Wsshington, D. C — (FP) — Ali bodo damokratje ln progresivni republikanci pritisnili ns predsednika Hooverjs, ds skli-čs isredno kassdsnjs kongrsss v mesecu marcu, ki naj rsspravlja o vprašanju bimg>oaelnostl T |fo vprašanje Je sedaj pred bodočimi savesniki, sa katero ss sanlma organislrsno delavstvo Gotova stvar namreč je, da se republikanek! kongres, ki ss sni-ds 1. decembra, ne bo savsel sa rešitev vpi^Šanjs brezposelnosti, Zs sklicanje izrednega sbo-rovsnjs kongresa js več vsrs-kov, msd temi reorganizacija o-beh zbornic ln predložitev nove-gs legialstlvnoga programa predsedniku Hooverju, ki ga bo lahko eprejel ali vetlral. V prvi vrati es gre ss Norrlaovo resolucijo glede hromih račJakoy, sa predlogo ss odpravo injunkcij In določitev aproprisclj zs odpo-moč brezposelnim. Demokrstje bodo kontrolirali aenst, če H jim posreči kosllcJ-js s prograslvnlmi republlkšnci kot so Norris, Ls FoHette In Bo-rah, Tsks kosMelja js mogočs, če bodo delavske orgsnlssclje, posebno žuleznlško bratovščine, ki so igral» veliko vlogo pri is-volltvi demokratov, hadatirsle ns to. _ Huhaškl Mon v IINaoisu gre h I Chicago. "Tribune" na|>o. veduje konec prohlbičnegs saltona v državi Illinois čim SS salde nova legislstors v prihodnjem januarju, luksčl so Izgubili večino v držsvnem senstu in niijs zbornica Js šs bolj mokra krt Je bils prefc4oraj bo sakon s lahko-to odpravljsn., Potsm ostans \ moči »sme še Volsteedov Me rslal zakon« — fitetje glasov, od. danih v referendumu o prohibicl-ji, ni še sdai končano. Kolikor js znsno, so ss vollld v flllnolsu iz rekli s vsč kot milijon glssov i proti 420,000 ss odpravo držav« ntgs prohlbičnegt sskons. POMANJKANJE SOLIDARNOSTI MKD DELAVCI Filmski operatorji se niso pri-družili stsvkujočim godbenikom St. Louis, Mo. - (FP)-Stlkl med godbeniki, odrskimi delavci ln filmskimi operatorji so ae srahljsli v St, Louisa, kakor so ss tudi v več drugih mestih, ko so zaatsvksll ortfsnlilrsnl god-benHcI. Po dogovorih, ki so bili sprejeti na kanfsratcah teh delavoev, bi morali odrski d sls vel tn filmski operatorji nestoplti solidarno t godbeniki, ki so sastavksll. Napovedati bi morali simpatični štrsjk. Stavka godbenikov traja še od mesece svgusta, toda fllmakl operatorji ss jim no. čsjo pridružit!. Simpatična stav« ks, ki Js bila napovedana sa 6. novembra, ss nI ItvriMa. RsdB pomanjkanja solidarnosti ba štrsjk godbenikov nsjbrš izgub. .....i Akaijs sa ddprava lajunkelj N^w York, — Unija sa sme» riške clyllne svobodščlne Je rsa* poslala okrošnlos ns vss delav« ske unije, v katerih JU) urgHu naj pritisnejo na dršavne legi» tlsture, ds sprsjmsjo predlogo ss odpravo Injunkcij, ki Ijh iV postajajo delodajsld proti de. tavcem v Industrijskih sporih. Ponovna obravnava proti komm Loa Angelm, Cal .—Ker m po. raanikl niso mogli ssdlnltl gleds krivde štirinajsti! komunistov, Id so bili armiran! 1, svgusta, ker so ss udelešill protlVoJnlh ds-monstracij, js bils odrejsns po> novna obravnava, ki m ba otvo* rila 21 novembra. ODKOD MLINI NA VETU? Horlalistlčnl ksndldalje nadul« tereni v New Yorks New York.Trije aoclsllstič-nl ksndidstje — Clsesssns, Brown In Nina Hillqult — ss državno s born ic o, o katerih je bilo poročeno drugi dan pe volitvah, da so isvoljenl, ao po končanem št*Ju glasov ostali v msnj-Šlni. Demokrstje so Jih nsdgls-sovsll. a Amerike m ksks Is zmrssje . hkrstu Angeles, Cel. — Dne 7. novembre jš bilo tu 90 stopinj vročlnt. New York. — 7. november Je bil letos najmrzlejšl v zgodovini mesta New' Yorka Termometer je kassl oflclelno 29 stopinj In ponekod 26. | Denes Te raslskujejo Afriko že t Istall m spenje Je opravičeno, ds bomo kmalu Imeli prav ns-taačae zemljevide "črnega" dele 2M0a» " Slikoviti mila! na vatsr, ki ss včasih tsko prijetno ošivljsli In lepšali «oiii kakšno essr poste pokrajino, vedno bolj isginjsjo, ker jih pregsnjs moderne tehnika. foglnjsje ps ti mlini ests ns Holandsksm in v Apanijl, kjer ss Je nekdaj boril proti nJim sna» ni junak Don KUot s svojim pomočnikom Hsnchom Pssss. Sate ps so postsviii v obeh deželah stara ln /.namenite mline na v» ter pod zakonsko zaščito kakor zgodovinske spomenike in ssščl-titl Jih hočejo sedsj tudi v An* tfUJI. Predlog, naj tudi AngllJs zaščiti milna na veter, Je dal pa po* vod sgodovlnsrju Pow|es-u, da Js napisal študijo, kako so milni na veter nastali In ksko so prišli ns Angleško. Prej to mislili, da so prinesli mtlne na veter v Anglijo križarji. l'owles Je ps dokszsl, ds to ne drži, ampak saneall so Jih tja Vikingi, k! so Jfc rasšlrill tudi po ostsH Evropi. Viking! sa potovsl! daleč v Rusijo po košu-hs, odkoder so prinssIl s seboj tudi vsakovrsten orijentalekl denar Perzliakl densr ps ao našli tudi ns SvMskem, ns Islandiji in ns GranlsndlJI In nI dvo* ms, da so gs prinssU tjs Vikingi Persljs pe Je domovlns mlinov na veter In še ao Vikiagi hodili tja, so videli tudi mline !n sa Jih potem napravili tudi doma. Ns Holandtkem ps ae vpeljstl milne ns vater v 9. stoletju. PH vsákt ipmwW naalova m] m vselej omeni atari ia aovi assler. Uflravništvo nljndno apelira, da dre-fttp«d tajniki la tajale« ta apeftevafc PtfM« Godina, apravitaJJ. ■ '.....ifr.h, NE KAÄLAJTE! D*Ha hitra «dr« vito »m * *--*---------------I-» , i , •asatamt, aiUMan w »U«. «tkliw a>i> kalne a Bawwim WalMiawa. PHUokljMpH w.Ur.h in atraaii i« i 4« tat. Vama la a«**», i ¡¿"Äst Mor v pisma la el aarečite Presvete, lat, U |a vali laataiaa. Pojasnile:—Vselej kakor hitro kateri tak Banov preneha biti Osa SNPJ aH še ee prosa» pvaC od drnšine ta bo sahteval sam »raj Ilat tednik. ta* maral tisti «lan la dottfne drnftln«. Id Je teko topne narateaa a« dnerstt Proeveta. te takoj nasnenM npravniitvu Usta» I» obenem doplačati deMm vsoto Bata Proereta. Ako tega ae stava, tedaj mote sprsvnlitvo sstfsM datum sa to vsoto aaročniku. '"•..»■ , . f * — - ¿S08 £ ET V V nom, častitljivim mistrom Hunter- 2elJczncva*KekalJ Marijana DARINKA (Persel n j* I' 1ST m jasi Poročila se je. Poleti j« hodil« v vilo na na odmor. BIU je srečna. Inula jé tri otročičke. »Uri Urbanov oče jo j« primahsl I včasih na Jaso. V vilo ni hotel. BHo je notri pregosposko. Raje je sedel v parku in se sme-jal otrokom, ki so kobacali okoli nJega. V jeaeni in spomladi je hodil nadzorovat hišnika in vrtna dela. Dobrodušno j« svetoval obrezovanje sadja, sajenje mladik, gnojenje in drugo. Hišnik, ki je bil izučen vrtnar, Je poslušal rad starčka, ki je od lete do leta počasneje korakal. In nazadnje ga nI bilo več. Odnesli so ga na vaško pokopališče. Leta so zbešala mimo Darink«. Kakor besni, beli konjiči. Postal« j« »Ifvna. Goato-vala j« po velikih evropskih me«tlh. Uspe» jo je upijanil. Umetnost jo Je zaslepila in po-zabijala je na dom, moža in otroke. Cveto Je prišel domov. Nj« ni bilo dom«. Otročic! so ss igrsli v kakem kotičku. Pestunja je klepetela s sobarico v go«p«Jlnl sobi. Kuharice tudi nI bUo nikjer. ^ On Je bil žalosten. Cutll Je, k«ko J« umetnost razjedala njegov dom in kako je zijala vedno večja praznina med njim in Darinko. Truden je bil. Imel Je veliko dela in dober sa-sluiek. Živeli bi bili lahko kakor ptički brezskrbno. Ali ona, ona je blodila za lažnjiviml kič kam i... Večkrat jo Je ž« opomnil. Ona pa se je zasmejeta sladko r«koč: "Pusti dragi! Za umetnost sem rojena, a n« za vsakdanje malenkosti! Ne pridigujl Bom postala slabe volje!" Poljubila ga je In on je popustil. "Ne gre več tako!" sl j« mislil on. "Rosno morem spregovoriti z njo. Kaj pa ml«H! 8lepa Je... In ubogi otročlčkl! Sami, «ami. i Bilo J« le polnoči, ko j« on legel sp«t. Proti jutru J« prišuštel« v «p«lnlco. Malo j« bil« vinjena. < "Darinka !H Je rekd. *1U zopet teko pozno!" "Rano, reci raje!" "Žalostno J«!" Z« zopet začenjaš staro p«««m!" "N« morem drug«če. Povem ti, d« mi ž« preseda tvoj« življenje!" "A teko! Kaj t« p« briga, kako živim!" "Oho, ti «I moja šonat* ' "Jaz vzdržujem s«ma sebe!" "TI si mati!" "No, tudi N«v«nk« J« mati, p« Lsla, p« Jana, pa . . . p« . . ." "Žalostne matere!" "RodiU smo, «II nI dovolj! Ce p« morate vi moški a«d«J m«lo pozabavati svoj« otroke, a je to taka nesreča?" Tvrdka Spencer k Co., komisij« lo «gentur«, J« Imela gvojo pisarno v petindvajsetem nadstro-pjd enega nebotičnikov v Chica-gu. Mister Spencer, duša v««ga podJ«tj«, Je sodel vzleknjen v ssml sr«Jcl v svojem naelsnjaču; noge je po amerikanski, navadi položil na pisalno mizo. Pravkar sl je prižgal svojo sedemintrideseto cigareto in očitajoče j« ari n« svojega družabnika, mtatra Smith«, kl J« tudi v sami «r«jcl sedel n« nasprotni «trani mize ln srebal whlaky a «odo. "Well, Billy," j« dejal Spencer in vrgel utlgallco n« tU, "U si popustil in nobena nova idajs se ne rodi v«č v tvoji gUvi. D«J, nspni vender m«lo tvoj« Usuše-ne možgsne. Rsbimo novih idej, idej., ki bodo k«J nesle, Po čemu ps mi bo družabnik bres glavnice, ki nim« nobenih idej? —--All me rezumešT Smith se Je popraalul po pleši ln v zadregi odvrni): "Seveda razumem, Jack — miatl m« A« nekaj dni v miru. 81 bom i« izmi slil sjiet ksj novega." Spencer je hotel ravno nepotr ti j ivo nekaj odgovoriti, ko Je sa l*el telefon. Prijel Je m slušalo nt* dn bi izpromenil svoj protesten položaj. "Hallo! TVjkaJ Spencer k Co. "Mister Spencer," Je sasvenel |m> telefonu sonoren gl««, "ne rdi sc* ml poeabno vljudno od vas, da govorite z menoj, pri tem pa držite svoje noge na pisalni mlzir. "Ka-a-jr Je od začudenj« komaj hlipnll Spencer In nehote spuatil svoj« dolga bedra na tla. Cigareta mu je od za pre paš-Čenoatl padla U uat. 'Tako — hvala sa vašo pozornost", Je nadaljeval giaa po telefonu. "Ampak, mieter Spencer, vaša cigaret« vam Je padla na tla ln vžgal« vam bo nelep ms dež % parket. Va«J pohodite jor Spencer ae Je tiar davil. "W«ll, mlster Spencer," j« nadaljeval glas, morem A« mnogo, v«č. Vidim, kaj s« dogaja v vali pisarni in prav zadovoljen sem, da 9« tudi val družabnik u-deleiuje mrjineg« r«igovora." Spencer j« rssburj«n vzel iz š«tulj« novo novo djfareto. 'In kaj hočete s vsem tem, sirf j« vzkliknil od" osuplosti v«« zadihan v slušalo. "Predvsem oprostite, mlster Spencer, d« v«m od tod n« morem prižgati cigaret*" Je glas prijazno nadaljeval rasgovor, "toda tako daleč i« nisem a svojo Iznajdbo. Pa k stvari, «ir. Sklenil bi r«d z vami fcnpčljo, lepo, gladke kupčijo. Ce vam js prav, se oglasim v četrt ur« v vaši pisarni r "Pridite!" j« dejal Sbsncer in se zaman trudil, da hi is kaj po-vedsl. Ko JetUšal. da je zveta "D«rinka, ti ms ne rszumeš!" "Se predobro! Tebi ni prsv, d« vživam, da živim — da ae zabavam brez tebe. Sama grda nevoščljlvost te je ..." "Darinka, ne govori neumnosti!" "Ti pa pametnih reči! Veš, naveličala s«m s« tvojih večnih opominov! Imam tudi jas živce . .. Prepovem ti, d« se meš«š v moje življenje 1" fer ; 4» i "Oprosti!" "Nič ne oprostim! J«z sem umetnic«. U-metnost Js nad vsakdanjostjo!" "Ampak pijančevanje, ponočevanje?" "Kaj, kaj!" ^ "Starokopitnež, la počakaj me! Ti jo že zagodem, da se bo smejal ves pametni svet!" "Darinka!" "Moči! Sovražim te, ker si kakor stiskalnic« za grozdje, izcedlti hočeš moj umetniški sok! Čakaj!" ft "Darinka! Ne mislim tako hudo!" "Meni Je dovolj*. Bazžalil sl me ... Blatiš umetnost! Čakaj I Čakaj! Umetnost Je široka, svet prostran . . . Čakaj osvetila se bom . . On Ji nI odgovoril. Videl je, da je zelo razdražena in obrnil as je na druge stran. Ona je UrfU in kmalu zaspala. Inka nIj odgovarjala možu. Izogibala in bila/ še manj doma kakor pop reje. CVeto je dobil telegram. BU je od žene. Naznanja mu, da ga je za vedno zapustila in da $dhaja v svet kamor jo kliče božaneka u-metnost. Otroke prepušča njemu, češ da je on moralen ln dober oče. Poklanja otrokom vilo na jasi in ga prosi, naj jo pusti na miru. Lahko vloži tudi toibo za ločitev zakona. w -< " «e rekel in si vprl žene. Kakor an-obsedel bes ... kaj bom z njimi V Pohitel je v otroško sobo. Igrali so še. Razveselili so se očete ali js starejši sinček dejal: "Očlut potem! Ne moti n«s sedaj. Ravno se Igramo, kako podimo svojega kralja pal* čkov, ker nam ostalim palčkom ni dovolil, da posekamo v gozdu mušnioe." Oče Je potrpežljivo čakal, da so ss otroci naigrali. Potem je Šel z njimi na sprehod, da bi pozabil, v prirodl v njihovi družbi stoje gorje. Dopoldne Je bil samo zdravnik-oporator, popoldne pa oče. In tako Je bežal čas in otroci niso pogrešali matere, saj so bili malo vajeni na njeno družbo. (Konec Jutri.) " tfttl izkušenj, kako še mora taka iznajdba širokopoteano izkoristi Lahko vloži tudi tocbo sa ločil "Kdo bi si mislil . . ." Je «v dlan. . . . Čudne so fi bila . . . Sedaj Jo Je ob« sobi ju je 1 notarjem mistrom ■noter, "založite pred pregledom njegove iznejd* be v moje roke ček n« desettl-soč dolarjev kot varštao. Prosim v «s, d«' pregledAte moje letfltl mscij«. In tokaj je pravilno izstavljena pobotnica." Formalnosti so bile kmalu ure-ene in Spencer je izstavil ček na desettisoč dolarjev, ki ga je Smjth aopodpisal. Noter je spravil ček v svojo listnico in se je poslovil. "Tako, sedaj smo disto sami med seboj," je dejal Hunter. "Po-trpite samo trenutek, takoj pri nesem svoj aparat." Odšel je v sosedno eobo in zaprl vrata sa seboj. 'Tak oael," J« šepnil Spencer svojemu družbeniku, "pusti oditi svojega pravnega svetovalca, predno so končan« pogajanj«!" Toliko lažje bova opravila : mladim možem!" j« prav tako ti ta odvrnii Smith. Minilo je .nekaj minut, toda Hunter se še ni vrniL Spencer Je pričel postajati vznemirjen. Čakala sta četrt ure, pol ure. Iznaj-dltelja še vedno ni bilo n» spreg gled. Nenadoma pa Je vstopila gospodinja in vprašala, če ata morda gospoda od tvrdke Spencer k Co. "Seveda sva!" je besno zavpi Spencer! "Kje za vraga pa tič mlster Hunter ? !"■■■■ "Nekdo je pravkar oddal tole pismo za vas," je odvrnila gospodinja. — "Mi« ter Hunter pa je z nekim starim gospodom že pred pol ure xapñátil stanovanje. Dejal je, da se takoj vnie." ■ Zla slutnja je aprektela Spen cerja in hitro je Utrgal gospodi nji pismo in role ter ga odprl. Ko ga je naglo preletel, je preblede ln se spustil v najblŽnji neslan jač. včasi tudi zabriizga. Kadar pa smejejoLf se 9idi zgolj rahlo premikanje gornjih ustnic. Nekaj albanskih pregovorov ~~ j glava zagreši, se z glavo mački se d« jesti, redi je rdeč pl«men na streli ko črn dim v hiši. Star pes ne poetene nikdar ovec. Beaede ao žene, čini so možje. Govori malo in po redkem. Kdor ne aluša svoje matere, bo moral slušati avojo taščo. Kogar je kača pičila, se boji gaščerke. &>|| Beaede ne gonijo mlinskega kolesa. "Tu, č*aj, ti idijötr je zahro-pal in pomolil pismo Smlthu. Dear Sirs*" je ČHM Smith "Moj not«r Mas banki vnevéila v najti veeeli da Taj Ua. «edaj na prekinjena, J« odložil slušalo. "Kaj praviš k tema?" je čet nekaj časa vprašal Miha. Ta je zmignll« rameni. Hotno videti," js suho dejsl "tod« zdi «e ml, d« gre m pral vellksnsko stv«r." > Minulo J« komaj dseet minut, ki pa so sa oba poalovnk človek« trajal« celo večnost, što*je potrkel ln vstopil v pisarno mlad, sm«r-ten mol. LJubasnlvo je segel o-bem« v roko. n«k«r s« j< v sedel, ne d« bi č«k«l. d« mu kdo ponudi stol. Tudi odkril s« nI. "Oentlemen", J« pričel, "prij. le sem vem praktične i>okazsl vrednost moje nove iznajdb«, te-levttorj«, priprave, s kstero je možno videti n« vs«ko dsljsvo. Kakor. sem med našim pogovorom razbral is vajinih obrazov, ste bil« prav teko osupla kakor bo presenečen vas svet« ko bo ss *nsl z« mojo epohelno iznajdbo. — Čudovit« itv«r, gentletfen. s kstero bo prav Uhko snalušlti milijone. Nefcaj kolobarčkov žl-ce, enoatavna motna steklena plo. Uu l« moj teWv«sor «s Uhko priklopi n« vseh telefon." "In vi bi radi. d« U mi —r . "Cisto prav, mlster Spencer* "pamned!" je vzkliknil la po.'ga je IJubesnjivo prekinil mladi m *nil Smlthu. naj po dragem mož, -rad bi da bi v» eeo zadevo stušalu sledi razgovoru. financirati Gtejte. Jaz "Človek božji, kako pa mora- nir - Hunter j« moje Ime - la U--• . _ m trgov««, NI man »Iti gtavnlae. ti. — Kaj Uhko storit«?" MEn milijon Uhko vložimo stvar, Čs je trebe, mieter ter", ae je oglasil Smith. 41Se-t* moramo vašo Iznajdbo preizkusiti! av sa to sem vas hotel ®ro-slti," je prijazno odvrnil Hunter "Ce vam je prav, prekkusim mojo iznajdbo jutri ob desetih dopoldne v mojem atanovanju." 8 temi besedami Js izročil Spen-cerju posetnlco s svojim našlo-vom. "Well," js dsjal Spencer, "pri-vedU bova s seboj zvedene« in potem bomo sklenili briljantno knpiljo." "All right I" (Dobro) Je odvrnil Hunter in vatel. "S« nekaj t C« «1 vaš Izvedenec «emo trenutek o-gUda moj «parat, j« tajnost h-d«n«. Konstrukcija moj« isn«jd-b« je namreč nsravnost bajno e-noetavna. Zaradi tega «e moram prtje eeveda na kak na^ln zavarovati, to mi boate gotovo priznali, gentlemen. Pri pogajanjih bo navzoč moj notar, pri kateremu boste pred razkritjem moje tajnosti zalotili varščino v obli-ki čaka. glasefega ae na d«««tti-soč dolarjev v gotovini." Spencer ln Smith ata se za hip spogletisU. Smith Je neopaženo i>om«žiknll s Uvlm očesom. "Razumem vašo previdnost," Je mirno dejal Spencer, "ln epre-jmem vaše pogoje. Pred preizkušnjo bo vaš noter prejel sahte-vnntček." "All right! Torej jutri ob desetih. — Good-by gentlemen." Hunter Je aegel gospodom v roko in odšel. — Spencer je smehljaje napravil nekaj korakov po piearni. "Dečko Je greenhorn! — se je smejal ia se oarl na Smltha. "Z malo drnaria bova ftapravfU od-lijonak. dobičke!" Stari lUjak ga je takoj rasum«!. — "J«s, t dc^ttiH , dolarjir«e jeter«««! Tečno ob desetih dopoldne aa sUdnjega dne ate atopiU Spencer In Smith a svojim Uveden-cem v skromno opremljeno stanovanje. kjer j« Je jpMJft&l Hunter. naprej, gentlemen", ju vil, "peter Je ft* t «kaj." uutanjf, i -prejel Hi •JJCar je i>or4h,« vkar pri Izredno dovolj kri a morata aeveda kajti it ne želim ponovnegk sre^arija t vam — V eedamindvajaetem nadstropju vašega poslovnega pošlo pja stoji prašna pisarna. Ako stopite tamkaj k oknu, morete preko dvoriš*« opazovati vae, kat as dogaja v naši, ravno nasproti ležeči pisarni, kakor aem tudi jaz napravil. NU*r «e ne jesite Morda Uhko fcdaj z mojo iznajd-bo tudi vi aaalufite denar. -Vaš udani Hunter." ^ »i i»*» ' 'j* IMIJMOI Til jifPnOl Profesor Van Nordenakj61d, švedaki raziskovalec, ki je večkrat prehodil Bolivijo, je atopll v miroljuben atik 1 maloštevilnimi plemen! Indijancev naj-ubornejše vrste. Njegov spremljevalec RihaM N. Wagner jih opisuje takole: "Plemence Gurugua je pred 8. leti imelo OMm km daleč od Cuath> Ojosa (Štirih oči) na ta. padnem obrežju reke Piraya vas 18 hiš. Zadnji ostanki prvotne, skoro ugasle paam« so, boječi in nezmožni, d« bi š« č«utrkoli naučili. Njih u«oda je «lokobna. V nasprotju s plemenom Slrio-nov «o ljudje veliki in čvrsti. Mlad Gurugua» ki «e j« pridružil naselbini blizu Cuatro Ojosa, je bil po dveh lotih popolnoma nesposoben ponoviti kako besedo ln navzlic moči svojih mišic nezmožen rabiti drugo stvar ko svoj« preproste orožje in borno orodje. Za pitje in nabiranje divjega medu jim alužljo k t J. košare I It drevesnica lub Loncev ne posaajo. Vodo prenašajo a vellk$.spretnostjo v iz-bokllh listih, j Ogenj si krešejo. Ker pa Je to salo zamudno, ga navadno hranUo pod pepelom. PUvatl ne znajo. Ce hočejo preko reke, preskušajo dno a svojimi dolgimi puščicami. Stano-vallšča so Jako preproste: kUtU-re. t j. kolibe U drevesnih debel aveaealh t rastlinami plesalkami. Kadar lov nič ne nese n« kakem mestu, ostevijo taborišče. Kot oklap nosijo U ovratnik ia živalski sob. SpoU ste dočisto ločen«. Molki ai pri-previjajo hrehe ter Jedo asmi. pračed šanakegatebogišča Njih na Redki st M Id znajo U» rov<írit¡ zsaoae SKUPNO POTOVANJE Skoro vsi Slovenci, Id potujejo letos v steii kraj sa božična praznike ae ndeleše skupnega potovanja na 12, ntbra na priljubljenem francoskem brzoparniku ILE de FRANCE Ako ste VI med njimi, sa takoj priglasita na spodsj nsvedeni naslov, ako ae ia niste. Denarne pošJIjatve V Ameriki so božični prazniki ¿as dajanja in poéiljanja darov, »vesti temu običaju so Slovenci ie od prvega začetka slasti sn Boiič poüljsli svojim sorodnikom in prijateljem darove v obliki denarnih poíiljk. V starem kraju bodo letos ameriški darovi posebno dobrodošli. Spomnite se svoj-feev v starem kraju g primernim darom, ako le morete! Našs banka pošilja denar v stari kraj in v vee druge dela sveta tytro in zanesljivo In bres strolkev sn prejemnika. Za točno dostavljanje božičnih poiiljk Je pa še pessbej preskrbljeno. Poéiljite letos svoje denarne darove "skegi' 'našo banke. LEO ZAKRAJfiEK Mitom InkoflraYirk I; 8S0 9th Aveaue, 1 f- New Yotk¿ Ñ. T. » niment NOV Pogled na finaačni «strikt sneata 0ne Zgoraj /v /okvirju je ntrmoglavljoni _ HBPs ««Hb naaeiiio jveČje (St^vilo naiih prevrat v gašeli najbrž «e bo priaeeei rasmer ljudstva, ki sa ja rm *»d revolucij«. V Sao (Paulu ee |a t , naKsi U Pri» or Ja. Poli-isMJšaaja geepedar* krize dvignile proti prtjfaji .j'- ' . NAZNANILO Društvenim tajnikem In tafaicsm tam petam nssnssjs, ds isnaniti vas Rsaev in članic, naslove nevtti ter Imena U naalove odatepUh, črtanih U Isobisaih članov npravaištva oevete, ds ee t sik sa peNIJanje «n in naalove, katero aošljsts gls NAROČITE SI DNEVNIK : '"-rtfff SNPJ, MST So. La wedele Ava, Priložene poWJam nnrelalna ss Presvate vaste $.. • -a. ln ga pripišite k meji V TISKARSKO OUT SPAMJOtA KU '. ffr;- & i 5 T| r : «.T^Sr "V ' -x K , , Flj* r:~ tä^H Tiska vabila ta rméttf bi tSM% vfctakt, knjige, kole- darK letak» itd. v fllovanatan, hrvatikam, glovaikam, Mkam, d» yODOTVO 11BKARNI APELIRA NA ČLANSTVO DA TKOYINE N ABOCA X SVOJI 8.NJ TISKARNI Van pojasnila S N^P. J. PRINTERY W149 CHICAGO, II. lau SE DOBE NA tEUO TUDI VBA U8TMENA POlASMfLA