letnik XVIII-št. 4, april 2011 II 3eta se nam veliko prireditev Spet za čistejši Trzin ^ Hribarjevo leto arhesto deponije pokopališče NEPREMICNINE.net 95% vseh iskalcev nepremičnin obišče portal Nepremicnine.net 280.000 različnih obiskovalcev mesečno več kot 40.000 nepremičnin, zbranih na enem mestu OBLIKE OGLAŠEVANJA NA STRANI NEPREMICNINE.net f^ grafični oglas 728 x 90 točk in 160 x 600 točk na vseh straneh grafični oglas 200 x 150 točk na vseh straneh grafični oglas 468 x 80 točk med izpisi oglasov ikali avtotehna vis servier pharma srünenthal ^ cestna knjižni ,eAtebmnanaiirefereucna.Bti skalakreativa.net 1 mto^s Dan za spremembe Mlada Vigred zasanjano pleše po deželici na sončni strani Alp. S cvetjem krasi travnike, vrtove, obeša rožne kite na drevesa, gozdne stezice usmerja pod baldahine svežega zelenja in kliče ljudi v naravo, petje ptic hvali ljubezen in nagajivi vetrič preganja oblake. Za razposajeno mladenko pa norčavo, vendar vse bolj pogumno caplja neumnost, ki se med kolovratenjem podvaja in dobiva nove in nove otroke. Naši predniki so norčavosti namenili le prvi dan v malem travnu, naši vodilni pa neumnostim vse bolj odpirajo vrata kar čez celo leto. Ko bi se morali predajati vabilom pomladi, se vse bolj otepamo vsiljive neumnosti, ki ne želi biti sama. Za seboj kliče pohlep, lakomnost in prepirlji-vost. Ti nezaželeni gostje pa vabijo še druge, še manj zaželene vsiljivce. Namesto da bi se veselili lepot, ki nam jih nudi narava s svojo mlado odposlanko, se kregamo o nepotrebnih nedeljskih referendumih, poslušamo neumnosti in hujskaštva narodnih »izbrancev« ter trepetamo za vse več naših ljudi, ki ne vedo, kako preživeti do naslednje plače, če jo sploh še dobivajo. Naši predniki so nam izbrali res lepo domovino, a je ne cenimo. Smo ena najbolj ODSEV glasilo Občine Trzin Glavni in odgovorni urednik: Miro Štebe Tel.: 564 11 54, GSM: 041 370 206 miro.stebe@siol.net Člani uredništva: Tjaša Banko, Brigita Crljenic, Tilen Hvasti, Zmago Knuplež, Zinka Kosmač, Matevž Kosterov, Frane Mazovec, Patricija Mušič, Miha Pavšek, Emil Pevec, Majda Šilar, Dunja Špendal in Jožica Valenčak Foto: Andrej Nemec Tehnično urejanje in tisk: ^ grafex agencija | tiskarna Trženje: Grafex agencija Tel.: 041 617 927 Lektoriranje (razen Uradnega vestnika): Marija Lukan Naklada: 1.500 izvodov Reklamacije glede dostave Odseva: Zoran Pejic, tel.: 041 386 285 Glasilo izide enkrat mesečno in ga dobijo vsa gospodinjstva v Trzinu ISSN 1408-4902 gozdnatih dežel Evrope, a naša lesna industrija, ki je bila nekoč paradni konj slovenskega gospodarstva, je v razsulu. Les silovito izsekavajo egoistični lakomneži in ga izvažajo v tujino, k nam pa se vračajo vse dražji lesni izdelki. Pa to je le eno področje, kjer je zavladala nerazsodnost. V razsulu je gradbeništvo, tekstilna industrija, z vse hujšimi težavami se spopada kmetijstvo^ Seznam po neumnosti razgra-bljenih in osiromašenih gospodarskih panog je iz dneva v dan vse večji. V norem plesu neumnosti se vrtijo naše sodstvo, bančništvo, zdravstvo, šolstvo _ Kdo bo ustavil to norijo? Nas je Cankar res pravilno naslikal kot ljudi, ki raje sklonjeno, z grenkobo izpolnjujejo ukaze,kot pa da bi samostojno razmišljali s svojo glavo in delovali v korist vseh v tej mali deželici? Ali znamo to? Nešteto Slovencev se je izkazalo z najrazličnejšimi darovi in sposobnostmi. Nismo slabši od drugih, le preradi gledamo čez plot in vedno se nam zdi, da je pri sosedu trava bolj zelena. Nerazumno kopiramo vzorce delovanja drugih, pri tem pa zanemarjamo naše danosti. Imamo vse možnosti, da bi bili uspešna država s trdnim gospodarstvom, a ne znamo se sporazumeti o naši skupni poti, da bi dosegli te cilje. Vsak trmoglavi po svoje, meče polena drugim pod noge in poskuša nagrabiti kar največ za svojo malho. Kdaj bomo sprevideli, da živimo v skupnosti in da moramo svoje egoistične cilje vsaj malo pristriči in omogočiti razvoj in blagostanje tudi svojim sosedom, svojim soljudem. Šele skupna blaginja bo pripomogla, da bodo tudi palače »uspešnih« posameznikov dobile trdne temelje in da bodo zasijale v lepem, urejenem okolju. Slika na naslovnici Žerjavčki so spet cveteli Foto: Andrej Nemec Konec prejšnjega meseca smo nekateri tudi v Trzinu naredili korak v tej smeri. To je bil dan za spremembe. V soboto, 26. marca, smo Trzinci spet imeli možnost, da vsi skupaj poskrbimo za lepše okolje v naši občini. Na že tradicionalno občinsko čistilno akcijo, ki je tudi letos potekala v okviru vseslovenske čistilne akcije, je spet prišlo kar nekaj takih, ki imajo radi Trzin, naravo, in bi radi po svojih močeh prispevali k izboljšanju življenjskih pogojev v našem okolju. A to so bili pravzaprav že stari znanci. Ljudje, ki se vedno znova srečujemo na čistilnih in vseh drugih akcijah, s katerimi želimo olepšati in obogatiti življenje občine. Organizatorji pravijo, da je na akciji tokrat sodelovalo približno 170 ljudi, k temu lahko prištejemo še stotnijo osnovnošolcev, ki so čistili že prej. To je lepo število, a če pomislimo, da je v občini kakih 4000 prebivalcev, je to le skromen vzorec. Kje pa so bili drugi? Imeli so toliko pomembnejših stvari! Za kaj takega kot je pobiranje smeti, se pa že ne bodo ponižali! Uredili so svoje vrtove, svoje gradove in po možnosti smeti zmetali čez mejo. Kaj me brigajo drugi! Važen sem jaz in moj grad! Ne moti me, če je okrog smetišče. Naj drugi poskrbijo za to! Saj so plačani za to! Od mojih bajnih zaslužkov zagotovo vsak mesec »trgajo« kaj tudi za take stvari. Dosti se žrtvujem za to gnilo družbo, ki mi niti ne omogoča poštenega zaslužka! Ni čisto tako. Vsakoletni čistilci in tisti, ki so se jim letos prvič pridružili, so s svojo udeležbo nesebično pokazali, da jim Trzin in njegov izgled nekaj pomenita. Zavedajo se, da je skrb za okolje še kako pomembna. Zdaj se vse več ljudi zaskrbljeno zgraža ob podatkih znanstvenikov, kako se naš zeleni planet ogreva, kako izgineva večni led in se gladina morij dviguje. Zgroženi smo ob vse pogostejših naravnih pustoše-njih in nesrečah, ki jim botruje sprememba klimatskih razmer na Zemlji. To ni več tako oddaljena težava! Vse bolj se odraža tudi v življenju celotnega planeta in njegovega gospodarstva. Potrebna bo čimprejšnja učinkovita skupna akcija, z malimi koraki pa lahko začnemo že sami. Tudi Občina Trzin se je opredelila za to, da bo ekološko osveščena, energetsko varčna. Nekateri so temu že prisluhnili. Ali to sploh zanima tiste, ki v naš kraj prihajajo le zato, da se zaklepajo v svoje gradove? Mlada pomlad bo kmalu odplesala iz naše deželice, neumnostim pa tu kar prija, saj je okolje med ljudmi, ki gledajo le na svoje osebne koristi, več kot primerno, da se razvijajo in bohotijo. Imeli smo dan za spremembe. Imeli jih bomo še. Pa jih bomo znali izkoristiti, kot bi bilo prav? Urednik ■V Županov kotiček V dneh po prvem aprilu je po vsej Sloveniji in tudi v Trzinu izbruhnila pomlad; za občine to pomeni, kot vsako leto in kljub finančni krizi oziroma gospodarski recesiji začetek gradbene sezone, ko se lotevamo fizične izvedbe projektov, ki smo jih bolj ali manj uspešno pripravljali že v preteklem letu in, še posebej intenzivno, čez zimo. To velja tudi za Občino Trzin, saj bomo v tem letu izpeljali ali vsaj začeli z izvedbo najmanj treh pomembnih naložb, ki smo jih vse že vsaj nekaj let temeljito pripravljali. Vrtec Z načrtovanjem novega vrtca v Mlakah, ki ga potrebujemo iz več razlogov, smo se zelo temeljito ukvarjali vsaj dve leti. Želimo zgraditi vrtec, ki bo dovolj velik in bo ustrezal vsem predpisanim normativom in standardom, ki jim obstoječi vrtec več ne ustreza. Hkrati pa želimo, kot je znano, ta Telefonske številke Občine Trzin: 01/ 564 45 43 01/ 564 45 44 01/ 564 45 50 Številka faksa: 01/ 564 17 72 Uradne ure: ponedeljek 8. - 14. sreda 8. - 13. in 14. - 18. ^^^^ petek 8. - 13., Elektronski na'š^v:"" info@trzin.si Domača stran na internetu: www.trzin.si Informacije o prireditvah in dogodkih v občini Trzin so na voljo tudi v občinskem informativnem središču na Ljubljanski cesti 12/f oziroma na telefonski številki 01/ 564 47 30. vrtec zgraditi v skladu z načeli trajnostne-ga razvoja in učinkovite rabe energije, ki jo bomo pridobivali iz obnovljivih virov. Na gradnjo smo se dobro pripravili, saj smo proučili številne možne tehnološke pristope h gradnji in prav zato smo z javnim razpisom tudi iskali izvajalca, ki bo na podlagi zelo temeljite projektne naloge izdelal potrebne projekte in nato tudi izvedel gradbena in obrtniška dela. Projekti so pripravljeni do te mere, da smo lahko vložili vlogo za pridobitev gradbenega dovoljenja in tudi projekt za izvedbo je v zaključni fazi. Če ne bo prišlo do kakšnih bistvenih zapletov, bo vrtec jeseni zgrajen. Jefačn'kova domačija jefačn'kova domačija, ravno tako pomemben projekt, ki združuje vsaj tri pomembne namene, pridobitev prostorov za lokalno muzejsko dejavnost in pridobitev treh stanovanj, namenjenih zlasti za mlade družine, povrhu pa še vsaj delno obnovo zgradbe gospodarskega poslopja kot primerka tipične lokalne arhitekture, je v načrtih naše občine na zelo vidnem mestu že vsaj od leta 2006, ko se je občinski svet odločil za ta projekt. Gradbeno dovoljenje smo dobili že okrog novega leta in zdaj projektanti z nekaj zamude zaključujejo projekt za izvedbo. Tako bomo predvidoma še ta mesec objavili javni razpis za izvedbo gradbenih in obrtniških del, pri čemer velja povedati, da gre tudi v tem primeru za koncept energetsko učinkovitih zgradb in za rabo obnovljivih virov energije. Če bomo vrtec v prihodnje ogrevali z geotermalno energijo, bo jefačn'kovo domačijo grela toplotna črpalka z energijo iz talne vode. Večnamenski objekt ob Habatovi ulici V zvezi s projektom večnamenske stavbe ob Habatovi ulici, na mestu sedanje »lope« (skladišča) pri mostu čez Pšato, velja povedati, da smo vse pripravili tako, da bi aprila že lahko začeli graditi. Na žalost že več kot štiri mesece čakamo na t.i. vodno soglasje Agencije RS za okolje, ki je pogoj za izdajo gradbenega dovoljenja, in čeprav imajo tudi državni organi predpisan rok za odziv na vloge 30 dni, soglasja še vedno ni. Seveda bi lahko sklepali tudi, da gre za molk organa, vendar v tem primeru žal to ne gre, kajti vodno soglasje je pogoj za podpis pogodbe o služnosti, ki jo moramo skleniti z isto Agencijo za to, da bomo lahko z dodatnim električnim kablom prečkali most čez Pšato. Pogodba je pripravljena in usklajena, le soglasja po več kot štirih mesecih še vedno ni. Pri vsem tem pa sploh ne gre za spornost naše vloge, temveč preprosto za to, da pristojna uslužbenka ob obilici vlog še ni prišla do naše vloge. Samo upamo lahko, da bomo začeli graditi vsaj pred poletjem. Druge naloge Seveda je ob prihodu pomladi potrebno opraviti še številne druge naloge. Tako smo pravkar uspešno zaključili zbiranje ponudb za izvajalca za košnjo trave in vzdrževanje zelenic in parkovnih površin po Trzinu. V kratkem pa bomo izbrali tudi izvajalca za zasaditev in vzdrževanje javnih gred in nasadov na območju občine. Začenjajo se spomladanska vzdrževalna dela na ulicah in javnih poteh po Trzinu: cestarji so že začeli s čiščenjem, v kratkem pa se bo treba lotiti tudi nujnih vzdrževalnih del oziroma odpravljanja zimskih poškodb. In še bi lahko naštevali. Tone Peršak Vsem bralcem želimo vesele in prijetne velikonočne praznike! Uredništvo Prvomajska budnica Tudi letos, tako kot vsako leto, bo 1. maja zjutraj Trzince prebudila prvomajska budnica. Ob tem vas Občina Trzin vabi, da se v kar največje številu pridružite budničar-jem. Budnico bo, kot že nekajkrat do sedaj, izvedla Godba na pihala iz Lukovice, ki se bo med svojim pohodom po Trzinu ustavila: • pri cerkvi svetega Florijana - ob 7:30 uri; • pri lokalih na Kidričevi ulici 12 - ob 8:00 uri in • pri Centru Ivana Hribarja - ob 8:30 uri. Lepo povabljeni! Pogovor z županom občine Trzin g. Antonom Peršakom Obeta se nam veliko prireditev Pomlad je že kar krepko zakorakala v našo deželo, zato začnimo s Trzinsko pomladjo. Trzinski festival se je v prejšnjih letih kar dobro zasidral v Trzinu. Običajno so se prve prireditve festivala začenjale nekje ob koncu aprila. Kako bo letos, še zlasti glede na to, da zdaj ni več Zavoda za šport, kulturo, mladino in turizem? Uradno se festival začne v drugi polovici maja, po prireditvah, ki so posvečene občinskemu prazniku. Res pa je, da se vsako leto kar nekaj prireditev zvrsti že pred tem, vendar te ne sodijo v okvir festivala. Tudi letos bo predvidoma tako. Zakaj sem zapisal besedo predvidoma? Res je, da je občinski svet z odlokom ukinil javni zavod. V skladu s tem smo z javnim razpisom oddali kar nekaj prireditev drugim organizatorjem, povečini društvom, ki delujejo v Trzinu. Med drugim tudi prireditev ob svetovnem dnevu knjige, Florjanov sejem, prireditev ob sedemdesetletnici smrti Ivana Hribarja in tudi zamisel in izvedbo programa na slavnostni seji občinskega sveta za občinski praznik. Hkrati bo ob občinskem prazniku tudi letos organizirano srečanje občinske organizacije borcev za vrednote NOB z občani. Potem pa v drugi polovici maja in junija sledijo predstave, koncerti, razstave ipd. v okviru Trzinske pomladi, ki jih tudi pripravljajo društva, ki so za te prireditve kandidirala na javnem razpisu. Sama občina bo v tem času organizirala manjšo prireditev ob svetovnem dnevu zemlje, ko bomo, kot vsako leto, na vidnem mestu v Trzinu zasadili novo drevo, in predvidoma tudi mednarodni literarni večer z udeleženci mednarodne pisateljske konference na Bledu neposredno po 1. maju. Na nedavnem kulturnem večeru, ki ste ga pripravili, je bilo izrečenih kar nekaj zanimivih pobud, kako naj bi Občina dodatno spodbudila in organizirala prizadevanja za to, da bi Trzin res postal energetsko varčna občina. Še zlasti zanimiv je predlog, da naj bi Občina skušala združiti vse, ki želijo svoje domove posodobiti v energetsko varčnejše in tudi ponudnike strokovnih storitev s tega področja. Ali bo Občina sprejela izziv? Kot je bilo obljubljeno, bo Občina vsekakor nadaljevala s prizadevanjem, da se čim več gospodinjstev in podjetij v Trzinu odloči za naložbe v učinkovitejšo rabo energije in, po možnosti, tudi za rabo obnovljivih virov energije. Enako velja za spodbujanje in podporo pri odločanju za gradnjo sončnih elektrarn, za kar je v Trzinu precej primernih streh. Na nedavnem zboru občanov so udeleženci večinsko podprli zamisel, da naj bi trzinsko pokopališče uredili zahodno od naselja Mlake, nekje na območju jase pred bajerjem, tam, kjer je zdaj deponija gradbenega materiala. Katere korake bo zdaj speljala Občina na tem področju? Kot ste sami videli, je bila razprava na zboru občanov zelo raznolika. Res je, da je na koncu največ izmed navzočih podprlo zelo jasno formuliran predlog, da v Spremembah in dopolnitvah OPN predlagamo gozdno parkovno oz. parkovno pokopališče južno od odprtega skladišča gradbenega materiala, kar pomeni med tem skladiščem in belo cesto. S tem glasovanjem so tisti, ki so glasovali (19 - od nekaj manj kot 40 navzočih) podprli zamisel gozdno-parkovnega ali parkovnega pokopališča, ki je tudi v predhodni anketi dobila največ podpore, in lokacijo, ki je nekoliko bolj odmaknjena od naselja Mlake (bližje Beli cesti), kot je bila ena od možnih lokacij, ki jih je v svoji študiji predlani kot možne navedla družba Oikos d.o.o., kar pomeni, da so upoštevani tudi pomisleki stanovalcev Kidričeve ulice. Kako odgovarjate na pobudo opozicije v občinskem svetu, da bi uredili povezovalno cesto med Trzinom in Črnučami na južni strani štiripasovne ceste od Domžal proti Ljubljani? Kako je zdaj z možnostmi za ureditev od ustanovitve občine naprej načrtovane povezovalne ceste med cono in Mlakami? To vprašanje je pravzaprav nekoliko odveč. Gre za pobudo oz. predlog, o katerem je težko resno razmišljati. V bistvu sploh ni jasno, ali se avtorji norčujejo iz občanov in bralcev Odseva ali mislijo resno, kajti nekoliko težko si je predstavljati, da bi ta pobuda, ki so jo najprej predlagali kot amandma k predlogu proračuna za leto 2011 in 2012, bila resno mišljena, saj deluje kot popolnoma čudaška in nestrokovna; kot domislek, ki ga nihče ni premislil in preveril. Zato je nepotrebno posvečati pozornost temu »predlogu«, pa vendar, če že sprašujete, kaj mislim, bom skušal resno odgovoriti. Zamisel je praktično neuresničljiva in bi bila tudi strašno draga, če bi se je res kdo lotil. Zakaj? Te možnosti ni v nobenem prostorskem načrtu, ne v OPN Občine Trzin in ne v OPN Mestne Občine Ljubljana, kar bi morala biti, kajti ta cesta naj bi v precejšnjem delu segala na območje MOL. A je tudi razumljivo, da ni in še dolgo ne bo v nobenem prostorskem načrtu, ker tega ne bo dovolilo Ministrstvo za kmetijstvo. Celotna zamišljena trasa je narisana po kmetijskih zemljiščih prve kategorije, MKGP pa je ravnokar predlagalo zakon, ki bo praktično onemogočal posege na kmetijska zemljišča prve kategorije. A recimo, da bi kakorkoli že dosegli, da bi bil tak poseg dovoljen, čeprav je nesmiseln glede na to, da naj bi cesta tekla petdeset ali sto metrov vzhodno od štiripasovne obvozne ceste, ob kateri praktično že po vsej dolžini potekajo normalno prevozne lokalne ceste in javne poti ali so vsaj že načrtovane (dva odseka po nekaj več kot sto in dvesto metrov) in z njimi soglašajo tudi soglasodajalci na ravni države. Potem je tu še vprašanje, kdo bi to cesto gradil oz. plačal gradnjo. Predlagatelji predvidevajo cesto in kolesarsko stezo v dolžini vsaj 3.500 m, in glede na predpise to pomeni, recimo, 45.000 do 50.000 m2 zemljišča, ki je, kot rečeno, kmetijsko zemljišče prve kategorije. Kot trasa za cesto bi to zemljišče glede na povprečne cene stalo vsaj 1,800.000 €, cena gradbenih del pa bi glede na zahtevnost terena (kar nekaj mostov, morebitni železniški prehod ipd.) bila vsaj še štirikrat, petkrat tolikšna. Si predlagatelji predstavljajo, da bi vse to financirala Občina Trzin? Pa še to: če teoretično predpostavimo, da bi dosegli soglasje Ministrstva za kmetijstvo, bi ga dosegli samo pod pogojem, da ponudimo v zamenjavo enako veliko nadomestno kmetijsko zemljišče (recimo 4,5 ha takega zemljišča. In kje bi ga dobili? Načrt je utopičen in nepotreben. Predlagatelji se tudi jezijo, ker občinski svet ni sprejel njihovega amandmaja k proračunu, ki naj bi najbrž omogočil, da bi začeli kar graditi ali projektirati to cesto. Ker je med podpisniki predloga in amandmaja tudi magister prava, gotovo vedo, da bi bil sprejem tega amandmaja nezakonit. Pogoj za uvrstitev investicijskega projekta v proračun je predhodno izdelan in potrjen Dokument identifikacije investicijskega projekta, ki pa ga ni. Če bi bil amandma sprejet, bi župan moral zadržati objavo proračuna! So morda predlagatelji to želeli? Skratka, človek se sprašuje, ali gre res za ignorantstvo ali za zavajanje ljudi, ki radi slišijo, če kdo poudarja, da je nekaj strokovno pripravljeno. Se pa sprašujem, kako se lahko pod tako čudaški izdelek podpiše magister prava, ki rad poudarja svojo strokovnost in kom-petentnost? Se morda res komu zdi, da ni važno, kaj pišeš in pod kaj se podpišeš, in da je važno samo to, da si v časopisu, in da se o tebi govori? Parkirišča v Trzinu so zadnje čase zimzelena tema. Odkar je Občina uvedla sistem plačevanja parkirnin na nekaterih območjih, parkirišče, ki je urejeno na slepem kraku Ljubljanske ceste v bližini banke in lokalov na Kidričevi cesti, sameva. Prej so tam parkirali vozniki, ki so se vozili na delo v Ljubljano z vlakom, zdaj pa ti parkirajo tam, kjer jim za parkiranje ni treba plačevati - še največkrat na parkirišču pred Mercatorjem in banko. Stranke banke, trgovine ali bližnje okrepčevalnice zdaj težje dobijo parkirno mesto, prej zasedena parkirna mesta pa samevajo. Se vam ne zdi, da bi bilo bolje spet izrabiti tista parkirišča, pa čeprav bi bil zaslužek od parkirnin mogoče malo manjši? Saj ni res. Vsakdo, ki želi v Ljubljano z vlakom ali z avtobusom in se do postaje pelje z avtom, lahko zastonj parkira na slepem kraku Ljubljanske ceste. Občina to omogoča že več kot leto dni; samo ustrezno kartico je treba dvigniti na Občini. Žal takšnih ljudi ni veliko. Tisti, ki so prej zaparkirali celotni slepi krak Ljubljanske, so zaposleni iz okoliških podjetij, ker ta podjetja ne poskrbijo za parkirišča za svoje delavce in stranke, kot bi po zakonu morala. Poleg tega so, če že nimajo kje parkirati, na voljo neplačljiva parkirišča ob Kidričevi ulici, vzporedno z Ljubljansko, tako da je za vse poskrbljeno. Zakaj se na Občini niste odločili, da bi občanom Trzina omogočili nakup cenejših letnih kart v Arboretumu Volčji Potok, tako kot je bilo pred časom to že urejeno ali kot to naredijo v sosednjih občinah? Ugotovili smo, da so se za to ugodnost odločali zlasti ljudje, ki niso socialno ogroženi, da bi potrebovali finančno pomoč. Če pa je kdo tak, lahko zaprosi za pomoč. Po drugi strani pa se lahko vprašamo, ali bi morali potem občanom prispevati na primer polovico denarja tudi za abonma v Drami SNC ali v Filharmoniji ali v Operi, saj gre ravno tako za javne zavode v lasti države, kot v primeru Arboretuma? Sam zelo visoko cenim delo in kakovost dela ekipe Arboretum Volčji Potok, vendar občina, žal, ne more subvencionirati te vrste zavodov in ustanov. Jih je preprosto preveč in v bistvu gre pri tem prav za posebno obliko subvencije Arboretumu. Vprašanja sem zastavljal Miro Štebe Obvestilo gospodinjstvom o spomladanskem zbiranju in odvozu kosovnih odpadkov iz gospodinjstev na območju občine Trzin Javno komunalno podjetje Prodnik, d.o.o., iz Domžal bo za občane Trzina organiziralo zbiranje in odvoz kosovnih odpadkov iz gospodinjstev, in sicer v sredo, 11.5.2011. Kosovni odpadki iz gospodinjstev morajo biti v sredo, 11.05.2011, na dan rednega odvoza, do 5.00 ure zjutraj postavljeni poleg posode za embalažo. OPOZORILO! Med kosovne odpadke iz gospodinjstev ne sodijo nevarni odpadki, to so embalaža škropiv, olj in barv, lakov in podobno, katere odstranjujemo v posebni akciji odvoza nevarnih odpadkov. Ravno tako ne sodijo med kosovne odpadke iz gospodinjstva avtomobilski deli, akumulatorji, gume in sodi, poleg že naštetega tudi ne bomo odstranjevali gradbenega materiala, vej drevja in živih meja. Obvestilo gospodinjstvom o spomladanskih lokacijah zbiranja in odvoza nevarnih odpadkov na območju občine Trzin Javno komunalno podjetje Prodnik, d.o.o., iz Domžal bo za občane Trzina organiziralo zbiranje in odvoz nevarnih odpadkov iz gospodinjstev, in sicer v sredo, 11.5.2011. Nevarne odpadke iz gospodinjstev bodo 11.5.2011 sprejemali na naslednjih zbirnih mestih: • od 15.30 do 17.00 ure na dvorišču za objektom KUD Trzin, Mengeška cesta 9 • od 17.30 do 19.00 ure na parkirišču pred trgovino Mercator, Mlakarjeva ulica 1 Med nevarne odpadke sodijo: akumulatorji, baterije, zdravila, pesticidi, barve, laki, kozmetika, svetila in gume osebnih avtomobilov. OPOZORILO! • Na lokacije prinesite nevarne odpadke v embalaži, ki omogoča varen prenos do zbirnega mesta. • Tekoči odpadki naj bodo zaprti, čeprav improvizirano. • Odpadki iz iste skupine se ne smejo združevati v večjo embalažo, ker lahko pride med njimi do kemične reakcije. • Odpadke naj prinesejo polnoletne osebe, ki bodo pri rokovanju z njimi upoštevale varstveno-tehnična navodila, pridobljena ob nakupu izdelka. Občina Trzin Poročilo s 5. redne ali marčevske seje Občinskega sveta Občine Trzin Največ pozornosti poročilom in programom V sredo, 23. marca, se je Občinski svet sestal na svoji peti redni seji, za katero je predlagatelj pripravil 10 točk dnevnega reda. Začeli so z letnim poročilom Medobčinskega inšpektorata in re-darstva občin Trzin, Komenda, Lukovica, Mengeš, Moravče in Vodice v letu 2010. Medobčinski inšpektorat, ki ima sedež v Trzinu, deluje že skoraj pet let, in kot je poudarila vodja inšpektorata in redarstva Irena Karčnik, je njihovo delo lani potekalo dobro. Nadzor so lani opravljali en občinski inšpektor, ki je tudi vodja službe, ter dva občinska redarja, administrativna dela pa je opravljal javni uslužbenec na delovnem mestu svetovalca. Opravljali so nadzor nad izvajanjem določb sprejetih odlokov občin, ki so ustanoviteljice skupnega inšpektorata, in tudi izdajali opozorila pa tudi plačilne naloge tistim, ki so odloke kršili. Zanimivo je, da so daleč največ obvestil o prekršku ter kazni izrekli in izterjali ravno v Trzinu. Naša občina je tako lani s plačili kazni za prekrške dobila kar 51.561 €, kar je bilo več kot skupaj v vseh drugih občinah, v katerih deluje inšpektorat in redarstvo. Samo obvestil o prekrških je bilo v Trzinu izdanih kar 1.570, medtem ko je bilo v Vodicah takih obvestil 290, v Mengšu 238, Komendi 95, Moravčah 47 in Lukovici 38. Tudi v statutarno pravni komisiji Občine so bili presenečeni nad takim odstopanjem naše občine, pristojni pa so pojasnili, da je takšna razlika zato, ker je v Trzinu več omejitev (con, kjer je omejeno parkiranje) ter da je v Trzinu večji red na tem področju, in inšpekcijske službe lahko temu primerno lažje ukrepajo. Med razpravo je svetnik Liste za zeleni Trzin Romeo Podlogar izpostavil nezadovoljstvo in pritožbe občanov zaradi delovanja inšpektorjev, ob tem pa ga je med drugim tudi zanimalo, kako nadzirajo promet težkih tovornjakov skozi naselje, kako je učinkovit omejeni čas parkiranja, dotaknil pa se je tudi deponije gradbenih odpadkov na jasi v gozdu pred trzinskim bajerjem. Na večino njegovih vprašanj in opozoril sta odgovorila g. župan Anton Peršak in voditeljica Medobčinskega inšpektorata in redarstva ga. Karčnik. Občinski svet je nato z večino (7 glasov) potrdil letno poročilo inšpektorata. O delu Nadzornega odbora Pri drugi točki je predsednik Nadzornega odbora Občine Trzin Darko Končan predstavil letni program dela Nadzornega odbora za to leto. Občinski svetnik Romeo Podlogar je med razpravo predlagal, da naj v program dela uvrstijo tudi nadzor nad zakonitostjo in gospodarnim ravnanjem z nekaterimi parcelami na območju T3. Župan g. Peršak je zagotovil, da bo tak predlog Nadzornemu odboru poslal sam, da se bo končno enkrat vse razjasnilo. Pre- dlog letnega programa Nadzornega odbora je nato Občinski svet sprejel z 11 glasovi za, proti pa ni bil nihče. Tudi tretja točka dnevnega reda se je nanašala na delo Nadzornega odbora, saj je prejšnja predsednica in zdajšnja podpredsednica Katarina Kadunc Občinski svet seznanila s končnim poročilom Nadzornega odbora o Pregledu prihodkov Občine v letu 2008 in o nadzoru porabljenih sredstev za izgradnjo Doma starejših v Trzinu. Občinski svet je poročili brez razprave sprejel. Načrti Občinskega sveta in energetska politika Nato je g. župan Anton Peršak prisotne seznanil z vsebino letnega načrta dela Občinskega sveta v tem letu. Med razpravo o predlogu je svetnik Romeo Podlogar predlagal, da naj na dnevne rede Občinskega sveta uvrstijo tudi vsakokratna poročila o uresničevanju danih pobud in o občinskih naložbah, vendar je g. župan ocenil, da tega ni treba pisati v program. Sledilo je poročilo o lani izvedenih ukrepih, ki jih predvideva lokalni energetski načrt. Naša občina si že dlje časa prizadeva postali energetsko varčna, zato uvaja vse več ukrepov za učinkovitejšo in okolju prijaznejšo rabo energije. Med drugim načrtuje energetsko varčno gradnjo novogradenj, ki so v njeni pristojnosti, toplotno boljšo izolacijo občinskih objektov, zamenjavo svetilk javne razsvetljave z varčnimi, spodbuja izvajanje ukrepov za učinkovitejšo rabo energije in izrabo obnovljivih virov energije na svojem območju in skrbi za ozaveščanje in izobraževanje občanov na tem področju. Med razpravo je občinski svetnik Peter Pelan predlagal, da naj bi pri javni razsvetljavi prešli z natrijevih na LED svetila. Poročilo je Občinski svet sprejel z večino pozicijskih glasov, brez razprave pa se je Občinski svet tudi seznanil s poročilom o izvajanju določb Zakona o dostopu do informacij javnega značaja. Spet veliko vprašanj in pobud Pri redni točki vseh sej občinskega sveta, to je Pobude in vprašanja, so predstavniki opozicije spet postavili zelo veliko vprašanj in pobud, Romeo Podlogar pa je ob tem izrazil nezadovoljstvo nad nekaterimi odgovori na vprašanja, ki jih je zastavil na prejšnjih sejah. Največ vprašanj in pobud se je nanašalo na vprašanje parkirišč, prometno dostopnostjo industrijske cone ter na deponijo gradbenih odpadkov na območju med cono in Mlakami. Ker je na sejo prišel tudi lastnik deponije, je g. Peršak predlagal, naj se zainteresirani svetniki o tem vprašanju po seji osebno pogo- vorijo z lastnikom deponije. Zanimiva so bila tudi vprašanja o usodi filmske kamere, ki so jo za potrebe civilne zaščite kupili z občinskim denarjem, z njo pa so snemali prispevke za Trzinski tednik na ATV Litija, o rubrikah v Odsevu, o višjih nagradah za člane Nadzornega odbora ter o nevarni strehi hiše, ki stoji tik ob Ljubljanski cesti in s katere naj bi odpadala strešna kritina. Po dokaj burni razpravi, čeprav naj razprav pri tej točki ne bi bilo, je občinski svet prešel na osmo točko dnevnega reda in brez razprave po hitrem postopku sprejel spremembo odloka o turističnem vodenju na območju Trzina. Šlo je za uskladitev odloka z veljavno zakonodajo, ki se nanaša na vodenje tujih vodnikov na območju lokalnih skupnosti. Brez razprave so se članice in člani občinskega sveta seznanili s poročili organizatorjev volilnih kampanj za lokalne volitve v letu 2010, nato pa so sejo zaradi obravnave osebnih podatkov zaprli za javnost. Po sprejetju sklepa pa so sporočili, da so predstavniki najvišjega občinskega telesa dali soglasje k ponovnemu imenovanju dr. Janeza Svoljška za direktorja Zdravstvenega doma Domžale. S tem so »obdelali« vse točke dnevnega reda in seja je bila po slabih dveh urah dela zaključena. Miro Štebe Referendum o uveljavitvi »Zakona o malem delu«, 10. april 2011 TABELARNI PREGLED PODATKOV PO TRZINSKIH VOLILNIH OKOLIŠIH Zap. št. VOLILNI OKOLIŠ I. o k o l i š »Stari Trzin« in del Ljubljanske-vzhodno od Pšate / % II. o k o l i š Del Mlak in ulice pod zahod.Ongra / za Strano / % III. o k o l i š Del Mlak-ulice zah. od Mlakarjeve in ulice v IOC / % SKUPAJ ŠTEVILO 2 % 1. GLASOVALCI, VPISANI V VOLILNI IMENIK 1200 / 100 982/100 804/ 100 2986 100 2. GLASOVALI NA REFERENDUMU 429 / 35,75 329 / 33,50 242 / 30,90 1000 33,48 3. NEVELJAVNE GLASOVNICE 0 0 0 0 0 4. GLASOVALI »ZA« ZAKON 80 / 18,64 148 / 44,98 108 / 44,62 336 33,60 5. GLASOVALI »PROTI« ZAKONU 349 / 81,35 181 / 55,01 134 / 55,37 664 66,40 Nov most k športnim terenom Na koncu Prešernove ulice v Mlakah je preko tamkajšnjega potoka zrasel nov most, ki povezuje tisti del naselja s špor-tnorekreacijskim območjem. Mostiček sodi v sklop dokončnega urejanja špor-tnorekreacijskega območja. Tam naj bi uredili še nekaj novih športnih igrišč, predvsem pa večnamenski objekt in pre-potrebni parkirni prostor. Most je privlačna pridobitev za tisti del naselja, in okoliški prebivalci in tisti, ki se redno ukvarjajo z rekreacijo, so ga že vzeli za svojega. Spet za bolj čist Trzin V soboto, 26. marca, je bila v Trzinu spet občinska čistilna akcija, ki je sovpadala z vseslovensko akcijo pod geslom Dan za spremembe. Za razliko od lanske, ki so jo prej v medijih precej bolje propagirali in je bila bolj usklajena, je bila letošnja v Trzinu slabše obiskana, čeprav organizatorji ocenjujejo, da se je čiščenja udeležilo kakih 170 ljubiteljev Trzina in čistejše narave. Po tradiciji so bili spet najbolj številni upokojenci in člani turističnega društva. Tradicionalno dobro so bili zastopani tudi gasilci in smučarji, drugje pa je bila udeležba slabša. Omeniti moramo, da so dan prej okolico šole in centra Trzina čistili šolarji pa tudi lovci so že pred akcijo počistili najhujše kupe odpadkov ob Beli cesti in njenih priključkih. ob sodelovanju s Turističnim društvom Kanja pripravlja vse za ureditev šolske učne gozdne poti, ki bo učencem in drugim obiskovalcem prikazala različna gozdna drevesa in zanimive gozdne pojave na Ongru. Tokrat so organizatorji akciji v Trzinu dali tri nove poudarke. Župan g. Anton Peršak in podžupan g. Milan Karče sta na več mestih na nosilne stebričke, ki so jih že prejšnje dni namestili prizadevni prostovoljci, pritrdila table z napisi: »V Trzinu smo osveščeni. Mi odpadkov ne odlagamo v naravi.« Ena taka tabla je ob vstopu v gozd pri Beli cesti, druga je na robu industrijske cone, tam, kjer je bilo lani zelo veliko divje smetišče, tretja pa je v trzinskih travnikih. Table so takoj pritegnile veliko pozornosti in tudi odobravanja. Druga akcija, ki je sodila v sklop vsesplošne akcije, je bila pospravljanje ropotije v zaklonišču ob Kidričevi cesti. Presenetljivo, koliko navlake se je nabralo v tistih prostorih! Tretja akcija pa niti ni bila čiščenje, a je zagotovo prispevala k lepšemu izgledu, predvsem pa varnosti na enem najlepših razgledišč na Ongru - ob robu kamnoloma. Tam namreč Osnovna šola Tisti, ki so se z vrečami podali na lov za odpadki, so tudi letos ugotavljali, da imajo na tradicionalnih mestih, ki jih čistijo vsako leto, vedno manj dela. Našli so sicer nekaj kritičnih mest, ki bi zahtevala posebne, tehnično bolje organizirane čistilne posege - smučarji so našli kupe zavrženih salonitk, ki so jih skrbno zbrali in ustrezno zaščitili, tako da bi jih delavci Prodnika lahko prepeljali na za to pripravljena odlagališča, vendar so kar nekaj dni še ogorčeno čakali, kdaj bodo uradni čistilci občine le izpolnili svojo nalogo. Planinci so opozorili, da bi za čiščenje bajerja potrebovali čoln, gasilci pa so opozorili, da bi bila potrebna posebna, dobro organizirana akcija, da bi lahko v celoti očistili nezaželeno navlako ob robu cone v smeri proti Dobravi. Prav industrijska cona je bila letos spet najbolj kritično območje. Tam, kjer so bolj temeljito počistili lani, je bilo manj smeti, spet pa je bil najbolj zasut s smetmi gozdiček med podjetjema Biring in Pipe Line. Tam kar močna skupina »čistilcev« ni mogla povsem počistiti navlake. Žalostno je, da se je akcije udeležilo zelo malo prebivalcev cone, prav tako pa ni bilo opaziti predstavnikov nekaterih trzinskih društev, ki bi na vsak način morala sodelovati in počistiti del nesnage. in Šumberka podali na čiščenje obeh vodotokov, nekako v stilu akcije pa je podjetnik Marjan Habat s svojo mehanizacijo in delavci prostovoljno priskočil na pomoč eni od občank, ki sama ni zmogla počistiti gradbenih odpadkov z vrta svoje hiše. Prav gotovo je s tem, ko je odpeljal tisto navlako, prispeval k lepšemu izgledu cele ulice. Po končani akciji se je večina udeležencev čiščenja ustavila na »malici« v Okrepčevalnici Bor pri trgovini Mercator. V okrepčevalnici so se izkazali s postrežbo, prijetna družba pa je bila zagotovilo, da se bo večina tistih, ki so letos čistili, naslednje leto spet lotila pobiranja odpadkov po Trzinu in okolici. Zagotovo pa lahko zapišemo, da tisti, ki se udeležujejo takih čiščenj, niso tudi onesnaževalci. Ti so ostali doma, in niso dojeli, da je pravzaprav njihova dolžnost, da sodelujejo z drugimi pri skrbi za lepše okolje naših domov. Miro Štebe Šolarji so se izkazali Na poteh v okolici Trzina smo srečali tudi ljudi, ki se niso priključili skupni akciji, ampak so samostojno pospravljali odpadke, pohvaliti velja tudi prebivalce starega dela naselja, ki so se kar po strugi Pšate w V petek, 25. marca, smo v šoli organizirali čistilno akcijo in se tako pridružili vsesplošni slovenski akciji Dan za spremembe. Učenci devetega razreda so šli v akcijo skupaj s tretješolčki, katerim so že tretje leto botri. Tako so jim lahko najbolje kar s svojim zgledom pokazali, da jim je mar za okolje in da imajo radi čist Trzin. Naš »okoliš« je bil okrog blokov, CIH-a in Doma starejših občanov. Smeti tukaj ni bilo prav veliko, saj je prav ta del Trzina lepo urejen in čist. Tako smo bili zadovoljni v dveh pogledih: imamo čist Trzin in tu ni bilo veliko dela. Seveda pa se vedno najde tudi čas za zabavo. Če kdo od tretješolčkov še ni vedel, kako dobro se da napihniti plastično rokavico, se je tega naučil zdaj. Nuša Slatner O energetsko varčnem Trzinu Župan trzinske občine g. Anton Peršak je svoj redni mesečni kulturni večer v marcu zastavil nekoliko drugače kot običajno. Odločil se je, da bo večer posvetil prizadevanjem za energetsko varčen Trzin, in treba ga je pohvaliti, da tudi na ta način uresničuje predvolilne obljube, da bo prav temu vprašanju posvečal največ pozornosti. Kot sogovornike je povabil našega sokrajana, znanega meteorologa in poznavalca problematike podnebnih sprememb, dr. Dušana Hrčka, ter predstavnika dveh »trzinskih« podjetij, ki se ukvarjata s fotovoltaiko: Mateja Glivarja iz podjetja Sončni sistemi in Davida Tekavca iz Biring Sola. Na srečanju so govorili o varčevanju z energijo, izkoriščanju obnovljivih virov energije in še zlasti o izrabi sončne energije s pomočjo sončnih kolektorjev in sončnih celic za sončne elektrarne. Dr. Hrček je dejal, da je zdaj večina trzinskih stavb, ki so zrasle v novem delu naselja, starih od 30 do 35 let, in so potrebne obnove. Ko se lastniki hiš odločajo za posodobitve, pa je prav, da razmišljajo o tem, da bi bili njihovi domovi lahko energetsko varčnejši. Opozoril je, da hiše, ki niso prav izolirane, izgubljajo ogromno neizkoriščene energije in so zato dražje. Treba jih je bolj ogrevati, poleti pa jih je težko hladiti. Z boljšo izolacijo se temu da izogniti, zato svetuje zamenjavo oken in vrat s takimi, ki bolje tesnijo in izolirajo, obnovo fasad hiš, da te nudijo boljšo toplotno izolacijo, k temu pa lahko pripomore tudi boljša izolacija streh in sploh zamenjava starih streh z novimi. Ob tem lahko k večjemu varčevanju z drago energijo pripomore uporaba brezplačne sončne energije, bodisi s kolektorji za gretje ali pa sončnimi celicami za proizvodnjo električne energije. Povedal je, da država preko Ekosklada spodbuja takšne posodobitve hiš s subvencijami in ugodnimi posojili, trzinski župan pa je pojasnil, da takšne spodbude nudi tudi naša občina, le da se usmerja predvsem na subvencioniranje ugodnih posojil za ukrepe, s katerimi občani pri svojih domovih zagotovijo varčnejšo rabo energije. Župan je tudi orisal, kako si Občina že ves čas prizadeva za traj-nostni razvoj, za učinkovitejšo rabo in varčevanje energije. Med drugim so občinske stavbe toplotno izolirali, za novogradnje, kot bosta novi vrtec in Jefačnikova domačija pa posebej načrtujejo, da bosta objekta energetsko varčna in da bosta izrabljala obnovljive vire energije. Posebno spodbudo naravi prijazne rabe energije je bila plinifikacija Trzina, zdaj pa skrb namenjajo tudi uporabi energetsko varčnejše javne razsvetljave. Predstavnika podjetij, ki se ukvarjata s fotovoltaliko, pa sta predstavila delovanje svojih podjetij in prednosti, ki jih prinašajo sončni kolektorji in sončne elektrarne. Glede na to, da se vse druge energije nenehno dražijo, je naložba v rabo sončne energije zelo upravičena, in že kmalu povrne stroške naložbe. Trzin je dovolj osončen, tako da je usmeritev na rabo sončne energije zelo priporočljiva, saj je to energijo mogoče zelo koristno izrabljati tudi v času poletne vročine. Tako pridobljena energija lahko pomaga tudi pri cenejšem hlajenju prostorov s klima napravami. Številna vprašanja poslušalcev so pokazala, da je tema zelo pereča in da precej Trzincev zanimajo možnosti za varčevanje z energijo. Dr. Hrček pa je ob tem poudaril, da bi bilo lepo, če bi v občini nekako povezali tiste, ki želijo energetsko varčno posodabljati svoje domove, in podjetja, ki nudijo take posege, ter svetovalne službe, ki lahko pomagajo pri pridobivanju subvencij za take podvige. Orisal je, kako je sam poskrbel za toplotno izolacijo in energetsko varčnost svoje hiše in ob tem ocenil, da bi mu bilo precej lažje, če bi se pri tem lahko obrnil na pomoč drugih s podobnimi izkušnjami, verjetno pa bi zaradi tipskih hiš in tudi njihovega števila v Trzinu lahko pri proizvajalcih in izvajalcih iztržili kakšne popuste, mogoče pa bi lahko pridobili celo evropska sredstva. Miro Štebe Naš župan ima tudi pomembno okoljevarstveno funkcijo Vlada Republike Slovenije je 17. marca na predlog Službe za podnebne spremembe imenovala člane Sveta za trajnostni razvoj, v katerem je podpredsedniško funkcijo dobil naš župan g. Anton Peršak. Svet vodi znana strokovnjakinja za podnebne spremembe dr. Lučka Kajfež, v njem pa so zbrani sami ugledni strokovnjaki, kot so: mag. Žiga Debeljak, dr. Uroš Merc, dr. Luka Omladič, mag. Vida Ogorelec, mag. Franc Posel, dr. Aleš Smrekar in mag. Lidija Živčič. Svet za trajnostni razvoj je posvetovalno telo vlade RS za področje trajno-stnega razvoja in je namenjen vzpostavljanju dialoga vlade s predstavniki civilne družbe in gospodarstva o pomembnih vprašanjih trajnostnega razvoja. Trajnostni razvoj zadovoljuje potrebe sedanje generacije, ne da bi se ob tem zmanjšale možnosti zadovoljevanja potreb prihodnjih generacij in temelji na ravnotežju med gospodarskim, socialnim in okoljskim vidikom razvoja. Deset let mešanega pevskega zbora »Žerjavčki« In tudi župan je razumel naše želje. V marcu istega leta se nam je pridružila pevovodkinja Alenka Markus in zdržala z nami celih osem let. Kar zajeten kup besedil in not se nam je nabral. Nastopali smo doma na večini prireditev, v Mengšu, Domžalah pa vse do daljne Ljubljane. Danes nas je v zboru 24 pevk in pevcev in imamo novo pevovod-kinjo, gospo Ksenijo Kozjek. Koncert, ki smo ga priredili prvega aprila, je pokazal tisto najlepše, kar je v nas. S spletom narodnih in umetnih pesmi ob spremljavi klasičnega kvarteta družine Kozjek in harmonikarjem Simonom Vrbcem smo podarili hvaležnim poslušalcem nekaj trenutkov sreče in lepote. Za upokojence je deset let dolga doba. V tem času se zmanjšuje glasovni obseg pa tudi zdravje ni več takšno, kot je bilo. Zato smo vedno odprti za nove »mlade« sile, ki nas bodo osvežile in nam dale novih vzpodbud. Pridite, lepo nam bo. 10 let je preteklo, odkar Pevski zbor upokojenskega društva Žerjavčki prepeva v Trzinu, in to petje ima svoj smisel. Združuje starejše in malo mlajše ljudi, ki radi pojemo, se zabavamo, iščemo trenutke sreče in želimo del tega podariti tudi drugim. Ime žerjavčki ni prišlo od velikih lepih ptic, ki se selijo vsako jesen daleč na jug. Naš žerjavček je rožica, ki raste v najlepših mokrotnih krajih naše ožje domovine. Takrat, na začetku ustanovitve društva upokojencev, smo se žerjavčki srečevali v bifeju Bor skoraj vsak teden. Beseda je dala besedo, pesem je vzpodbudila drugo pesem in ideja, da ustanovimo mešani pevski zbor, je bila tu. Prvi nastop smo imeli na občnem zboru društva 19. februarja 2001. Peli smo in deklamirali. ZBOR JE BIL ROJEN. 10 pevcev in spremljevalec na klaviaturi, ki danes pravi, da je z rokami igral - z glavo pa dirigiral. Rekli smo si: V pesmi je moč! Pesem ne pozna meja! Zapoj in lažje ti bo! - In smo peli. Miran Šinigoj Društvo za napredek in razvoj Trzina VABi NA OGLED CELOVEČERNEGA FiLMA DESPERADO TONiC KDAJ sreda, 11. maja 2011 ob 20:00 uri KJE dvorana Marjance Ručigaj (CIH Trzin) DESPERADO TONIC (2004) L. V. Štrocki je potujoči kinooperater v najboljših, zlatih letih. Predstavnik generacije, ki je najprej skočila v vodo, kasneje gledala partizanske filme, doživela vdor televizije in končala med vampirji. V tipični primorski vasi na mestnem trgu pripravlja projekcijo. Televizijska ekipa snema dokumentarni film o Štrockemu. Film bo posnet le, če bo Štrocki sprejel izziv lokalnega težaka. Med projekcijo filma o junakih okupiranega mesta, Štrockega v projekcijski sobi obišče pomanjkljivo obleče- na Junakinja, skoraj resnična ljubezen njegovega življenja. Na poti v Jordan kal se Štrocki izgubi v dolenjskih gozdovih. Naleti na osamljeno kmetijo, kjer ga čaka nenavaden doživljaj na meji resničnosti. Štrocki ima grozljive probleme z vidom - slika pred očmi mu utripa kot projektor na mali brzini. Kljub temu se v deževni noči odpelje na letališče, kjer se sreča z nesmrtnim bitjem in kopijo posebne projekcije. Režiserji in scenaristi: Boris Petkovič, Varja Močnik, Hanna A. W. Slak, Zoran Živulovic igrajo: Ivan Volarič - Feo trajanje: 71 minut leto: 2004 Cilji projekta TRZINOTEKA so vzpodbujanje večplastnega razvoja filmske kulture med člani društva in občani, združevanje ljubiteljev, vzpodbujanje kontinuiranega in trajnega prikazovanja kvalitetne filmske produkcije vseh filmskih stilov in žanrov in njegova teoretsko-družabna nadgradnja. Dobrodelna prireditev v OŠ Trzin V torek, 12.4.2011, ob 18. uri se je v telovadnici osnovne šole Trzin odvil pravi mali spektakel. Potekala je namreč dobrodelna prireditev z naslovom: Zame, zate, za nas, s katero so učenci OŠ Trzin zbirali denar za šolski sklad. S tem so pokazali, da premorejo veliko dobrote v svojem srcu in da je v njem veliko prostora tudi za nekatere druge sošolce, ki malo težje zberejo sredstva za določene šolske in izvenšolske dejavnosti v okviru šole. V nagovoru nam je gospa ravnateljica Helena Mazi Golob povedala, da šolski sklad deluje že vse od leta 2001, se pravi, da je letos ovekovečil svoje deseto leto delovanja. S skladom se financirajo nekateri pripomočki in oprema, ki niso v obveznem šolskem načrtu, vendar se jih učenci še kako razveselijo, saj jim popestrijo in olajšujejo šolsko delo. Sklad financira občina, starši in drugi viri, kot so na primer številna podjetja. Na lanskem festivalu so zbrali 933 evrov, s katerimi so poleg drugih sredstev sofinancirali razne tabore, ekskurzije, tečaje^ Trenutno stanje na računu šolskega sklada pa znaša kar 9792 evrov. Prav tako je gospa Helena Mazi Golob dejala, da nobeno delo ni izgubljeno, ampak se le ta seštevajo. Kot pravi Mali princ: »Kdor hoče gledati, mora gledati s srcem.« S srcem pa so gledali tudi vsi tisti, ki so kupili vstopnico in učence počastili s svojim prihodom. stovoljec od rojstva pa vse do smrti. Vsi smo lahko kandidati za prostovoljca, saj ima prav vsak od nas v srcu skritega nekaj dobrega. Pomembno je le to, da se vsak dan znova dopolnjujemo. Zato se sama drži mota: Vse, kar hočeš, da storijo drugi tebi, naredi ti to njim. Polovica telovadnice OŠ Trzin je bila nabito polna, nastopajoči učenci pa so s svojimi nastopi pričarali prešerno vzdušje, ki je na obraze priklicalo številne zadovoljne nasmeške. Letošnja posebna gostja prireditve je bila gospa Joži Kurent, ki jo je predstavila kar njena vnukinja Neža Kurent, z njo pa je rade volje poklepetala Julija Klavžar, učenka 8. a razreda. Gospa se v svojem življenju lahko pohvali s številnimi uspehi in priznanji, vendar kljub temu ostaja skromna in preprosta oseba. Naredila je tečaj prostovoljstva in bila predlagana, ter tudi izvoljena, za naj prostovoljko leta. Pravi, da je človek pro- Na prireditvi so nastopali: Tanja Kobal skupaj z očetom Iztokom Kobalom, Neža Kurent, Julija Klavžar, CICI - pevski zbor pod okriljem Božene Opare, Otroški pevski zbor pod vodstvom Barbare Karba, Anna Christine Balažic, Eva in Tjaša Borec ter Gaja Pencelj, ki so nam zapele pesem Energija skupine Foxy Teens, Ana Miličevič (klavir) in Zala Potočnik (flavta) sta predstavili Sc-humannovega Divjega jezdeca, Laura Markovič in Brina Bran-kovič pa sta odplesali Call on me. Živa Mesar in Ana Hrovatin sta na kitari zaigrali francosko ljudsko skladbo Za vasjo, Laura Podobnik je zapela pesem Tadeja Hruševarja Dan ljubezni, predstavila se je folklorna skupina z mentorico Marjano Petek, Simon Vrbec pa je spet potrdil svoje mojstrstvo na harmoniki, na flavte so zaigrale Manca Rakun, Zarja Dremel in Brina Bran-kovič, plesalki Sara Perko in Lea Razpotnik sta se predstavili z jazz baletom Izbruh vulkana, Maja Repenšek in Tina Razpotnik pa sta odplesali skladbo Down, Tina in Jaka Vavpot pa sta v francoščini odigrala skeč Pri zdravniku, pozabiti pa ne smemo še Eve Bauer, ki je na klavir zaigrala skladbo Michaela Aarona Ice Karneval, program pa sta složno povezovala Maja Ravnikar in Jaka Šinko. Patricija Mušič Tretji obisk fičkov v Trzinu V soboto, 26. marca, je Fičo klub Slovenije v Lukovici pripravil že četrto srečanje fičkov, nekdaj najbolj pogostih pa tudi najbolj priljubljenih avtomobilov pri nas. Udeleženci srečanja, med katerimi so bili tudi ljubitelji fičkov iz drugih nekdanjih republik Jugoslavije: Hrvaške, Bosne, Srbije in Makedonije, so se zjutraj že po običaju zbrali v Lukovici. Od tam so se odpeljali na Dob, kjer jih je tamkajšnji župnik, ki je tudi ljubitelj fičkov, na trgu pred cerkvijo blagoslovil. Po blagoslovu se je kolona sto sedmih fičkov odpeljala skozi Domžale proti Trzinu. Tokrat so si za cilj izbrali industrijsko cono, zbrali pa so se v okolici piramide, kjer so jih pričakali predstavniki trzinske Občine in Turističnega društva Kanja Trzin. Trzinski župan g. Anton Peršak je goste z veseljem pozdravil, k besedi pa so po- vabili še lukovškega župana g. Mateja Kotnika, ki je tudi velik ljubitelj fičkov. Predstavniki trzinskega turističnega društva in nekaterih trzinskih lokalov so goste pogostili s trzinskimi spe-cialitetami in jih seznanili z nekaterimi zanimivostmi našega kraja. Vesela družba ponosnih lastnikov skrbno vzdrževanih fičkov pa si je želela akcije. Odpeljali so nekaj častnih krogov po coni, nato pa so se usmerili nazaj proti Lukovici, kjer jih je čakalo veselo druženje. Fičke, med katerimi so bili nekateri posebej prirejeni in opremljeni, tako da so bili prava paša za oči, so si prišli ogledat številni Trzinci in marsikomu se je milo storilo ob spominih na to, kaj so včasih doživljali s tem »avtom naše mladosti«. Miro Štebe Ne terorizirajte sosedov Na uredništvo se je obrnila občanka sosednje občine, ki pa ima velike težave z neznosnim laježem sosedovih psov v Trzinu. Potožila je, da sta sosedova psa zelo glasna in brez potrebe ves čas lajata ter tako vznemirjata in motita sosede. Na različne načine sta poskušala pri sosedih doseči, da bi psa utišali, vendar pri sosedih ni posluha za to. Ker je v Trzinu še nekaj občanov, ki se tudi pritožujejo nad preveč motečim laježem, pozivamo lastnike psov, da naj bodo pozorni, koliko in kako glasno lajajo njihovi psi. Prav je, da so obzirni do sosedov in da poskrbijo, da njihovi psi s svojim laježem ne motijo drugih. Naj jih spomnimo, da ima naša občina tudi odlok, ki predpisuje, kolikšno je lahko zvočno onesnaževanje, predvsem pa tudi čas, ko je potrebno hrup utišati. Tudi v primeru preglasnih in z laježem preveč vnetih psov se na vaših vratih lahko pojavi inšpektor in vas oglobi zaradi nespoštovanja občinskih predpisov. Pa saj denar ni vse! Lepo je, da smo obzirni do sosedov in soljudi in se z njimi dobro razumemo. MŠ Opozorilo prehitrim voznikom Občanka s stranskega kraka Jemčeve ceste nas je opozorila, da odkar je prometni režim v starem delu Trzina spet tak, kot je bil pred uvedbo začasnih enosmernih voženj, po tamkajšnji cesti spet divjajo neobzirni vozniki. Čeprav gre za ozko in vijugasto cesto, divjaki vozijo brezobzirno in prehitro. Omenjena cesta zelo nepregledna, kot šolsko pot in tudi drugače pa jo uporabljajo otroci. Zaradi ovinkov se lahko zgodi, da voznik ne bo opazil pešcev, otroci pa se tudi ne bodo pravočasno umaknili pred divjaki. Sprašuje se, če bo res potrebna kakšna človeška žrtev, da bi takšno divjanje zaustavili. Meni, da bi bili v veliko pomoč lahko že ležeči policaji, predvsem pa poziva vse voznike s težkimi nogami, da naj se zavedajo, da je cesta namenjena tudi pešcem in da naj bodo obzirni do šibkejših. MŠ Novo vodstvo KUD-a Franca Kotarja Trzin V petek, 18. marca, so imeli člani Kulturno-umetniškega društva Franca Kotarja v dvorani KUD-a volilni občni zbor, na katerem so v društvo vpisovali tudi nove člane. Udeleženci zborovanja so izvolili nov devetčlanski upravni odbor, v katerem so novi trije obrazi: Domen Dalan, Uroš Jeras in Urban Gradišar, prej član nadzornega odbora KUD-a. Ker je nadzorni odbor tako ostal brez enega člana, je na mesto v nadzornem odboru kandidiral bivši predsednik KUD-a Jure Lajovic in bil izvoljen. Za predsednico društva je bila, kot edina kandidatka, z javnim glasovanjem izvoljena Brigita Crljenic. V svojem nagovoru je pohvalila delo ekipe, ki se je v društvu formirala v zadnjih letih, in delo mladega Nejca Lisjaka. Na občnem zboru je dotedanji predsednik Jure Lajovic na kratko poročal o delu kulturnega društva v preteklih štirih letih. Ocenil je, da so programi, ki jih društvo izvaja, dobri in že vpeljani, upa pa, da bo na predstavah, predvsem gostujočih skupin, kakor tudi na otroških predstavah, v bodoče (še) več obiska. Župan g. Tone Peršak se je zahvalil za zgledno sodelovanje KUD-a z Občino Trzin ter izrazil zadovoljstvo z delom društva v zadnjem mandatu. Dejal je, da se mu Trzin ne zdi tipično spalno naselje, kljub temu pa so življenja tu stanujočih le ohlapno vezana na sam kraj bivanja in je zato občutiti dokaj indiferentno sodelovanje pretežnega dela prebivalcev do življenja v kraju. Pojasnil je tudi, zakaj mora zdaj financiranje društev iz občinskih sredstev še dosledneje potekati preko javnih razpisov. Nazadnje pa je g. Peršak prisotnim zatrdil, da je izgradnja nove dvorane KUD-a načrtovana v srednjeročnem planu občine, torej nekako do konca tega štiriletnega mandata. Koncu uradnega dela je sledilo neformalno druženje ob skromni zakuski, tisti člani KUD-a, ki sodelujejo v prihodnji društveni predstavi, pa so nadaljevali z vajo za bližajočo se premiero nove predstave. (jn) Uspešna premiera fizikov Trzin je v soboto, 26. marca zvečer, doživel premiero nove domače predstave z naslovom FIZIKI, večer prej pa si je okoli 40 povabljenih lahko ogledalo javno generalko. Štirinajst igralcev je v polni dvorani pokazalo plodove nekaj več kot trimesečnega dela pod režijsko taktirko Tatjane Peršuh, in navdušilo. Peršuhova je igro postavljala že v času študija na AGRFT, vendar so igralci med šestimi opcijami izbrali ravno ta tekst. Režiserke ponovno postavljanje iste predstave ni motilo, še več, dodobra je izkoristila prostor, ki se ji je ponujal, in je s premišljenim krajšanjem teksta iz predstave izluščila bistveno. Predstavo so trzinski igralci odigrali še 7. in 9. aprila, v maju pa nameravajo na nekaj gostovanj po Sloveniji. Če ste jih zamudili, si jih boste lahko ogledali 4. junija v okviru festivala Trzinska pomlad. S Fiziki so se KUD-ovci prijavili tudi na Linhartovo srečanje, in selektor Branko Kraljevič je bil po ogledu predstave mnenja, da je skupina pokazala nekaj, kar je nad splošnim povprečjem predstav, ki jih postavljajo ljubiteljska gledališča. Držimo pesti, da se bo domači KUD uvrstil med najboljše na Linhartovem srečanju! (bc) Govori se ^ ^ da se golobčkov KUD še ni rešil. Te dni po prostorih kulturnega društva leta kakih 6 golobov mladičev vrste Columba amoris veris. _ da ex presidente kulturnega društva potrebuje razlago o neto in bruto. _ da bi se nekateri organizatorji domačega festivala morali lotiti joge, ker jim kljub navidezni mirnosti popuščajo živci. _ da je glavni car na vasi tisti, ki podpre Trzinsko pomlad! FrancKa svetuje: naj jo podpre tudi vaše podjetje! Flavze izvohala in nasvete potalala, vaša FrancKa Izgubljeni muc Na Lobodovo ulico se je zatekel oranžen dolgodlaki muc, samček, navajen hiše in čistoče. Kdor ga pogreša, naj pokliče na telefon 031 755025. Društvo za napredek in razvoj Trzina OB SVETOVNEM DNEVU KNJiGE VABi OTROKE iN NJiHOVE STARŠE NA DRUŽENJE S PRAVLJiČARKO Mili RADMELiČ kdaj četrtek, 21. aprila ob 16:30 uri kje dvorana Marjance Ručigaj (CIH Trzin) Meta Kušar z gosti Kulturni večer Društva za napredek in razvoj Trzina Konec marca je Društvo za napredek in razvoj Trzina pripravilo kulturni večer, ki ga je vodila priznana slovenska pesnica Meta Kušar. Družbo so ji pri pogovoru delali še naša domačinka, sopranistka Ana Pusar jerič, arhitekt janez Suhadolc ter slavni etnolog Damjan j. Ovsec. Avtorica knjige Intervjuji, Meta Kušar, je iz vsakega od njih črpala njihovo bistvo, neznano silo, ki jih vodi pri tako uspešni ustvarjalni poti. Skupni imenovalec vseh eminentnih gostov je strast in ljubezen do dela, ki jih spremlja skozi vse njihovo življenje. Kadar stvari delaš s srcem, jih čutiš, potem lahko iz svojih glasilk spraviš tudi vlogo Leonore iz Fidelia, edine opere iz boga- tega opusa L.V.Beethovna. Gre za eno najtežjih oper, ki zahteva perfektnost, čutnost in seveda posebej prilagojen dramski sopran. Naravna danost močnega glasu, ki jo je ga. Pusar jerič začutila že v rani mladosti, trdo delo in pogum za življenje v tujini je iz nje naredilo operno divo in umetnico, ki je svoj »dober slovenski glas« ponesla po svetu. janez Suhadolc, arhitekt in grafični oblikovalec ter redni profesor na Fakulteti za arhitekturo, že dolgo več ne »riše hiš in stolpnic«, ampak iz ljubezni do lesa izdeluje unikatne izdelke - stole, mize. Izvedeli smo, da je velik ljubitelj šaha. Ljubezen do kraljevske igre mu je bila položena že v zibko, saj je njegov oče, sicer dolgoletni sodelavec arhitekta j. Plečnika, oblikoval eno izmed prvih slovenskih šahovskih garnitur. Kdo bi lahko bil primernejši za oblikovanje šahovske garniture kot oblikovalec in šahist v enem, ki lahko združi unikaten design z izjemno igralno uporabnostjo? V spomin in čast priznanim imenom slovenske arhitekture se njegove garniture imenujejo prav po njih. Trzinci smo imeli srečo, da je g. Suhadolc svoj šah prinesel na ogled in otip tudi v naš kraj. Damjan j. Ovsec, etnolog, kulturni in umetnostni zgodovinar nam je na slikovit način opisal zgodbo o »treh dobrih možeh«. V Sloveniji so nam namreč novi demokratični časi omogočili tri decembrske dobre može, sv. Miklavža, Božička in dedka Mraza, ki drug za drugim prihajajo na domove slovenskih otrok. Tudi v tem je naša majhna Slovenija bogatejša in bolj raznolika od največjih držav sveta. Vsi trije dobri možje se še naprej razvijajo, vendar nihče ne ve, v katero smer. Vsak arhaičen lik, ki je povezan z določenimi obredi, ostaja stoletja enak prav zaradi njih samih in zaradi vsebine, ki je v teh obredih skrita. Veliki mitološki bogovi se že davno ne razvijajo več, nekateri njihovi nižji, zemeljski, folklorni ali pravljični kolegi ter njihovi »nadomestki« pa se razvijajo še naprej. Društvo za napredek in razvoj Trzina se zahvaljuje vsem nastopajočim, še posebej gospe Meti Kušar, ki ji je uspelo v naš kraj privabiti tako zanimive sogovornike. Frane Mazovec, predsednik Društva za napredek in razvoj Trzina Hribarjevo leto - < Ctlf .p»«. -T* ; l^i -- '"T"'; 1 PT"' 'h •ga 1 'A 1 ■■h' 1 •"v: ■ — 1 i ■ H 1 ■j "i 1 ■1 M !3S j Med nami živi mnogo Trzink in Trzin-cev, ki so »slavo« našega kraja raznesli širše po Sloveniji in svetu, v trzinski zgodovini pa izstopajo tudi posamezniki, zaradi katerih je Trzin postal tudi del pestre slovenske zgodovine. Eden takih je tudi sloviti ljubljanski župan Ivan Hribar, ki je postal znan tako po tem, da je takratno kranjsko prestolnico Ljubljano preobrazil iz »dolge vasi« v moderno srednjeevropsko mesto, kar zaradi potresa eno leto prej nikakor ni bila lahka naloga, kot tudi po svojem domoljubju, marljivosti in strasti pri političnem delu. O Ivanu Hribarju je bilo napisanega že kar nekaj čtiva. Bil je ena osrednjih figur političnega, družbenega in kulturnega življenja v Ljubljani na prehodu med 19. v 20. stoletje, njegovo župansko karizmo (Ljubljani je načeloval od 1896 do 1910) pa je še danes mogoče zaznati v slovenskem glavnem mestu. Podoba Ljubljane 20. stoletja je namreč nastala po Hribarjevi zamisli. S prvim urbanističnim načrtom je Ljubljana poleg srednjeveške in baročne podobe pridobila še nekaj secesijskega pridiha. Po zaslugi Ivana Hribarja je Ljubljana v štirinajstih letih njegovega županovanja pridobila nove parke, kot na primer So-dnijski trg, danes znan kot Miklošičev park pred sodno palačo. Z zgraditvijo mestne elektrarne so leta 1898 v Ljubljani zasvetile električne luči, po ulicah je vozila električna cestna železnica, zgradili so nove mostove, palače, nove bolnišnice, ljudsko mestno kopel, mestno ubožnico, nove šole pa tudi Prešernov spomenik, brez katerega si danes Ljubljane niti ne predstavljamo več, četudi je ob postavitvi buril duhove zaradi golih prsi muze. V spomin nanj je v Ljubljani danes tudi več njegovih spomenikov, tako pred Univerzo stoji njegovo poprsje, v Narodni galeriji in v veži Magistrata sta portretni glavi, Na Bregu pri Ljubljanici pa je bil pred dobrega pol leta odkrit celopostav- ni kip, ki Ivana Hribarja upodablja ravno v trenutku, ko iz Dunaja prejeme pismo, s katerim je dobil cesarjevo podporo za obnovo popotresne Ljubljane. Poleg vsega, kar je storil za Ljubljano, pa je Ivan Hribar zagotovo znan še po nečem: ob začetku druge svetovne vojne je po italijanski okupaciji rajši skočil v Ljubljanico, zavit v jugoslovansko zastavo, kot da bi sprejel županski položaj v Ljubljani pod ultimativnimi pogoji. V letošnjem letu zaznamujemo 160-letni-co njegovega rojstva (Ivan Hribar je bil rojen 19. septembra 1851) in 70 letnico njegove smrti (18. april 1941). Občina Trzin je pridobila gradbeno dovoljenje za gradnjo jefačnikove domačije, na kraju, kjer je stala Hribarjeva rojstna hiša. Ker je v različnih virih o Hribarjevem življenju mogoče najti navedbe in zapise, da je bil Ivan Hribar rojen v Mengšu, smo se tokrat potrudili in izbrskali podatek iz krstne knjige, ki jo hrani Nadškofijski arhiv Ljubljana in ki dokazuje, da je bil Hribarjev Ivan ta prava »trzinska skirca«. Iz statusa animarum pa je razvidno tudi ime domačije »Pri jefačniku«. Mateja Erčulj V Trzinu živi, kot smo v našem glasilu že pokazali, kar nekaj strokovnjakov s področja arhitekture in krajinarstva, ki pa se sorazmerno malo vključujejo v razmišljanja in tudi samo urejanje Trzina. Zdaj sta se na nas obrnila dva mlada projektanta: Gregor Rutar in Miha Volgemut, ki sta si zamislila, kako bi lahko uredili naš kraj. Objavljamo njuno zamisel in upamo, da bo spodbudila še nova razmišljanja pa tudi ukrepe, ki bodo kakovost življenja v naši občini dvignila na še višjo raven: Trzin center Predlagamo izhodišča za usmeritev dolgoročnega razvoja centra Trzina, ki bi pomenila nek fazen, javno-zasebno partnerski razvoj po območjih. S svojo strateško pozicijo v najbolj tranzitnem delu Slovenije ima Trzin izreden razvojni potencial, ki ga ne kaže zanemarjati. Z inteligentnim prestreganjem in preusmerjanjem obstoječih arterijskih prometnih tokov v samo tkivo Trzina in s tem svežo prekrvavlje-nostjo trenutno dokaj spalnega in razdrobljenega mesta bi se lahko sprožil družbeni in gospodarski preporod Trzina. Pri preučevanju Trzina zapažamo izredno pomembnost in potencial prostora ob regijskem trikrakem križišču Ljubljana - Domžale - Kamnik, ki mu brez zadržkov prisojamo metropolitanske nastavke. Ta prostor lahko postane težišče regijskega povezovanja Trzina in pomeni izredno dinamično vozlišče, nekakšen pacemaker za regijsko integracijo, torej prostor, ki nakazuje programsko prepleten, moderen in visokotehno-loški konglomerat, predlagamo nek nakupovalni center s prepletom pisarn, kulture, sprostitve in bivanja. To je ena stvar, druga stvar je, da je trenutno v Trzinu nekaj živahnejših točk, ki bi rade postale center, vendar še prešibkih, da bi začele generirati potrebne tokove med njimi za živahno in dinamično življenje javnega prostora. Kot se kaže v izkušnjah različnih mest po svetu jim monocentrična zasnova ne prinaša vitalnosti, zato se kaže, da je mesto bolje usmerjati v policentričnost, ki pomeni več različnih prostorskih intenzivnosti, med katerimi se pretaka živahno mestno življenje. V urbanističnem smislu to pomeni predvsem odpiranje kvalitetnih povezav med prostorskimi intenzivnostmi različnih značajev. S temi ugotovitvami nakazujemo nekatera izhodišča za vizijo centra Trzina. Predlagamo koncentracijo družbenih dejavnosti v dve območji; eno je območje ob glavnem regijskem križišču, ki je omenjeno zgoraj, kjer bi se formiral nekakšen »moderni center«, drugo območje je prostor glavnega uvoza v Trzin, kjer sta sedaj Mercator in banka, tu bi bile skoncentrirane kulturne in upravne dejavnosti z osrednjim mestnim trgom in tržnico ter potniškim terminalom. Oba centra se poveže z velikopoteznim mestnim bulvarjem (sedanja Ljubljanska cesta), ki bo ustvarjal vitalno hrbtenico Trzina z javnim parterjem. Kot glavno kvaliteto Trzina predlagamo velik krajinsko urejen mestni park na celotnem območju med obema novima centroma ter med Ljubljansko in regionalno cesto, kateremu se nameni pozidavo le v pasu ob Ljubljanski cesti z javnim parterjem v pritličju. Prav tako predlagamo, da se v zasnovo centra vključi Onger, ki bi postal mestni grič z gostinsko-prireditvenim platojem in razglednim stolpom na vrhu. V grafiki je razvidna integracija območij v novo zasnovo centra Trzina: 1. OSREDNJI MESTNI PARK - Formiranje osrednjega mestnega parka s paviljoni in pokritim bazenom, ki bo pomenila glavno kvaliteto in osrednji javni in povezovalni element Trzina, kjer se zelene površine prepletejo s programom ob Ljubljanski cesti. 2. MODERNI CENTER - Umestitev modernega, visokotehnološko, energetsko samozadostnega kompleksa s prepletenim programom - nakupovalni center s prepletom pisarn, večnamenske dvorane, sprostitvenih dejavnosti in bivanja. S krajinsko urejenimi javnimi in parkovnimi površinami in parkiranjem pod zemljo. Stimuliranje razvoja malih perspektivnih podjetij. 3. KULTURNO - UPRAVNI CENTER - Velikopotezni osrednji mestni trg s kulturno-upravnim kompleksom (občinska uprava, društva, galerije^) ter storitvenimi dejavnostmi (pošta, banka^). 4. TRŽNICA - Zasnova tržnice z notranjimi ter prostimi odprtimi površinami za stojnice z možnostjo nadkritja. 5. POTNIŠKI TERMINAL (pod eno streho) - Glavni železniški terminal z nadhodom za pešce in kolesarje preko regionalne ceste Ljubljana - Domžale - Urejeno prostornejše avtobusno postajališče/zbirališče - Garažna hiša pod parkom (arhitekturno-krajinski poudarek ob začetku osrednjega mestnega parka. 6. OBMOČJE MEŠANIH DEJAVNOSTI - Obstoječa blokovna pozidava z javnim parterjem in spremljajočimi površinami (otroška igrišča, pešpoti, z navezavo na bodoči mestni bulvar. - Predvidi se tudi programski zaključek blokovne pozidave ob Mengeški cesti, kamor se vključi tudi gasilni dom (»Tavčarjeva« kmetija). 7. ŠOLSKI CENTER - Območje rezervirano za šolski program z možnostjo širitve (racionalna in premišljena izraba prostora za omogočen kasnejši razvoj) 8. MESTNI GRIČ (Onger) - Gostinsko prireditveni plato na vrhu z razglednim stolpom - Rekreacijske površine kot spremljajoči programi ob novih urejenih peš poteh (»trim« steza) z razgibano navezavo od poti nad cesto Za hribom do prireditvenega platoja. 9. SAKRALNI KOMPLEKS Območje rezervirano za verske dejavnosti z umestitvijo pokopališča ter celostno ureditvijo. 10. PARKIRIŠČE - Ureditev parternih parkirnih mest (na travniku ob Pšati) za potrebe šole in cerkve, ter posledično zaprtje šolskega kompleksa za promet na vzhodni strani. - Rekonstrukcija ceste Za hribom (razširitev in ureditev pločnika) Avtorja: Gregor Rutar, gr. teh. in Miha Volgemut, u.d.i.a., M.s.c. Svoje pripombe in predloge pošljite na spletni naslov trzin.center@ gmail.com. Namesto deponije pokopališče Prejšnji mesec so trzinska gospodinjstva dobila anketne liste z vprašanji, kje naj bi v Trzinu uredili pokopališče. Ljudje so lahko izbirali med štirimi lokacijami, ki jih je predlagalo podjetje Oikos, idejo o žarnem pokopališču v opuščenem trzinskem kamnolomu, predlogom za terasasto pokopališče za cerkvijo ter predlogom za parkovno pokopališče zunaj ožjega dela naselja, imeli pa so tudi možnost, da dajo svoj predlog za, po njihovem, najprimernejšo možnost ureditve pokopališče. V sredo, 30.3., pa je Občina pripravila zbor občanov, na katerem so predstavili rezultate ankete. Zbralo se je sorazmerno veliko občanov, župan g. Anton Peršak pa je uvodoma predstavil dosedanja prizadevanja za izbor najustreznejše lokacije za pokopališče. Ob tem je ocenil, da je naloga zelo zapletena, saj naj bi se sedanja zakonodaja zavzemala za urejanje novih pokopališč zunaj naselij, vsaj sto metrov stran od zadnjih hiš prebivalcev. Naselje Trzin pa z ene strani obdajajo gozdovi, pri tem pa je večina gozdnih površin zaščitenih z Naturo 2000 in drugimi omejitvenimi ukrepi, drugi del naselja pa meji na travnike in polja, ki pa so opredeljena kot kmetijska zemljišča prvega in drugega kakovostnega razreda, in Ministrstvo za kmetijstvo nerado pristaja, da bi takšna zemljišča uporabili za kaj drugega kot kmetijstvo. Povedal je tudi, da se pokopališče v Mengšu, kjer je pokopanih največ Trzincev, počasi polni, in so iz Mengša že dali vedeti, da bi bil čas, da Trzinci dobimo svoje pokopališče, preveč navdušeni nad pokopavanjem Trzincev na njihovem pokopališču pa naj ne bi bili tudi Dom-žalčani. Svetovalka župana za okoljsko problematiko Sida Valentinčič pa je pri predstavitvi rezultatov ankete povedala, da se je največ občanov opredelilo za gozdno-parkovno pokopališče izven ožjega dela naselja. Na drugem mestu po številu glasov je predlog za pokopališče v opuščenem kamnolomu, na tretjem mestu pa je predlog za pokopališče zahodno od Mlak. Med razpravo, ki je sledila, so udeleženci zbora opozarjali, da anketa ni bila dobro zastavljena, in ljudje niso točno vedeli, med čim izbirajo, saj se lahko lokacija zahodno od Mlak pokriva s predlogom gozdnega parkovnega pokopališča zunaj ožjega dela naselja. Nekateri so se ogrevali za idejo o pokopališču v opuščenem kamnolomu, razprava pa se je kmalu usmerila na deponijo gradbenih odpadkov na jasi v gozdu pred trzinskim bajerjem. Precej razpravljavcev je poudarjalo, da je tista deponija zelo moteča in da ne sodi tja. Spraševali so, kdo jo je sploh dovolil, in ocenjevali, da bi bila omenjena lokacija pravzaprav najprimernejša za pokopališče. Predstavnica prebivalcev Kidričeve ceste je takoj ogorčeno zatrjevala, da tam ni pogojev za pokopališče, da ima strah pred umrlimi in da nikakor ne bodo pristali, da bi nedaleč od njihovih hiš zraslo pokopališče. Eden od razpravljavcev je predlagal, da naj Trzin kje v sosednji občini najame ustrezno parcelo za trzinsko pokopališče. Razprava je bila kar živahna, na koncu pa je župan predlagal glasovanje o predlaganih lokacijah. Veliko večino glasov je dobil predlog, da pokopališče uredijo nekje tam, kjer je zdaj deponija, zanjo pa najdejo kje drugje primernejši prostor. Župan g. Anton Peršak je ob tem dejal, da ne »navija« za nobeno od predlaganih lokacij, da pa bo sprožil postopek, da bi uredili pokopališče na tisti lokaciji, za katero se bo zavzemalo največ občanov Trzina. Očitno je, da vsi v nobenem primeru ne bodo zadovoljni, zanimiva pa je bila tudi ideja ene ob občank, ki je po končanem zboru dejala, da ona ne potrebuje pokopališča. Ko bo umrla naj njen pepel stresejo čez rob trzinskega kamnoloma. Njeni poslušalci so se kislo nasmehnili, morali pa so priznati, da bo to, če za Trzince zaprejo pokopališče v Mengšu, še najhitrejša in najcenejša možnost za pokope. Miro Štebe Pismo bralca Boste obisk Arboretuma približali občanom? Že več kot trideset let živim v Trzinu in sem se prvič odločil, da javno spregovorim o ne-strinjanju z našim županom gospodom Peršakom. K pisanju me je spodbudil Uvodnik v zadnjem Odsevu, ki govori o pomladi in novih odzivih ter zamislih. V naši bližini se nahaja Arboretum Volčji Potok, čudovit park, bogat z drevesi, grmovnica-mi in cvetjem, kulturni spomenik ter prostor za izobraževanje in sprostitev za vse generacije. Poleg otroškega igrišča z več igrali letos pripravljajo več kot 25 tematskih vsebin. Gre za kolektiv, ki ve, kaj hoče, stalno pripravlja nekaj novega v naravnem okolju in ga zato na leto obišče več kot 150.000 obiskovalcev. Vse tri občine v neposredni bližini parka (Kamnik, Mengeš, Domžale) ter občini Komenda in Lukovica imajo z upravljalcem parka sklenjen dogovor o sodelovanju, ki občanom omogoča nakup letnih kart po subvencionirani ceni, ki je znatno nižja. Pred leti je tak nakup omogočala tudi občina Trzin. Pred zadnjimi volitvami sem pisal županu Peršaku in mu predlagal, naj tudi občina Trzin ponovno pristopi k podobnemu dogovoru. Vemo, da je občina Trzin najbogatejša občina v Sloveniji, pa ne omogoča svojim občanom večkratnega obiska parka z nakupom letne karte po znatno nižji ceni. To prizadene predvsem družine z majhnimi otroki in upokojence. Če že župan ne vidi čez občinski plot, predlagam članom Občinskega sveta občine Trzin, da spoznajo, kako lahko z majhnimi sredstvi nudijo občanom, ki so jih izvolili, nekaj koristnega. Seveda lahko to naredijo šele prihodnje leto in bremenijo občinski proračun za leto 2012. Predlagam, da se občane vpraša v obliki ankete, ali želijo imeti možnost, da v letu 2012 lahko kupijo letno karto za obisk parka Arboretum Volčji Potok po nižji ceni. Tako bodo svetniki dobili argument za svojo odločitev. Tabela - cenik letnih kart za Arboretum Volčji Potok Letne karte za arboretum Volčji potok za l. 2011 Kamnik, Domžale, Mengeš, Komenda, Lukovica Trzin Odrasli s stalnim prebivališčem v občinah 20 eur 45 eur Otroci s stalnim prebivališčem v občinah 14 eur 25 eur Lep pozdrav, Živko Živec Nekaj utrinkov z občnega zbora TD Kanja Trzin stran, postalo izvajalec izpitov za NPK rez-bar/rezbarka z odločbo Republiškega izpitnega centra in z odločbo Ministrstva RS za kulturo pridobilo status društva za delovanje v javnem interesu. Uspešna je bila vseslovenska čistilna akcija, pa tudi sicer se je društvo s predlogi in pripombami dejavno vključevalo v obravnavo občinskih prostorskih aktov. 12. redni zbor članov Turističnega društva Kanja Trzin je v četrtek, 31. 3. 2011, kot se za letno srečanje članov spodobi, potekal po ustaljenem dnevnem redu. Rezbarji, folklorniki, vezilje, pohodniki, turistični podmladek ter predstavniki komisije za urejenost kraja so poročali o svojem delovanju v minulem letu, tajniško in poslovno poročilo pa sta zaobjela celoten splet dejavnosti TD Kanja v letu 2010 kot tudi podatke o sklepih na desetih sejah upravnega odbora, številu članov in pobrani članarini ter o osrednjih treh prireditvah društva: Florijanovem sejmu, Folklornem festivalu in podelitvi priznanj za urejenost Trzina. Turistično društvo Kanja je v preteklem letu storilo korak naprej za svojo prepoznavnost: celostno podobo, spletno Udeleženci zbora so poročila o delu potrdili, prav tako kot tudi finančno poročilo za leto 2010. Po volitvah v organe društva, v katere je bilo izvoljenih nekaj novih članov, so prisotni potrdili program dela društva in njegov finančni načrt. Ker v času zbora še ni bilo znano, za katere dejavnosti in koliko sredstev bo društvo pre- jelo od Občine Trzin na podlagi razpisov, so udeleženci zborovanja pooblastili novi upravni odbor, da lahko kasneje oblikuje podbrobnejši finančni načrt oz. razporedi sredstva za posamezne dejavnosti. Zagotovili so, da si bodo člani prizadevali, da bi pridobili vsaj toliko prihodkov z dona-cijami, kandidiranjem na razpisih in lastno dejavnostjo kot v preteklem letu Na zboru so se zahvalili tudi vsem dona-torjem in drugim simpatizerjem turistične dejavnosti, posebej trzinskim gostincem, za njihovo pomoč in prispevke. Kot je že običaj, bodo vse omenili tudi v letošnjih priložnostnih zloženkah društva, ki jih izdajo ob različnih prireditvah v Trzinu. UO so tudi zadolžili, da za člane in vse podpornike pripravi že dolgo načrtovano družabno srečanje. Zborovanje so tudi izrabili za posebno zahvalo dolgoletni vodji financ društva gospe Francki Močnik, zahvalo pa so izrekli tudi žal že pokojni gospe Lidiji Babnik, požrtovalni članici UO in donatorki. Gradivo zbora članov je vsem zainteresiranim na voljo v prostorih društva. JV Trzinci na prazniku slovenske zastave v Spodnji Slivni pri Vačah Tone Kuntner, glasbene točke pa občina Zagorje, katere župan je tudi pozdravil vse prisotne. Slavnostni govornik gospod Ivan Oman nas je v svojem govoru popeljal v leto 1848, ko je bila prvič v Ljubljani izobešena slovenska zastava v belo-modri in rdeči barvi, nato v leto l988 in 1990, predvsem pa nam je položil na srce zavedanja svojih korenin in državljanjskih pravic in dolžnosti in večkrat opozoril na rdečo nit Slovencev, od kar smo na tem koščku zemlje - na poštenost. Po poti dvajsetletnega delovanja društva Heraldica Slovenica se je sprehodil njegov predsednik Jožef Lajevec, opozoril na površen odnos do naše zastave, in sploh simbolov slovenske državnosti. Na prireditvenem prostoru ob gostilni Ki-movec je sledil še krajši kulturni program, v katerem se je s spletom gorenjskih plesov predstavila tudi Folklorna skupine TD Kanja Trzin. Ob prihodu na kraj dogodka smo lahko videli plapolati slovensko zastavo prav na vseh pročeljih stanovanjskih hiš. JV Na povabilo Društva Heraldica Slovenica smo se 10. aprila tudi predstavniki občine Trzin udeležili jubilejnega 20. praznika slovenske zastave, in to na geometrijskem središču Slovenije v Spodnji Slivni pri Vačah. V povorki, za orkestrom slovenske vojske in pred številnimi zastavonošami (tudi zastava občine Trzin je bila vidna) in praporščaki smo v gorenjskih nošah sodelovali na slovesnosti ob dvigu slovenske zastave, ki jo je na GEOS ponesla častna četa slovenske vojske. Sledil je kulturni program, za katerega je recital "Kakšna je ta domovina" pripravil slovenski dramski igralec in pesnik gospod Obvestilo članom turističnega društva Kanja Trzin Zbor članov TD Kanja Trzin je za leto 2011 določil naslednjo višino članarine: 1. Odrasli člani TD: 8 €, od tega prispevek TZS za stroške znamkice 1 €, mladina v TD 1 € / stroške znamkice pokriva TD 2. Vpis novih članov - odraslih 10 € od tega 3 € TZS za znamkico 3. Odrasli z znamkico ugodnosti popust v tur. destinacijah, železnici... 12 € / stroški znamkice ugodnosti 5 € 4. Vpis novih članov z znamkico ugodnosti 13 € / stroški vpisa in znamkica ugodnosti 6 € Pri vsakem plačilu članarine za odrasle ostane TD Kanja Trzin 7 €, vse nad tem zneskom so stroški znamkic in izkaznic, ki se plačajo TZS. Za mladino je prispevek v obliki članarine simboličen in krije le stroške vsakoletne znamkice, za nove mlade člane pa stroške vpisa krije TD Kanja. VABIMO, DA ČLANARINO ZA LETOS ČIMPREJ PORAVNATE - vsak dan v času dežurstva v CIH, Ljubljanska 12/f, Trzin. Vodstvo TD Kanja Trzin Uspešen nastop v Kamniku Na območnem srečanju folklornih skupin v Kamniku so se 12. marca predstavili tudi člani folklorne skupine iz Trzina. Nastopili so s še šestimi folklornimi skupinami iz občin Domžale, Kamnik, Komenda in Mengeš, njihove nastopa pa sta ocenjevala tudi regijska selektorja. Mentor trzinske folklorne skupine Trzinka, gospod Janez Flor-janc, je za 12 parov (šest v belokranjski noši in 6 v gorenjski noši) postavil odrsko predstavitev "Belokranjci nas vabijo na ohcet" s spremljavo godcev na harmoniki, kontrabasu in violini. Prireditev v Domu kulture Kamnik so si z navdušenjem ogledali številni ljubitelji folklore. JV Vabilo na XII. Florijanov sejem Turistično društvo Kanja Trzin v a b i na XII. Florijanov sejem, ki bo v soboto, 7., in v nedeljo, 8. maja, na tradicionalnem prizorišču, na Ljubljanski cesti od gasilskega doma do doma starostnikov. Letos pričakujemo večjo udeležbo trzinskih podjetij in obrtnikov, saj jih je že kar nekaj rezerviralo stojnico. Upamo, da bodo s programom sodelovala naša in sosednja društva in tako popestrila zabavni in športni program. Program sejma bo natisnjen na posebni zloženki, ki jo bodo dobila vsa gospodinjstva in tudi podjetniki. Turistično društvo je na razpisu Občine Trzin prejelo del sredstev za kritje stroškov sejma; Občina je torej spet dokazala, da je dobra pokroviteljica. S PGD Trzin se dogovarjamo o slovesnosti Florijanove nedelje. Obenem prosimo prebivalce, predvsem pa okoliške stanovalce, za strpnost in razumevanje. Prireditveni prostor, ki bo na omenjenem delu Ljubljanske ceste, bo v času sejma zaprt za ves promet. Predsednica Turističnega društva Jožica Valenčak Turistično društvo Dobeno vabi na delavnico ZDRAVO IN VARNO SKOZI ŽIVLJENJE s temeljnimi postopki oživljanja, ki bo potekala v soboto, 21. maja 2011, v Dobenskem hramu (Dobeno) med 09.00 in 13.00 uro. Okvirni program: • Preverjanje in korigiranje obstoječega znanja obiskovalcev s tega področja • Merjenje KT (krvnega tlaka) • Merjenje KS (krvnega sladkorja) Delavnico bodo vodili dijaki 3. in 4. letnika Srednje zdravstvene šole Ljubljana pod mentorstvom ge.Nike Grkman. Vstop je prost, prisrčno vabljeni! ^Liivnr MIHA VLASTA FANl BOJAN KRAMLi NUSSDORFER ČEH KODEUA SI REŽISER IN GLAVNI IGRALEC SMiJEGA^IVLOENJA? n n^-odvlsenisl" v telovadnici OS Triin, vietrteK 12, 5.2011, ob 20.00. KodcIjL vodja lurnpetj« NE-OEMSEN.n VUiU Nu3:dorT' r. fie^lH^T^k« Ctnjitv« otmt M|hi> Kcvmil. imll» Centi« H oflvtPtoitL Mc» DuLl^rbiFiih pubcti ui1ilii«tw*tl vtaeintfft »«iiininija In poifnvljjnju II»>II v-rtgojl Jun^Invcsu prnAili h^rmam^tji.. Trženje oglasnega prostora v glasilu Odsev: ^ grafex agencija t: 041 617 927 Počitnice za delavnice TD Kanja so tu Delavnice Turističnega društva Kanja Trzin bodo konec aprila za to šolsko leto zaključile s svojimi dejavnostmi. Najbolj slovesno so svoj zaključek ročnega dela pripravile vezilje. Več so zapisale same, pa vendarle, razstava izdelkov v avli CIH od 10. do 28. marca je bila vredna ogleda. Za turistični zbor članov so podale letno poročilo z načrti za prihodnje šolsko leto, ko se bodo spet dobile, in v prostorih društva je še nekaj prostora. Vendar delo posameznic do počitnic še ne bo mirovalo, folklorni skupini bodo izdelale še eno pečo. Tudi rezbarska skupina bo redne delavnice v tem šolskem letu zaključila ob koncu aprila, ko se začenjajo prireditve in sejmi na prostem. Tradicionalno bodo rezbarji sodelovali na Florijanovem sejmu, sledi druženje Pod lipami v Grobljah in nekaj samostojnih razstav tja do počitnic, v juniju pa se spet snidejo na tradicionalni rezbarsko-slikarski delavnici v atriju gradu Jable. Po tretjem preverjanju znanja in spretnosti rezbarstva so se trinajstim s certifikati pridružili trije novi z uradnim poklicnim nazivom - rezbar. V poročilu o dejavnosti te skupine, ki ga je na zboru članov TD Kanja podal mentor gospod Marijan Vodnik, je posebej poudaril, da so rezbarji poznani širom Slovenije in izven nje, tako da dobro predstavljajo tako turistično društvo kot občino Trzin. JV Posvet na temo turizma Turistično društvo Kanja Trzin je ob podpori župana naše občine g. Antona Peršaka pripravilo posvetovanje na temo turizma, ki so se ga poleg predstavnikov trzinskega društva udeležili predstavniki nekaterih sosednjih turističnih društev in organizacij, poseben gost pa je bil predsednik Turistične zveze Slovenije Peter Misja, ki je hkrati tudi župan občine Podčetrtek. Govorili so o tem, kako se turistična društva vključujejo v turistično ponudbo našega okolja. V lokalnih turi- stičnih društvih ugotavljajo, da se njihova dejavnost več ali manj zreducira na varovanje prostora in narave, ohranjanje kulturne in naravne dediščine, oživljanje nekdanjih šeg in običajev, vzgojo mladih. Kljub podpori lokalnih skupnosti, strokovni pomoči krovne turistične organizacije, različnih izobraževanj in dobrih praks ostajajo več ali manj na mestu s peščico prostovoljcev, ne da bi dosegli višjo raven kakovosti. Med razpravo so opozorili na celo vrsto napak, zgrešenih možnosti in področij, kjer lahko dosežejo boljše rezultate in večjo izkoriščenost njihovih turističnih zmogljivosti. MŠ Pomoč pri zbiranju starih fotografij Trzina Turistično društvo Kanja Trzin poziva občanke in občane, naj sporočijo bodisi društvu ali Medobčinskemu muzeju Kamnik, če doma še hranijo stare razglednice oziroma fotografije z našega območja. Ob odprtju razstave "Trzin na razglednicah in fotografijah" je mnogo obiskovalcev izrazilo pripravljenost za izposojo. Stare fotografije bodo koristile tudi folklorni skupini Trzinka, saj ta letos pričenja s projektom Plesi z območja Trzina in okolice /tudi Ljubljane/. Projekt je razdeljen na strokovno pripravo oz. koreografijo plesne postavitve in na oblačilni del, kar pomeni primerno nošo preteklega obdobja. Prav s pomočjo fotografij si bodo lahko pomagali pri pripravi kostumov. Zagotovo imamo v skrinjah, omarah ali albumih shranjenih mnogo fotografij ženskih in moških oblačil za praznike in delovne dni. Načrtujemo, da bi fotografije izdali tudi v knjižni obliki, odvisno od njihovega števila. Vabimo vas k sodelovanju. Vse originalne fotografije vam bomo vrnili, k objavljenim pa zapisali izvor in lastnika. Hvala za sodelovanje. Naš naslov je: Turistično društvo Kanja Trzin, Ljubljanska cesta 12/f, 1236 Trzin. Za vsako izposojeno fotografijo vam izdamo ustrezno potrdilo. Joži Valenčak Kratke novice iz PD Onger Trzin 25. mladinski planinski tabor Jubilejni mladinski planinski tabor bo potekal od 16. do 24. 7. 2011 v Logarski dolini. Da, prav ste prebrali. Logarska dolina je bila namreč dve desetletji »zaprta« za planinska taborjenja, ker so domačini na začetku 90-ih let precej nerodno dali v isti koš planinska taborjenja in piknike s če-vapčiči, katerih so se zaradi puščanja odpadkov izletnikov želeli znebiti. Za mlade planince, ki so včasih v dolini precej taborili, je postala prava »terra inco- gnita«. Sedaj bo drugače. Pobuda domačina je rodila sad ... našel se je primeren prostor in ... mladi trzinski planinci bodo prvi, ki bodo po tem dolgem obdobju taborili v tej prelepi alpski dolini. Zato je pred njimi še dodatna naloga: pustiti kar najboljši vtis pri domačinih. Ampak to nam je itak vedno uspevalo ...! Že čez nekaj dni bo prijavnica za tabor na voljo na društveni spletni strani, v tajništvu OŠ Trzin in pri mentorjih planinskega krožka. Izlet: Sv. Primož nad Kamnikom V nedeljo, 20. marca 2011, se je skupinica devetih članov MO PD Onger Trzin povzpela na Sv. Primoža nad Kamnikom. Mladi planinci so tako spoznali še en zanimiv cilj, ki jim je obenem ponudil tudi ogled čudovite gotske arhitekture ter fresk v cerkvi. Planinstvo pač nikoli ni bilo samo hoja v hrib ... Občinska čistilna akcija V soboto, 26. marca 2011, smo sodelovali na že trinajsti občinski čistilni akciji. Ob 9. uri se je pred planinsko hišico zbralo nekaj (14) prostovoljcev v spremstvu »ci-cibanskega odseka«. Počistili smo svoja tradicionalna mesta (vhodi v športno cono, okolica izvira Gvajšek, po poteh v smeri »Bele ceste«, okolica Frnihtovega bajerja ...). Opazili smo, da je najbolj »pod udarom« onasnaževalcev okolica Bele ceste. Zahodno od nje bi bilo smiselno organizirati veliko akcijo Prodnika ... 3. tekma Zahodne lige 2011 Na 3. tekmi letošnje Zahodne lige (hitrost), ki je bila 26. marca 2011 na Jesenicah, sta nastopila le dva naša člana. Tim Krašovec je v kategoriji starejši cicibani med 26 nastopajočimi zasedel 16. mesto, v kategoriji starejše cicibanke pa se je med 24 uvrščenimi Tjaša Jankovič uvrstila prav tako 16. mesto. Četrta, zadnja tekma te sezone (težavnost) bo 15. maja v Šenčurju. Izlet: Čemšeniška planina 2. aprila smo načrtovali izlet na Goro Oljko - a smo se odločili, da cilj zamenjamo s Čemšeniško planino. Drugi najvišji vrh Za- savskega hribovja, na katerega ne pripelje javnemu prometu odprta cesta (v Zasavju je to, da na vrhu ne vidiš avatomobila, pravi čudež), je bil za marsikoga pravo odkritje. Izlet, ki se ga je udeležilo 24 planincev (tokrat dobesedno vseh starosti) smo začeli na Prvinah (870 m). Na bližnjih travnikih so nas pozdravljali žafrani, v gozdu kronice ... Zgodnjepomladansko sonce je prijetno grelo ... Prava planinska idila ... Glede na to, da je bilo z nami precej »kratkih nožic«, smo bili zadovoljni, da smo že po dobri uri posedli pred domom na Čemšeniški planini (1120 m). Po izdatnem postanku, »polnjenju baterij«, smo se odpravili še na najvišji - Črni vrh (1205 m). Izlet je minil v prijetnem vzdušju. Pa tudi na Trojanah so nas bili veseli, saj smo pokupili znatno zalogo krofov. Izlet: Od gradu do gradu V soboto, 9. aprila 2011, se je skupinica osmih mladih planincev iz MO PD Onger Trzin podala na grebensko prečenje od gradu Jablje preko Rašice do Mengeške koče. Toplo sonce, sveže jutro in še spočite noge so bili glavni »krivci«, da so precej hitro prišli na Rašico. Z vrha stolpa se jim je ponudil čudovit razgled. Sledeč markacijam, so nato dosegli Debeli vrh, nadaljevali na Magarov-nik in Marin vrh ter končno dospeli do Mengeške koče na Gobavici. Sledil je počitek ter izpolnjevanje knjižic Mladi planinec. Toda pot še ni bila končana - potrebno je bilo poiskati še drugi grad (saj veste - prvi je bil grad Jablje). Ob sestopu po trim stezi so dosegli tudi tega. Pot jih je pripeljala do razvalin cerkvice sv. Lovrenca, ki je pripadala staremu mengeškemu gradu. Obisk otroškega programa na festivalu gorniškega filma Novost letošnjega 5. festivala gorniškega filma v Cankarjevem domu je bil tudi otroški planinski program, namenjen mladim ljubiteljem in obiskovalcem gora. Zasnovan je bil tako, da so zakrožili med več aktivnostmi. Tako se je v nedeljo, 10. aprila, zbralo pred Štihovo dvorano skupaj z ostalimi obiskovalci devet otrok in njihovih spremljevalcev, članov našega PD. Najprej so prisluhnili slovenskim gorskim pravljicam in pripovedkam, ki jih je pripovedovala Irena Cerar (avtorica čudovitih knjig Pravljične poti Slovenije in Pravljične poti v zgodovino), nato je sledil ogled štirih gorsko obarvanih risank, sledil je sprehod po »čutni poti«, na koncu pa je otroke čakala še delavnica, v kateri so iz kamenja ustvarjali Ukletnika - velikana, ki je »navalil« skupaj Grintovce, ki tudi našemu Trzinu dajejo tako lepo kuliso. Aktivnosti v naslednjem mesecu 14.05.2011: Velika planina 21.05.2011: Kjer ni markacij ... (Mokrica, Dedec pod Košutno) Emil Pevec S kolesom ali peš na Zgornje Dobeno Vabimo vse kolesarje in pohodnike, da se čim večkrat povzpnete na Zgornje Dobeno in sodelujete v športno-rekreativni akciji, ki jo že četrto leto zapored organizirata Športno društvo Skirca in kmečki turizem Pri Blažu. Vas Zg. Dobeno leži na vzhodni strani Rašice na nadmorski višini 540 metrov. Znana je po lepo urejenih pohodniških in kolesarskih poteh. Ob lepem vremenu vas bo očarala prijetna okolica in lep razgled na domžalsko ravnino in zasavske planine v ozadju. Od Zgornjega Dobena imamo le pol ure oddaljen vrh Rašice (641 m), kjer stojita planinska koča (odprta je vsak dan razen ponedeljka) in razgledni stolp, s katerega je prečudovit razgled na okoliške hribe. Pri kmečkem turizmu Pri Blažu lahko posedite v prijetnem okolju, se osvežite s pijačo in podkrepite z domačo hrano. KONTROLNI KARTONČEK: Za sodelovanje se udeleženci prijavijo na kontrolni točki (kmečki turizem Pri Blažu), kjer dobijo kontrolni kartonček, od 1. aprila 2011 dalje. autocommerce r AviuThglivd.a.a. k Dodatne informacije: telefon: 01 / 7237 454, ktblaz@siol.net 040/870 874, jani.muha@guest.arnes.si ČAS TRAJANJA: PRIČETEK: 1. april 2011 ZAKLJUČEK: 30. september 2011 ZAKLJUČNA PRIREDITEV: Datum in ura zaključne prireditve bosta izobešena meseca septembra v gostilni Blaž na Dobenu. CENA: Organizacija in izvedba projekta zahteva določena sredstva, zato je cena posameznega kontrolnega kartončka 15,00 €. Cena vključuje kontrolni kartonček, kolajno, spominsko majico, zaključno prireditev s srečelovom in kosilom. Plača se samo prvi kartonček, vsak naslednji je brezplačen. Zaradi lažjega in hitrejšega obveščanja morate ob prijavi obvezno izpolniti pri- VIKROL C3 l_ g T "ž A L U g 1 J E HOLQ VRATA javnico. Podatke bo organizator uporabil samo za svojo interno uporabo. PRIZNANJA IN NAGRADE: • Za 10 opravljenih vzponov bronasta medalja • Za 20 opravljenih vzponov srebrna medalja • Za 30 opravljenih vzponov zlata medalja Sodelovanje v kolesarski in pohodniški akciji je na lastno odgovornost. Za morebitne nesreče, poškodbe in škodo udeležencev in drugih organizatorja ne odgovarjata. ŠD Skirca in Kmečki turizem Pri Blažu Rgflns: Medobčinski muzej Kamnik ob srečanju z Abrahamom v* M Medobčinski muzej Kamnik v letu 2011 praznuje 50-letnico delovanja. Muzej Kamnik je ustanovila Občina Kamnik 4. decembra 1961. Kasneje je kot Kulturni center Kamnik združeval knjižnico in sklad ljubiteljskih dejavnosti. Po letu 2004 deluje kot medobčinski javni zavod, ki skrbi za varovanje, hranjenje in predstavljanje premične kulturne dediščine na širšem kamniškem območju, saj sta ga poleg ustanoviteljice Občine Kamnik soustanovili še Občini Trzin in Komenda. S sklepom vlade RS pa je tudi pridobil pooblastilo za opravljanje državne javne službe muzejev. Skozi leta so se izoblikovale bogate muzejske zbirke, ki se dopolnjujejo z nakupi, darili, arheološkimi izkopavanji, posebej smo ponosni na del Sadnikarjeve zbirke, Kopačeve zbirke, Maleševe zbirke, Zikove zapuščine in podobno. Kot rezultati strokovnega dela nastajajo občasne in stalne muzejske razstave na gradu Za-price in v Galeriji Miha Maleša, zlasti z občasnimi razstavami pa poskušamo slediti vsem aktualnim temam, ki so zanimive širšemu krogu domačih in tujih obiskovalcev. Prav tako sodelujemo v skupnih projektih slovenskih muzejev ter redno gostujemo po drugih muzejih in razstaviščih občin soustanoviteljic, torej v Trzinu in Komendi. Bogata izdajateljska dejavnost ob razstavah, v obliki vabil, plakatov, zloženk še dopolnjuje kulturno-turistično ponudbo. Študijsko pripravljeni razstavni katalogi pa marsikdaj odkrivajo še nepoznana in neraziskana področja naše preteklosti in ustvarjalnosti, v letih delovanja jih je izšlo kar 45. V letošnjem letu je načrtovana nova stalna razstava v pritličju muzeja z delovnim naslovom Kamniško območje skozi stoletja, ki jo bomo odprli jeseni 2011. Razstava je zasnovana tako, da prikazuje zgodovino na širšem kamniškem območju od do sedaj znanih paleontoloških najdb, prvih poselitev, nastanka mesta do 19. stoletja. Zasnovana je kronološko. Prvič bomo v stalno postavitev vključili geološko dediščino - fosile (delno iz naše zbirke, delno izposojene) ter arheološke predmete, ki jih še ni videlo veliko oči. Stalna razstava bo vsebovala predstavitev družb posameznih obdobij, političnih, socialnih, gospodarskih razmer, prometa, kulture, umetnosti, arhitekture in vsakdanjega življenja. Poseben poudarek je na bogatem ljudskem izročilu, ljudskih pripovedkah in legendah. Razstava bo pregledna in zanimiva za vse obiskovalce, od najmlajših do najzahtevnejših. Različna obdobja bodo predstavljena z originalnimi predmeti, replikami, t.i. otroškimi pedagoškimi kotički, predmeti za otip, rekonstrukcijami ter zvočno-slikovno digitalnimi informacijami. V galeriji Mihe Maleša bo osrednja razstava v letu 2011 razstava o Karlu Zelenku, izvrstnem grafiku, slikarju in keramiku, ki je bil nekaj let povezan tudi s keramično industrijo v Kamniku. Na področju keramike pa je ustvarjala tudi njegova žena, Kamničanka Sonja Rauter-Zelenko. Drugače pa bo muzej dejaven tudi v občinah soustanoviteljicah. V občini Trzin bomo v sodelovanju z Mestnim muzejem Ljubljana, ki hrani večino Hribarjeve družinske zapuščine, pripravili razstavo in katalog »Ivan Hribar in Trzin«. Leto 2011 lahko poimenujemo kar Hribarjevo leto, saj bosta v spomin Ivana Hribarja potekali pomembni obletnici; 160-letnica rojstva in 70-letnica smrti. Ivan Hribar, rojen 19. 9. 1851 v Trzinu, je eden najzaslužnejših slovenskih politikov, diplomatov, gospodarstvenikov in publicistov. V občini Komenda pa bomo gostovali z razstavo Fosili iz okolice Kamnika, kjer bo poseben poudarek na delu geološkega krožka Kamenkost na OŠ Komenda-Moste pod vodstvom Eda Grmška in zanimivih najdb iz okolice Komende. Razstavo bo spremljal učni delovni zvezek, ki ga bodo učenci izpolnjevali. Poleg omenjenih samostojnih študijskih razstav z našimi razstavami gostujemo in bomo gostovali v drugih institucijah, in sicer z razstavo Prešeren v slikarskih očeh v Dolenjskem muzeju v Novem mestu in v Gorenjskem muzeju v Kranju ter z razstavo S poti - Maleševe monotipije v Slovenski Bistrici. Obiskovalcem različnih starosti in šolam so namenjene pedagoške in andragoške dejavnosti muzeja (otroške delavnice, predavanja, vodstva, študijski krožek). Poleg tega se odvijajo razne spremljajoče dejavnosti, kot so simpoziji, koncerti, recitali, predstavitve raziskovalnih nalog in novih knjig. S svojimi programi se muzej približuje vsem generacijam občanov in jim zagotavlja dostopnost kulturnih dobrin; naj omenimo Muzejsko poletno noč, Dneve kulturne dediščine, Dan muzejev, Veseli dan kulture, slovenski kulturni praznik, občinski praznik ipd.. V letu 2011 smo dodali novi ponudbi, in sicer praznovanja rojstnih dni in muzejske poletne počitnice, ki jih lahko preživljate tudi med kulturno dediščino, ustvarjanjem in prelepo naravo. Na novo pa smo oblikovali tudi družinsko vstopnico, s katero smo omogočili družinam cenovno zelo ugoden ogled razstav. Letos prvič pripravljamo počitnice v muzeju, ki bodo namenjene šolskim otrokom (nižji razredi OŠ) v tedenskih terminih v poletnih mesecih. Na počitnicah bomo spoznavali muzejske zbirke, zgodovino, življenje in umetnost posameznih obdobij; v Galeriji Miha Maleša bomo pogledali v umetnikov atelje in se sprehodili po različnih umetnostnih tehnikah; pridobivali bomo nova znanja o mestu Kamnik in njegovi bližnji okolici, obujali bomo stare in se zabavali z novimi igrami, na ustvarjalnicah si bomo izdelali kakšen prav poseben predmet (predmeti iz naravnih materialov, izdelki iz utečenih muzejskih delavnic (trniči, mozaik, nakita meščanske vile, cehovska znamenja, pečate, spoznavali žita in zelišča ipd.). Skozi igro in pogovore se bomo učili o življenju in umetnosti nekoč in danes, obiskali bomo znane kulturne in naravne spomenike v naši okolici, nabirali material za naše delavnice in veliko ustvarjali. Ne bo pa manjkalo niti športnih in zabavnih aktivnosti, ki jih bomo vsak dan drugače zasnovali. Dolgčas nam zagotovo ne bo! Počitnice v muzeju bosta vodili kustosinji, arheologinja Janja Železnikar (janja.zeleznikar@gmail. com.) in umetnostna zgodovinarka-pedagoginja Saša Bučan (sasa. bucan@gmail.com). Prav tako letos sodelujemo z Arboretumom Volčji Potok, ki je od 1. aprila do 15. junija 2011 organiziral veliko razstavo dinozavrov pod naslovom: Dinozavri in krog izumrlih velikanov. Naš muzej bo sodeloval s pripravo ustvarjalnih delavnic, s predavanji in vodstvom po razstavah, na katerih bodo udeleženci dobili letak in žig muzeja ter si tako pridobili pravico do sodelovanja v žrebanju nagradne igre Krog izumrlih velikanov, ki bo 22. junija 2011 v prostorih Arboretuma. V Medobčinskem muzeju smo pripravili naslednji program: Petek, 27. maj 2011, od 16:30 - 18:30 ure Spoznali bomo delo arheologov: Kdo so arheologi, kaj izkopavajo, kako izkopavajo, kako dokumentirajo? Ali so arheologi tisti, ki iščejo izumrle živali (dinozavre, mamute)? Preizkusili se bomo tudi v praktičnem delu: raziskovali in iskali bomo različne predmete v peskovniku (samo v primeru lepega vremena) na grajskem dvorišču gradu Zaprice; naučili se jih bomo dokumentirati, prepoznati. Spoznali bomo delo konservatorjev ter si izdelali glinene lončke na način, kot so to počeli v prazgodovini. Nedelja, 5. junij 2011, od 16. - 18. ure Podrobno se bomo srečali s fosili in njihovo zgodbo. Odgovorili bomo na vprašanja: Ali so v Sloveniji našli kakšne fosilne ostanke dinozavrov? Kako fosili nastajajo? Zakaj so pomembni, kaj nam povedo in kako jih razumemo? Predavanje in javno vodstvo po razstavi Fosili iz okolice Kamnika bosta imela najditelja najstarejših fosilnih ostankov morskih konjičkov na Zemlji, dr. Jure Žalohar in Tomaž Hitij. Prepoznavnost muzeja in njegove ponudbe ter bogastva muzejskih zbirk smo ob 50-letnici delovanja predstavili občinstvu z novo spletno stranjo (www.muzej-kamnik-on.net). Spletno stran smo pripravili strokovni sodelavci muzeja, oblikovala sta jo Polona Matek in Vladimir Ristic, tehnično izvedbo je izdelalo podjetje Izstop, d.o.o. Začela je delovati 9. februarja 2011. Muzej ima prostore za opravljanje svojih dejavnosti v gradu Zaprice in v Galeriji Miha Maleša na Glavnem trgu v Kamniku. Grajski kompleks se je od ustanovitve muzeja leta 1961 vseskozi temeljito in strokovno prenavljal tako v spomeniško varstvenem pogledu kot v muzeološkem pogledu. Tako se danes lahko pohvalimo z enim redko ohranjenih grajskih kompleksov na širšem kamniškem območju, kjer se opravlja dejavnost širšega družbenega pomena. V letu 2009 se je zaključil tudi dolga leta trajajoč denacionalizacijski postopek grajskega kompleksa Zaprice, kar nas navdaja z optimizmom glede razvoja Medobčinskega muzeja Kamnik in investicijskega vzdrževanja tega precej zahtevnega kompleksa. Postopno bi morali reševati tudi problem skromne zaposlenosti v muzeju, saj nas zgoraj opisano strokovno delo opravlja le pet ljudi (od tega dva za polovični delovni čas in direktorica): muzejski tehnik, kustosinja arheologinja, kustos umetnostni zgodovinar za polovični delovni čas, kustosinja pedagoginja za polovični delovni čas in direktorica, ki poleg vodenja zavoda opravlja tudi dela kustosinje za zgodovino. Medobčinski muzej Kamnik s svojim delom predstavlja regionalno kulturno raznolikost ter življenje ljudi, ki jih je zaznamovala večtisočletna zgodovina, obiskovalcem pa omogoča, da na svojstven način doživljajo kulturno dediščino, ki je izredno bogata in nadaljuje dolgo zgodovino muzealstva na Kamniškem, ki se je začelo ob koncu 19. stoletja s prvo zasebno zbirko na Slovenskem, ki je bila odprta za javnost, to je Sadnikarjevo zbirko. S svojimi zbirkami, dokumentacijo, razstavami in prireditvami spodbuja pozitiven odnos do lastne kulturne dediščine. S svojo odprtostjo in dostopnostjo, z znanjem in izkušnjami pa je nepogrešljiv vir spoznavanja preteklosti, ki omogoča razumevanje sedanjosti širšega osrednjeslovenskega prostora. Kot dolgoletnemu skrbniku, varuhu in popularizatorju premične kulturne dediščine na širšem kamniškem območju je Občina Kamnik na predlog skupine občanov - dr. Nika Sadnikarja, dr. Verene Vidrih-Perko, Brede Podbrežnik Vukmir in Tomaža Hitija - predlagala za letošnjo srebrno priznanje Občine Kamnik, ki ga je Muzej prejel na slavnostni občinski seji 28. marca 2011 v zahvalo in spodbudo. Vsem predlagateljem in Občini Kamnik se za priznanje najlepše zahvaljujemo. Mag. Zora Torkar, Janja Železnikar, Saša Bučan CIVILNA ZAŠČITA OBČINE TRZIN Mengeška c. 22, 1236 Trzin Tel. & fax: 01/5641-772 (občina) e-pošta: info@trzin.si lahko pošiljajo vloge po pošti na naslov: Uprava za obrambo Ljubljana, Linhartova 13, p.p. 2648, 1001 Ljubljana ali na e-naslov: uoljubljanatajnistvo@mors.si. Uradne ure so: • ponedeljek in torek od 8.00 do 12.00 in od 13.00 do 15.00 • sreda od 8.00 do 12.00 in od 13.00 do 17.00 • petek od 8.00 do 13.00 Tel.številke: 01/433 05 28 in 01/471 18 25. Dan za spremembe TRZIN 2011 - čistilna akcija v zaklonišču Kidričeva 2 Na pobudo predsednika PGD Trzin, Boruta Kumpa, smo v soboto, 26. marca 2011, izvedli čistilno akcijo v zaklonišču Kidričeva 2, ki se nahaja na Kidričevi ulici pri hiši št. 41 (nasproti bivše avtopralnice). V zaklonišču se nahaja pretežni del opreme CZ. Pregledali in sortirali smo vso opremo in sestavili nove regale, na katere smo namestili opremo. Nekaj opreme smo zaradi preteče-nega roka, zastarelosti in plesnivosti odnesli v bližnji kontejner. To opremo smo popisali. Prostore smo pometli, odvečno kramo, ki je zasedala prepotrebni prostor, pa smo prav tako odvrgli v zabojnik. Med akcijo nas je poleg vodstva občine (župana in podžupana) in glavnega urednika glasila Odsev obiskalo kar nekaj udeležencev čistilne akcije. Nekateri so bili v tem zaklonišču prvič in so si ga zato še s toliko večjim veseljem ogledali. Kot zanimivost še dodajamo, da v zaklonišču menda ni ene same samcate stene, ki ne bi bila opremljena z grafiti in izrezki iz časopisov, starih več kot četrt stoletja. Lepo ali ne, tudi to je del trzinske zgodovine. Z opravljenim delom smo bili zadovoljni. Pri čiščenju zaklonišča smo sodelovali: predsednik PGD Trzin in član Štaba CZ, zadolžen za TRE - Borut Kump, operativni gasilec Matjaž Mušič, član Štaba CZ, zadolžen za nastanitev in oskrbo - Aleš Rink in spodaj podpisana, ki sem v občinski upravi zadolžena za področje zaščite in reševanja, obrambe, varnosti in druge zadeve. Spremembe v vodenju Civilne zaščite Občine Trzin Na začetku meseca februarja smo prejeli odstopno izjavo dosedanjega poveljnika CZ, ki je v izjavi podal enomesečni odpovedni rok, v mesecu marcu pa je odstopil še njegov namestnik. Od takrat potekajo intenzivni razgovori s kandidati, ki imajo dovolj pristojnosti in volje za opravljanje teh odgovornih funkcij. Na seji Štaba CZ, ki jo je sklical župan v torek, 5. aprila 2011, smo se dogovorili, da funkcijo neposrednega vodenja Civilne zaščite v Občini Trzin začasno, do imenovanja novega poveljnika CZ, prevzame župan občine, pri opravljanju teh nalog pa mu bo pomagal začasni namestnik poveljnika CZ, Jane Mušič, ki je sicer v Štabu CZ zadolžen za zaklanjanje prebivalstva. Vodenje zaščite, reševanja in pomoči ter odpravljanja posledic naravnih in drugih nesreč je naloga, ki jo županu sicer neposredno narekuje Zakon o varstvu pred naravnimi in drugimi nesrečami, za operativno--strokovno vodenje zaščite, reševanja in pomoči ob naravnih in drugih nesrečah pa lahko imenuje poveljnika CZ občine, sektorske in krajevne poveljnike in štabe CZ. Člani Štaba CZ so izrazili obžalovanje glede odločitve sodelavcev, Zorana Rinka in Andreja Kovačiča, za odstop s funkcije poveljnika CZ in njegovega namestnika. Za delo v Štabu CZ in strokovno pomoč se jima na tem mestu lepo zahvaljujejo v želji, da bi s tako odgovornima in predanima sodelavcema radi še kdaj sodelovali. Obvestilo o prenehanju dela pisarne Uprave za obrambo v Domžalah Z Uprave za obrambo na Direktoratu za obrambne zadeve MORS smo prejeli obvestilo o prenehanju dela pisarne Uprave za obrambo v Domžalah, na Ljubljanski c. 96 (sedež Policijske postaje Domžale). Pisarna je prenehala z delom 15. 3. 2011. Stranke Vika Kreča PROSTOVOLJNO GASILSKO DRUŠTVO TRZIN Ljubljanska c. 2, 1236 Trzin Tel. 01/5644-660 (predsednik), 01/5644-661 (poveljnik) e-pošta: pgdtrzin@t-2.net Čeprav začetek leta v naših vrstah mine hitro in mirno, letos temu ni tako. V ponedeljek, 7.2., ob 19.15 smo bili preko ReCO Ljubljana (regijski center za obveščanje - 112) obveščeni o travniškem požaru na Dobravi. Izvozili smo z dvema voziloma in 12 gasilci. Kljub manjšim zapletom o točni lokaciji (lOC Trzin ali Črnuče) je bila intervencija uspešno zaključena. Pogorelo je 0,5 ha podrasti in trave. V intervenciji smo sodelovali z gasilci GB Ljubljana in PGD Črnuče. V nedeljo, 13.3., ob 5.17 smo bili preko ReCO Ljubljana obveščeni o močni zadimljenosti vrtca Žabica v novem delu Trzina. Dim je opazil predstavnik varnostne službe. Na kraj sam smo prišli v 9 minutah z dvema gasilskima voziloma in 11 gasilci. Pregled prostorov je nakazal na požar v skladiščnih in sanitarnih prostorih. Požar je zajel skladiščni prostor z opremo in vhodna vrata v ta prostor, dim pa je bil že močno razširjen po celotnem vrtcu. Požar smo uspešno pogasili, odstranili zgorela vrata ter prezračili vrtec. Odkrili smo tudi manjše žarišče na podstrešju, kjer je bilo treba odstraniti tlečo izolacijo, del stropa in ožgane nosilce. O požaru so bile obveščene pristojne službe in vodstvo OŠ Trzin. Verjetni vzrok požara je bila napaka na el. opremi. Rad bi še omenil, da je bila v intervenciji prvič uspešno uporabljena naša najnovejša pridobitev - IR kamera. Opis in delovanje vam bomo predstavili v eni izmed prihodnjih številk Odseva. V soboto, 26.3., ob 2.09 smo dobili obvestilo o požaru komunalnih zabojnikov na parkirišču poleg Gozdnega gospodarstva. Požar se je razširil tudi na smreke poleg zabojnikov. Požar je prijavil mimoidoči. Na kraj smo odšli z dvema voziloma in 8 gasilci ter pogasili goreče zabojnike in smreke. Verjetni vzrok požara je nočni vandalizem. V soboto, 2.4., ob 19.56 smo bili obveščeni o požaru na prostem na začetku lOC pri PipeLifeu. Izvozili smo z dvema voziloma in 12 člani posadke. Ker je bil požar kljub njegovi velikosti kontroliran s strani povzročitelja (požiganje), smo le tega opozorili. Sodelovali so tudi gasilci GB Ljubljana. Z gasilskim pozdravom Na pomoč! Za PGD Trzin Borut Kump Velikonočno praznovanje na Vzhodu in Zahodu Eno krščanstvo - dva koledarja Koledar cerkvenih praznikov pozna dve vrsti praznikov: eni so vezani na določen datum, kot npr. božič, Marijini prazniki in godovi svetnikov. Drugi, ki spadajo v »velikonočni praznični krog«, pa se ravnajo po datumu velike noči, ki je spremenljiv. Na datum velike noči so vezani prazniki, kot so pepel-nica, postne nedelje, binkošti in telovo (sv. Rešnje telo in kri). Letošnja velika noč je pozna, saj se je pomlad razcvetela v vsem svojem sijaju, pa smo še vedno v postnem času. Zakaj takšne razlike? Že prvi vesoljni cerkveni zbor (koncil), ki se je zbral v Niceji blizu Carigrada (325 po Kr.), je določil, da kristjani praznujemo veliko noč na nedeljo po prvi pomladanski polni luni (pomladanska je seveda le za severno poloblo). Letos je ta šele 18. aprila (zadnja zimska polna luna je bila 19. marca), zato je velika noč 24. aprila. Začetek pomladi sicer lahko pade na 20. ali 21. marec, a za določanje velike noči se vedno jemlje datum 21. marec. Najzgodnejša velika noč je torej lahko 22. marca, najpoznejša pa 25. aprila. Večina pravoslavnih Cerkva (zlasti ruska in srbska) se drži julijanskega koledarja, ki datumsko 13 dni zaostaja za gregorijanskim, ki ga ima zahodna Cerkev in ga je uvedel papež Gregor XIII. (1583). Božič torej praznujejo 7. januarja, pri določanju velike noči pa je izračun bolj zapleten, in tako je njihova velika noč en teden ali tudi štiri ali pet tednov kasneje. Včasih pa astronomski izračuni zahtevajo, da veliko noč vsi kristjani praznujemo skupaj. Tako je tudi letos (2011). Že dlje časa se cerkveni predstavniki vzhoda in zahoda zavzemajo za to, da bi kljub razlikam v koledarju vsaj največji krščanski praznik pravznovali skupaj. Domače običaje v zvezi s postom in veliko nočjo v glavnem poznamo, saj jim zadnja leta časopisi posvečajo več pozornosti. Zato bo morda zanimivo pogledati malo »čez plot«, k ruskim pravoslavnim kristjanom, ki zvesto ohranjajo bogate velikonočne navade. Velikonočno praznovanje pri Rusih Velika noč - Rusi jo imenujejo »voskresenie Hristovo« - je drugačna od vseh drugih dni in noči v letu in se zato v pravoslavni Cerkvi obhaja z največjo svečanostjo. Na veliko soboto opolnoči se pravoslavni kristjani zberejo v svetiščih. Vsi drže v rokah prižgane sveče. Skrivnostna tišina napolnjuje prostor. Nenadoma se prižgo vse sveče, svetilke in lestenci. Luč je simbol Kristusovega vstajenja in našega veselja. Pokadijo oltar in sliši se tiho petje, ki postaja vse glasnejše. Sveta vrata se odpro in iz svetišča za ikonostasom, tj. predelno steno, ki razmejuje cerkveno ladjo od oltarnega dela, pridejo duhovniki, oblečeni v izbrana bela oblačila. Eden od njih nosi ikono vstalega Kristusa, drugi evangelijsko knjigo, tretji križ, diakoni pa nosijo sveče, okrašene s cvetjem, ter kadilnice. Zbor duhovnikov, pevci in verniki se uvrstijo v procesijo za križem in pojejo pesem vstajenja: »Angeli v nebesih, o, Kristus, naš odreše-nik, pojejo o tvojem vstajenju. Tudi nas, ki smo na zemlji, napravi vredne, da te bomo slavili s čistimi srci!« Procesija predstavlja žene, ki so prišle na velikonočno jutro mazilit Jezusovo mrtvo telo. Ko procesija obkroži cerkev, patriarh ali najstarejši duhovnik trikrat pokadi zaprta cerkvena vrata in potrka nanje. Potem vsi skupaj zapojejo himno: »Kristus je vstal od mrtvih, s smrtjo je premagal smrt in tistim, ki ležijo v grobovih, podaril življenje.« Nato duhovnik trikrat vzklikne: »Kristus je vstal!« Verniki odgovorijo: »Resnično je vstal!« Odpro se vrata, kot so se odprla vrata božjega groba, in procesija med petjem vstopi v cerkev. Temna cerkev se napolni s svetlobo sveč. Velikonočno slavje se začne. Sveta vrata v ikonostasu ostanejo odprta ves čas božje službe in ves velikonočni teden. Ruske velikonočne pesmi so zelo podobne narodnim napevom. Duhovniki, zbor in verniki se pri petju izmenjavajo ali pa pojejo skupaj. Vsaka pesem se konča z odpevom: »Kristus je vstal od mrtvih ...« To pojejo večkrat, duhovniki si izmenjajo poljub miru, in sicer najprej med seboj, nato pa z verniki. Pri tem se pozdravljajo z besedami: »Kristus je vstal. Resnično je vstal.« Sledijo jutranjice, ki so primerno dolge, in nato je božja liturgija (sveta maša). Ruski verniki poznajo tudi obdarovanje z rdeče obarvanim jajcem, ki je simbol Kristusovega vstajenja. Rdeča barva predstavlja novo rojstvo človeka po Kristusovi krvi, preliti za odrešenje sveta. V tednu po prazniku cerkveni zvonovi veselo zvonijo v čast Kristusovi zmagi nad smrtjo in peklom. Velika noč se obnavlja vsako nedeljo v letu, saj je vsaka nedelja Gospodov dan, dan njegovega vstajenja. Zato imajo Rusi posebej pomenljivo ime za »nedeljo« (naš izraz pač pove le to, da ta dan ne delamo) - pravijo ji »voskresenie« (vstajenje). Bogdan Dolenc Post in Velika noč Dragi verniki in ljudje dobre volje Pred nami so največji prazniki Cerkvenega leta in kristjanovega življenja. To so prazniki trpljenja, smrti in vstajenja našega Gospoda Jezusa Kristusa. Spodaj je naštetih nekaj podatkov o prazničnem bogoslužju, da bi bili vsi čimbolj obveščeni in bi se lahko udeležili skupnega praznovanja. Vsem želim blagoslovljeno pripravo in obilo velikonočnega veselja ob praznovanju velikih skrivnosti naše vere - trpljenja, smrti in vstajenja našega Gospoda Jezusa. POST IN VELIKA NOČ VELIKI TEDEN CVETNA NEDELJA, 17. aprila, Spoved: Da Blagoslov zelenja, procesija, sv. maša Pred župniščem, procesija v cerkev Ob 8.00 in 10.00 Sv. maše velikega tedna V cerkvi Ob 19.00 VELIKI ČETRTEK, 21. aprila, Spoved: Po obredih med češčenjem Sv. maša velikega četrtka V cerkvi Ob 19.00 Po maši molitev z Jezusom v ječi V cerkvi Do 22.00 VELIKI PETEK, 22. aprila, Spoved: Po obredih med češčenjem Križev pot: Jezusova smrt V cerkvi Ob 15.00 Obredi velikega petka V cerkvi Ob 19.00 Po obredih molitev pred božjim grobom V cerkvi Do 22.00 VELIKI SOBOTA, 23. aprila, Spoved: Ne Blagoslov ognja in vode Pred cerkvijo Ob 8.00 Izpostavljeno najsvetejše Depala kapela - božji grob. Od 10.00 do 17.00 Blagoslov jedil V cerkvi Ob 11.00, 12.00, 14.00, 15.00 Velikonočna vigilija V cerkvi Ob 20.30 VELIKA NOČ, 24. aprila Vstajenjska procesija s sv. mašo Procesija, maša v cerkvi Ob 7.30 Sv. maša V cerkvi Ob 10.00 Velikonočni ponedeljek: sv. maša V cerkvi Ob 8.00 Florjanova nedelja «Dragi verniki in častilci sv. Florijana, še posebej gasilci! Ob godu sv. Florijana imamo v župniji Trzin farno žegnanje in sledeče slovesnosti: - V sredo, 4. 5., na god sv. Florijana bo sv. maša ob 19.00 uri z litanijami, blagoslovom z najsvetejšim in ofrom. Obiskali nas bodo Homčani, ki imajo zaobljubljeno romanje. Po maši bo pogostitev pred cerkvijo. - V soboto, 7.5., bomo imeli celodnevno češčenje. Po maši ob 8.00 uri bomo izpostavili najsvetejše v češčenje. Ob 19.00 uri bo sklep z litanijami srca Jezusovega in blagoslovom z najsvetejšim ter sv. mašo. - V nedeljo, 8.5., bomo v župniji Trzin imeli ob 10.00 uri zunanjo slovesnost praznovanja farnega zavetnika, sv. Florijana. Vabljeni, da se nam pridružite, še posebej vsi, ki sv. Florijana častite kot zavetnika, predvsem sosednja prostovljna gasilska društva, kot je že tradicionalno v navadi: PGD Študa, Stob-Depala vas, Mengeš, Homec, Jarše, Kamnk, CPV Domžale in vsi drugi gasilci! Pridite, da skupaj počastimo našega zavetnika in se mu priporočimo za blagoslov našega plemenitega dela v pomoč bližnjim in varstvo pred časnim in večnim ognjem.« Šah (d)ugaja Za nami je prvo letošnje ligaško tekmovanje, saj se je konec marca odvilo še zadnje kolo v 64. ljubljanski šahovski ligi. Nastopajoče ekipe so bile razdeljene v tri kakovostne skupine in Trzinci smo sodelovali z moštvom BUSCOTRADE v prvi ligi, medtem ko se je ekipa DOM-IN Agencija za nepremičnine kosala z nasprotniki v drugi ligi. Nepoučenim naj zaupam, da obstoja še tako imenovana super liga, ki združuje najboljših deset ekip z območja osrednje Slovenije. Letošnji nastop nam ni najbolje uspel. Zlasti od močnejše ekipe je bilo pričakovati boj za uvrstitev v višji rang tekmovanja, saj je bila naša zasedba najmočnejša v zadnjih letih. A zaradi odsotnosti nekaterih posameznikov, zlasti v dvobojih z neposrednimi tekmeci za drugo mesto, smo ob koncu »prišli« le do četrtega mesta. Napredovanje sta si priigrali moštvi Iga in Kamnik-Zagorja. Dokaz za naše možnosti so osvojene kolajne na posameznih deskah: Igor Rojs je bil najboljši po uspehu na tretji deski, Nesib Jukan in Stane Rijavec pa sta dobila srebrni medalji za njun izkupiček na drugi oziroma četrti deski. Ekipa DOM-IN Agencija za nepremičnine se je nekoliko slabše kot doslej uvrstila v drugi ligi. V devetih kolih je zbrala 15,5 točk in ob koncu zaradi slabše zaloge osvojenih »match točk« zasedla 9. mesto. Nekaj zadoščenja je ekipi prinesel le Bojan Mihelič z osvojeno srebrno medaljo med igralci na četrti deski. Prvo mesto v tej konkurenci so osvojili slepi igralci moštva KPŠRD Karel Jeraj. Obe trzinski ekipi sta se udeležili tudi zaključnega turnirja lige, ki je bil na sporedu zadnjega marca v Komendi. V enotni kon- kurenci devetnajstih moštev, ki so odigrala pet kol pospešenega šaha (po 15 minut za partijo) po švicarskem sistemu določanja nasprotnikov, je zelo dober rezultat uspel ekipi BUSCOTRADE. Igor Rojs, Stane Rijavec, Vlado Markič in Kostja Konvalinka so zbrali 12,5 točk in le za las zgrešili tretje mesto. S polovičnim izkupičkom desetih točk se lahko pohvali ekipa DOM-IN Agencija za nepremičnine, ki je s tem zbirom pristala na devetem mestu. Nastopili so Slavko Mlakar, Janez Andlovic, Bojan Mihelič, Ivan Varga In Franci Banko. Zmagovalci turnirja so postali igralci ekipe MKK Podpeč. Do tradicionalnega šahovskega turnirja, ki ga vsakič organizira naš klub v počastitev občinskega praznika (letos bo izveden v nedeljo, 15.maja, ob 9.uri v avli Osnovne šole Trzin), bomo šahisti pridno vadili. Še naprej se bomo vsak ponedeljek ob 19. uri dobivali v klubskih prostorih na Mengeški cesti 9 (prvo nadstropje). Ob navedenem terminu ste tudi vsi tisti, ki sicer le občasno sedete za šahovsko desko, vabljeni na preizkus šahovskega znanja. Andrej Grum Z letnega zbora veteranov vojne za Slovenijo V Ihanu, na letnem zboru OZVVS Domžale, se nas je zbralo blizu sto veteranov vojne za Slovenijo. S svojo prisotnostjo pa so naš zbor počastili tudi gostje; podžupanja občine Domžale, Andreja Pogačnik Jarc, podžupan občine Lukovica, Bojan Andrej-ka, podžupan občine Trzin, Milan Karče, predsednik PO Ljubljana-okolica, Darko Čop, delegacija OZVVS Kočevje, veteranska organizacija Sever ter predsednik združenja častniške organizacije, Bine Kladnik. Z Zdravljico in Odo radosti sta zbor odprli mladi pevki skupine Dea, Urška in Vanja. Presenetljivo, kako lahko glasova dveh deklet utišata polno dvorano. S citrami pa je svoje dodal tudi posebni gost, veteran druge svetovne vojne, zadnji preživeli borec tragedije na Oklem leta 1944 ter pesnik po duši, Rado Kokalj, ki je bil nagrajen z močnim aplavzom. Predsednik delovnega zbora, dr. Janez Ku-šar, je učinkovito nadziral dogajanje. V poročilu predsednika OZVVS Domžale je bilo naštetih blizu petdeset akcij in dejanj, ki se tekom leta zvrstijo in bogatijo dejavnost in pomen te veteranske organizacije. Poudaril je predvsem dvajsetletnico MSNZ-ja, seznanjanje učencev osnovnih šol domžalske upravne enote s tematiko novejše zgodovine, pohod Po poteh vojne za Slovenijo, na katerem mlade Srednje šole Domžale na inovativen način seznanjajo z dogodki izpred dvajsetih let, in še vrsto drugih ko-memorativnih in športnih dejavnosti. Glede na to, da tudi na finančno poročilo sekretarja združenja Romana Ropotarja ni bilo nobenih pripomb, je sklepati, da se dela veliko, prostovoljno in v mejah zakonitosti. To leto je bilo tudi volilno, vendar je predsedstvo združenja ostalo skoraj nespremenjeno, predsednik je ostal še naprej Janez Gregorič, podpredsednik je postal Jože Kosmač, edini novi član pa Janez Lomovšek. Obenem je to vodstvo zadostno zagotovilo, da bo delo še naprej nemoteno potekalo in da je kos vsem novim izzivom, ki jih prinaša današnji nelagodni čas. Na koncu so gostje pozdravili zbor in združenju zaželeli uspešno delo še naprej, mi pa smo to vzeli kot poklon, ki se bo, upamo, izrazil v ne le moralni obliki. Čisto na koncu smo posameznikom ob dvajsetletnici MSNZ podelili priložnostne značke in nekaj novih članskih izkaznic, tako da nas je sedaj v celotnem OZVVS Domžale, ki združuje občine Domžale, Mengeš, Trzin in Lukovica, že 519 članov. Zahvaljujemo se KS Ihan za gostoljubnost in cvetličarni Slovnik iz Ihana za okrasitev dvorane s pomladnim cvetjem, ki je znanilec že težko pričakovane, na srečo tokrat le meteorološke pomladi. Kot navadno se je tudi tokrat končalo s prijateljskim druženjem vedrih in ponosnih ljudi, ki jim ni vseeno, kaj se dogaja v naši mladi državi. J. Gregorič Društvo prijateljev mladine Trzin organizira predavanje POST JE DARILO NAŠEMU ZDRAVJU Kaj lahko sami storimo za svoje zdravje? Kaj je post in kako se pravilno postimo? Kako se telo zdravi samo? Kaj kažejo izkušnje? Kaj so značilnosti stoletnikov? Na ta in mnoga druga vprašanja vam bo odgovoril priznani strokovnjak tega področja MARJAN VIDENŠEK. Vljudno vas vabimo, da se nam pridružite v petek, 6. maja 2011, ob 18. uri v dvorano Marjance Ru-čigaj! Vstop je prost! Za tiste, ki pomišljajo, ali bi se udeležili predavanja ali ne, objavljamo uvodni del razmišljanja o postu, ki so nam ga poslali iz Društva prijateljev mladine: POST - ZDRAVLJENJE PO HIPOKRATOVO S postom krepimo naše zdravje in vitalnost, lahko pa je tudi pot do ozdravitve od številnih bolezni. Post, ki mu sledi korenita sprememba življenjskega sloga, je lahko začetek novega, kakovostnejšega, predvsem pa bolj zdravega in srečnega življenja. Zamislimo si, kaj bi se zgodilo, če bi se večina Slovencev odločila za pretežno naravno, polnovredno in predvsem surovo vegetarijansko prehrano. Bolezni in obiskov pri zdravnikih bi bilo iz tedna v teden manj, ljudje pa bi drug za drugim ozdraveli, kot bi jih milostno dosegel velik čudež. Ko se bodo ljudje začeli postiti že ob prvem znaku akutne bolezni, se bo razvoj bolezni, ki na koncu vselej pripelje do hudih kroničnih obolenj, zanesljivo ustavil. Nobena bolezen ne nastane naenkrat. Vse se razvijajo v nas kot posledica napačnega načina življenja, predvsem prehranjevanja. Torej: prej ko boste ustavili pogubni razvoj bolezni, bolje bo za vas; dlje ko boste odlašali in se sprenevedali, težja bo pot nazaj. Društvo prijateljev mladine Trzin z zelo zanimivim in obiskanim predavanjem v pomladne dni: Kako izboljšamo imunost z naravnimi sredstvi? V sredo, 2. marca, smo v trzinski dvorani Marjance Ručigaj imeli priložnost slišati zelo zanimivo in aktualno predavanje gospe Sanje Lončar, vodje projekta „Skupaj za zdravje človeka in narave". Govorila je o tem, kako je pravzaprav človeški organizem čudovit mehanizem, ki ima nešteto sposobnosti, da se sam nenehno brani pred boleznimi. Seveda, če mu tega s svojim mnogokrat nespametnim vedenjem ne onemogočimo. Se sploh zavedamo, da so povzročitelji bolezni nenehno okrog nas? Na kljuki, telefonski slušalki, tipkovnici, na nakupovalnem vozičku, v dvigalu in celo v našem domu jih ne manjka. Kdaj oziroma pri kom se bo bolezen pojavila, pa je odvisno od stanja organizma. Če smo zakisani, če je naše naravno ravnovesje porušeno, če naš energetski pretok ni v redu... potem imamo vse možnosti, da zbolimo. Če pa za naše psihično in fizično stanje dobro skrbimo, so možnosti za razvoj bolezni toliko manjše. Pri tem pa je treba poudariti, da je psihični aspekt vsaj tako pomemben kot fizični. Tudi če še tako dobro skrbimo za svoje telo in zdravo prehrano, je nemogoče ohraniti zdravje, če se bodo v nas kopičila negativna čustva, kot so jeza, sovraštvo, zamere ipd. Pogoje za bolezen si torej ustvarjamo sami! Pa poglejmo, kako deluje naš imunski sistem. Ste kdaj pomislili, da so solze in znoj odlična zunanja obramba? S tem telo izloča strupe iz telesa, pri čemer mu še dodatno pomaga posebna snov lizocim, ki razkraja celično steno nekaterih bakterij. Izvedeli smo, da nam solze poleg mehanskega spla-kovanja omogočajo tudi „splakovanje" psihičnih napetosti, zato otrokom (predvsem fantkom) delamo medvedjo uslugo, ko jih učimo, da so že dovolj veliki, in ne smejo jokati. Pomemben del zunanje obrambe je tudi sluznica sapnika (v kateri je prav tako prisoten lizocim), ki preprečuje vdor bolezenskih povzročiteljev naprej v prebavni trakt. Pred vsiljivci pa nas brani tudi -koža. Vendar le, če je ne izsušimo preveč! Vsakdanje tuširanje z agresivnimi mili in pogosto umivanje glave poruši naravni pH in odstrani zdrav naravni sloj zaščite. Šele če je obramba na prvi bojni liniji premagana, lahko povzročitelj bolezni „vstopi" v naš organizem. Vendar se le-ta ne znajde kar takoj v krvnem obtoku, kot velja napačno prepričanje, pač pa večina vsiljivcev najprej pride v želodec. To je pomembna „postaja", ki s svojim delovanjem in solno kislino, ki se tu ustvarja, lahko uniči številne vrste patogenih organizmov. Vendar pa je spet od našega ravnanja odvisno, v kakšni meri bo želodcu to uspelo. Če jemo redno, zmerno, hrano dobro prežvečimo, pijemo dovolj tekočine (priporočljivo je pitje vode do Vi ure pred obrokom, po jedi pa šele čez dve uri) in smo pri jedi tudi umirjeni in z mislimi prisotni, smo na dobri poti, da želodec uspešno opravi svojo nalogo. Če pa povzročiteljem bolezni kljub vsemu uspe priti v kri, jih tu napade spet nova vrsta bojevnikov. Kadar imamo dovolj levkocitov, se le-ti lahko uspešno spopadejo s patogenimi bakterijami, vendar je tudi to odvisno od tega, v kakšnem stanju je naše telo. Če si na primer obroke pripravljamo v mikrovalovni pečici, bomo po neumnem velik del naše „vojske" v krvnem obtoku „porabili" za boj proti tej hrani, saj jo naša obramba prepozna kot sovražnika. Telo pa v borbi proti bolezni pozna še en izvrsten način: povišanje telesne temperature. Ko enkrat prepozna škodljive vsiljivce, natančno ve, na koliko mora „zakuriti peč", da jih uniči oz. prepreči njihovo razmnoževanje. Vročina je torej naš zaveznik, zato ji raje dovolimo, da opravi svojo nalogo, kot pa da jo preženemo z raznimi tabletami, kajti s tem virusom in bakterijam v resnici pomagamo preživeti. Pri vročini pa moramo biti pazljivi predvsem na dvoje: da ne dehidri-ramo in da ne zastaja blato v črevesju. Kaj je torej tisto, s čimer si sami največkrat slabimo imunski sistem? Lončarjeva opozarja na peroralno kontracepcijo in antibiotike, ki spreminjajo naravno ravnovesje koristne flore, na zakisanost (napačna prehrana) in preobremenjenost telesa s toksini (preveč kemije), na pomanjkanje kisika, vitaminov, encimov in »žive hrane« v organizmu ter na vsesplošno izgubo ritma. Človek je del naravnega ritma, vse prevečkrat pa nam življenjski tempo narekuje svoj ritem. Upoštevati bi morali tako letne čase, noč in dan, ritem rednega prehranjeva-nja_ Ste vedeli, da je spanje pred polnočjo bistveno več vredno kot tisto po polnoči? Za krepitev imunskega sistema je torej nadvse pomembno, da poskrbimo za raz-strupljanje in razkisanje telesa (alge, naravni sokovi, voda_), pravilen ritem prehranjevanja in kakovosten počitek, poleg tega pa si lahko pomagamo z naravnimi zdravili, kot so npr. ameriški slamnik, islandski lišaj, naravni antibiotiki, vitamini, med, eterična olja ipd. In ne pozabimo na naše misli; skrbi, jezo, žalost in strahove zamenjajmo za ljubezen, sočutje, sproščenost in veselje. Urška Novak Pri izbirnem predmetu Varstvo pred •• v •• I v*l naravnimi nesrečami je vedno živahno Zadnje tri mesece so učenci 8. in 9. razredov pri omenjenem predmetu spoznavali katastrofalne razsežnosti onesnaževanja našega planeta ter alarmantne posledice izčrpavanja naravnih bogastev, ozonsko luknjo seveda pa smo obravnavali tudi aktualno hudo nesrečo na Japonskem. Vabilu k sodelovanju oz. predavanju o zanimivih temah iz prve roke so se tudi tokrat odzvali znani Trzinci, in tako smo v naši sredini prisluhnili g. Jožetu Jermanu, priznanemu jamarju in reševalcu, ki je prikazal opremo ter opisal lepote in pasti podzemnega sveta. G. Miro Štebe, izkušen gornik, alpinist ter reševalec, nam je približal svet visokogorja, hkrati pa nas podučil tudi o pomembnosti dobre opreme, kondicije in poznavanja poti ter opozoril na možne nezgode in pomen nudenja prve pomoči v gorah. Pod njegovim strokovnim vodstvom smo si skupaj s trzinskim gasilskim podmladkom ogledali tudi postajo gorske reševalne službe v Kamniku in po-bliže spoznali njene naloge, opremljenost ter organiziranost. Med učence se je znova podal tudi nekdanji ravnatelj naše OŠ, odličen strelec in poznavalec orožja, g. Franc Brečko, ki je mlade podučil o nevarnostih še vedno aktualnih neeksplodiranih smrtonosnih sredstvih, pod njegovim mentorstvom pa so se seznanili tudi z zračno puško in pištolo. V bližnji prihodnosti bomo spoznali najsodobnejša reševalna in tehnična vozila, delo službenih in reševalnih psov ter v ta namen obiskali vadbišče KD Domžale. Gašper Ogorelec Pred poklicno odločitvijo Oblikovanje poklicne odločitve je gotovo odločilen korak v življenju mladostnika in nič manj pomemben za starše. V procesu odločanja in svetovanja naj mladostnik najde odgovore na naslednja vprašanja: Kakšen sem? Kakšne možnosti imam? Kaj bom storil? Kako bom uresničil svoj cilj? Pri izbiri je pomembno upoštevati: interese, umske in telesne sposobnosti ter šolske ocene posameznika. Za ustrezno usmeritev je potrebno pridobiti čim več informacij o poklicih, šolah, o postopkih vpisa, politiki zaposlovanja ter štipendiranja. Interese lahko ugotovimo s spoznavanjem dejavnosti, katere radi opravljamo. Kažejo se z večjo zavzetostjo in uspešnostjo pri nekaterih šolskih predmetih, z vključevanjem v krožke in druge dejavnosti izven šole, v aktivnostih, ki jih ima otrok doma in v svojem prostem času. V šoli lahko učenci preverjajo svoje interese tudi s pomočjo računalniškega programa Kam in kako ter testa poklicnih interesov (TPI). Umske, fizične in motorične sposobnosti, ki so pomemben dejavnik poklicne odločitve, učenci izkazujejo pri učnih predmetih, prav tako pa lahko preverijo svoje sposobnosti na področju zaznavanja, številske predstavljivosti, logičnega sklepanja, prostorske predstavljivosti, na verbalnem področju pa s standardiziranim psihološkim preizkusom (MFBT), ki ga opravijo v osmem razredu. V okviru programa poklicne orientacije učenci pridobijo na šoli tudi informacije o sistemu šolanja, možnostih, zahtevnosti srednjih šol, predmetnikih posameznih šol, postopku vpisa^ Vsi učenci izpolnijo vprašalnik o poklicni poti ter imajo možnost individualnega razgovora in poklicnega nasveta. Prav tako so vabljeni na razgovor tudi starši. Mladi potrebujejo pri načrtovanju poklicne poti pomoč, zato ste starši prvi, ki boste stali otroku ob strani, ko si bo izbiral poklicno pot. Pomembno je, da opazujete, kako otrok preživlja svoj delovni dan, da boste razumeli njegove potrebe, zanimanja in sposobnosti. Pomagajte otroku pri spoznavanju poklicev, analizirajte njegove želje za nadaljnje šolanje in skušajte najti vzroke zanje. Spodbujajte otroka k samostojnemu in odgovornemu odločanju. Aktivno sodelovanje učencev, staršev in šole bo gotovo pripomoglo k temu, da bo tako pomembna odločitev, kot je izbira poklicne in izobraževalne poti, dobro premišljena in pravilna. Kam so se letos vpisali devetošolci OŠ Trzin? V gimnazije se je od skupnega števila 36 učencev vpisalo 18 učencev, v programe srednjega strokovnega izobraževanja 16 učencev in v programe srednjega poklicnega izobraževanja 2 učenca. Preglednica vpisa zadnjih enajst let (število učencev izraženo v odstotkih). Vidimo, da se več kot polovica učencev vpisuje v gimnazije, ostali se vpisujejo v programe srednjega strokovnega izobraževanja, v program srednjega poklicnega izobraževanja (3 leta) pa se vpisuje v splošnem malo učencev. Šolska svetovalna služba, Ksenija Rojs Viskovic SREDNJA ŠOLA Število učencev Gimnazijski programi Gimnazija Bežigrad 4 Gimnazija Poljane 3 Gimnazija Vič 2 Gimnazija Jožeta Plečnika 3 Gimnazija Antona Aškerca 1 Srednja vzgojiteljska šola in gimnazija Ljubljana (gledališka smer in smer sodobni ples) 2 Elektrotehniško računalniška strokovna šola in gimnazija Ljubljana (smer tehniška gimnazija) 3 Programi srednjega strokovnega izobraževanja Srednja zdravstvena šola (zdravstvena nega) 5 Srednja vzgojiteljska šola in gimnazija Ljubljana (vzgojitelj predšolskih otrok) 5 Srednja šola za farmacijo, kozmetiko in zdravstvo (farmacevtski tehnik in zobotehnik) 1 Pomorski tehniški izobraževalni center (plovbni tehnik) 1 Srednja medijska in grafična šola (medijski tehnik) 1 Srednja strojna in kemijska šola (strojni tehnik) 1 Šolski center za pošto, ekonomijo in telekomunikacije Ljubljana 1 Šolski center Rudolfa Maistra (predšolska vzgoja) 1 Programi srednjega poklicnega izobraževanja Srednja šola Domžale (avtoserviser) 1 Srednja lesarska šola (mizar) 1 ŠOLSKO LETO Gimnazijski programi Programi srednjega strokovnega izobraževanja Programi srednjega poklicnega izobraževanja 2000/01 41,1 % 58,8 % 22,7 % 2001/02 50,9 % 39,6 % 9,4 % 2002/03 40 % 31,4 % 28,5 % 2003/04 57,7 % 35,5 % 6,6 % 2004/05 54,7 % 24,5 % 20,7 % 2005/06 57,1 % 26,1 % 16,6 % 2006/07 56,4 % 30,7 % 12,8 % 2007/08 66,6 % 21,2 % 12,1 % 2008/09 57,1 % 38 % 4,7 % 2009/10 66,6 % 30,7 % 2,5 % 2010/11 50 % 44,4 % 5,5 % Malo padavin in nič malega dela Marčevsko jutro na trzinski železniški postaji - hladno, suho, brez megle in (spet) prezgodaj za v šolo in službo (Foto: Miha Pavšek) Malega travna presuho, ni kmetovalcu prav ljubo, pa čeprav ga lahko aprilsko vreme sedemkrat na dan spodi s polja! Malce po svoje smo združili dva vremenska pregovora v enega za najbolj muhasti mesec v letu. Naši predniki so prav dobro vedeli, da »kmet ne bo reven, če bo april deževen«. Saj ni, da bi se pritoževali nad malo previsokimi temperaturami v začetku tega meseca, a je res kar preveč zakurilo. Drugi aprilski vikend so bile marsikje v notranjosti Slovenije glede na klimatološko statistiko najvišje dnevne temperature zraka med najbolj ekstremnimi v zadnjem stoletju! Še dobro, da se je potem obrnilo na bolj hladno in mokro, a za preprečitev suše v naslednjih mesecih bo potrebno še kar nekaj moče. Videti pa je, da ta ne bo več kaj dosti pomagala naši vladi, ki se je opekla z malim delom. »Veliko malega dela za prazen nič« - tako bi lahko priredili enega od znanih slovenskih pregovorov, ali »kdor malo (ne) dela, naj vsaj je.« Vse bolj se zdi, da je vreme eno zadnjih, ki mu v tej deželi zaupamo, pa čeprav se tu in tam pošteno poigra z nami, kar pa ni nič v primerjavi s tem, kako se poigrava naša oblast. Že kaj občutite spomladansko utrujenost? O tem, da vpliva vreme na naše počutje in zdravje, ni več nobenega dvoma, z raziskavami pa so potrdili tudi sovpadanje določenih vremenskih dogajanj s sprožitvijo bolezenskih pojavov. Znano je, da nekateri ljudje predčasno občutijo prihajajočo vremensko spremembo. Na učinek vremenskega dražljaja se odzove vsak organizem na povsem samosvoj način, ki je izraz njegovega življenja in moči za obvladovanje atmosferskih vplivov. Določena jakost vremenskega dražljaja pa je povezana z optimalnim delovanjem organizma. Določeni vremenski dražljaji spodbujajo delovanje organizma in takrat govorimo o zdravilnih učinkih vremena. Organizem se določenim spremenjenim vremenskim razmeram lahko prilagodi. Zdrav organizem podzavestno izravna učinek vremenskega dražljaja. Za organizem, ki je že po naravi - zaradi bolezni, starosti ali civilizacijskih okvar - manj odporen, pa pomeni učinek vremenskega dražljaja dodatno obremenitev, ki izzove vremensko povzročeno reakcijo na manj odpornem delu organizma. Pri tovrstnih reakcijah ločimo tri temeljne odzive - vremensko sprejemljivost, občutljivost in odvisnost. Vremenska sprejemljivost je lastnost živih bitij, da se odzivajo na učinek vremenskega dražljaja. Pri vremenski občutljivosti pa se odzove organizem na vremenski dražljaj z zaznavno spremembo psihofizičnega stanja. To je lahko prirojena ali pa pridobljena lastnost vsakega posameznega organizma. Vremensko občutljiv človek se v določenih biovremenskih stanjih počuti slabo, je brez posebnega vzroka potrt, omotičen, nejevoljen, razdražljiv, slabo spi in drugo. Vremensko povzročena reakcija se izraža tudi tako, da »nese« manj alkohola ali pa se spremeni učinek doziranega zdravila. Zadnji, tretji odziv pa je vremenska odvisnost, ki je lastnost organizma, da se na učinek vremenskega dražljaja odzove z bolezensko spremembo ali pa celo sproži bolezenski pojav. Ljudje so lahko vremensko odvisni zaradi predhodne poškodbe ali bolezni. Po drugi strani pa nas lahko vremensko povzročene občutljivosti ali odvisnosti opozorijo, da je naš organizem presegel mejo fiziološke prilagoditve oziroma smo prekoračili lastno odpornost. Kakorkoli že obrnemo, vreme je bilo, je in bo tudi še v prihodnje med najbolj priročnimi izgovori za naše počutje in zdravje. Tako dobro kot tudi slabo^ A vrnimo se k vremenski toploti, ki je prevladovala tudi ves minuli mesec. Ne smemo namreč pozabiti, da je bila tudi povprečna marčevska temperatura povsod po Sloveniji nad dolgoletnim povprečjem. Sicer bolj slaba tolažba, pa vendarle spomnimo, da je bil marec kdaj v preteklosti tudi že toplejši od letošnjega. Tudi sonca ni manjkalo, saj je bilo povprečje povsod »na debelo« preseženo, največ - skoraj za tretjino - v zahodni in osrednji Sloveniji, torej tudi pri nas pod Ongrom. Padavine so se polarizirale - zahodna polovica in del vzhodne je dobil za četrtino več ali blizu marčevskega povprečja, niti polovice tega pa niso zabeležili na Bizeljskem, v Podravju in Pomurju. V slednjih dveh pokrajinah so bili, glede na druge dele Slovenije, kjer je bila srednja mesečna temperatura zraka za več kot stopinjo Celzija nad dolgoletnim povprečjem, med redkimi temperaturno »normalnimi« območji. Razen sredine meseca, ko je padla večina padavin, je sušec povsem upravičil svoje ime. Veliko sonca in stabilnega vremena ter precej visokih temperatur. Glavnina padavin je padla sredi meseca in čeprav smo imeli 8 padavinskih dni, je padalo »zares« le nekaj že omenjenih dni. Dvakrat na začetku meseca je celo snežilo, a premalo, da bi registrirali en sam dan s snežno odejo, kar pa ni za prvi mesec meteorološke pomadi nič posebnega. Na splošno je bila letošnja zima s snegom precej skopa, prav tako pa tudi z meglo. Slednjo smo imeli tudi marca le dva dneva, zato pa se je pojavila slana kar v 12 dneh. Če so jutra jasna - in takih je bilo minuli mesec precej - se ob sorazmerno nizkem soncu in dolgih nočeh vsaj pri tleh še vedno pošteno ohladi. Vse to se obrne aprila, tudi zaradi toplote, a predvsem zaradi padavin, ki namočijo zemljo in so, kot smo se seznanili uvodoma, pravi blagoslov za vsakega kmeta. Tudi v Trzinu, kjer imamo kar precejšen delež kmetijskih zemljišč s prstjo oziroma zemljo na produ. In v taistem produ, ki je zgoraj suh, se globoko pod površjem skriva bogata vodna zaloga, ki »napaja« tudi naše vodovodne pipe. Upajmo, da se bo to nadaljevalo čim dlje, najmanj pa toliko časa, dokler se bo tudi pri nas ob večerih postopoma stemnilo vse do nižin. Trzinčanov Miha, občinski vremenski svetnik POSTAJA Padavine - marec 2011 (mm) Domžale 69 Grosuplje 74 Trzin 79 Stražišče pri Kranju 82 Radomlje 82 Letališče Brnik 84 Ljubljana Bežigrad 86 Krvavec 100 Topol pri Medvodah 138 Preglednica: Vsota mesečne količine padavin marca 2011 na izbranih merilnih postajah (Viri: ARSO, Slovenski meteorološki forum, Vremenski forum ZEVS, trzinski Vremenko). Zahvala ob izgubi naše mame, stare mame in tete Cecilije Kralj roj. Justin iz Loke pri Mengšu Iskreno se zahvaljujemo sorodnikom, sosedom, prijateljem ter znancem za izrečena sožalja, darovano cvetje in sveče. Zahvala vsem, ki ste nudili pomoč v težkih trenutkih: osebju Doma počitka Mengeš ter medicinskemu osebju. Zahvala gospodoma župnikoma iz Trzina in Mengša za opravljeni obred, pevcem zbora svetega Mihaela, MKZ Mengeški zvon, praporščaku ter loškim gasilcem. Še enkrat hvala vsem, ki ste nam v težkih trenutkih stali ob strani in jo pospremili na zadnji poti! Srce in misli so se utrudile, zato le mirno spi, saj niti solza, niti roka topla te več ne prebudi. Vsi njeni Komisija za mandatna vprašanja, volitve in imenovanja Občinskega sveta Občine Trzin objavlja JAVNI RAZPIS ZA IZBIRO GLAVNEGA IN ODGOVORNEGA UREDNIKA JAVNEGA GLASILA OBČINE TRZIN - ODSEV Za glavnega in odgovornega urednika je lahko imenovan kandidat, ki poleg zakonskih pogojev izpolnjuje še naslednje: - da je državljan Republike Slovenije oziroma ima izkaz o aktivnem znanju slovenskega jezika, če ni državljan Republike Slovenije, - da ima najmanj VI. stopnjo izobrazbe družboslovne smeri, - da je poslovno sposobna oseba, ki ji ni izrečena prepoved opravljanja poklica, dejavnosti ali javnega nastopanja, - da je seznanjen z delovanjem področja lokalne samouprave, - da je seznanjen z delovanjem Občine Trzin, - poznavanje Trzina. Glavni in odgovorni urednik ne more biti oseba, ki po Ustavi in po zakonu uživa imuniteto. Prednost pri izbiri bodo imeli kandidati z izkušnjami iz uredniškega dela. Od kandidata za glavnega in odgovornega urednika med drugim pričakujemo, da ob prijavi na razpis predloži programsko zasnovo glasila (z upoštevanjem zagotovljenih finančnih sredstev v proračunu Občine Trzin za leto 2011), ki mora vsebovati tudi vsebinski načrt rubrik Odseva in zagotovila o zadostnem številu stalnih sodelavcev. Sama programska zasnova bo poglavitno merilo za izbor urednika. Izbrani kandidat bo imenovan za dobo dveh let. Ponudbe z ustreznimi dokazili in kratkim življenjepisom morajo kandidati poslati v zaprti ovojnici z opombo »NE ODPIRAJ - Javni razpis - Odsev«, in sicer najkasneje do petka, 20.5.2011, do 13.00 ure, na naslov: Občina Trzin, Mengeška cesta 22, 1236 Trzin. Kandidati bodo o izboru obveščeni najkasneje v 8 dneh po sprejeti odločitvi. Za morebitne dodatne informacije v zvezi z objavo pokličite, prosimo, po tel. 01/564-45-44. Predsednica komisije, Milica Erčulj, l.r. Računovodski servis Joni Krajnc d.o.o. Mlakarjeva 63, Trzin Tel: 564 43 24 Fax: 564 43 25 GSM: 041 780 879 E: joni.krajnc@siol.net Vreme po EVROPt? Vreme na HRVAŠKEM? rem&V ŠtbVENIJI? et grafex piijazni s časom 041617927 www, graf ex.s i Iz navdihov preteklosti - v izzivih sedanjosti Brezčasna eleganca in lepota Vrhunski dizajn in izdelava Domiseln preplet krivulj, rezbarij in ravnih Unij METROPOLA NEPREMIČNINSKA DRUŽBA Stanovanja SAVSKI BREG Ljubljana-Črnuče O STILLES TOW.stiIlcs.com Tukaj smo za Vas: Ljubljana, Duuajska 22, telefon: 01434 01 75, e-naslov: salon@stilles.si Sevnica, Savska cesta 13, telefon: 07 SI 61 016, e-naslov: prodaja@stilles.si Vljudno vabljeni na ogled atraktivnih stanovanj v stanovanjsko sosesko Savski breg. Trinajstim stanovanjem različnih velikosti smo dodatno znižali cene, med njimi so tudi tri najlepše enote z velikimi terasami In čudovitim razgledom na reko Savo. Vabljeni tudi na ogled vzorčno opremljenega trisobnega stanovanja. Lokacija v mimi In zeleni okolici z odličnim Izhodiščem za sprehode na bližnjo Rašico In Šmamo goro je primerna za vse, ki ljubijo bližino narave, hkrati pa ne želijo živeti daleč od centra Ljubljane. Cene stanovanj velikosti od 36,10m2 do 124,60m2 s pripadajočim številom parkirnih mest v garažni kleti in vključenim DDV-jem se gibljejo od 121.388 EUR do 386.122 EUR. Leto izgradnje: 2010. Info: 01/360-21-80, 041/320-740, pavllna.bozlc@metropola.si www.metropola.si ZELENA JEKLENKA PODARJA 10 LET BREZPLAČNEGA PLINA Izpolnite in pošljite nagradni kupon, ki vas skupaj z opisi vseh nagrad in drugimi informacijami čaka na spletnem naslovu www.butanplin.si, pri vseh pooblaščenih prodajalcih Zelene jeklenke, ob dostavi na dom in na brezplačni številki 080 2005. INFORMACIJE IN NAROČILO 080 2005] PLIN hiša prijazne energije