Celje - skladišče

COBTSS o
GLASILO
OZD ZASAVSKI PREMOGOVNIKI TRBOVLJE
LETO X. JUNIJ 1974
ŠTEV. 0
Rudarski praznik 1974
Letošnji rudarski praznik praznujemo v znamenju 50-Ietnice spopada revirskih delavcev, predvsem rudarjev, s člani fašistične organizacije Orjuna. Spominjamo pa se tudi na boj rudarjev za svoje pravice in življenjske pogoje, ki naj bi bili vredni človeka. Spopad z Orju-no je spoznanje komunistov — delavcev, da predstavlja fašizem za svobodo in uresničenje delavskih teženj, bistveno oviro za oblikovanje potrebnih demokratičnih odnosov, ki lahko delavskemu razredu omogočijo tako svoje uveljavljanje, kot tudi uveljavitev družbenoekonomskih odnosov, ki iz tega izhajajo.
Ko danes ocenjujemo dogodke, ki so se dogodili pred 50 in 40 leti, potem lahko ugotovimo, da obstaja izredno pomembna razlika med takratnimi in današnjimi pogoji, ki se kažejo v pristojnosti ter vlogi delavskega razreda v današnjem družbenoekonomskem razvoju. Potrebno je poudariti tudi to, da se s ponosom spominjamo tega dogajanja, saj lahko ugotavljamo, kako daleč naprej v razvoj odnosov je že takrat posegla napredna misel delavskega razreda.
Nedvomno je, da smo dolžni ob spominu na ta dogajanja in tudi žrtvah, ki so padale za napredno misel že pred drugo svetovno vojno, posebno pa še
med njo, vedno znova preverjati, če smo izpolnili pričakovane rezultate. Ob tem se pojavlja tudi v naši delovni organizaciji pred vsemi člani kolektiva vprašanje, če izpolnjujemo zavestno in odgovorno vse naloge, ki so pred nas postavljene. Zavedati se moramo, da so te naloge na eni strani delovne. V teh s potrebno delovno disciplino, organizacijo dela in lastno prizadevnostjo, dosegamo potrebne rezultate za osebno in družbeno porabo ter za nadaljnji razvoj TOZD in delovne or-
ganizacije kot celote. Na drugi strani pa so tudi naloge v pogledu družbenoekonomskega razvoja, ki naj omogoči uveljavitev delavca kot osnovnega nosilca vseh razvojnih sprememb.
V želji, da bi imeli vsi skupaj mnogo uspehov na vseh področjih dela, čestitam vsem članom kolektiva ob rudarskem prazniku z rudarskim
SREČNO!
generalni direktor Albert Ivančič, dipl. inž. rud.
Mobilizacija rudarjev v jami Ojstro leta 1944 — odhod v partizane. Ivo Špitaler, akvarel 1974 — iz razstave likovne skupine pri ZKPO Hrastnik
Foto J. Kirič

Vsem članom kolektiva v vseh temeljnih organizacijah združenega dela in
ii686»»'a@WgBWWB
skupnih strokovnih službah Zasavskih J premogovnikov, toplo in prisrčno čestitamo ob letošnjem dnevu slovenskih rudarjev — 3. juliju! Naše čestitke pa veljajo še posebej vsem udeležencem NOB za dan borca — 4. julij!

OB DNEVU BORCA!
Dne 4. julija bomo praznovali slavno obletnico slovenske in jugoslovanske vojske. Posamezniki se bodo spominjali ustanovitve svojih partizanskih enot in celotnega delovanja ter življenja v njih, vsi skupaj pa se bomo spominjali slavne epopeje pohodov, borb in težkih dni oborožene revolucije — borcev, partizanov.
Praznujmo tovariši! Praznujmo s ponosom in dvignjeno glavo, saj pomeni praznik borca ponovno rojstvo in vstajenje delavskega razreda, rojstvo novih odnosov in pravic. Trideset let prehojene poti, zmag na bojnem polju in zmag v izgradnji naše domovine, našega gospodarstva, našega samoupravnega sistema je dokaz, da so se borci-revolucionarji pred več kot 30 leti pod vodstvom ZKJ in tovariša Tita pravilno odločili, ko so napovedali trd in odločen boj vsemu tistemu, kar je bilo naperjeno proti delavskemu razredu Jugoslavije. Trideset let je že minilo, a spomini so še vedno sveži in svetli za vse nas. Za vse tiste še posebno, ki so to novo rojstvo doživeli in preživeli in za vas, vi mladi, ki prevzemate vsak dan bolj to veliko dediščino ter z njo naš ponos in dolžnosti.
Prav je, da se spominjamo. Vsi. Spominjamo na črne dneve, -ko nas je pestil obup nad usodo, ki se je zgrnila nad nas, ko smo se odločili za upor, ko se je seme tega upora razsejalo
vsepovsod po naših tleh, ko so množice mladih in starih, mož in žena, fantov in deklet, da, celo otrok, zgrabile za orožje. Tako se je rodila naša vojska, naša prava ljudska vojska, ki je morala domala sleherno puško iztrgati sovražniku iz rok.
Da tako se bijejo zmagovite bitke za svobodo. Takim borcem, prežetim z ljubeznijo do svobode, z vero v pravičnost njihove stvari in z zavestjo, ne more do živega še tako močan vojaški stroj. Vojska, ki ima za seboj podporo ljudstva in ljudstvo, ki je v celoti vojska in ki se je pripravljeno boriti, je nepremagljivo! Mi to dobro vemo, zato smo na podlagi narodnoosvobodilnih izkušenj zasnovali koncept vseljudskega odpora. Zato nam tudi gre, da nas nikoli nihče več ne bo našel nepripravljene, da ne bomo nikoli več goloroki branili svoje domovine, svoj samoupravni družbeni red, ampak bomo imeli oziroma že imamo oboroženo armado vseh delovnih ljudi, ki je voljna in sposobna, posebno še mladi rod, braniti naše pridobitve in našo svobodo.
Praznujmo torej tovariši! Povejmo vsemu svetu, da smo tu in da bomo tu tudi ostali. Povejmo vsem tistim, ki imajo apetite po naši ozemeljski celovitosti, da jo bomo z vsem srcem branili, branili pa bomo tudi naš ponos, naš samoupravni družbeni red, ki je edini in edinstven, da bodo delovni ljudje Jugoslavije živeli v svobodi in miru.	Tone Šum
OB DNEVU VSTAJE SLOVENSKEGA NARODA, 22. JULIJU
Dan vstaje slovenskega naroda, 22. julija praznuje vsa Slovenija kot svoj veličastni praznik in tako pomemben dan v naši zgodovini. Na ta dan je ljudstvo Slovenije na poziv partije in tovariša Tita stopilo pod njegovim vodstvom ramo ob rami z drugimi jugoslovanskimi narodi z vso odločnostjo na pot oborožene vstaje proti zloglasnemu sovražniku — okupatorju naše domovine in vsem tistim, ki so mu služili. To je bila borba za narodni obstoj, za obrambo svobode in za rešitev dežele pred barbarskim fašističnim uničevanjem in za končno neodvisnost.
To je mesec julij, v katerem je odpor našega naroda proti divjaštvu nemškega in italijanskega fašizma prišel do popolnega izraza. Partija jp poklicala narod naj se dvigne in prične boj proti okupatorju, ki je kot plaz pridrl na mirne vasi in mesta naše dežele z naslednjim pozivom:
»Delavci, kmetje in državljani Jugoslavije! Bili ste premagani v vojni, toda niste pokorjeni. Slavne tradicije borb za pravico in svobodo vaših pradedov ne smejo biti pozabljene. Sedaj je čas, da pokažete, da ste slavni potomci vaših prednikov. Sedaj je napočil čas, da
se kakor eden dvignete v boj proti okupatorju in njegovim domačim slugom, krvnikom naših narodov.«
To je bil bojni poziv naše partije in tovariša Tita na upor z orožjem, odločen in neomajen bojni poziv s prepričanjem v zmago, pa tudi z globoko zavestjo o predstoječih težavah in žrtvah v tej borbi tako za našo partijo, kokor tudi za narod kot celoto.
Rudar je odložil kramp in zgrabil za puško, njive so ostale brez oračev, travniki brez koscev, delavci so zapustili tovarne, napredna inteligenca je zapustila mesta — množično so se odzvali pozivu, s čemer so dali prispevek domovini v njenem boju za uničenje krutih fašističnih okupatorjev, njegovih pomočnikov in domačih izdajalcev, obenem pa je bil to tudi prispevek h gradnji boljše in pravičnejše družbene ureditve.
Slovenski narod se lahko s ponosom spominja tega velikega dneva, ko je v sebi našel dovolj moralne in telesne moči, da se je z orožjem v rokah dvignil proti nemškim in italijanskim tolpam, ki so brezskrbno ubijale ljudi, jih preganjale z njihovih domov ter jih trpale v koncentracijska taborišča.
Ljudstvo naše dežele je z velikimi napori in z ogromnimi človeškimi žrtvami v tej borbi doseglo tisto, kar je hotelo.
Danes si slovenski narod v bratski skupnosti z drugiim jugoslovanskimi narodi mirno gradi svojo srečo in prihodnost. Združen in ojeklenel v velikem osvobodilnem in revolucionarnem boju jugoslovanskih narodov, je jugoslovanski narod lahko miren glede svoje usode. Poroštvo za svobodo in neodvisnost vseh jugoslovanskih narodov, je v bratstvu enotnosti, katero moramo varovati in negovati, zakaj v tem je naša sreča, naša blaginja, v tem sta naša varnost in naša velika prihodnost.
Narodi naše države živijo danes svobodno, v svoji neodvisni socialistični domovini, ki jo tvori združeno in pobrateno ljudstvo, ki s svojimi lastnimi silami in s trudom gradi socializem, kar pomeni boljše in srečnejše življenje današnje generacije in prihodnjih generacij.
Vili Kuhar
Bne 1. junija 1974 je v kulturnem programu proslave ob 50-letnici zloma Orjune, sodelovalo veliko število kulturnikov iz Hrastnika, Trbovelj in Za: gorja — pevcev, godbenikov, recitatorjev. Vseh nastopajočih je bilo blizu osemsto
Foto M. C.
Čestitka desetemu kongresu ZKJ
Komunisti ZPT smo na svoji 6. redni seji sveta ZK, dne 28. maja 1974, sprejeli vsebino pozdravnega pisma, ki smo ga poslali X. kongresu ZKJ. V pismu je rečeno, da komunisti in vsi člani temelj,nih organizacij združenega dela in skupnih strokovnih služb delovne organizacije Zasavski premogovniki Trbovlje, iskreno pozdravljamo in pozorno spremljamo de-
lo jubilejnega X. kongresa ZKJ ter skušamo,vsak po svojih močeh z delovnimi uspehi na vseh področjih, prispevati k vzdušju dogovora jugoslovanskih komunistov, ki nam bo dolgotrajno akcijsko napotilo.
1600-članska množica delegatov, ki se je zbrala v Beogradu, je na svojih zasedanjih utrjevala to, kar hoče naš delovni človek, kar mu po delu tudi
pripada. Zato je bilo v nadaljevanju besedila zapisano:
»Zavedamo se, da je ta kongres pomemben mejnik v procesu razvoja družbenoekonomskih odnosov ter da je ZK tista sila, ki daje pobude za oblikovanje takšnih odnosov, v katerih predstavlja delo. in njegova vrednost, osnovo vsega napredka in blagostanja«.
Vsi dokumenti, ki so bili sprejeti na tem kongresu, vsebujejo vse te vrline in nam jasno začrtujejo naloge ter odgovornost, ki so pred nami, za dosego začrtanega cilja. Torej je moč v naših rokah in cilj odvisen od našega dela!
Ob koncu pisma pa je bila izražena vsa podpora komunistov ZPT, da bi tovariša Tita izvolili za predsednika ZKJ, brez omejitve mandata.
Z doslednim bojem na družbenoekonomskem, političnem in idejnem področju se moramo resnično prizadevati, da bo vsak član našega kolektiva in sleherni človek na svetu živel v miru, sožitju in razumevanju. To je naš program, naša skrb in naša naloga.
Da je to res, dokazujemo vsi člani kolektiva ZPT z izvajanjem svojih nalog, ki so bile in so še pred nami.
Na koncu še majhen, podatek.
Zborovanj v vseh TOZD in SSS ZPT, ki so potekala med številnimi delovnimi izmenami za VIL kongres ZKS, se je udeležilo čez 2000, za X. kongres ZKJ pa čez 1500 komunistov in delavcev.
Franjo Glavica
Tito
brez omejitve mandata
Na temeljn 333. člena ustave SFRJ, je izvolila skupščina SFRJ, na predlog skupščin republik in skupščin avtonomnih pokrajin, na skupni seji zveznega zbora in zbora republik in pokrajin, dne 16. maja 1974, Josipa Broza-Tita, za predsednika republike brez omejitve trajanja mandata.
Na skupni seji zveznega zbora in zbora republik in pokrajin, dne 16. maja 1974, je skup-
ščina SFRJ razglasila izvolitev in objavila sestavo predsedstva SFRJ. Predsedstvo SFRJ sestavljajo:
1.	Josip Broz-Tito predsednik predsedstva SFRJ,
predsednik republike
2.	Člani predsedstva SFRJ pa so:
— Cvijetin Mijatovič iz SR BiH
— Vido j e Žarkovič iz SR Črne gore — dr. Vladimir Bakarič iz SR Hrvatske — Lazar Koliševski iz SR Makedonije — Edvard Kardelj iz SR Slovenije — Peter Stambolič iz SR Srbije — Fadil Hodža iz SAP Kosovo — Stevan Doronjski iz SAP Vojvodina
Z odloki pa so bili izvoljeni s strani skupščine SFRJ:
—	Kiro Gligorov
za predsednika skupščine SFRJ
za podpredsednika pa: Marijan Cvetkovič Peko Dapčevič Sinan Hasami Rudi Kolak Branko Pešič
—	Danilo Kekič
za predsednika zveznega zbora skupščine SFRJ
—	Zoran Polič
za predsednika zbora republik in pokrajin skupščine SFRJ
—	Bogdan Osolnik
za podpredsednika zveznega zbora skupščine SFRJ
—	Stojan Milenkovič
za podpredsednika zbora republik in pokrajin skupščine SFRJ
—	Džemal Bijedič predsednik zveznega izvršnega sveta
—	Pero Korobar predsednik zveznega sodišča
—	dr. Vuko Gozze-Gučetič zvezni javni tožilec
—	Momčilo Milovanovič zvezni družbeni pravobranilec samoupravljanja
Tito
predsednik ZKJ brez omejitve mandata
X. Kongres zveze komunistov Jugoslavije, je potekal v času od 27. do 30. maja 1974, v Beogradu, v športni dvorani Pionir.
Na kongresu so soglasno izvolili Josipa Broza-Tita, za predsednika ZKJ, brez časovne omejitve mandata. Na zadnji seji so izvolili tudi člane novega CK ZKJ, ki šteje 165 članov, komisijo za statutarna vprašanja in nadzorno komisijo.
Po izvolitvi je spregovoril tovariš Tito. Dejal je, da je X. kongres ZKJ končal delo tako, kakor so delovni ljudje tudi pričakovali.
' Pomen tega kongresa je v tem, da je enoglasno podprl našo , revolucionarno usmeritev v boju za odločilni položaj delavskega razreda in samoupravo združenega dela, za nadaljnjo krepitev enakopravnosti bratstva in enotnosti naših narodov, za še večjo uveljavitev naše.neuvrščene politike, za enotnost in nadaljnji razvoj našega samoupravljanja.
Novi centralni komite ZKJ je izvolil svoje predsedstvo, ki ima 38 članov. Iz Slovenije so v tem predsedstvu CK ZKJ Roman Albreht, Stane Dolanc, Edvard Kardelj, Jože Smole in Franc Popit.
• Na prvi seji predsedstva CK ZKJ so izvolili še člane izvršnega komiteja predsedstva CK
ZKJ, sekretarja izvršnega komi- povič, Vojo Sinzentič in Ale-teja ter pet sekretarjev v IK. ksander Grličkov. Člani IK pa Za sekretarja izvršnega komite- so še Ivan Kukoč, Manir Mesija je bil izvoljen Stane Dolanc, hovič, Dušan Popovič, Drago-za sekretarja v IK pa Jure Lb ljub Stavrev, Ali Shukrija in lic, Todo Kurtovič, Mirko Po- Dobrivoje Vidič.
Praznovali smo obletnico zloma Orjune
Slavnostni govor na proslavi 50-letnice zloma Orjune pred delavskim domom v Trbovljah, dne 1. 6. 1974, je imel Stane Dolanc, sekretar izvršnega biroja predsedstva ZKJ.
Foto M. C.
Že v prejšnjih številkah našega glasila Srečno smo objavljali razne prispevke na temo: 50 let zloma Orjune. Bralci oziroma člani naše delovne skupnosti, so si lahko na temelju objavljenih prispevkov ustvarili mnenje, kakšen je bil položaj po I. svetovni vojni, posebno pa še v letih 1923 in 1924 v revirjih pa tudi drugod po Sloveniji. Kako se je s prihodom Orjune končalo, nam je znano. Zaradi izredne pomembnosti tega dogodka, smo letos v revirjih ves maj in junij praznovali to obletnico.
V maju so potekale razne športne in kulturne prireditve,
tako v Trbovljah, kakor tudi v Hrastniku in v Zagorju. Našteli bomo nekaj najpomembnejših prireditev, ki so potekale od 23. maja 1974 dalje v Trbovljah:
kulture prireditve: razstava šolskih grafik v galeriji delavskega doma, slikarska razstava članov RELIKA in članov SLAKA iz Lazarevca, občinska revija šolskih pevskih zborov in sprejem pionirjev v ZMS, dvakratni nastop folklorne skupine France Marolt iz Ljubljane, kviz učencev osnovnih šol na temo: zlom Orjune, koncert mešanega pevskega zbora Svoboda II in Trboveljskega okte-
ta na Dobovcu, koncert pevskega zbora Zarja in Veselih rudarjev na Kleku, revija zasavskih godb na pihala, koncert pevskih zborov Slavček, Zarja, Svobode II in delavske godbe (60 let Rada Simonitija), koncert Zarje in Trboveljskega okteta na Dobrni, koncert Slavčka v Svobodi-Zasavje, republiško tekmovanje o spoznavanju zgodovine delavskega gibanja v Sloveniji, itd.
Športne prireditve, ki so potekale na raznih športnih prostorih pa so bile: medobčinsko tekmovanje zmagovalcev sindikalnih športnih iger v šahu, zasavsko šahovsko tekmovanje, telovadni nastop TVD Partizan, medobčinsko tekmovanje zmagovalcev sindikalnih športnih iger v kegljanju, atletsko tekmovanje dijakov srednjih šol, balinarski turnir, medobčinsko tekmovanje zmagovalcev sindikalnih športnih iger v odbojki, tabor revirskih tabornikov v Gaberskem in tabor slovenske mladine na Nasipih ter republiško tekmovanje v kartingu.
V	Hrastniku pa je bila odprta likovna razstava likovne skupine iz Hrastnika, izpeljana je bila revija pevskih zborov zasavske pevske skupnosti, poleg tega pa je bilo še nekaj drugih prireditev.
V	Zagorju je bila odprta razstava jugoslovanskih pionirjev, izpeljana je bila republiška revija mladinskih pevskih zborov, nadalje medobčinsko tekmovanje v poznavanju zgodovine delavskega gibanja Slovenije, na obratu Kotredež je bila organizirana prireditev po poteh delavcev-rudarjev in revolucionarjev ter svečana akademija v počastitev 50-letnice zloma Orjune.
Sicer pa so Trbovlje dobile v zadnjih tednih povsem novo podobo. Obnovljene so bile ceste, fasade na hišah, itd.
Vseh prireditev, ki so potekale v znamenju tega pomembnega jubileja, nismo našteli, bilo pa jih je precej več.
Najpomembnejši dogodki pa so se odvijali v Trbovljah 31. maja in 1. junija 1974. Dne 31. maja je bila v dopoldanskih urah slavnostna seja občinske skupščine Trbovlje v gledališki dvorani delavskega doma. Navzočih je bilo blizu 450 delegatov in gostov, ki so prisostvovali tej seji. Slavnostni govor je imel predsednik občinske skupščine Janez Ocepek. Med gosti so bili Miha Marinko, Marjan Orožen, več preživelih udeležencev spopada z Orjuno in poznejšega sodnega procesa v Celju, delegacija španske komunistične partije, ki je bila na X. kongresu ZKJ, delegacija mesta Sallauminnes iz Francije, delegacij mest Lazarevca in Jesenic, predstavniki španskih borcev iz .Slovenije, partizanskih operativnih enot in drugi; Po slavnostnem govoru so podelili PrvojLinijske nagrade, redne in izredne, vsem preživelim udeležencem spopada z Orjuno, nato pa sta predsednika občin Lazarevac Novak Aleksič in predsednik občine Trbovlje Janez Ocepek, podpisala listino o pobratenju obeh občin. Podeljena je bila domicilna pravica španskim borcem Slovenije v občinah Hrastnik, Trbovlje in
Zagorje. Podeljenih je bilo 15 spominskih trakov za prapore partizanskih operativnih enot, ki so delovale iped NOV na območju revirjev. Po končani seji občinske skupščine, je ljubljanska televizija prenašala interno v gledališki dvorani preko barvnih TV za udeležence te seje, dramo Boža Vranešiča in Janeza Drozga — Celjski proces. Nato pa so odprli preurejen revirski muzej ljudske revolucije.
Dne 1. junija 1974 pa je bilo v Trbovljah vse praznično. Dež je sicer preprečil nekaj sproščenosti, vendar ni mogel zadržati množice občanov iz vseh treh revirjev pa tudi od drugod, da se ne bi udeležili slavnostnega zborovanja ob 50-let-nici zloma Orjune, pred delavskim domom. Tega so se udeležili predstavniki vseh slovenskih občin in večjih delovnih kolektivov, posebno pa še iz delavskih centrov.
Razen preživelih udeležencev prvoj unij skega spopada leta 1924 in obtožencev celjskega procesa v istem letu, so se zborovanja udeležili tudi Edvard Kardelj, Stane Dolanc, Sergej Kraigher, France Popit, Marjan
Brecelj, Mitja Ribičič, Andrej Marinc, Lidija Šentjurc, Miha Marinko, Franc Leskovšek, Ivan Maček, Janez Barborič, Ljubo Jasnič in drugi. Navzoča je bila tudi delegacija mesta Zagreb, predstavniki španskih borcev iz Slovenije in Hrvat-ske, delegaciji pobratenih mest Sallauminnes iz Francije in iz Lazarevca, delegacija KP Španije in drugi. Vseh udeležencev je bilo nad 20.000.
Točno ob 10.30, je pričel slavnostno zborovanje sekretar revirskega komiteja ZKS Trbovlje Miloš Prosenc, nato pa je zbranim govoril Stane Dolanc, sekretar izvršnega komiteja predsedstva ZKJ. V začetku svojega govora je dejal: »Na prvoj unij sko nedeljo pred 50. leti, so zasavski proletarci skupaj z mnogimi komunisti iz drugih krajev Slovenije, v krvavem spopadu s fašistično Orjuno, zadali odločilen udarec porajajočemu se fašizmu na naših tleh. Trbovlje so 1. junija razglasile za svoj občinski praznik, da bi tako dogodek ostal v večnem spominu in dobil v zgodovini našega delavskega gibanja tisti pomen, ki ga upravičeno zasluži. Dogodki pred 50. leti so jasno pokazali, da je slovenski delavski razred, da so proletarci rdečih revirjev, jugoslovanski in slovenski komunisti, skupaj z vsemi naprednimi silami takratne Jugoslavije, dojeli veliko nevarnost, s katero je jugoslovanskim narodom in našemu delavskemu gibanju grozila ta fašistična organizacija. Buržoazija v bivši Jugoslaviji, s katere pobudo in pomočjo je bila ustanovljena Or-juna, je to organizacijo hotela uporabiti kot svoje orožje, da bi utrdila in obdržala svojo oblast« . ..
Po končanem govoru in burnem aplavzu, je rudar Marjan Špiler, v imenu vseh udeležencev zborovanja, prebral pozdravno pismo predsedniku Titu. Zbrano množico je pozdravil tudi član izvršnega komite-ja in sekretariata CK KP Španije Ignacio Gallego. Po konča-
Na tribuni za goste, ob proslavi 50-letnice zloma Orjune, dne 1. 6. 1974 pred delavskim domom, je bilo zbranih večje število predstavnikov druž-beno-političnega življenja. Na fotografiji vidimo Lidijo Šentjurc, Edvarda Kardelja, Sergeja Kraigherja, Miho Marinka in druge.
Foto M. C.
France Popit, predsednik CK ZKS je odkril nov spomenik udeležencem spopada z Orjuno, pred revirskim muzejem ljudske revolucije v Trbovljah.' Po odkritju je na kratko spregovoril o pomembnosti .odkritega spomenika.
Foto M. C.
nem kulturnem programu, ki ga je izvajalo blizu 800 pevcev, godbenikov in recitatorjev, se je skupina vseh najvidnejših gostov napotila pred nov spomenik udeležencem spopada z Orjuno. Spomenik je odkril s’ krajšim nagovorom France Popit, predsednik CK ZKS. Spomenik je izdelal naš rojak Stojan Batič, ak. kipar.
Za tem se je množica razšla. V glavnem so se kljub slabemu vremenu zbrali mnogi udeleženci na zabaviščih na Trgu svobode (na tržnici), na telovadišču TVD Partizan, v gostiščih, itd.
Sodelovanje med TET in ZPT
Akcija za tesnejše medsebojno sodelovanje in povezovanje teče že dalje časa. Ustanovljen je bil akcijski odbor. Sestavljen je bil po enakopravnem načelu, iz vrst družbenopolitičnih organizacij ZK, sindikata in mladine. Odbor je imel nalogo izdelati politična izhodišča. V. ta izhodišča so zajeti ter strnjeni obojestranski interesi in stične točke, na osnovi katerih bi lahko prišlo do tesnejšega medsebojnega povezovanja, kar pa v celotnem sistemu integracijskih procesov ne predstavlja končne oblike.
Akcija je stekla že naprej. Vse osnovne organizacije ZK, kot tudi samoupravni organi (delavski sveti) obeh kolektivov so politična izhodišča vzeli za svoja in imenovali v razširjeni akcijski odbor po tri člane iz strokovnih vodstvenih struktur. Odbor se je razširil tudi na raven celotnih revirjev.
saj so vanj vključene vse tri občinske skupščine, vsi trije občinski komiteji ZKS in revirski komite ZKS Trbovlje. Akcijski odbor prav tako želi, da bi se vanj,, tvorno vključili predstavniki ostalih družbenopolitičnih organizacij v revirjih in drugih ustanov. Posebno pa moramo aktivno nositi pred našo družbo to odgovorno nalogo, vsi člani obeh delovnih kolektivov. Z vsemi svojimi mnenji, predlogi in opozorili, moramo prispevati, da bo akcija enakopravna, demokratična in celovita. To je naša ustavna oziroma samoupravna pravica in dolžnost.
V taki sestavi akcijskega odbora, bo akcija presegla politične okvirje in prešla na strokovno področje. Obdelali in pripravili bomo vse potrebne pokazalce, ki so nujno potrebni in pogoj, da bomo lahko uvedli koristnost in upravičenost
zbliževanja. Le celovito in dobro informirani bomo lahko pravilno, demokratično in samoupravno združevali obojestranske interese prav na vsem področju našega življenja.
Akcijski odbor je sklenil, da bo s političnimi izhodišči seznanil slehernega člana obeh kolektivov o rezultatih dosedanjega dela o tem procesu ter da bo tudi vnaprej poročal o nadaljnjem delu. Izšla bo samostojna informacija, ki bo poleg političnih izhodišč zajela še nekaj podrobnosti obojestranskih mnenj, težav in razvojnih načrtov — po možnosti tudi s fotodokumentacijo. To nalogo bo akcijski odbor poveril odboroma za informacije, tisk in propagando obeh kolektivov.
Franjo Glavica
Proslava dneva rudarjev
Osrednja proslava ob dnevu slovenskih rudarjev, bo letos potekala v torek, 2. julija, ob 18. uri, v delavskem domu v Zagorju.
Odbor za informacije, tisk in propagando ZPT je na svoji 1. seji v tej mandatni dobi, dne 20. maja 1974, razpravljal in sklepal o predlogu za izvedbo letošnje proslave dneva rudarjev, ki jo organizirajo ZPT za člane svojega kolektiva in povabljene goste. Pri pripravljanju programa pa je sodelovala tudi konferenca sindikata delavcev energetike in rudarstva pri ZPT, konference aktivov mladih delavcev ZPT in sekretar sveta ZKS ZPT.
Komisija za šport in rekreacijo pri KOSIRE ZPT je na svojih sejah dne 27. in 31. maja 1974 sklenila, da bodo športne ekipe posameznih TOZD in SSS ZPT, v juniju t. 1. tekmovale v različnih športnih disciplinah v počastitev dneva rudarjev. V ta namen je bil sprejet tudi program. Komisija je sklenila, da bodo ekipe tekmovale v naslednjih športnih disciplinah: v nogometu, rokome-
tu, kegljanju, šahu, namiznem tenisu, atletiki in ribolovu. Določila je tudi število članov v posameznih ekipah, število rezervnih igralcev, nosilce za izvedbo posameznih športnih disciplin ter datum, čas in kraj tekmovanja.
V nogometu so nastopile ekipe 15. 6. 1974 v Trbovljah in 22. 6. 1974 v Hrastniku, finale pa odigrajo 29. 6. 1974 v Trbovljah. V rokometu so potekale tekme 12. 6. 1974 v Hrastniku, kegljanje je potekalo prav tako v Hrastniku, tekmovanje v streljanju z malokalibrsko puško je bilo 23. 6. 1974 v Trbovljah, tekmovanje šahovskih ekip je bilo 9. 6. 1974 v Zagorju, tekmovanje v atletiki je potekalo 11. 6. 1974 v Hrastniku, ribolov pa 30. 6. 1974 v Zagorju.
Zmagovalne ekipe v posameznih športnih disciplinah bodo prejele priznanja — pokale za dosežene uspehe, na osrednji proslavi, ki bo v torek, 2. julija 1974 ob 18. uri, v delavskem domu v Zagorju.
Program osrednje proslave, ki bo, kot smo že navedli, 2. 7. 1974 ob 18. uri v delavskem do-
mu v Zagorju, pa bo obsegal naslednje točke:
—	slavnostni govor predsednika KOSIRE tovariša Ivana Vovka,
—	objavljena bo podelitev zapestnih ur jubilantom dela,
—■ objavljene in podeljene bodo nagrade in priznanja za osvojene tehnične izboljšave,
—	objavljeni bodo rezultati športnih tekmovanj ter podeljeni pokali zmagovalnim ekipam za posamezne športne discipline,
—	objavljene in podeljene bodo nagrade za najboljše šolske naloge, ki so jih napisali učenci osnovnih šol iz .Hrastnika, Trbovelj, Zagorja ter RŠC,
—	objavljena bodo priznanja reševalcem za dolgoletno delo pri jamskih reševalnih moštvih.
Pri izvajanju programa kulturnega dela proslave pa bodo sodelovali:
—	delavski pihalni orkester Zagorje ob Savi,
— Slovenski oktet iz Ljubljane,
—	operni solist Ladko Korošec, ob spremljavi pianistke Milene Trost,
—■ recitiral in povezoval bo vse nastopajoče Jože Sevljak,
—	vezni tekst je pripravil Jože Skrinar,
—	organizacijo ima na skrbi splošni sektor skupnih strokovnih služb v sodelovanju s predstavniki TOZD rudnik Zagorje.
Po končanem govoru, bodo direktorji vseh TOZD ter pooblaščeni predstavniki skupnih strokovnih služb, podelili jubilantom dela za 20-letno delo v delovni organizaciji, zapestne ure. Direktorji vseh treh rudnikov pa bodo poleg tega podelili tudi priznanja v obliki umetniške grafike Franca Kopitarja, ak. slikarja, članom jamskih reševalnih moštev za več kot 10-letno delo v teh moštvih.
Vse udeležence iz Hrastnika, Trbovelj in Zagorja, bodo vozili v Zagorje in nazaj, posebni
Številni udeleženci, ki so se udeležili slavnostnega zborovanja ob 50-letnici zloma Orjune v Trbovljah, so prispeli v Trbovlje z mnogimi avtobusi, osebnimi vozili in posebnimi vlaki
Foto inž. T. Bregant
avtobusi. Poleg članov kolektiva vseh TOZD in SSS, se bodo našega letošnjega slavja udeležili tudi številni gostje iz Zasavja, Ljubljane in drugih krajev.
Vabimo vse člane naše delovne skupnosti in njihove svojce ter druge občane, da se v čim-večjem številu udeleže našega letošnjega proslavljanja dneva slovenskih rudarjev.
Izpolnjevanje delovnega načrta od 1.1. do 15.6.1974
Proizvodnja premoga (ton):
TOZD	načrtovano	doseženo	doseženo + —	%
rudnik Hrastnik	309.132	288.466	— 20.666	93,3
rudnik Trbovlje	323.824	296.810	— 27.014	91,7
rudnik Zagorje	162.044	153.400	— 8.644	94,7
Skupaj	795.000	738.676	— 56.324	92,9
RŠC	17.044	8.654	— 8.390	50,8
ZPT	812.044	747,330	— 64.714	92,0
Proizvodnja gradbenega materiala				
TOZD rudnik Hrastnik				
	letni načrt		doseženo	%
— betonarna (kos)		92.000	47.723,0	51,8
— kamnolom (m’)		24.000	6.712,0	28,0
TOZD GRAMAT				
— opekarna (enot)	7,300.000		4,018.117	55,0
— kamnolom (m3)		35.000	9.106	26,0
TOZD rudnik Zagorje				
— kamnolom (m3)	162.000		70.835	43,7
Storitve, ostala proizvodnja				
	letni načrt		doseženo	%
TOZD RGD (din)	52,500.000,00 31,353.828,15			59,7
TOZD avtopark (t/km)		2,348.337		—
TOZD ESD (ure)	321.080		169.090	52,7
			Erika Kavčič	
Akcijski program ZPT 1974
Na 5. zasedanju delavskega sveta ZPT, dne 15. maja 1974, je bil sprejet akcijski program delovne organizacije. Ta usmerja tako delavce skupnih strokovnih služb, kot tudi delavce v TOZD, na ustreznejše in učinkovitejše reševanje nalog v smislu krepitve gospodarske moči
TOZD in delovne organizacije kot osnove družbenega in osebnega standarda.
Akcijski program izvira v prvi vrsti iz stanja TOZD v proizvodnji premoga, kjer so trenutno, pa tudi v perspektivi, predvidene največj,e težave za uresničenje programa modernizaci-
je in predvidenega povečanja proizvodnje. V zvezi s tem je prav gotovo pomembno, da mora biti akcija koordinirana s strani vseh prizadetih TOZD. Iz tega prizadevanja ni mogoče izločiti vseh ostalih TOZD, ki ne proizvajajo premoga.
Vsa dogajanja takšnega značaja, pa ne morejo mimo odgovornosti samoupravnih organov pri sprejemanju potrebnih ukrepov in njihovem izvajanju. Zato je v akcijskem programu še posebej poudarjena ta obveznost, ki jo dejansko tudi izvajamo.
Modernizacijja odkopavanja in povečevanje produktivnosti je bistvena naloga, ki jo je potrebno v letošnjem letu po programu izpolniti, v skladu s predvideno dinamiko. Ker gre pri tem v glavnem za drago opremo, ki se uporablja na odkopih, je potrebno doseči pri uporabi te opreme najsmotrnejšo organizacijo dela, dodeliti za to ustrezne kadre in na vsak način doseči tehnične pokazalce zmogljivosti, ki jih takšna oprema lahko daje. Smo pred pričetkom proizvodnje s takšno opremo, zato je potrebno že s sprejetimi stališči preprečiti kakršenkoli lagoden odnos do vseh zahtev, ki se postavljajo ob uporabi moderne opreme.
Celotni dohodek proizvodnje premoga predstavlja še vedno okoli 80 %> celotnega dohodka delovne organizacije Zasavski premogovniki. V proizvodnji premoga je treba še vedno 50 procentov celotnega dohodka nameniti za osebne dohodke. Zato se vsi inflacijski pojavi, predvsem na področju poviševanja življenjskih stroškov, v nemajhni meri odražajo v nujnosti povečevanja celotnega dohodka. Tega pa ni možno zviševati s povečevanjem proizvodnje, ker ima omejene zmogljivosti, ampak je to možno dosegati z nenehnim dvigovanjem produktivnosti in z urejevanjem cen. Glede na to, da je akumulativnost v proizvodnji premoga sorazmerno nizka, obstajajo zelo majhne možnosti, ki se kažejo v delitvenem razmerju, ki razporeja dohodek na osebne dohodke in sklade.
Posebno vprašanje pri urejanju cen predstavlja rudnik Zagorje, saj tudi popravek cen v letošnjem letu ne zadošča za kritje vseh stroškov proizvodnje premoga na tem rudniku. Zato je v akcijskem programu posebej navedena skrb za urejanje cen in problematike rudnika Zagorje, kar je prisotno tako na sejah samoupravnih organov, kakor tudi pri odgovornih osebah delovne organizacije.
Ustava daje pravico TOZD, da razpolagajo z dohodkom, to je tam, kjer se ta dohodek u-stvarja. Seveda pa se združuje delo in sredstva v širšem krogu, t. j. v okviru delovne organizacije kot tudi v širši družbenopolitični skupnosti. Posebno pomembno je tudi ustavno določilo, ki govori v 14. členu, da so proizvodi dela in z združenim delom doseženi dohodek, sredstva za zadovoljevanje skupnih in splošnih družbenih potreb ter naravna bogastva in dobrine v splošni rabi, družbena lastnina. Zato lahko ocenjujemo, da je pravica delavcev na dohodek TOZD relativna pravica, ker je potrebno upoštevati tudi vse ostale obveznosti, ki izvirajo iz pojmovanja družbene lastnine. Iz teh razlogov se je v politiki delitve dohodka in osebnih dohodkov, potrebno
podrejati določenim širšim merilom, ki urejajo te odnose in ni možno v tem smislu zagovarjati popolno samostojnost. Ta vprašanja mora urejati gospodarski načrt TOZD in delovne organizacije, za katerega izpolnjevanje so postavljene tudi odgovorne osebe.
V TOZD se oblikuje amortizacija, ki jo uporabljajo za enostavno (za ohranitev obstoječega obsega proizvodnje) in razširjeno reprodukcijo (povečan obseg proizvodnje). V naši delovni organizaciji so TOZD z različnimi pogoji razvoja in različnimi možnostmi oblikovanja teh sredstev. Potrebno je koordinirano sodelovanje vseh TOZD v pogledu medsebojne pomoči, ki naj ima namen uresničitev skladnega razvoja na celotnem področju ZPT.
Politika koriščenja sredstev TOZD in sredstev združenih v okviru delovne organizacije, mora preprečiti uporabo, ki bi bila večja, kot so razpoložljiva sredstva. To naj bi bilo osnovno vodilo in zahteva, za kar so zadolžene tudi ustrezne službe.
Razvoj posameznih TOZD in delovne organizacije kot celote, je zelo pomembno vprašanje, ki ga akcijski program postavlja kot nujnost in zahtevo. Na tem področju je bilo sicer že
doseženih nekaj rezultatov, u-porabiti pa bo potrebno tudi sugestije strokovnjakov OZN in lastne umske zmogljivosti, ■ki jih je potrebno uporabiti do maksimuma.
Nadaljnja zahteva akcijskega programa je ureditev registracije delovne organizacije in TOZD v skladu z vsemi zahtevami. Glede na to, da so v glavnem vsi samoupravni akti pripravljeni, bo to delo možno opraviti v doglednem času. Ob tem se seveda postavlja tudi vprašanje nujnosti prilagoditve vseh ostalih aktov, ki morajo biti usklajeni z ustavo, sporazumi in statutom.
Integracija med TE in ZPT je že koncem lanskega leta postala predmet prizadevanja v obeh kolektivih. Letošnje leto mora na tem področju prinesti uresničevanje že zastavljenih ciljev, kar bo v korist obema kolektivoma, Zasavju kot regiji, pa tudi širši družbeni skupnosti.
Našteti so vsi elementi akcijskega programa delovne organizacije. Program je usmerjen predvsem na tista področja, ki terjajo še posebno skrb in odgovoren pristop za izpolnjevanje postavljenih nalog.
Albert Ivančič, dipl. inž. rud.
SEJA AKCIJSKEGA ODBORA
Finančni obračun januar—april 1974
Dne 10. junija 1974, je bila prva seja razširjenega akcijskega odbora predstavnikov ZPT in TET, ki ima nalogo, da pripravi politična izhodišča oziroma osnove za izdelavo elaborata za tesnejše sodelovanje obeh delovnih organizacij. Seja je potekala v sejni sobi skupnih strokovnih služb ZPT. Dotlej je o tem razpravljal akcijski odbor, sestavljen iz predstavnikov družbenopolitičnih organizacij obeh delovnih organizacij .
V sestavku o finančnem poslovanju v I. trimesečju 1974, objavljenem v 5. številki glasila Srečno, je omenjeno, da je obračun sestavljen po istih merilih razporeditve stroškov, ki so veljali tudi v letu 1973. Tudi obračun za april in za prve štiri mesece 1974 ni spremenjen, opravljen je po istih principih kot za prvo trimesečje. Razlogi so znani: v času sestavljanja obračuna gospodarski načrt še ni bil sprejet, objavljene pa še tudi niso bile vse obveznosti, ki izhajajo iz osebnega dohodka in iz dohodka TOZD. Po starem načinu bomo morali sestaviti obračun še tudi za mesec maj. Obračun po obveznostih za leto 1974 in primerjavo s finančnim načrtom, bomo lahko opravili šele za prvo polletje 1974. Doslej smo vse prispevke iz osebnih dohodkov obračunavali in plačevali od neto izplačil in po lanskoletnih stopnjah. Sedaj, pa moramo poračunavati vse prispevke, ker stopnje za leto
1974 veljajo že od začetka leta. Razen tega je predvidena z gospodarskim načrtom, višja amortizacija osnovnih sredstev, nadalje večji stanovanjski prispevek in še nekatere druge spremembe v kontiranju stroškov. Vse to pa terja kar precejšnje dodatno delo, posebno še, ker moramo vse neto osebne dohodke spremeniti v bruto zneske in od teh obračunati in odvesti prispevke ter davke.
Vse TOZD skupaj izkazujejo v tem obračunskem razdobju, izgubo v višini 1,148.900 dinarjev, v aprilu se je znižala za 916.400 din, saj je znašala po obračunu I. trimesečja 2,065.300 din. Ker so bile nove prodajne cene uveljavljene s 15. aprilom 1974, lahko pričakujemo, da bo izguba koncem maja odpravljena.
Na poedine TOZD odpadejo ti-le zneski izgube in dobička:
TOZD	premog	ostalo	skupaj
rudnik Hrastnik	755.600	— 232.900	522.700
rudnik Trbovlje	1,263.300	— 415.400	847.900
rudnik Zagorje	—7,406.600	144.600	—7,262.000
separacija		282.100	282.100
RGD		4,214.700	4,214.700
BSD		412.500	412.500
GRAMAT		120.600	120.600
avtopark		209.900	209.900
RŠC		— 543.700	— 543.700
SSS		46.400	46.400
SKUPAJ	—5,387.700	4,238.800	—1,148.900
V enakem razdobju leta 1973 smo dosegli 3,429.200 din pozitivne razlike.
Na izgubo pri premogu vpliva, med drugimi vzroki, tudi precejšen padec količinske prodaje, ki je znašala v štirih mesecih leta:
	1974	1973	manj
rudnik Hrastnik (ton)	216.457	225.314	— 8.857
rudnik Trbovlje (ton)	212.120	236.786	—24.666
rudnik Zagorje (ton)	115.500	132.400	—16.900
SKUPAJ (ton)	544.077	594.500	—50.423
Rudnika Hrastnik in Trbovlje izkazujeta pri premogu sicer pozitivno razliko med prodajno in lastno ceno, ki jo pa zniža izguba pri drugih dejavnostih TOZD, predvsem pri delavnicah. Rudnik Hrastnik je imel poleg tega v aprilu visoke stroške s plačano rudarsko škodo. TOZD rudnik Zagorje pa izgubo pri premogu nekoliko ublaži z dobičkom pri drugih dejavnostih. Druge TOZD so zaključile poslovanje pozitivno, razen RŠC. Ta pa bo izgubo pokril, ko bomo pričeli z obračunavanjem, določenem z gospodarskim načrtom.
V primerjavi z letom 1973 so se vsi vrednostni elementi doseganja in delitve dohodka povečali, vendar pa stroški v večji meri, kot realizacija oziroma celotni dohodek.
Elementi	1974	1973	Indeks
celotni dohodek	185,715.400	119,182.500	133,2
porabljena sredstva	69,334.200	5-1,417.800	134,8
dohodek	89,331.200	67,764.700	131,9
pogod. in zakon, obveznosti	11,730.200	8,812.900	133,1
Izdelava
sanacijskega programa v TOZD rudnik Zagorje
TOZD rudnik Zagorja je imel v poslovanju v prvem trimesečju letošnjega leta, negativni finančni rezultat. Zato je delavski svet ZPT, na svojem tretjem zasedanju, dne 29. marca 1974, sprejel sklep, da mora TOZD rudnik Zagorje takoj pristopiti k izdelavi sanacijskega programa, kakor to določa samoupravni sporazum o združitvi TOZD v delovno organizacijo.
V rudniku Zagorje to ni prvi sanacijski program. Pred nepolnimi osmimi leti, t.j. oktobra 1966, je takratni rudnik rjavega premoga Zagorje, izdelal sanacijski program, ki je predvideval, da se bo po vloženih sanacijskih kreditih in zvišanju prodajnih cen, negativni finančni rezultat iz leta 1966 spremenil v pozitivnega. V tem prtigramu se je rudnik Zagorje prišteval k perspektivnim premogovnikom Slovenije, in sicer na podlagi takrat ocenjenih premogovnih rezerv v višini preko 91 milijonov ton komercialnega premoga. Te rezerve
Dragica Judež, strugarka v strojni delavnici v Kotredežu — TOZD rudnik Zagorje
Foto inž. T. Bregant
naj bi pri visoko programirani proizvodnji 850.000 ton letno, zadostovale za obratovanje rudnika Zagorje preko 100 let.
Dejansko pa je rudnik Zagorje zabeležil pozitivno poslovanje kasneje v letu 1967 in v letu 1971. Izkazalo se je tudi, da zaloge'premoga niso tako visoke in da zadoščajo ob dejansko načrtovani proizvodnji za leto 1974 v višini 345.000 ton, za največ 20 let, pri čemer pa je jasno, da tak obseg proizvodnje ne zadošča tudi za doseganje pozitivnih finančnih rezultatov.
Zato je podlaga sedanjega sanacijskega programa bistveno drugačna. Sanacijski ukrepi, ki jih bo predvidel program, bodo omogočili TOZD rudnik Zagorje, predvsem zmanjšati nastajajočo izgubo.
Ukrepi za sanacijo TOZD rudnik Zagorje, so naslednji:
Na separaciji Zagorje:
—	drobljenje vmesnih produktov;
—	preureditev pretoka odpadnih vod;
—	znižanje stroškov pri prevozih po normalnotirni železnici.
Na obratu Kisovec:
—	večje izkoriščanje zmogljivosti tovornih avtomobilov za prevoz premoga in zasip-nega gramoza.
V jami Kotredež:
—	izboljšanje klimatskih razmer na odkopih;
—	izboljšave v tehnologiji pridobivanja istočasno z uvajanjem Salzgitter odkopne-ga podporja na večje število širokočelnih odkopov ter uporabo stroja za izdelavo prog F 6-A;
—	uvedba avtomatičnega izklapljanja transportne mehanizacije v primerih, ko se strgajo verige v obeh jamah;
—	nabava drugega stroja za ravnanje TH podporja zaradi prihranka na delavnikih pri transportnem podporju.
Elementi	1974	1973	Indeks
dohodek za razdelitev	77,651.000	58,951.800	131,1
bruto osebni dohodki	78,799.900	55,522.600	141,9
ostanek — izguba	— 1,148.900	3,429.200	—
0/0 delitev dohodka: bruto OD	101,5	94,2	
ostanek — izguba	- 1,5	5,8	
V sestavku v 5. letošnji številki Srečno, so navedena pojasnila glede oblikovanja in delitve dohodka v I. trimesečju. Ker v aprilu niso nastopile bistvene spremembe, teh pojasnil ne ponavljam.
Povprečni mesečni osebni dohodki so prikazani po dveh kriterijih, in sicer:
pod 1. za dejansko opravljene delavnike, ki jih je bilo v teh mesecih 24 3/4 oziroma 198 ur — plačilo za letne dopuste in boleznine ni upoštevano, pač pa so zajeti vsi dodatki in državni prazniki;
pod 2. osebni dohodki za 182 ur mesečno (42-urni teden), z vključenimi jamskimi dodatki, dodatki za nočno delo in minulo delo.
1. 2.
TOZD	za 198 ur	za 182 ur	indeks
rudnik Hrastnik	3.233,59	2.797,57	115,6
rudnik Trbovlje	3.348,43	2.900,40	115,4
rudnik Zagorje	2.902,18	2.512,05	115,5
separacija	2.797,99	2.342,11	119,5
RGD	3.683,05	3.066,93	120,1
ESD	2.658,40	2.242,70	118,5
GRAMAT	2.549,25	2.231,09	114,3
avtopark	3.044,00	2.522,75	120,7
RŠC	3.380,60	2.837,61	119,1
SSS	3.034,85	2.629,22	115,4
ZPT	3.135,58	2.684,96	116,8
Iz prikazanih indeksov je razvidno, da delo ob prostih sobotah, nedeljah in nadurah povečuje redne zaslužke v povprečku za 16,8 %, najmanj v rudniku Trbovlje in SSS, največ pa v avtopar-ku in RGD.
Primerjava z lanskim letom ne bi bila realna, zato je ne prikazujemo. Mesečni povprečni osebni dohodek za 4 mesece 1974, je znašal po kriterijih iz prve kolone 2.244,24 din. Letos je torej viš jji za 39,7 oziroma za 19,6 0/l\ vendar lani v tem obdobju jamskega dodatka še nismo izplačevali.
Roman Turnšek
Nekateri od teh ukrepov, katerih učinek je finančno enostavno prikazati, so že pokazali dovolj visoko stopnjo rentabilnosti in bi jih bilo vredno čim-prej izvesti. Drugi ukrepi pa terjajo temeljitejše analize, ki jih pa izdelujemo in bo njih rezultate težje ovrednotiti.
Ker je prvi del sanacijskega programa, analiza sedanjega stanja že izdelan, lahko pričakujemo, da bo celotni. sanacijski program predložen delavskemu svetu delovne organizacije, do konca meseca junija.
Matjaž Hočevar, dipl. inž. rud.
Takšne so naše delovne razmere!
Zaključni račun za leto 1973, v katerem je prikazana visoka izguba rudnika Zagorje, je bil predmet širokih razprav v kolektivu, v katerih je bila dana prilika za kritično presojo, kakor tudi za razne ocene stanja, ki so čestokrat že preraščala v očitke.
Uredniški odbor našega glasila je od vsega začetka po-slabševanja proizvodnih in ekonomskih razmer v rudniku Zagorje, občutil potrebo, da je treba ves kolektiv Zasavskih premogovnikov seznaniti z dejanskim stanjem in tako ustvariti realno osnovo za razpravo in ukrepanje. Kljpb prizadevanjem pa smo lahko priobčili le nekaj krajših člankov, ki sicer opisujejo težave, ne obravnavajo pa kritično vzrokov in počel teh težav, na podlagi katerih bi bilo mogoče usmeriti našo bodočo dejavnost in ugotoviti smotrnost in perspektivo.
Tako smo se odločili, da naj o rudniku Zagorje kritično spregovorijo predvsem ljudje, ki tam živijo in delajo.
Povprašali smo za mnenje kopača Maksa Marinčiča, ki dela na odkopu št. 153 (široko čelo), potem nadzornika Staneta Dobčnika in še tehniškega vod-j,o obrata Kotredež, Franca Mlinarja, dipl. inž. rud.
Vse tri smo vprašali le dvoje, in sicer:
1.	Kje so vzroki stalnega upadanja proizvodnje premoga in gospodarnosti ter
2.	kaj bi bilo po njihovem mnenju potrebno storiti, da se stanje izboljša?
Tem vprašanjem smo dodali najprej obširna pojasnila, ki izvirajo iz evidenčnih podatkov in so verna slika dejanskega stanja, kakor tudi kazalci o vplivnosti raznih osebnostnih faktorjev, odvisnih in neodvisnih.
Z namenom, da bi članek služil koristnim odločitvam v bodočnosti, smo se opredelili na območje, kjer ima rudnik Zagorje glede razpoložljivih zalog premoga, predviden najdaljši čas odkopavanja, to je območje revirja Kotredež.
Količina proizvodnje, ki je eden najvplivnejših faktorjev na obseg ustvarjenega skupnega dohodka in ki je danes poglavitni upravičeni vzrok razprav, je bil na tem obratu od leta 1970 dalje, dosežen takole:
leto	1970	1971	1972	1973	1974 do 1. 5.
ton	221.350	235.130	186.790	190.050	63.076
indeks	100	106	84	86	85
Na ta, precej občuten padec proizvodnje, bi lahko vplivale poslabšane rudarsko-geološke razmere, slojišča ali pa osebni vplivi, izraženi v slabi organizaciji dela, v neprimerni prilagoditvi tehnologije, spremenjenim delovnim pogojem ali je pa vzrok lahko tudi zmanjšana storilnost, povzročena zaradi neprizadevnosti pri delu, zara-
di negotovosti nadaljnjega obstoja obrata, kot posledica ne-dovoljnih strokovnih razprav, pa tudi nepravočasen interes družbe.
Te vplive najbolj ponazarjajo podatki o gibanju staleža, števila jamskih in odkopnih šihtov ter jamske in odkopne storitve:
	1970	1971	1972	1973	1974
					do 1. 5.
stalež	565	530	513	494	494
indeks	100	94	92	88	88
izvršeni jamski šihti	103.920	94.429	90.236	92.257	30.322
indeks	100	91	86	89	88
izvršeni odkopni šihti	31.280	30.142	23.785	26.651	8.391
indeks	100	96	76	82	107
jamske storitve ton/šiht	2.13	2.49	2.07	2.06	2.08
indeks	100	117	97	97	97
odkop, storitve ton/šiht	6.71	7.42	7.56	6.85	7.26
indeks	100	110	112	100	108
Skladno s padajočo proizvodnjo se od leta 1970 zmanjšuje stalež, ki se je leta 1973 ustalil. Vzporedno s staležem pa so upadali tudi šihti, ki so dosegli svoj minimum leta 1972, nato so se pa dvignili in dosegli letos na odkopih že celo indeks 107. Nasprotno je opaziti pri storitvah. Jamske storitve so se namreč v letu 1972 do danes zmanjšale za 30/°, pri odkopnih storitvah pa opažamo porast in so letos nap ram letu 1970 večje kar za 8 0/<>.
K pomembnejšim vplivom na podane kazalce, moramo navesti tudi določene spremembe v pripravah, odkopavanju in transportu, katerim so bili proizvodni faktorji in proizvodnja močno podrejeni. Tako so pričeli z odkopavanjem pod nivojem IV. obzorja v letu 1970-71 in dostavo materiala usmerili po VI. obzorju, kar je trajalo do leta 1972. Zaradi prekomernih deformacij profila proge na tem obzoru, so do februarja 1973 dostavljali material zopet
preko Orleka, spomladi leta 1973 pa so ga končno usmerili po 6. obzoru preko jaška Vine. Kot tehnični ukrep in zavoljo prilagoditve zmanjšanemu sta-ležu, je prešla jama s 1. oktobrom 1972 na dvotretjinsko obratovanje. V jami so koncem lanskega leta pričeli poizkusno odkopavati s samohodnim hidravličnim podporjem Salzgit-ter, ki naj bi z večjo storilnostjo tudi ublažilo zmanjšani U.a-lež zaposlenih. Po taki obrazložitvi stanja, so nam vprašani povedali tole:
Marinčič Maks
Da ne dosegamo načrtovanih nalog, so v prvi vrsti krive slabe slojne prilike. Veste, mi zavrtamo, odstrelimo, vmes pa je pol jalovine, katero moramo prav tako nakladati. Poleg tega nam pa ta jalovina, ki se na-kvasi z vodo, zelo ovira transport v jami ter samo separi-ranje. Tudi dolga pot do delovišča nas utruja, saj traja v eno smer dobre 3/4 ure. Za izboljšanje stanja ne bi vedel za nobene ukrepe.
Dobčnik Stane
Več vzrokov je, ki vplivajo na zmanjšanjp proizvodnje. Med prvega štejem poslabšane
slojne prilike, ki se odražajo predvsem v osiromašenju sloja in pa napredovanje odkopov v globino, kar pušča za seboj vedno daljše okrbovalne in pohodne poti, s čemer se povečujejo vzdrževalni stroški. Slaba transportna	mehanizacija
(transporterji, vozički) pri takih odkopnih razmerah, kjer na odkope pronica tudi voda in navlaži jalovino, često odpove tako, da se zaradi dolgih pohodnih poti, kratek efektivni čas zaradi stalnih defektov in zastojev še bolj skrajša. Pri takih pogojih, ki ne omogočajo uspeha, preneha delovni elan in ljudi obsede pasivnost, če v svojem trudu ne vidijo uspeha. Jaz osebno ne vidim možnosti za izboljšanje stanja, če se slojne prilike v globino ne bodo spremenile in če slojišče ne bo bogatejše.
Mlinar Franc, dipl. inž. rud.
Do leta 1971 smo odkopavali še kakovosten premog pri dobrih odkopnih pogojih, kjer smo imeli daljšo odkopno fronto brez dotoka vode na odkope in brez povišanih temperatur z zmanjšanj-em števila zaposlenih, smo skrajšali odkopno fronto (danes le pet odkopov) in s prehodom na dvotretjinsko
Dež je sicer motil potek proslave, ni pa mogel pokvariti vzdušja in navzočnosti številnih občanov Trbovelj, Hrastnika in Zagorja in drugih krajev Slovenije. Na zborovanju je bilo okrog 30.000 udeležencev
Foto M. C.
obratovanje tudi obratovalni čas. Zaradi osiromašenja sloja, odkopavamo danes dražje in z manjšimi storitvami, ker je tudi manjši izkoristek. Zaradi nerazumevanja in nepoznavanja te situacijp v celotnem kolektivu, je prišlo do bolečih očitkov in s tem do zmanjšanih zainteresiranosti ter delovnega elana med rudarji. Smatram pa, da zagorski rudarji vlagajo še največ dela na enoto, to je na eno tono premoga, čeprav so za to manj stimulirani.
Znatnega izboljšanja stanja ne pričakujem, če s povečanjem zaposlenih ne izboljšamo razmerja zaposlenih v korist produktivnih delovnih mest. Trenutno je to razmerje 1 : 5 v korist neproduktivnih. Za čim racionalnejše odkopavanje sloja, bi morali izdelati študijo odkopnih višin in racionalizacije dostavnih poti ter uvesti sodoben transport materiala. Pomladiti bi bilo potrebno delovno silo in v kolektivu povečati materialno odgovornost.
In kako ocenjujejo situacijo v Zagorju družbenopolitične organizacije?
Neodgovorno bi bilo trditi, da se TOZD rudnik Zagorje ne vključuje v samoupravne akcije in njihova uveljavljanja. Vendar pa odkrito lahko trdimo, da z ozirom na težke slojne prilike, neodgovarjajočo mehanizacijo, pomanjkanje delovne sile direktno na odkopih in visoka povprečna starost zaposlenih, pogojuje nizko proizvodnjo. Zato se rudarji . ..
Res je, da so slojne prilike zelo slabe, vendar to odkrito trdijo, da ima vpliv na njihov efekt dela tudi globina jame, razsežnost jame, veliki pritiski, kar pogojuje slabo vzdrževanje, to pa otežkoča normalen transport v jami. Res je tudi, da ...
slabe proizvodne rezultate pogojuje tudi izrabljena in zastarela transportna mehanizacija in to od jamskih vozičkov, ki so v delovnem procesu že preko 20 let, izrabljeni deli transporterjev, skratka obratujemo
z jamsko mehanizacijo, ki je že amortizirana.
Nestrpnost, ki se z vsakim dnem stopnjuje je v tem, da delavci TOZD rudnik Zagorje, kljub večjemu prizadevanju, večjemu vlaganju živega dela, ne morejo doseči uspešnejših rezultatov, za kar so na vseh nivojih grajani in ...
nesigurnost pri delavcih TOZD rudnik Zagorje, je v zadnjih treh letih povzročila odhod delovne sile, predvsem mlade, poleg tega pa tudi odhod strokovnega kadra. Sedaj ugotavljamo . . .
Res je, da ni nobenih izgle-dov, da bi se proizvodnja in storilnost izboljšala, če ne bo nekih najnujnejših vlaganj. Edino izboljšanje transportnih poti, mehanizacije, voznega parka in tako naprej je pogoj, da se stanje izboljša, vendar pa je težko reči, da bi bila jama Kotredež in seveda tudi Kisovec, kdaj še rentabilna in produktivna. Delavci kot člani ZK, so trdno prepričani, če bi se umski kapital združil in se zagrizel v problematiko, gledano skozi organizacijo dela, odpiranja, pridobivanja in podobno, bi situacija bila nekoliko drugačna . . .
S tem smo posredovali oceno stanja po različnih profilih zaposlenih. Ugotovimo lahko, da so ocene sicer pravilne, saj so v bistvu enake in vse, razen zadnje, obtožujejo težke rudar-sko-geološke razmere v globljih predelih jame.
Izjave puščamo brez komentarja z namenom in željo, da bi te v naslednjih številkah Srečno dopolnili po ugotovitvah, ki imajo svoj vzrok v vplivih osebnosti, to je predvsem lastnega odločanja, kar predstavlja tudi najhitrejšo in na j cenejšo sanacijo.
Emil Kohne, dipl. inž. rud.
Milijarda starih dinarjev družbene pomoči za geološke raziskave v Zasavskih premogovnikih Trbovlje
Skupščina socialistične republike Slovenije, je v Uradnem listu št. 18, z dne 10. maja 1974, objavila odlok o prenosu sredstev plačanega temeljnega davka od plačil za zunanje trgovinske posle in storitve in trgovske posle v prometu blaga na debelo, obračunanega za čas do 30. 6. 1974, na določene temeljr ne organizacije združenega dela.
V drugem členu tega odloka pa je določeno, na katero TOZD in v kakšni višini se delijo omenjena sredstva. Tako pripada na področju rudarstva in geologije za raziskavp pri-rodnega bogastva v SR Sloveniji do višine 50,5 milijonov dinarjev. Od tega zneska dobi naše podjetje približno 10 milijonov dinarjev za raziskovalna dela.
Zaradi tega smo takoj pričeli izdelovati program najnujnejših raziskovalnih del, ki' se bodo financirala iz teh prenešenih sredstev. Pretežni del teh sredstev nameravamo nameniti geološko naj slabše raziskanemu
območju ZPT, to je območju TOZD rudnik Zagorje.
Jama Loke
Tu nameravamo raziskati predvideno antiklinalno področje med glavno loško kadu-njo, ki xnaj bi se podaljševalo zahodno od odkopanega polja 55. Morebitna najdba rentabilnih rezerv premoga na tem območju, bo vplivala tudi na naše soglasje o lokaciji predvidene gradnje tovarne plinobetona Kisovec po postopku Siporex, ki jo predvidevajo zgraditi na desnem bregu potoka Medije med Tomčevim mostom in zahodnim delom Borovnika. Za začetno raziskavo tega področja predvidevamo 2 po 500 m dolgi vrtini s površine.
Za nadaljnjo raziskavo južnega krila glavne loške kadu-nje, bomo izdelali iz obstoječega raziskovalnega prekopa proti severnemu krilu na V. obzo-ru, približno 100 m smerne proge proti zahodu, iz katere bomo vrtali vertikalno navzdol.
Za raziskavo slojnih prilik pri dnu glavne loške kadunje, pa bomo iz istega raziskovalnega prekopa zavrtali vertikalno vrtino do triadne podlage.
Za ponovno preverjanje dosedanjih raziskav nejasnega zgornjega dela severnega krila glavne loške kadunj/e, sta predvideni s površine v območju Zavin dve poševni vrtini, dolgi po okrog 250 m, tako da bi morebitni premogov sloj prevrtali okrog 100 m pod površino.
Za vrtanje vseh teh vrtin bomo angažirali Geološki zavod iz Ljubljane. Podatki teh vrtin bodo odločali o nadaljnjem razvoju loškega obrata.
V jami Loke nimamo zadostnih podatkov v slojišču premoga v sedanjem odkopnem polju 52, med odkopno etažo na koti ± O in V. obzorom na koti — 50. Zato bomo podaljšali smerno progo H-50 proti vzhodu za 150 m, iz katere bomo na dveh mestih zavrtali pahljači Vrtin v skupni dolžini vrtin 400 m.
Ta dela bomo izpeljali v lastni režiji.
Jama Kotredež
Iz smerne proge po premogu na VI. obzorju v severnem krilu kotredeške kadunjp, bomo izdelali dva prečnika proti jugu do predvidene osi glavne kadu-nje, v skupni dolžini 250 m.
Prvi prečnik podaljšuje že obstoječi prečnik P-67-0, iz katerega bomo zavrtali eno vertikalno vrtino v taki oddaljenosti od sloja premoga na VI. ob-zoru, da ga bomo prevrtali na globini VII. obzora, drugo pa na koncu prečnika. Ta vrtina naj bi ugotovila dno kadunje.
Drugi prečnik je lociran približno na sredini prekopov P-66-0 in P-67-0. Iz njega bomo vrtali vertikalno vrtino proti dnu kadunje v neposredni bližini vrtine št. 2, ki je bila vrtana med leti 1912 in 1920. S tem bomo preverili njene dvomljive podatke.
Vsa raziskovalna dela v tej jami bomo izvedli v lastni režiji.
Jama Ojstro
Tu bomo raziskali slojne prilike pod nivojem V. obzora, v
glavnem za lokacijo novega transportnega vodnika med V. in VIL obzorom, ki ga je potrebno čimpreje pričeti izdelovati zaradi tega, ker se odkopi že približujejo sedaj odprtemu V. obzoru.
V	ta namen predvidevamo dve vertikalni in eno poševno vrtino, vse vrtane iz V. obzora.
Jama Hrastnik
V	vzhodnem predelu jame Hrastnik na višini VII. obzora, nimamo dovolj znanih premogovniških slojnih prilik za mikrolokacijo širših in ožjih priprav.
Obstoječe vrtine, vrtane s površine, nakazujejo luskasto zgradbo Kotnega polja, ki naj ga paralelni jalov tektonski jarek loči od Talnega sklada in B polja prav na nivoju predvidenih odpiralnih del med V. in VIL obzorom. Poleg tega na meji med jamo Hrastnik in Dol predvidevamo večje tektonske premike.
Pri omenjeni zelo razgibani tektoniki, je po podatkih obstoječih razmeroma redkih vrtin, nemogoča nedvoumna razlaga konfiguracije slojišča, zato so nujno potrebna' dodatna
raziskovalna dela, od katerih pričakujemo manjkajoče podatke o slojišču.
Na VIL obzoru jame Hrastnik, smo podaljšali obstoječo izvozno progo po talnini proti vzhodu do ordinate 5100. Od tu dalje izdelujemo prečnik proti severu, k novemu transportnemu vpadniku iz zveznega na VIL obzor.
Ta prečnik bomo podaljšali tudi proti jugu do predvidenega južnega sloja Kotnega polja, tako da bo v L fazi služil kot izhodišče za izdelavo raziskovalne smerne proge proti vzhodu po premogu južnega sloja Kotnega polja, kasneje pa kot transportna zveza za B polje. Ta smerna proga bo dolga predvidoma 400 m. Kljub tej dolžini, proga verjetno ne bo dosegla konca sloja. Zato bomo iz čela proge, v smeri proti vzhodu, zavrtali še horizontalno vrtino, da ugotovimo vzhodno izklinjenje oziroma kraji-šče tega sloja. Poleg tega bomo iz te proge vrtali v smeri proti severu več vrtin za potrditev in ugotovitev razsežnosti predvidene luskaste zgradbe Kotnega polja.
Glede na predvideno lokacijo te proge, bo možno doseči s poševnimi vrtinami navzgor, vrhnje konture slojišča B polja.
•'rt***"
Rudarji Zasavskih premogovnikov, v svečanih uniformah, so sodelovali na proslavi ob 50-letnici zloma Orjune.
Foto M. C.
Za raziskavo slojišča B polja tudi na nivoju VIL obzora ali še nižje, s čimer bi lahko ugotovili vpad tega sloja, pa bo potrebno izdelati iz te proge primerno dolge prečnike. Šele iz teh prečnikov bo možno z našo vrtalno garnituro doseži želje-no dolžino vrtin v sloj išče B polja.
Alternativna rešitev raziskave tega polja je možna tudi s podaljšanjem transportnega prečnika od južnega sloja Kotnega polja do sloja premoga v B polju, od koder bomo izdelali smerno raziskovalno progo proti vzhodu do krajišča oziroma izklinjenja tega sloja. Rešitev ima to prednost, ker bo možno iz raziskovalne proge napraviti prečnike v krovnino, od koder bomo lahko vrtali
vertikalne vrtine proti IX. ob-zoru ali še niže.
Vsa ta dela je potrebno izvesti čimpreje, da bi dobili potrebne podatke za prekategorizacijo rezerv premoga in izdelavo dopolnilnega rudarskega projekta širših in ožjih priprav in eksploatacije v vzhodnem sektorju jame Hrastnik, kakor tudi za izdelavo dopolnilnega rudarskega projekta odpiranja rezerv premoga med VII. in IX. obzorom.
Milan Cizej
Anton Bregant, dipl. inž. rud.
Solidarnostna
pomoč
Odbor za kadrovsko politiko in socialno varstvo ZPT je na svoji seji, dne 7. junija 1974, sprejel na temelju določil pravilnika o oblikovanju, razpolaganju in razdeljevanju sredstev sklada solidarnosti pri ZPT, sklep o dodelitvi denarne pomoči družinam smrtno ponesrečenih članov delovne skupnosti ZPT. Ta pravilnik namreč določa, da naša delovna organizacija vsako leto za dan rudarjev, nakaže pomoč svojcem, tj. vdovam in otrokom tistih članov delovnega kolektiva, ki so se pri delu v preteklih letih, smrtno ponesrečili.
Za dan rudarjev je prejelo 75 vdov, katerih možje so se pri delu pri ZPT smrtno ponesrečili, po 2.000,00 din. Razen tega pa je bila nakazana denarna pomoč tudi otrokom smrtno ponesrečenih članov kolektiva in to v višini od 1.000,00 do 2.500,00 din na otroka. Ti zneski so bili nakazani na hranilne knjižice teh otrok, ki jih je skupno 71. Skupno znašajo vsa sredstva pomoči v letošnjem letu 270.000,00 din.
Aktivnost
samoupravnih
Delavski svet ZPT
Delavski svet ZPT je imel svoje 6. zasedanje v tej mandatni dobi, dne 12. junija 1974, v popoldanskem času. Na tem zasedanju je obravnaval in sklepal o naslednjih zadevah:
—	obravnaval je predlog o razdelitvi ostanka dohodka po zaključnem računu za leto 1973 in predlog za razdelitev sklada skupne porabe za leto 1974; razen treh postavk je delavski svet predlog osvojil, medtem ko bo o treh postavkah, t.j. o sredstvih, predvidenih za investicije v počitniških domovih, sredstvih za samoupravne organe oziroma družbenopolitične organizacije v TOZD in sredstvih, ki so namenjena za nagrade jubilantom dela, ponovno obravnaval potem, ko se bodo predstavniki vseh TOZD dogovorili za najustreznejšo razporeditev sredstev;
—	ugotovil je, da je vrsta objektivnih in subjektivnih zadržkov onemogočala v prvih mesecih 1.1. izpolnitev delovnega načrta za to razdobje; med objektivne zadržke štejemo štirimesečni remont TET II, kasni-tev dobav opreme Hydromarrel za mehanizirano pridobivanje premoga na čelu v Trbovljah, prepočasno izvajanje investicijskih del. ipd.; med subjektivne pa sodijo neizkoriščen delovni čas, premajhna disciplina ter slabša organizacija dela. Sprejel je nekaj ukrepov za zagotovitev izpolnjevanja delovnega načrta in dviga produktivnosti;
—	potrdil je poročilo o finančnem poslovanju v razdobju prvih štirih mesecev t. L;
—	na znanje je sprejel informacijo o poteku izdelave sanacijskega načrta TOZD rudnik Zagorje;
—	naročil je izdelavo kriterijev za postopek in način reševanja pritožb v zvezi z osebnimi dohodki;
organov
—	strinjal se je z načinom obračunavanja amortizacije, kakor so ga sprejele vse TOZD; v najkrajšem času bodo morale pristojne službe pripraviti rebalans programa amortizacijskih sredstev;
—	ugotovil je, da so v TOZD že obravnavali politična izhodišča o tesnejšem sodelovanju s TET in ZPT;
—	sprejel je priporočilo, da naj bi delavski sveti TOZD sklenili, da se prizna vsem tistim članom kolektiva, ki bodo morda utrpeli poškodbe pri športnih tekmovanjih v počastitev dneva rudarjev, razliko med boleznino in vrednostjo delavnika.
Odbor za informacije, tisk in propagando ZPT
Svojo 1. sejo je imel ta odbor 20. maja 1974. Na seji je obravnaval in sklepal o naslednjih zadevah:
—	seznanil se je s svojimi pristojnostmi, ki mu jih daje statut ZPT;
—	sklenil je, da bo letošnja proslava dneva rudarjev, ki jo organizirajo ZPT, 2. julija 1974, ob 18. uri v delavskem domu v Zagorju;
—	osvojil je osnovne točke programa proslave, in sicer sindikalne športne tekme ekip vseh TOZD in SSS, ki bodo potekale ves junij, nadalje sprejem mladih rudarjev ob zaključku njihovega triletnega šolanja na poklicni rudarski šoli v TOZD RŠC v Zagorju; proslava bo 26. 6. 1974 v Zagorju; za osrednjo proslavo je sprejel tudi programske točke;
—	sprejel je priporočilo za vse TOZD in SSS ter preko njih za vse člane delovne skupnosti, da se udeleže osrednje proslave ob 50-Ietnici zloma Orjune v Trbovljah, dne 1. 6. 1974.
Ivan Vovk, poslovodja v jami Kisovec TOZD rudnik Zagorje, predsednik konference sindikata delavcev rudarstva in energetike pri ZPT Foto inž. T. Bregant
Odbor za izume in racionalizacije ZPT
Odbor je imel svojo 1. sejo 30. junija 1974. Na njej je razpravljal in sklepal o naslednjem:
—	seznanil se je z delom odbora v tej mandatni dobi, posebej pa še s predlogi, ki so ostali nerešeni iz prejšnje mandatne dobe;
—	sprejel je sklep, ki se nanaša na ponovno proučitev prijav za tehnične izboljšave in vnovičnem pregledu predlogov, s strani pristojnih služb v TOZD;
—	sklenil je, da je treba vnovič obvestiti vse TOZD in njihove odbore za izume in racionalizacije, zaradi enotnosti postopka in izvajanja navodil v zvezi z vloženimi predlogi in njih reševanje;
—	sklenil je, da je treba najkasneje do 20. 6. 1974 predložiti razvojnemu oddelku prijave izumov in tehničnih izboljšav ter drugih inovacij zaradi pospešenega reševanja. Nagrade in priznanja bodo podeljena na proslavi dneva rudarjev, dne 2. 7. 1974.
Odbor za družbeni standard ZPT
Odbor je imel svojo 1. sejo dne 23. maja 1974. Obravnaval
in sklepal je o naslednjih zadevah:
—	sklenil je, da ZPT nabavijo 4 nove stanovanjske avtomobilske prikolice za dodatno organizirano letovanje članov delovne skupnosti;
—	nadalje je sprejel vrsto sklepov, ki se nanašajo na letovanje v avtomobilskih prikolicah; koristniki bodo namreč deležni regresa za letovanje v enaki višini kot člani kolektiva, ki bodo letovali v počitniških domovih na Rabu, v Crikvenici, itd.;
—	sprejel je prerazporeditev sob za letovanje na Rabu, dovolil je nabavo dvokolesa za dom v Crikvenici, določil osebne dohodke za posamezna delovna mesta na Rabu in v Crikvenici;
—	dne 26. maja 1974 je odšlo osebje na Rab, dne 6. junija 1974 pa v Crikvenico;
—	na znanje je sprejel informacijo o poteku stanovanjske izgradnje v Hrastniku, Trbovljah in v Zagorju; za potrebe posameznih TOZD bo v letu 1974 odkupljenih na področju Zagorja 11 stanovanj, na področju Hrastnika 19 stanovanj in na področju Trbovelj 18 stanovanj; v pripravi pa je tudi projekt za zazidavo naselja fo-laj v Trbovljah;
—	nadalje je obravnaval še pet vlog, od katerih je del le-teh rešil ugodno, del pa tudi ne.
Na svoji 2. seji, dne 4. junija 1974, je razpravljal in sklepal odbor o naslednjem:
—	osvojil je spremembo besedila nekaterih sklepov iz 1. svoje seje;
—	sklenil je, da se s 1. 6. 1974 dalje, uvedejo boni za malice za vse člane kolektiva, v vrednosti po 100,00 din mesečno; boni so razdeljeni na 20 kuponov po 5,00 din; s tem v zvezi je sprejel tudi navodila, ki jih je pripravila finančna služba za nabavo, izdajp, evidentiranje in obračunavanie bonov za malice v rudniških okrepčevalnicah;
—	okrepčevalnice pričnejo z uvedbo bonov za malice obra-
čunavati malice po novih, ekonomskih cenah; dosedanjim denarnim bonom pa poteče veljavnost 30. 6. 1974; novi boni oziroma kuponi za malice za leto 1974 bodo veljali do 31. 1. 1975;
—	na znanje je sprejel informacijo o osnutku pravilnika o pogojih in merilih za dodeljevanje najemnih stanovanj, grajenih s sredstvi enote za družbeno pomoč pri samoupravni stanovanjiski skupnosti Trbovlje. Osnutek pravilnika je v razpravi v vseh TOZD in SSS na področju Trbovelj;
—	zaradi neustreznosti sedanjega pravilnika o razdeljevanju stanovanj je sklenil, da je treba izdelati osnutek novega pravilnika o razdeljevanju stanovanj do konca junija 1.1. in ga predložiti odboru v razpravo;
—	sklenil je, da morajo komunalni oddelki rudnikov Hrastnik, Trbovlje in Zagorje, predložiti vsem TOZD in SSS sezname stanovalcev, ki stanujejo v stanovanjih, ki pripadajo po sprejeti delitvi, na posamezne TOZD;
—	poleg 4 nabavljenih avtomobilskih stanovanjskih prikolic za letovanje, je dal na razpolago TOZD RGD še 5 prikolic iz svojega gradbišča v Pod-susedu. Sklenil je, da vsaka TOZD dobi na razpolago po eno prikolico, le TOZD GRA-MAT in TOZD RŠC imata skupaj eno;
—	odobril je nabavo določene opreme za prikolice;
—	strinjal se je s tem, da je treba najkasneje do 20. 6. 1974 prikolice postaviti v turistično naselje-kamp v Novigradu;
—	imenoval je komisijo za ureditev vsega potrebnega v zvezi z nabavo in postavitvijo prikolic;
—	določil je, da bodo koristniki prikolic za letovanje prispevali za vsak dan letovanja po 10,00 din za amortizacijo, medtem ko bodo lahko pričeli letovati v teh prikolicah s 1. 7. 1974;
—	dovolil je nabavo nekaj opreme za Rab in Crikvenico;
—	za namestnika predsednika odbora je imenoval Roberta Šterna;
—	oskrbnici v počitniškem domu na Partizanskem vrhu je odobril enako plačevanje sobotnega in nedeljskega dela kot v Crikvenici in na Rabu;
—	ugodno je rešil še dva predloga, enega pa je zavrnil.
Poslovni odbor ZPT
Prva seja tega odbora je bila 5. junija 1974. Na njej je obravnaval in sklepal o naslednjih zadevah:
—	podrobno je razpravljal o proizvodnji in proizvodni pro-blematiki v prvih petih mesecih t. L; ugotovil je, da proizvodnega načrta v petih mesecih nismo dosegli in manjka do načrta 60.600 ton premoga; znižala se je tudi produktivnost;
—	sklenil je, da morata SVD in kadrovski sektor SSS, takoj raziskati vzroke za visok porast izostalih zaradi bolezni in nesreč. Izostanki so se povzpeli celo na okrog 500 dnevno zaradi bolezni in nezgod;
—	sprejel je stališče do izboljšanja kadrovske strukture glede na to, da uvajanje mehanizacije v proizvodnem procesu, terja večje število strokovnih kadrov;
—	potrdil je poročilo o doseganju in delitvi dohodka in o-sebnih dohodkov v prvih petih mesecih t. L;
—	sprejel je opozorila za vse tiste TOZD, ki imajo v svojem sestavu delavnice, da se le-te sproti razbremenjujejo za opravljena dela, da ne bodo prikazovale negativnega rezultata, poleg tega pa je sprejel priporočilo, da je treba doseči večjo koordinacijo med TOZD pri nabavljanju opreme, materiala in rezervnih delov;
—	sklenil je, da morajo vse TOZD sprejeti svoj akcijski program tako, kot ga je sprejela tudi delovna organizacija s tem, da vsebuje zadolžitve, naloge in ukrepe, ki bodo omo-
gočili izvajanje in izpolnjevanje gospodarskega načrta za leto 1974;
—	pripravil je predlog za razpravo na zasedanju delavskega sveta ZPT, da razpravlja o predlogih tehniškega kolegija ZPT, o izvajanju določil zakona o amortizaciji osnovnih sredstev in republiškega odloka o dodelitvi sredstev za geološke raziskave;
—	izdelan bo nov predlog za oblikovanje in koriščenje amortizacije za leto 1974; predvidoma se bodo minimalne stopnje amortizacije povečale za 50 razen v TOZD rudnik Zagorje, menzah, počitniških domovih in upravno-prodajni režiji; TOZD naj bi amortizacijo združevale za objekte in naprave splošnega pomena, kot medsebojna brezobrestna posojila;
—	obravnaval je še vprašanje problematike vrtalne skupine;
—	imenoval je 4 dodatne člane v stalno inventurno komisijo za materialne zaloge;
—	pri reševanju vlog je dve rešil ugodno, eno pa je zavrnil.
Odbor za kadrovsko politiko in socialno varstvo ZPT
Svojo 1. sejo je odbor imel 7. junija 1974. Na njej je raz-pravlj,al in sklepal o naslednjem:
—	za naslednje šolsko leto je razpisal 15 štipendij za študij na fakultetah in tehniških šolah;
—	sklenil je, da bo v letošnjem letu ZPT sprejela v vseh TOZD in SSS, 18 pripravnikov raznih poklicev;
—	v juniju bo organiziran sestanek oziroma razgovor z vsemi štipendisti ZPT;
—	odobril je načrt in potrebna sredstva za počitniško prakso v juliju in avgustu, ki jo bodo koristili študentje in dijaki;
—	določil je nagrade oziroma kriterije za opravljanje počitniške prakse, glede na stopnjo šolanja in zaposlitve;
Vlado Garantini, vodja teoretičnega pouka v TOZD RŠC, predsednik odbora za informacije, tisk in propagando v tej mandatni dobi.
Foto inž. T. Bregant
—	določil je, da naj vse TOZD in SSS predlože poimenske sezname upravičencev na prejem darila za 20-letno delo v delovni organizaciji in hkrati določil, katere zaposlitve se štejejo v 20-letno delovno dobo pri ZPT;
—	odobril je na temelju določil pravilnika o oblikovanju, razpolaganju in razdeljevanju sredstev sklada solidarnosti ZPT, denarno pomoč ob letošnjem dnevu rudarjev, vdovam in otrokom smrtno ponesrečenih članov kolektiva;
—	pri reševanju vlog in pritožb je le-teh rešil nekaj ugodno, nekaj pa jih je zavrnil;
—	sklenil je, da morajo ustrezne službe v TOZD in SSS pripraviti poročilo o delu nad polnim delovnim časom, tako kot to določa samoupravni sporazum o medsebojnih razmerjih;
—	sklenil je, da naj pristojni službi ugotovita možnosti za izdajanje odločb o novi razporeditvi delavcev na delovnem mestu in določitvi osnove za ugotavljanje osebnega dohodka.
T. L.
Dopisujte v Srečno!
Delo združenja premogovnikov Jugoslavije
Na svojem zasedanju, dne 15. maja 1974, je delavski svet Zasavskih premogovnikov, obravnaval poročilo o delu združenj v preteklem letu, v katerih so včlanjeni tudi ZPT. Kot član upravnega odbora združenja premogovnikov Jugoslavije, čutim za potrebno, da v kratkih obrisih seznanim vse člane naše organizacije združenega dela, z vsebino in problematiko, ki smo jo reševali v tem združenju.
Nekaj podatkov o nastanku in članstvu združenja:
Združenje premogovnikov Jugoslavije je bilo ustanovljeno leta 1967 na pobudo večjih rudnikov premoga in Zvezne gospodarske zbornice. Ustanovitev je narekovala problematika, ki jo je vse težje razreševala zbornica, še manj pa so ji bili kos posamezni rudniki. Danes so vključeni v združenju vsi večji in perspektivni premogovniki, ki skupno proizvajajo 90 % vse jugoslovanske proizvodnje premoga vseh vrst.
Namen in glavne naloge združenja:
Glavne naloge združenja, ki so zapisane v statutu, so: analiziranje, usmerjanje in koordiniranje proizvodnje in porabe premoga, razvoja tehnologije, modernizacije, higiensko tehnične zaščite, pogojev gospodarjenja, ki se odražajo skozi gibanje cen energetskih virov in njihovem medsebojnem odnosu, politiki uvozno-izvoznih pogojev in obveznostih iz dohodka, kreditiranje nadaljnjega razvoja premogovništva, medsebojno sodelovanje in prenašanje izkušenj in pomoči tako med člani združenja kot tudi sodelovanje z mednarodnimi organizacijami za energetiko ter sodelovanje in zastopanje interesov članov v gospodarski zbornici in raznih odborih zveznega izvršnega sveta.
Energetska politika v svetu zadnjih deset let, je imela
vpliv tudi na politiko v energetiki pri nas v Jugoslaviji. V tem obdobju je značilna visoka ponudba surove nafte po zelo nizkih cenah, ki so bile visoko konkurenčne premogu.. Lahko bi rekli, da so velike mednarodne naftne družbe prodajale nafto in njene derivate pod proizvodno ceno s ciljem, da pospešeno zamenjajo premog, ki je do tedaj imel prevladujočo vlogo v pokrivanju energetskih potreb v vseh industrijsko razvitih državah, razen v Združenih državah Amerike.
Tako hude konkurence premogovniki niso mogli zdržati zaradi visokih stroškov proizvodnje. Zato beležimo naglo zapiranje premogovnikov. Premog smo vse manj uporabljali v široki porabi, pa tudi v industriji in prometu ga je hitrp zamenjala nafta. Zahodnoevropske države so le ob velikih dotacijah zadržale proizvodnjo, ki je bila potrebna za termoelektrarne in predelavo v koks.
Prve težave v oskrbi z energijo so se pojavile v industrijsko razvitih državah že v letih 1969—1971, ki pa so se v nepričakovani obliki z vso ostrino pojavile v letu 1973 po spopadih na Bližnjem vzhodu. Hitro so poskočile cene surovi nafti in države izvoznice so omejile dobave.
V ilustracijo naj navedem cene surove nafte držav Perzijskega zaliva:
oktobra 1973. leta
je veljala 1 tona
surove nafte	22,28 dolarjev
januarja
'1974. leta
pa že	86,02 dolarjev
Ti ukrepi, ki so jih uvedle dr-žave-izvoznice nafte kot politično sredstvo za razreševanje krize na Bližnjem vzhodu, bodo zagotovo zadržale trajnejši vpliv, ki se bo odrazil v: doseganju ekonomskih cen surovi nafti, dinamiki in kontroli ko-
riščenja njenih zalog, saj predstavlja nafta osnovno bogastvo in izvoz nacionalnega bogastva teh držav.
Taka politika bo prisilila vse države-uvoznice nafte, da bodo spremenile svoj odnos do lastnih virov energije in intenzivno pristopile h koriščenju nuklearne energije.
Kako pa se je energetska kriza pojavila pri nas doma?
Po več letih zadovoljive oskrbe porabnikov z vsemi viri energije, je tudi pri nas v lanskem letu prišlo do velikih težav pri oskrbi tržišča z vsemi viri energije. Prišlo je do velikih redukcij električne energije, ki so imele hude ekonomske posledice.
Težave v oskrbi tržišča z električno energijo so posledica zaostajanja izgradnje proizvodno prenosnih zmogljivosti in zelo neugodne hidrologije. V takih hidroloških pogojih je bila močno zmanjšana proizvodnja hidroelektrarn, tega izpada pa niso mogle nadoknaditi termoelektrarne.
Povečan obseg obratovanja termoelektrarn je zahtevalo večje količine premoga, kar je vplivalo na slabšo oskrbo ostalih porabnikov premoga. Posledica tega je tudi zmanjšanje izvoza premoga in povečanje uvoza premoga in koksa na 2,5 milijonov ton. Zelo se je povečal tudi uvoz surove nafte od
8.392.000	ton na 9,055.000 ton, medtem ko se proizvodnja domače nafte ni bistveno povečala, saj je znašala v letu 1972 le
3.200.000	ton, v letu 1973 pa
3.332.000	ton.
Če primerjamo vrednosti uvoza in izvoza vseh energetskih virov v letu 1972—1973, vidimo, da se je negativni saldo povečal od — 2,761.000 na — 5,834.000 din.
Proizvodnja premoga:
V letu 1973 so jugoslovanski premogovniki proizvedli
32,450.000	ton premoga, kar je za 4,9 % več kot v letu 1972, ko smo proizvedli 30, 94 milijonov ton. To povečanje so dosegli rudniki lignita, medtem ko je rjavi premog ostal na ravni proizvodnje iz leta 1972.
Zanimiv je podatek, da so se zaloge premoga na rudnikih občutno zmanjšale in so znaša-
le 646.000 ton nap ram 1,433 milijonov ton v letu 1972.
Poraba domačega premoga je usmerjena v glavnem za potrebe termoelektrarn, to je za porabo na mestu proizvodnje. Ostali kupci pa rahlo upadajo, kar je razvidno iz prikazanega pregleda:
	1972	1973		
Termoelektrarne	16.205	19.223	+ 2.018	(59 %)
Industrija	7.233	6.867	+ 366	(21 %)
Promet	1.240	995	— 245	(3 %)
Ostala poraba	5.268	4.543	— 775	(14 “/o)
Iz pregleda je razvidno, da zaradi pospešenih dobav termoelektrarnam, ostali kupci niso bili zadovoljivo oskrbovani s premogom.
Takšno stanje v energetiki, ki se je v naj večji meri negativno odrazilo v premogovnikih, je narekovalo delo upravnega odbora. Upravni odbor kot skupen organ združenja, sestavljajo delegati vseh članov združenja, za operativno delo pa sta zaposlena na sedežu združenja dva strokovna sodelavca, eden za ekonomska in drugi za tehniška vprašanja.
Dilo, ki ga je opravil v lanskem letu upravni odbor, de-
lovne skupine in oba sodelavca, je bilo naslednje:
1.	izdelana je bila analiza tržišča premoga in primerjava z načrtom proizvodnje; na osnovi te so usmerjali politiko, oskrbo in uvoz premoga;
2.	izdelana je bila analiza ekonomskega stanja v premogovnikih. Na osnovi ugotovitev so bili predlagani zveznim organom ukrepi — povišanje cen, znižanje carin;
3.	sodeloval je v pripravah za izdelavo družbenega dogovora o osnovah oblikovanja cen in njihovem medsebojnem odnosu vseh energetskih virov
Posnetek pred odkritjem novega spomenika udeležencem spopada z Orjuno
Foto inž. T. Bregant
ter nadaljnjem razvoju proizvodnje premoga in električne energije v termoelektrarnah;
4.	organiziralo in sodelovalo je združenje na raznih simpozijih, posvetovanjih o problematiki razvoja tehnologije, varnosti pri delu in uporabi sodobnih tehničnih dosežkov doma in v svetu;
5.	sodelovalo je pri proučevanju in predlaganju družbenega dogovora zveze, republik in pokrajin o politiki dolgoročnega razvoja energetike;
6.	obravnavalo je razne analize in predloge zakonskih ukrepov, ki so jih predlagali gospodarska zbornica, Zveza sindikatov in razni organi zveznih sekretariatov, vse s ciljem, da bi čim uspešnejše razreševali probleme premogovništva.
V tem članku sem bralcem želel prikazati pomembnost vloge združenja, njegove naloge, pogoje, ki narekujejo njegovo ukrepanje ter delo, ki je bilo opravljeno. Istočasno pa sem namenoma osvetlil tudi problematiko v svetu in pri nas, da bo vsak lažje razumel težave, ki se pojavljajo v določenih oblikah v proizvodnji, prodaji in razvoju ZPT in ki onemogočajo realizirati vseh smernic, sprejetih na sejah samoupravnih organov.
Jože Zorcic, inz.
PRIČETEK MONTAŽE
V začetku junija 1974, je prispela zadnja pošiljka strojev oziroma naprav hidravličnega podporja Hydromarrel iz Francije. S tem je bila dana možnost, da so takoj pristopili v jami TOZD rudnik Trbovlje, k montaži mehaniziranega čela s hidravličnim podporjem Hyd-romarrel. Montažna dela sta vodila sodelavca tovarne Be-mes Marell iz Francije — dipl. ing. Francon Feliks in Pawlicki Michel.
Rudarstvo doma in po svetu
ZMANJŠANO ŠTEVILO PREMOGOVNIKOV RUHRKOHLE AG
Od svoje ustanovitve v letu 1969, je enotna zahodnonem-ška premogovna družba Ruhr-kohle AG opustila 17 od skupno 52 premogovnikov. Konec aprila letos je obratovalo le še 35 premogovnikov. Število koksarn se je prav tako zaradi racionalizacije skrčilo od 29 na , 22. Število tovarn briketov je nazadovalo od 5 na 2. Število zaposlenih v Ruhrkohle se je od 182.650 zmanjšalo na 148.425.
VEČJE INVESTICIJE V PRVEM POLLETJU
Združeno elektrogospodarsko podjetje Srbije v Beogradu, je pri izdelavi štirimesečne bilance proizvodnje premoga in električne energije v Srbiji, ugotovilo, da so v letošnjem letu dobro startali, tako v pogledu proizvodnje lignita, predvsem v Kolubari, kakor tudi v proizvodnji električne energije v termoelektrarnah. Ugotovili pa so, da so bile v prvih mesecih t.l. opravljene vse priprave za večja investicijska dela, tako na področju proizvodnje premoga, kakor tudi na področju električne energije. Tako so na primer pričeli z odpiranjem novih zmogljivosti v Ko-' lubari in Kostolcu za zadostitev potreb po lignitu v termoelektrarnah Obrenovac in Ko-lubara. Delavski svet REIK Ko-lubara-Vreoci, je sprejel sklep, da pristopi kombinat k odpiranju polja D z zmogljivostjo 15 milijonov ton premoga letno, z možnostjo zvišanja še za 3 milijone ton. Zgradili bodo tudi suho separacijo. Železniški transport pa bo zagotovil prevoz 18 milijonov ton lignita. Predvidene so investicije v višini 300 milijonov din. Zmogljivosti bodo dokončane 1. januarja 1978. Doslej se lahko po-
hvalijo, da so vsa investicijska dela potekala po načrtu. S 1. majem letos so pričeli z de-montažo dogovorjenih bager-jev, odlagalcev in tirnega transporta.
V	ŠPANIJI MANJ PREMOGA
V	preteklem letu so v Španiji zabeležili manjšo proizvodnjo črnega premoga, antracita in lignita. Razlog za to je zmanjševanje števila delovnih moči, povečana odsotnost z dela in stavke. Lani so proizvedli 6,9 milijonov ton črnega premoga,
6.9	milijonov ton antracita in
2.9	milijonov ton lignita.
PROIZVODNJA PREMOGA
V	SSSR
Po podatkih agencije TASS, bo Sovjetska zveza v letošnjem letu, po načrtu proizvedla skupno 673 milijonov ton premoga, od tega 173 milijonov ton premoga za koksiranje in 32 milijonov ton oljnih skriljavcev. Poleg tega bodo pričele obratovati nove premogovne zmogljivosti za okrog 28 milijonov ton. Produktivnost dela se bo predvidoma povečala za 6,2 0/°. Koncem te petletke bodo okrog 60 % skupne proizvodnje premoga proizvedli na površinskih kopih, s kompletno mehanizacijo.
PODVOJITEV PROIZVODNJE PREMOGA
V	LETU 1980 JE VPRAŠLJIVO
V Titovih rudnikih Kreka-Banoviči, malokdo verjame, da bi lahko do konca tega desetletja v Jugoslaviji podvojili proizvodnjo premoga. Ta dvom temelji na razmeroma močnih argumentih. Predvsem so to zelo dolgi dobavni roki za opremo. Nekatero opremo je možno dobiti šele po letu 1978 ali celo okrog leta 1980.
Na svetovnem trgu vlada pravi grabež, kadar se govori o opremi za premogovnike, predvsem za površinske kope. Zavoljo fluktuacije in pomanjkanja delovnih moči, domala v vseh državah pospešujejo proizvodnjo premoga na površinskih kopih. Vsem je potrebna
oprema, ker povsod dajejo prvenstven poudarek domači proizvodnji premoga in drugim energetskim virom. Letošnja proizvodnja premoga v Jugoslaviji bo znašala po splošni cenitvi okrog 30 milijonov ton, od tega bosta dve tretjini te količine, namenjeni termoelektrarnam, le ena tretjina pa bo namenjena gospodinjstvu, gospodarstvu, ustanovam in drugim.
DOBOJSKI RUDNIK IZPOLNIL NAČRT
Po integraciji z Elektrobosno iz Jajca, rudnik lignita v Stana-rih pri Dobo ju ne posluje več z izgubo. V letu 1973 so proizvodni načrt v celoti izpolnili, pridobljeni premog pa takoj prodali. Že preteklo leto je ta rudnik vlagal večja sredstva v odkrivanje površinskega kopa. Ugotovili so, da znašajo rezerve lignita na tem območju okrog 200 milijonov ton. Poleg tega računajo, da bo rudnik eksploatiral več sto milijonov m3 kakovostnega peska in ogromne količine gline.
VEČ PREMOGA V SRBIJI
Premogovniki iz okolice Alek-sinca, Resavice, Boljevca in So-ko Banje, ki noslujejo v sestavu združenih premogovnikov rjavega premoga Srbije UR-MUS, bodo letos proizvedli
1,210.000	ton komercialnega premoga. V prvih letošnjih mesecih so v okviru letnega načrta že izpolnili svoje mesečne načrte.
POVEČAN NEMŠKI IZVOZ PREMOGA
V	letu 1973 je ZR Nemčija uvozila 9.6 milijonov ton premoga in koksa, medtem ko je izvozila 24.9 milijonov ton premoga in koksa. V primerjavi z letom poprej se je uvoz malenkostno povečal, povečal pa se je nekoliko bolj izvoz premoga.
POLJSKI PREMOG ZA ŠVICO
V	prvih dveh mesecih letošnjega leta je Švica uvozila toliko premoga, kolikor ga je uvozila
v preteklem letu v šestih mesecih. Glavni oskrbovalec Švice s premogom je Poljaka.
ELEKTROENERGETSKA
SITUACIJA
Od konca aprila dalje, se je elektroenergetska situacija v naši državi, precej izboljšala. V akumulacijskih jezerih je bilo koncem aprila toliko vode, da bi z njo proizvedli 1,55 milijard kWh energije. Med tem časom pa so se akumulacijska jezera še bolj napolnila, saj je bilo v juniju mnogo padavin.
V nekaj vrsrtah
ŽELEZARJI V TRBOVLJAH
V okviru proslav na praznovanje 50-letnice zloma Orjune, je DPD Svoboda II Trbovlje, organizirala gostovanje javor-niških Svobodašev-gledališčni-kov. DPD Svoboda-dramski odsek je nastopil 17. maja 1974 s socialno dramo proletarskega pisatelja Toneta Čufarja iz Jesenic — Ljubezen v kleti.
RAZGOVOR
OB DNEVU MLADOSTI
Dne 24. maja 1974, je imel generalni direktor ZPT Albert Ivančič, dipl. inž. rud., v sejni sobi skupnih strokovnih služb, daljši razgovor s predstavniki aktivov mladih delavcev vseh TOZD in SSS ZPT. Razgovoru so prisostvovali še Franc Romih, predsednik delavskega sveta ZPT in Ivan Vovk, predsednik konference delavcev rudarstva in energetike pri ZPT. Organiziran je bil v počastitev letošnjega dneva mladosti. Navzoči so govorili o najrazličnejših problemih, ki se nanašajo na delo mladih in njihove mladinske organizacije v posameznih TOZD in SSS.
OBISK IZ TUZLE
Predstavniki občinskih družbenopolitičnih organizacij iz Tuz-
le, so obiskali 28. maja t. 1. tudi Zasavske premogovnike. Na razgovoru v sejni sobi skupnih strokovnih služb, so poleg treh gostov iz Tuzle sodelovali tudi generalni direktor Albert Ivančič, dipl. inž. rud., Rajko Medvešek, sekretar sveta ZK ZPT in drugi, ter predsednik občinskega sindikalnega sveta Trbovlje, Vinko Kovačič. Predstavniki iz Tuzle so obiskali Trbovlje zaradi predstoječe proslave ob 50-Ietnici zloma Orjune, hkrati pa so izrazili željo, da bi rudarji ZPT navezali tesnejše stike z rudarji Titovih rudnikov Kreka-Banoviči.
Obisk pa so vrnili v Tuzli, 30. maja t. L, tovariši Mirko Pirna-ver iz TOZD rudnik Trbovlje in Jože Tomažin, iz TOZD separacija, v delegaciji pa je bil tudi predstavnik STT, tovariš Florjane. Udeležili so se proslave ob 50-letnici zloma Orjune, ki je' bila tega dne v Titovih rudnikih Kreka-Banoviči, v Tuzli.
NOVO POBRATIMSTVO
Na slavnostni seji občinske skupščine Trbovlje, dne 31. maja 1974, ki je potekala v delavskem domu, so podpisali ob prisotnosti številnih občanov, delegatov in gostov, listino o pobratenju občin Trbovlje in Lazarevac. Za občino Trbovlje je listino podpisal predsednik Janez Ocepek, za občino Lazarevac pa Novak Aleksič. Ob isti priliki je bil v soglasju z občino Hrastnik in Zagorje, podeljen domicil slovenskim prostovoljcem španske državljanske vojne, medtem ko so vse partizanske operativne enote, ki so med NOB delovale na območju revirjev, prejele častne trakove.
USPEH PIONIRJEV
Pionirji-učenci osnovne šole Ivana Skvarče iz Zagorja, med katerimi je mnogo otrok članov našega kolektiva, so dosegli v začetku junija 1.1. v Ljutomeru, na X. srečanju najmlajših filmskih ustvarjalcev Slovenije, najvišje priznanje. Filmski pionirski krožek na tej
šoli vodi Franc Kopitar, ak. slikar, ki je že več let njihov filmski mentor.
V HRASTNIKU NOV MOST ČEZ SAVO
Gradbeno podjetje GRADIS je v začetku junija 1974, pričelo s pripravljalnimi deli za zgraditev novega mosta čez Savo v Hrastniku. Dosedanji leseni most je namreč tako dotrajal, da obstaja resna nevarnost, da se bo porušil ali pa se bistveno zmanjšala njegova prevozna zmogljivost. Hrastnik bo z zgraditvijo novega mosta tesneje povezan z. ostalimi kraji v Zasavju pa tudi drugod v Sloveniji. Sprva je bilo predvideno, da bo most oziroma cesta, ki bo potekala preko njega, zgrajena pod železniško progo. Pred nedavnim pa so ugotovili, da bi to varianto zelo težko izpeljali, zato so pripravili nov načrt, na temelju katerega bo zgrajen nekoliko dražji most z nadvozom preko železnice. Priključen bo na obstoječo cesto v Hrastniku, med zgradbo menze Steklarne in samopostrežne trgovine. Predvidoma bo most dokončan do konca letošnjega leta. Gradbeni stroški bodo znašali okrog 16 milijonov din. Gradnjo mostu bo financirala Skupnost za ceste SRS, medtem ko bo občina Hrastnik uredila vse premoženj s ko-p ravne zadeve.
RUDARSKI PEVCI IZ MADŽARSKE V GOSTEH
V soboto 8. junija 1974, so bili v gosteh v Trbovljah, člani rudarskega mešanega pevskega zbora iz Tatabanye. Zvečer so priredili v delavskem domu koncert madžarskih narodnih, umetnih ter delavskih pesmi. Zbor je štel 60 pevcev in pevk. Njihovo gostovanje je organiziral mešani pevski zbor Slavček, DPD Svobode-center Trbovlje.
ZLATI ZNAK SINDIKATOV
Odbor za podelitev zlatega znaka sindikatov Slovenije, je v začetku junija podelil priznanja sindikalnim delavcem »zla-
ti znak sindikatov Slovenije«. Zlata odličja je prejelo pet sindikalnih organizacij in 40 dolgoletnih sindikalnih delavcev. Iz Zasavja sta zlata znaka sindikatov Slovenije prejela Rudi Prašnikar, rojen leta 1926, sedaj direktor stanovanjskega podjetja v Zagorju ob Savi in Albin Žibret, rojen leta 1918, sedaj upokojenec v Hrastniku. Oba prejemnika zlatega znaka sta bila pred tem člana našega širšega delovnega kolektiva. K prejemu tega priznanja, obema toplo čestitamo!
PRV O JUNIJ SKE NAGRADE SO BILE PODELJENE
Občani Trbovelj praznujejo vsako leto 1. junija, svoj občinski praznik, in sicer v spomin na 1. junij leta 1924, ko so se napredni revirski delavci uspešno spopadli z Orjuno. Letos smo proslavili, hkrati z občinskim praznikom tudi 50-letnico tega spopada, ki je pomenil hkrati tudi dokončni zlom te organizacije v Jugoslaviji nasploh.
Občinska skupščina podeli vsako leto na predlog posebne žirije za podelitev Prvojunij-skih nagrad, občinska priznanja. Slavnostna seja je bila letos, 31. maja 1974, v dopoldanskih urah v gledališki dvorani delavskega doma. V letošnjem letu so prejeli priznanja oziroma Prvo junijske nagrade tovariši: Miha Marinko, družbenopolitični delavec, narodni heroj iz Trbovelj, častni član Zasavskih premogovnikov za uspešno in revolucionarno delo na družbenopolitičnem področju; nadalje Alojz Kočar, direktor podružnice Ljubljanske banke v Trbovljah, za uspešno delo na področj,u gospodarstva; prof. Miha Gunzek, dirigent delavske godbe in glasbeni pedagog, za dolgoletno uspešno delo na kulturno-prosvetnem področju; TVD Partizan Trbovlje, za uspešno telesno vzgojno dejavnost (priznanje je prevzel tovariš Karel Rupnik); Andrej Torte, upokojeni rudar s Kleka nad Trbovljami, za aktivistično delo na raznih področjih družbenega in političnega življenja.
Poleg rednih Prvojunijskih nagrad, je občinska skupščina Trbovlje podelila letos tudi posebne Prvo junijske nagrade še živečim udeležencem in borcem proletarskih akcijskih čet, ki so sodelovali v zgodovinskem spopadu delavstva z Orjuno, 1. junija 1924 v Trbovljah. Te nagrade so prejeli: Miha Marinko iz Ljubljane, Janko Čič iz Maribora, Rozalija Go-deša iz Ljubljane, France Klopčič iz Ljubljane, Mile Kloočič iz Ljubljane, Alojz Kobilšek iz Francije - Sallauminnes, Franc Kokal iz SSSR, Franc Lavrač iz Ljubljane, Rudolf Mozetič iz Italije, Karel Razboršek iz Trbovelj, Karel Šterban iz Krškega, Tone Štrumelj iz Ljubljane in Srečko Zore iz Zemuna. Nagrade in priznanja je izročil predsednik občinske skupščine Trbovlje, Janez Ocepek vsem navzočim, medtem ko bodo Rozaliji Godeša, Francu Kokain in Francu Lavraču, priznanja in nagrade izročili kasneje.
KIP RUDARJA JE DOBIL DRUGO MESTO
Dne 29. maja 1974, je kip rudarja, iz brona, delo ak. kiparja Stojana Batiča, dobil svoje novo mesto. Doslej je 13 let stal pred upravnim poslopjem Zasavskih premogovnikov v Trbovljah, tega dne pa so ga postavili sredi zgornjega dela
stopnišča pri delavskem domu v Trbovljah, in sicer v okviru ureditvenih del obnovljene Zgradbe in zbirke revirskega muzeja ljudske revolucije. To zgradbo so namreč v celoti rekonstruirali in obnovili pred proslavo ob 50-letnici zloma Orjune, ki je potekala 1. junija 1974 v Trbovljah. Kip oziroma spomenik rudarja bo ostal tudi nadalje v osnovnih sredstvih ZPT. K prestavitvi je dal svoje soglasje zbor kolektiva skupnih strokovnih služb ZPT.
Tudi kolektiv strojne tovarne Trbovlje je soglašal s tem, da se njihov kip rudarja, delo istega kiparja, ki je stal pred vhodom v STT, premesti pred delavski dom, in sicer sredi spodnjega dela stopnišča. Prestavili so ga prav tako 29. maja 1.1.
Oba spomenika tvorita skupno z novim spomenikom, udeležencem spopada z . Orjuno v letu 1924, in manjšo plastiko Stojana Batiča pred revirskim muzejem NOB, delavskim domom in zgradbo revirskega muzeja ter rudarskim domom, kulturni center.
NOVO VODSTVO SLOVENSKIH SINDIKATOV
Dosedanji generalni sekretar republiškega sveta Zveze sindikatov Slovenije, Jože Globač-
nik, je odšel na drugo delovno mesto. Za novega generalnega sekretarja slovenskih sindikatov je bila izvoljena Ivanka Vr-hovčak, za pomočnika generalnega sekretarja pa Ivo Miglič, dosedanji sekretar revirskega komiteja ZKS Trbovlje in naš bivši sodelavec v TOZD elek-trostrojna delavnica.
Še ena kadrovska sprememba. Iz TOZD rudnik Hrastnik, odhaja na novo delovno mesto poslovodje jame Ojstro, Jože Leskovar, inž. Imenovan je bil za tehniškega sekretarja republiške konference sindikata delavcev rudarstva in energetike pri republiškem svetu Zveze sindikatov Slovenije. Njegovo delovno mesto bo v Ljubljani, na sedežu sindikatov.
TET II PONOVNO OBRATUJE
Trboveljska termoelektrarna je bila od 22. januarja 1974 dalje, v daljšem remontu zaradi ugotovljenih prekomernih tresljajev turbine. Remont je izvedla skupina strokovnjakov karlo-vaške Jugo turbine, ob sodelovanju poljskih in domačih strokovnjakov. Po končanem remontu je TET II ponovno za-
Obisk v Tuzli
Dne 28. maja 1974, je obiskala Trbovlje delegacija iz Tuzle. Občani Tuzle bi se zelo radi tesneje povezali s Trbovljami. Prav tako bi se radi rudarji Kreke in Banovičev spoznali z rudarji ZPT. Ob tej priliki so bili navezani prvi stiki, kjer šmo si izmenjali nekaj mnenj in se obojestransko delno spoznali.
Glede na to, da tudi v Tuzli praznujejo vsako leto 31. maja podoben praznik, v spomin na boj z Orjuno, kot pri nas 1. junija, so povabili na obisk delegacijo iz Trbovelj. Delegacija občinskega komiteja ZKS Tr-
čela obratovati 3. junija 1974 zjutraj, ko je bila vnovič vključena v slovensko električno omrežje. Znano je, da je prav naš kolektiv, posebno pa še TOZD rudnik Trbovlje, ki dobavlja kotlovni premog za TET II, težko čakal na vnovičen redni pričetek obratovanja TET II, zaradi zagotovitve normalnega poteka delovnega procesa v tej TOZD.
IZPRAZN JEV ANJE POŠTNIH PREDALOV
Podjetje za PTT promet Trbovlje, ki pokriva s.svojo dejavnostjo vse pošte v Zasavju, je seznanilo delovne in druge organizacije, da je nastala pri iz-praznjevanju poštnih predalov manjša sprememba zaradi voznega reda na železnici in avion-ske odprave pisemskih pošiljk v nekatere druge republike. Iz tega razloga je določeno zadnje pobiranje pisemskih pošiljk iz nabiralnikov pri pošti Trbovlje, vsak dan ob 17.15, pri pošti v Hrastniku ob 17. uri, pri pošti v Zagorju ob Savi ob 17.15. Če pa bodo pošiljke predane na pošti pri pisemskih okencih, bodo odpremljene še isti dan, vendar morajo biti oddane, na pošti v Trbovljah do 18. ure, na
bovelj in ZPT (Florjane, Pirna-ver, Tomažin) je vrnila Tuzlan-cem obisk, dne 31. maja 1974. Ob tej priliki smo bili podrobneje seznanjeni z vsestranskim razvojem Tuzle in njene okolice. V razgovorih s predstavniki družbenopolitičnih organizacij Tuzle in rudnika ter njihovimi vodstvenimi kadri smo spoznali, da je v Tuzli pretežno bazična industrija. V tem kraju je naj večja OZD rudnik Kreka-Ba-noviči, ki združuje 22 TOZD s skupno 15.000 zaposlenimi. Vsaka TOZD je samoupravno organizirana, podobno kot pri nas.
Pri rudarjenju jih najbolj tare prevoz, ki je pretežno še ročen. Uvajajo mehanizacijo na odkopih in v ta namen že vna-
pošti v Hrastniku do 17.30 in na pošti v Zagorju prav tako do 18. ure. Pošta opozarja PTT koristnike na pravilno naslavljanje pošiljk, posebno še, da bo vsaka pošiljka, zanesljivo opremljena s poštno številko.
PRAZNIK OBČINE HRASTNIK
Občani občine Hrastnik, praznujejo vsako leto svoj občinski praznik na dan 3. julija, to je na dan rudarjev. Praznujejo ga ob obletnici gladovne stavke, ki je bila v letu 1934. Letos poteka torej 40 let od te stavke. V Hrastniku bodo v počastitev 40-letnice gladovne stavke naših rudarjev, priredili na predvečer tega praznika na športnem igrišču na Logu, osrednjo prireditev. Nastopale bodo hrastniške kulturne in druge skupine. Dne 3. julija bo slavnostna seja občinske skupščine. Na njej bodo podelili občinska priznanja zaslužnim občanom. Kemična tovarna bo odprla svoj nov obrat kozmetike. Sicer pa bodo v juniju potekale številne športne in kulturne prireditve. Dne 4. julija 1974, na dan borca, pa bodo izročili domicilno listino prvemu bataljonu III. VDV brigade.
prej usposabljajo skupine strokovnjakov. Skupno razpolagajo s 500 visokošolsko izobraženih kadrov, od tega je 336 diplomiranih inženirjev vseh strok. Skupno proizvajajo 8 milijonov ton rjavega premoga in lignita, od tega približno 3 milijone ton na površinskih kopih, ostalo količino nakopljejo v jami. Storilnost v j^mi znaša 3,5 tone na delavnik. V naslednjih letih, do leta 1985, pričakujejo 18 do 25 milijonov ton letne proizvodnje premoga, od tega bodo pridobili 2/3 proizvodnje na površinskih kopih.
V sestavu OZD imajo tovarne: SIPOREKS — izdelovanje gradbenega materiala, AIDA — izdelovanje obutve z najmodernejšim tehnološkim postop-
kom, pri čemer 60 0/° proizvodov izvozijo. V gradnji je tudi tovarna radiatorjev. Vse te tovarne so namenjene zaposlovanju rudniških invalidov, žensk zaposlenih rudarjev in njihove mladine.
Celotni dohodek vseh TOZD znaša letno ca. 2 milijarde din.
V	lanskem letu so znašali mesečni povprečni osebni dohodki na zaposlenega 2.080,00 din.
V	letošnjem letu predvidevajo približno povprečni mesečni osebni dohodek 2.300,00 din s tem, da bo razmerje med jamo in zunaj najmanj v mejah od 15 do 20 %.
Izredno dobro imajo urejeno izobraževanje na strokov-
nem, samoupravnem in družbenopolitičnem področju v izobraževalnih centrih. V celoti imajo TOZD urejeno družbeno prehrano v lastnih okrepčevalnicah, v katere toplo hrano pripeljejo iz centralne menze.
V Tuzli so zgradili kompleks termoelektrarn, od katerih je v izgradnji še zadnja, 5. faza za kritje potreb električne energije v Sloveniji in Hrvatski, s skupno zmogljivostjo 760 MW. Predvidena poraba premoga za vse TE bo znašala 5 milijonov ton na leto.
Ob praznovanju spopada delavcev z Orjuno, je bila v Tuzli zvečer slavnostna akademija s kulturnim sporedom, na kateri
smo prisostvovali kot častni gostje. Ves čas obiska smo čutili, da si občani Tuzle in njihovi rudarji zelo želijo navezati tesne stike z nami, ker pričakujejo koristno izmenjavo izkušenj na vseh področjih gospodarjenja, samoupravljanja, družbenopolitičnih, športnih in kulturnih dejavnosti. Zelo radi bi nas obiskali ob dnevu rudarjev, zato smatramo, da je naša dolžnost sprejeti jih in se z njimi tesneje povezati. Vsem občanom Trbovelj, posebno še rudarjem ZPT, pošiljajo tople pozdrave in veliko uspehov pri delu.
Jože Tomažin
Organizacija in potek letovanja v letu 1974
Priprave na letovanje v počitniških domovih ZPT na Rabu in v Crikvenici, so se v letošnjem letu nekoliko zavlekle iz objektivnih razlogov. Vse do sredine meseca maja nam še ni bilo znano, če bodo na razpolago sredstva, namenjena za regresiranje letovanja članov delovne skupnosti in njihovih svojcev. Po večkratnih temeljitih razpravah, je bilo tudi to vprašanje deloma urejeno in določeni so bili kriteriji za regresiranje članov delovne skupnosti in njihovih svojcev, to je žena in otrok.
Pred odhodom prvih letovalcev v počitniška domova na Rab in v Crikvenico, je bilo vsekakor treba najpreje rešiti kadrovsko problematiko v teh domovih, tako za delo v kuhinji, kakor pri serviranju, točenju pijače, itd. To vprašanje je bilo zadovoljivo rešeno in sodelavci so že prijeli za delo.
Letovalna sezona v počitniškem domu na Rabu se je v letošnjem letu začela 1. junija in bo trajala predvidoma do 10. septembra, v Crikvenici pa se je začela 11. junija in bo trajala do 1. septembra.
Počitniški dom na Rabu razpolaga s 130 posteljami, dom v Crikvenici pa s 35 posteljami. Pri tem moram omeniti, da je iz sedanjih prijav letovalcev razvidno, da bodo zmogljivosti v obeh počitniških domovih polno izkoriščene in da bodo morali letovalci stanovati tudi v privatnih sobah. Predvsem velja to še za tiste letovalce, ki niso zaposleni v naši delovni organizaciji, vendar pa jim bo omogočeno, da se bodo hranili v naših počitniških domovih, saj so zmogljivosti kuhinje tako na Rabu kot v Crikvenici, zadostne.
Pred pričetkom letovalne sezone, so bila opravljena v počitniških domovih naslednja dela:
Na Rabu:
—	prebeljena je bila jedilnica, kuhinja in WC;
—	nabavljen je bil računski stroj in zmrzovalna skrinja;
—	izdelan je bil nov rezervoar, vključno z vodovodno instalacijo;
—	zamenjani so bili kotlički v WC-jih ter popravljena vsa sifonska odtočna instalacija;
—	popravljena je plinska postaja, in sicer: izdelana in ugra-jena so aluminijasta vrata, opremljena z opozorilnimi tablami ter izdelan tlak iz opečnih zidakov;
—	izdelana in vgrajena je bila ograja-stopniščna ter kanalizacija v dolžini ca. 100 m, popravljeni so bili vsi betonski podesti.
V Crikvenici:
—	nabavljen je, bil tricikel na motorni pogon;
—	nabavljen je bil nov kuhalnik;
—	izdelana je bila nova streha, popravljeni so bili sifoni in kotlički v WC, nameščene so bile nove šipe.
Glede na to, da so zmogljivosti počitniških domov še vedno premajhne, pa se je odbor za družbeni standard ZPT odločil nabaviti 4 avtomobilske prikolice. V ta namen je bila imenovana posebna komisija z nalogo, da ugotovi, kje bi bilo možno namestiti prikolice za letovanje. Po informaciji članov komisije, bodo prikolice nameščene v Novigradu v Istri, člani kolektiva pa bodo v pogledu regresiranja imeli enake pogo-
je, kot letovalci na Rabu in v Crikvenici. V ta namen se je odbor tudi odločil za nabavo ustreznega inventarja, predvsem takega, ki ga bodo koristniki letovanja v prikolicah, rabili za pripravljanje hrane.
Ob žici
Letos je bil organiziran ob prazniku Ljubljane — 9. maja, XVIII. tradicionalni pohod »PO POTEH OKUPIRANE LJUBLJANE«, z udeležbo de-settisočev naše mladine raznih šol iz vse Slovenije, družbenopolitičnih in delovnih organizacij, delegacij ZZB NOV, ekip JLA in milice ter domicilnih in drugih enot NOV. Za zaključek pa je bil izveden čudovit paradni snrevod, ki je strnil praznovanje v enkratno doživetje. Letošnjega pohoda, ki je bil v soboto 11. maja 1974, smo se ude-
Člani kolektiva, ki iz zdravstvenih ali iz kakršnihkoli drugih razlogov ne bodo letovali na morju, pa imajo možnost, da letujejo v zasavskih planinskih postojankah pod enakimi pogoji, ki so veljali doslej.
Vanda Šturbej
Ježili tudi učenci RŠC ZPT Zagorje ob Savi. RŠC je zastopalo 10 učencev, ki jih je kot najboljše učence izbral sekretariat aktiva mladih v naši šoli.
Spremljal nas je naš vzgojitelj. Iz internata smo šli zjutraj ob 6. uri. Z vlakom smo se pripeljali v Ljubljano okrog osme ure. Na startu smo dobili številke. Razdelili so nas v dve ekipi po pet učencev. S starta smo odšli okrog 8.30. Pot, ki je bila pred nami, je bila dolga 10,8 km. Potekala je po ulicah, stranskih poteh, skozi gozd in
po komaj ozelenelih travnikih, kjer so se prebujale prenekate-re cvetlice in dražile oči, pri čemer smo čutili prijetno svežino in eno samo radost, veselje in zadovoljstvo. Vreme nam je bilo naklonjeno, zato se je pohod odvijal brezhibno. Požiral je množico udeležencev in jo bruhal na cilj.
Organizacija pohoda je bila izvrstna. V deroči reki ljudi so mnogi prepevali borbene pesmi in tudi tako pokazali spoštovanje hrabrim borcem, ki so v minulih temnih časih koračili po tej poti.
Delno izmučeni smo prispeli po dveh urah hoda na cilj. Nekateri so dobili žulje na nogah, toda ob takem doživetju nam to ni bilo nič mar.
Najbolj nam je bilo žal, ker smo zamudili Titov sprejem in pozdrav, ki je naredil pohod še veličastnejši.
Na cilju smo udeženci dobili značke, ki nam bodo v trajen spomin na našo prvo udeležbo na pohodu.
Pohoda se je udeležilo okrog 60.000 udeležencev, toda žal smo pogrešali na pohodu člane kolektiva naše delovne organizacije. Iz ZPT sta se prijavila le dva delavca iz rudnika Trbovlje. Ti bi nam lahko kaj več povedali o doživljajih iz svojega življenja in vrednotah naše NOB ter bi tako obogatili našo mladost, ki ima pred seboj še dolgo življenja in mnogo nalog.
Pohod in doživetja nam bodo ostala v trajnem spominu in obljublj/amo, da se bomo podobnih shodov udeleževali še v večjem številu.
Hi j a Čelan
PR VOJ UNIJ SK A NAGRADNA KRIŽANKA
V glasilu Srečno št. 5/74, je bila objavljena nagradna Prvoju-nijska križanka. V odprtem roku je prispelo na uredništvo sedem rešitev. Nobena od teh pa ni bila pravilna, zato ne moremo podeliti nobene razpisane nagrade.
Pohoda ob žici okupirane Ljubljane, se je 11. maja 1974, udeležilo tudi nekaj članov našega kolektiva. Mladost, veselje, radost.
Foto F. Glavica
Uredniški odbor
REŠITEV PRVOJUNIJSKE NAGRADNE KRIŽANKE
Vodoravno:
SPOPAD, Z, ORJUNO, ABLA-TIV, TRBOVLJE, FRIC, TINA, ES, FIGA, IR, RACA, APA, ZAR, T, LB, AT, SRCE, DANILO, NA-BLA, IV, R VAN JE, SVITEK, MIRJAM, EMA, IKEBANA, JU-AREZ, ALAN, RE, AN, BUDVA, MENINA, IC, NA, NAENIJA,
Zopet je leto praznovanj okoli in čas beži, spomini bledijo. Zato sem se odločil v tem sestavku opomniti nanje!
Smo v jubilejnem letu. 40 let je minilo od gladovne stavke v revirjih, 50 let od napada Or-june na Trbovlje in 30 let množičnega odhoda rudarjev iz revirjev v NOB.
Hitro se odmika čas, tako da človek komaj še sledi dogodkom iz preteklosti.
Mnogi udeleženci stavke leta 1934 so že umrli, enako tudi udeleženci NOB. Zgodovina revirjev pa je burna in slavna, zato smo vsi odgovorni, da tako pomembni dogodki ne bodo
Glasilo SREČNO izdaja podjetje Zasavski premogovniki Trbovlje — pošta 61420 Trbovlje, Trg revolucije 12. Izhaja mesečno.
Glasilo ureja uredniški odbor: Koh-ne Emil, dipl. inž. rud., Kovač Vilko, Lenarčič Tine, Malovrh Metod, dipl. inž. rud., Oberžan Janez, Pikš Anton, Sum Anton, Šuštar Miro.
Odgovorni urednik: Kohne Emil, dipl. inž. rud.
Tehniški urednik: Lenarčič Tine.
Naklada 3000 izvodov. Za člane delovne skupnosti ZPT je časopis brezplačen. Rokopisov in fotografij ne vračamo. Tisk TIKA Trbovlje.
NATRIJ, DON, PIRC, JB, SO, ZAVESA, PUJS, SK, OL, NEO, OTIS, R, KILOGRAM, STILET, ASINARA, PASTOR, LEK, NA-DOVEZA, OCEPEK, VA, ROZINA, ER, NOS, SAMEC, PN, A-TIKA, AJ, MA, FRANC, BAL, LENS, OS, OR, ZINA, KVOTA, STEVO, ULAN, CRVIČ, FAKIN, P ALI, SAMO, INTONACIJA, JN, ENA, KLOR, ANONSA.
šli v pozabo. Posebno je pomembno, da izročilo prenašamo na mladi rod, ki prevzema dolžnosti od starejših.
Ta dva praznika sta za revirje še posebno pomembna, kajti to so bili težki časi samoodre-kanja, žrtvovanja, življenja za svobodo v času vojne in okupacije. Danes, ko se zopet ponekod poraja pohlep po našem 'ozemlju, je še posebno potrebna budnost in enotnost, da se ohrani pridobitev NOB, nedotakljivost naših mej ter mirnega življenja naših ljudi.
Ves boj. in žrtvovanja, so se obrestovala z boljšimi časi, tudi za revirje! Če smo odkriti — dvignil se je standard ljudi, nismo več črna sajasta dolina, kar smo bili v preteklosti in kakor so nas nekoč nazivali. To drži še posebno za mlado generacijo. Naj ji bo prizaneše-no vojno gorje, katerega je prestala generacija, ki odhaja!
V času praznovanja bodo naši rudarji in borci NOB ter ostali občani, odšli v naše bližnje planinske postojanke, na sveži zrak in obujali spomine na pretekle čase.
Tople čestitke vsem k obema praznikoma! Mnogo lepih in sončnih dni ter dobro počutje vseh v revirjih.
V spomin Ivanu Lenartu in Petru Hribšku
Dne 16. maja nas je globoko pretresla vest, da je za posledicami prometne nesreče, ki se je pripetila nekaj dni preje, v celjski bolnišnici umrl član naše delovne skupnosti, Lenart Ivan.
Pokojni Ivan, se je rodil 17. julija 1937 v Celju. Že kot 16-letni mladenič se je odločil za rudarski poklic in ga pričel opravljati v rudniku Pečovnik. Leta 1959 pa se je zaposlil pri rudniku Hrastnik. Opravljal je delo jamskega kopača. Že leta 1965 je bil kot pripravnik član reševalne ekipe, izpit za reševalca rudarske stroke pa je opravil leta 1967.
Ni še usahnila gomila na grobu tovariša Lenarta, že smo bili seznanjeni, da je bila v trboveljski bolnišnici pretrgana nit življenja drugemu članu našega kolektiva. Dne 27. maja je umrl tovariš HribŠek Peter.
Rodil se j<e 18. februarja 1935 — Sv. Jurij. Že kot 19-letni mladenič se je odločil za rudarski poklic in ga vestno in marljivo opravljal do svoje vse prezgodnje smrti.
Oba, vse prezgodaj preminula člana kolektiva, sta delo in naloge, ki so jima bile zadane, opravljala potrpežljivo in z veseljem. Pripravljena sta bila priskočiti na pomoč sotovarišem in reševati njih življenja. S smrtjo, ki je prišla vse prezgodaj, smo izgubili dva dobra, vestna in marljiva sodelavca, hkrati pa tudi dva smela, pogumna in nesebična človeka, ki sta bila prežeta z globoko človečnostjo, sposobna samoodre-kanja zato, da pomagata drugim.
Dokaz temu, da sta bila med člani kolektiva priljubljena in znana kot iskrena tovariša, je bila udeležba na njunih pogrebih. Od Lenarta smo se poslovili na pokopališču na Dolu, od Hribška pa na pokopališču v Gorah.
Obema v spomin zadnji Srečno!
Praznovanje dneva rudarjev in dneva borcev