P'o#tni»a plačana v gotovini.
erdinand
IZHAJA VSAKO SOBOTO.
Posamezna Številka Din l*5o
Uredništvo in upravništvo tednika »Triglav" Kranj. — Telefon uredništva št. 8. — Naročnina 40 Din za celo leto, 20 Din polletno in 10 Din četrtletno. Za inozemstvo 50 Din. Račun podružnice poštne hranilnice v Ljubljani, št. 16.383.
Kranj, dne 23. septembra 1933. Štev. 13.
Poljski parlamentarci na Gorenjskem.
Leto I.
Naše stališče.
Od uglednega dopisnika z dežele smo prejeli spodaj navedeni članek iz katerega je razvidno, kako motri in presoja naša podeželska inteligenca predstojeće občinske volitve. Povdar-jeno je v njem, da naj pridejo v nove občinske odbore na deželi možje, ki imajo razumevanje za težnje kmeta, obrtnika in oseb, ki žive v dotični občini. Tega pa imajo le zastooniki posameznih stanov, ki morajo poleg dobrih gospodarjev biti tudi dobri državljani. Ti naj pridejo predvsem v nove občinske odbore. Ker se s člankom in izvajanji v njem strinjamo, ga prinašamo v celoti.
Pred volitvami smo. Mirno, trezno, kakor smo prevzeli odgovornost za javno življenje in gospodarstvo po burni volilni dobi pred poldrugim letom, stopamo danes na volišče v zavesti, da smo in da bomo s tem dejanjem nadaljevali začrtano pot, ki vodi k ozdravljenju nesrečnih političnih neprilik. Naš program je bil točen in jasen, in tak tudi ostane, pa naj vihravost časa vrže na pozorišče javnosti tega aH onega.
Pripravljajo se obračuni, ob grožnjah se naslajajo že danes ljudje, ki jim slepa strast mrači jasen pogled v bodočnost.
In mi, naj li podajamo obračun za svoje delo? Ne, ne bomo ga. Dovolj je že, da smo bili kos težki gospodarski krizi, brezposelnosti, klevetam, ki so nas z njimi obremenjevali ljudje, sovražni samim sebi. Pri vodstvu gospodarstva nismo imeli dovoljne za-slombe nikjer in od nikogar. Vzdrževala nas je le dobra volja, vztrajnost in pogum. Niso nas plašile sodne obravnave, ne požigi, ne zastrupljevanje, ne smrtne grožnje, ne pretnje maščevanja. V takih razmerah smo taktično urejevali javno življenje in dosegli smo uspehe. Nismo bili politiki, pač pa nepristranski gospodarji. Naše delo se ni uravnavalo po licih, ne po barvi, pač pa zgolj po interesih občega gospodarstva. Naravno, da smo zadeli na kak posamezni kamen, ki nam je zapiral pot v resnosti poslovanja, da smo bili primorani prevaliti ga ob stran. Pričakujemo, da se nam te ovire obnove v podvojeni množini. Ne plašimo se tega, ker v nas ni omahovanja. V našem delu ni na programu osebno obračunavanje.
Naš srez je domalega kmetijskega značaja, zato morajo podeželskim občinam načeljevati pristni kmetje, ki razumejo težnje in težave kmečkega ljudstva. Ker pa se kmečko življenje naslanja na obrtne potrebe, je povsodi uvrstiti med kandidate tudi obrtnike. Nikakor ni umestno prezreti kmetijskih delavcev in uradnikov, zlasti ne učiteljev. Koliko manj nesoglasja bi bilo v občini, pri javnem in zasebnem gospodarstvu, vzgoji otrok in ljudstva, če bi se zastopniki prebivalstva sporazumevali in podajali roke pri javnem delovanju 'j smislu manifesta z dne 6. januarja 1929.
Občinski upravi je z novim zakonom izročena obširna samostojnost, ki se ne bo smela uporabljati samo za okrepitev lastnega gospodarstva, pač pa, da se utrdi z njo temeljni kamen, na katerem sloni celotna državna stavba. Kdor nima prave državljanske zavesti, kdor zaupno gleda preko državnih meja, ne spada v občinsko upravo. Komur nesrečne punktacije niso odprle oči, naj bi mu bilo saj poitalijančenje Albanije svarilen opomin, da moramo le v lastni državi krepiti svoje sile.
Naše kmečko ljudstvo je s svojim družabnim redom prav zadovoljno in ne rabi prerokov, ki bi mu trgali iz posesti njegovo zasebno lastnino. V marljivosti in preudarnem gospodarskem napredovanju bo tudi kmetijskemu obratu konečno zasijala lepša bodočnost. Če se bo ljubezen do domače grude smo-trenejše gojila, bo prenehal beg v mestno razkošje, kar bo znatno olajšalo gospodarsko poslovanje.
Mi gremo v volitve, pa naj bodo uspehi kakršnikoli. Naše nadaljne delovanje se ne bo prav nič spremenilo. Z badnim očesom, delavnimi rokami bomo sledili javnemu življenju in ga usmerjali v smislu državnih potreb k ojačanju jugoslovenskega naroda, državne politike. J. L.
V torek, dne 19. t. m. je Slovenija nad vse svečano pozdravila zastopnike poljskega naroda gg.: podpredsednika sejma in bivšega ministra pravde univ. prof. Vaclava Makovskega, podpredsednika senata Antona Boguckega, senatorja in bivšega ministra Leona Janta — Polczvnskega, podpredsednika sejma dr. Karla Polakiewicza, poslanca dr. Tadeuša Dyboskega, norodno zastopnico go. Ludviko Wolsko, tajnika senata dr. Jurija Baranssija, narodnega poslanca Jana Walewskega, senatorja Jana Rogowicze, bivšega vojvodo Walerija Romana, poslanca Feliksa Owizdza, poslanca prof. M. Wawrzynowskega, senatorja St. Perczvnskega, senatorja Stanislava Wenkowicza, poslance Z. Tebinka, E. Kleszczvnskega, A. Birkenmaverja, dr. L. Rubela, B. Fichna, E. Rutten Czapkija, F. Li-pinskega, Witczaka, S. Kapuscinskega, W. Wislickega, S. Dabulewiczeja, I. Dzieduszvskega, Szawlewskega ter svetnika, šefa sekretarijata maršala sejma W. Za-gorowskega in A. Mohla.
Po zelo impozantnem sprejemu v Ljubljani, so se gostje ob 15. uri popoldne odpeljali s podpredsednikom našega senata dr. F. Novakom, županom dr. Pucem, senatorjem dr. Rožičem in drugimi odlič-niki v dolgi koloni avtomobilov na Bled. V vseh večjih krajih ob poti so goste navdušeno pozdravljali in sprejeli, posebno pa v Kranju, ki se je ves odel v zastave. Že ob 15. uri so se začele zbirati v parku
Nameščenci!
Dne 22. oktobra se vrže volitve v naš stanovski parlament — Delavsko zbornico. Ta dan naj na-meščenci(ke) kranjskega sreza pokažejo odločno voljo, da ne poznajo marksističnih in separatističnih stranskih potov, ampak le eno ravno, edino pravilno pot enotnega, skupnega, stanovsko-nacionalnega dela. Sveta dolžnost nameščenstva kranjskega sreza, ki bo v kratkem združeno v enotni samostojni organizaciji je, da odda enodušno svoj glas za nacijonalno listo Zveze privatnih nameščencev v Ljubljani, na kateri bodo kandidirali samo nacionalno zavedni, agilni , naši stanovski tovariši. Dolžnost vsega nameščenstva kranjskega sreza je, da z osebno agitacijo pridobi za našo listo vse, ki hočejo dobro svojim in skupnim stanovskim interesom. Obenem naj z nasveti pomagajo tudi delavski nacionalni organizaciji — Narodni strokovni zvezi.
Naša parola in zahteva v Delavski zbornici bo, da dobimo samostojno nameščensko zbornico, ki bo zastopala naše interese in v kateri se bo naš denar vporabil v korist nas samih. Marksistično gospodarstvo, od katerega baš nameščenci, dasi plačajo S/s vseh prispevkov, nimajo niti najmanjše koristi, ker so se naši prispevki vporabljali v vse mogoče fonde in podpore in smo nameščenci imeli samo to dolžnost, da smo plačevali, odločno odklanjamo.
Da bomo dosegli v Delavski zbornici red, da bomo dosegli, da se naši prispevki vporabljajo samo
Navodila in pojasnila
Občinske volitve v dravski banovini se bodo vršile v nedeljo dne 15. oktobra t. 1. v okvirju novih občin, ki so formirane z uredbo o komasaciji dosedanjih občin. ,
Občinski odbori se volijo z občim, enakim, neposrednim in javnim glasovanjem za tri leta.
Volilno pravico ima vsak polnoletni državljan, ki je v posesti častnih pravic in biva v dotični občini najmanj šest mesecev ter je vpisan v volilni imenik.
Za občinskega odbornika more biti izvoljen oni član občine, ki ima volilno pravico po zakonu o volilnih imenikih in ki je izpolnil 25 let ter od izvolitve ni izključen. Član občine je oni, ki ima v dotični občini domovinsko pravico.
pred Narodnim domom šole in kranjsko meščanstvo, da pozdravi brate s severa. Pred spomenikom kralja Petra so se razvrstile šole z učitelji in profesorji ter zastopniki oblastev z dr. Ogrinom na čelu.
Ko so okrog 16. izstopili iz avtomobilov prisrčno pozdravljeni narodni poslanci in senatorji Poljske v družbi naših senatorjev in poslancev, jim je kranjska godba zaigrala v pozdrav koračnico. Pred spomenikom je goste z izbranimi besedami pozdravil župan g. Ciril Pire, mladinski pevski zbor pa je pod vodstvom g. Završnika zapel poljsko in našo državno himno. Nato je dijakinja Lota Horakova nagovorila goste z dobrodošlico v slovenščini in poljščini ter jim izročila tri šopke nageljev.
Za pozdrave se je zahvalil poslanec Feliks Gwizolz, nakar je gimnazijski pevski zbor pod vodstvom g. Švikavšiča zapel poljsko narodno himno. Ob zvokih himne »Hej Slovani", ki jo je igrala godba in navdušenim vzklikanjem mladine ter meščanstva so se gostje odpeljali dalje proti Bledu, ki jim je pripravil sijajen sprejem. V sredo zjutraj pa so se poljski parlamentarci vrnili z Bleda preko Ljubljane v svojo domovino.
Prvi poset poljskih parlamentarcev bo brezdvoma mnogo pripomogel k ožjemu sodelovanju obeh slovanskih narodov in s tem k boljši bodočnosti vseh Slovanov.
Nameščenke!
in edino za nameščenske namene, so dolžni vsi nameščenci voliti 22. oktobra listo Zveze privatnih nameščencev v Ljubljani.
Pojasnila: Volišča v ki anjskem srezu so :
1. za sodni okoliš Kranj (občine: Kranj, Smlednik, Šenčur, Hrastje, Sv. Jošt, Mavčiče, Naklo, Stražišče, Voglje in Cerklje) v Kranju in sicer za nameščence (ke) pri delodajalcih, katerih začetne črke se pričenjajo z A do vštevši K v Gimnaziji, od L do Ž v šoli na Pungradu.
2. Volišče Kokra za občine Preddvor in Jezersko.
3. Volišče Tržič za sodni okoliš Tržič.
4. Volišče Škofja Loka za sresko izpostavo Škofja Loka.
Pismeno glasovanje v našem srezu ni določeno. Smejo pa nameščenci, ki so oddaljeni 5 km od volišča, zahtevati najpozneje do 21. oktobra pismeno glasovnico, katero potem pošljejo glavnemu volilnemu odboru v Ljubljano, vendar priporočamo, da se na-meščenstvo glasovanja osebno udeleži na volišču, h kateremu pripada.
Točnejša navodila in informacije daje pripravljalni odbor za ustanovitev „Društva zasebnih in avtonomnih nameščencev za srez Kranj v Kranju" (L č. tajnik g. Zmago Kožman).
k občinskim volitvam.
Kdo ne more biti izvoljen?
1. občinski uslužbenci, dokler so v aktivni službi;
2. uradniki tistih oblastev, ki neposredno nadzorujejo občine;
3. tisti, ki so z občino v pravdi, dokler se pravda ne dovrši;
4. občinski dobavitelji, podjetniki občinskih del in zakupniki občinske imovine ter dohodkov;
5. tisti, ki morajo položiti račun o upravljanju občinske imovine ali b upravljanju kakega občinskega zavoda ali o kakem poslu, ki ga jim je občina poverile, dokler tega ne store;
6. oni, ki brez upravičenega razloga niso sprejeli odborniške dolžnosti ob poslednjih volitvah;
Stran 2.
TRIGLAV"
Štev. 13,
Janko Ste fe.
Za narod in državo.
(Konec,)
7. oni, ki stalno uživajo podporo ali so vzdrževani iz občinskih ali drugih javnih sredstev, razen državnih;
8. oni, ki so s predsednikom (županom) ali člani občinske uprave v krvnem sorodstvu do vštetega četrtega kolena ali v svaštvu do vštetega drugega kolena.
Poleg tega po zakonu o volilnih imenikih ne morejo kandidirati oni, ki začasno ali stalno nimajo volilne pravice in to iz razlogov:
1. če so obsojeni na robijo (temnico), dokler se ne vrnejo v pravice;
2. če so obsojeni na izgubo častnih pravic, za čas, dokler traja ta kazen;
3. če so v stečaju (konkurzu) ;
4. če so pod skrbstvom (kuratelo);
5. če so obsojeni na izgubo volilne pravice zaradi volilnih kaznivih dejanj.
Dalje ne morejo biti na prvih šest mest kandidatne liste postavljene one osebe, ki ne govorijo in ne pišejo službenega jezika, osebe! ki so v državni ali samoupravni službi in duhovniki.
Sestavljanje kandidatnih list. Pri sestavljanju kandidatnih list je zlasti paziti na to, da kandidatje sami ne smejo biti podpisniki liste, pač pa morajo kandidatje podpisati izjavo, s katero pristajajo na kandidaturo. Kandidatno listo mora podpisati v občinah do 1000 prebivalcev 20, do 4000 prebivalcev 40, čez 4000 prebivalcev pa 60 predlagateljev. — Predlagatelj sme podpisati samo eno kandidatno listo, ker bi bil sicer njegov podpis na drugi listi neveljaven. Glede kandidature na večih listah pa zakon ni dovolj jasen in zakonito to ni prepovedano. Če kandidira kdo na dveh kandidatnih listah, ki so podpisane od različnih predlagateljev, je smatrati kandidatno listo kot pravilno.
Datum na kandidatnih listah. Po predpisu § 37. občinskega zakona mora biti na kandidatni listi tudi datum in kraj izdaje, kakor to pred\ideva obrazec kandidatne liste, objavljen v Službenem listu kr. banske uprave z dne 12. t. m. Zato je vstaviti v prostor med »predstavniki* liste in »predlagatelji" na kandidatni listi tudi kraj in datum izdaje.
Ali smejo kandidirati bivši odborniki, ki so bili razrešeni? Odborniki, ki so bili razrešeni smejo kandidirati, ako imajo druče pogoje § 28. zakona o občinah.
Ali smejo kandidirati živinozdravniki in okrožni zdravniki ter občinski blagajniki? Živi-nozdravniki in okrožni zdravniki smejo kandidirati za občinske odbornike, občinski blagajniki pa le tedaj, če so položili predhodno obračun o upravljanju občinske imovine za lanskoletno proračunsko dobo občine.
Ali se sme volilcu obetati darilo oz. mesto v javni ali zasebni službi? § 73. zakona o volilnih imenikih se glasi: »Kdor da ali obeta volilcu darilo ali mu ponudi ali obeta mesto v javni ali zasebni službi, da ga zavede, da podpiše kandidatno listo ali jo ne podpiše, ali da že dani podpis nanjo prekliče, ali da za izvestno kandidatno listo glasuje ali ne glasuje, se kaznuje z zaporom do enega leta in v denarju od 30 do 500 dinarjev. Prav tako se kaznuje tudi volilec, ki sprejme darilo ali si ga da obljubiti.
Tone Stražar:
Maščevanje.
Povest iz trpljenja naših pradedov.
O gradovi, stari domovi mogočnih brezbočnih samosilnikov — prah, razvalina bo iz vas; na nič vam bo prišla vsa vaša moč in slava — le klelev v pravljici bo vedela za vas in pusta gadovina bo ondot .... (Odlomek iz knjige »Beli menihi*),
Leto za letom razpada nekdaj tako mogočni strmonski grad. Po njegovih, s srebotovino obrašče-nih zidovih se v vročem poletnem času plazijo strupene kače.
Pred leti sem si ogledal te razvaline. Sedel sem na kamen v hladni senci in razmišljal o trpljenju naših dedov, ubogih tlačanov, ki jim ni bilo dano, da bi učakali vstajenja dan. Ko sem mislil oditi, pride k meni sivolasi možakar. Vprašal sem ga, če ve kaj o življenju nekdanjih graščakov. Zvedel sem več, kot sem se nadejal.
Pred tristo leti so zahribške tlačanke žele pšenico na grajski njivi. Zvečer sta prišla mimo graščak in njegov oskrbnik Fric. S strahom in trepetom so tlačanke. pozdravljale te dva okrutneža. Že sta mislila oditi, ko ugleda graščak brhko Zlatarjevo Miciko. Kar
Učitelji naroda morajo biti vsi politiki, znanstveniki in vsrkdo, ki vodi narod, ki ima vpliv na njegovo dušo, ga uči in vzgaja. Vsakdo izmed teh mora biti vodnik ljudshu in vzor narodnjaka ter zavedni pristaš jugoslovenske misli. Vprašanje pa je, če so ti res taki, kot bi morali biti; ali so res delavci za ju-goslovenski preporod in da po njih zgledih delajo tudi ostali. Tu obftanemo pri neprijetnih mislih. Zakaj? Upoštevati moramo dve sili, ki sta potrebni za vzgojo narodne in državne zavesti: državno in javno uslužbenstvo ter ves ostali narod. Prvi so plačani, da delajo za javni in državni dobrobit, a druge se mora vzgojili v narodnem in državnem mišljenju, ker šele oboji skupaj tvorijo državo.
Državno uredništvo in uslužbenstvo je takorekoč učitelj ostalemu narodu in kakršen je on, tak je tudi narod. Država je rednica in zato mora biti v slednjem uslužbencu stalna zavest, da je dolžan državi vse, da mora delati za njen prospeh in ta je edino v veliki in močni Jugoslaviji, katero bomo dosegli edino z narodno in državno zavestjo. Vsakdo izmed teh mora biti torej pristaš nacionalizma in državo-ljubja. Tu ni nobene druge poti. Ne strankarska načela, ne osebni in zasebni vplivi, temveč edino načelo jugoslovenske zavesti mora biti cilj uslužbenstva. Sele potem bomo lahko vzgojili narod v tem duhu.
Otvoritev brezplačnega ambulatoria za bolne na pljučih na Golniku. Dne 15. t. m. smo otvorili na Golniku brezplačni ambulatorij za siromašne prebivalce kranjskega okraja. V ambulatoriju se bodo bolniki, ki bolehajo na pljučih brezplačno preiskali in — v kolikor je to ambulatno mogoče — tudi zdravili.
Ambulatorij posluje izključno le ob sredah in
ob sodotah od 10. do 12. dop.
Sprejemali se bodo v ambulatorij samo oni prebivalci kranjskega okraja, ki bolehajo na pljučih in nimajo nikakih sredstev za preiskavo in zdravljenje. Zdravila se bodo dala, — ker so sredstva omejena,
— le izjemoma najbolj potrebnim.
Vsak, ki hoče biti pregledan, naj prinese seboj
ubožni list svoje občine. Člani bolniških blagajn
se bodo sprejemali samo izjemoma, če prinesejo
potrdilo svojega zdravnika, da on preiskavo želi.
Brez ubožnega lista ozir. potrdila zdravnika naj nihče
ne hodi na Golnik. Ravnotako se nikakor ne morejo
povrniti stroški za vožnjo na Golnik in nazaj.
Ker je pričakovati, da se bodo ljudje v velikem številu posluževali nove ustanove, že danes opozarjam, da je ambulatorij namenjen izključno le za siromašne bolnike, ki bolehajo na pljučih. Drugim se ne more nuditi brezplačna preiskava. Razen ob sredah in sobotah dopoldne ambolatorij ne posluje.
Vsem upokojencem v vednost. Vsi državni upokojenci, njih vdove in sirote se opozarjajo, da morajo po pravilniku o delu odsekov računovodstva pri finančnih direkcijah predložiti prijave za prejem dra-ginjskih doklad na predpisanih obrazcih pristojni fi-
nagledati se je ni mogel. Stopil je oskrbniku, mu nekaj pošepetal na uho in šel. Oskrbnik Fric pa je stopil k Miciki: „Ti dekle, gospod so ukazali, da prideš zvečer v grad!"
Potrta Micika ni mogla več žeti pšenice, saj ji je bilo dobro znano, zakaj ji veleva njen okrutni gospodar, da se mora zgiasiti pri njem v gradu. — Tovarišice so jo tolažile, kakor so vedele in znale. In ko so se zvečer poslavljale, je segla vsem v roke, zajokala in rekla: »To vam povem, ako se mi kaj hudega zgodi v gradu — se bo za vse to maščeval moj zvesti Florjan".
Rebrščakov Florjan je bil namreč Micikln ženin. Prav vse so imeli že domenjeno. Tudi dan poroke.
Šele tretji dan po tem usodnem večeru se je Zlatarjeva Micika vrnila iz strmonskega gradu. Ni bila več ona nekdanja, vedno vesela deklica. Prepadlih lic, razmršenlh las in solznih oči je prišla domov. Vsi domači, posebno njen fant, so od srda stiskali pesti. »Ti prokletnik, ki si uničil vso mojo srečo, maščeval se bom na teboj!*, je siknil Florjan.
Še predno bi se imel roditi otrok nesrečni Zlatarjev! Miciki, je umrla. Rebrščakov Florjan pa je izginil neznano kam. Po petih letih se je v poznem jesenskem večeru zglasila na strmonskem gradu mala četica. Predstavili so se graščaku kot odposlanci iz oddaljenega gradu, ki potujejo po deželi in zbirajo vojake zoper divje Turke.
In do tega bo moralo prit;. Nočem navajati primerov. Cas in potreba ohranitve velikih jugoslovenskih idealov bo to prinesel. Poglejmo samo v glpvne tvorbe narodne vzgoje, v nacionalne organizacije. Ali je v enem izmed teh včlanjeno vse državno in javno usluž benstvo? Ali izpoveduje ves ta aparat vedno in povsod nacionalna načela? Dvomim. Glavni pogoj m uresničenje jugoslovenskih načel pa je ravno zavedno, zvesto, z nacionalno in državno zavestjo prežeto uredništvo in uslužbenstvo. Ko bodo postavljeni ti stebri, potem bo tudi narod tak. Dokler pa tega ni, moremo to tem manj zahlevati od kmeta in delavca. Vzgojiti prvega a drugi bo potem prvim enak, če ne boljši. Kolikokrat se čuje »Pristopite v to in ono narodna organizacijo", a dobite resničen odgovor: »Saj še tisti niso, ki bi morali biti!"
Ne smemo pa smatrati državnega in javnega uslužbenca za hlapca. Vsi smo enaki, vsi smo državljani kraljevine Jugoslavije, vsi nosimo bremena, vsi moramo živeti od kmeta do uradnika, a vsi smo dolžni delati za eno skupno silo — za eno Jugoslavijo.
Vzgoja jugoslovensko mislečega uslužbenstva je pogoj narodno in državno zavednega naroda. Naši uslužbenci morajo biti cvet jugoslovenstva, steber države in nosilci naše sedanjosti in bodočnosti. Z njimi pa bo stopal v isti vrsti ves ostali narod.
nančni direkciji dvakrat na leto. Letošnji drugi termin je 10. oktober. Najkasneje do tega dne morajo biti prijave vložene. Spomladi je poslala finančna direkcija vsem drž. upokojencem itd., ki prejemajo dra-ginjske doklade, po dva izvoda s poukom na posebni rdeči poli. Opozarjamo na ta pouk kakor tudi na navodila, tiskana na drugi strani vsake prijave. V pouku navedenih dokumentov ni treba vnovič prilagati, če so> bili že predloženi oz. je to potrebno le ob izpremem-bah, ki vplivajo na pravico do priznanja višje osebne kakor tudi rodbinske draginjske dokladi. (Za novega člana rodbine, preselitev iz nižjega v višji drag. razred, poroka itd.) Kdor potrebuje iz tega ali onega vzroku za oktobrski termin tiskovine, naj jih ne naroča pri finančni direkciji, ki jih nima na zalogi, temveč v trafikah po vseh večjih krajih. Cena 1 Din za izvod.
Prostov. gasilno društvo Godešič pri Sk. Loki priredi v nedeljo, dne 1. oktobra Vinsko trgatev v gasilskih prostorih. K obilni udeležbi vabi odbor.
Iz Kranja.
Občinska seja. V soboto, dne 16. t. m. se je vršila v mestni posvetovalnici občinska seja z običaj nim dnevnim redom. G. župan Ciril Pire se je najprej v toplih besedah spominjal umrlega občinskega svetovalca g. Frana Tavzesa. Odborniki so njegov spominski govor poslušali stoje.
Po odobritvi zapisnika je g. župan prečital naznanila županstva. Omenil je tud', da se peljejo v
Graščak jih je seveda gostoljubno sprejel. Spoznal pa ni njih vodnika, Rebrščakovega Florjana, ki je bil poglavar roparske čete.... V grad je prišel le s tremi svojimi tovariši. V gozdu pa je čakala njegova zvesta četa na dano znamenje....
Nekako ob polnoči, ko so se najbolje zabavali, se je Florjan odstranil od vesele družbe na grajsko dvorišče in zapiskal na piščalko.
V par minutah so prihiteli na dvorišče njegovi oboroženi tovariši, ki so z njim vred hiteli v grajsko sobano. Graščak je kar odrevenei od strahu, ko je spregovoril Florjan: »Sedaj se maščujem nad teboj, ti prokletnik! Kdo sem? Rebrščakov Florjan! Ali sedaj veš? TI si uničil mojo Miciko — vso mojo srečo — Sedaj je tudi za tebe prišla ura maščevanja I Ožbe, ubij tega prokletnika! Ni vreden, da ga nosi zemlja!"
Ko je Ožbe izvršil poglavarjev ukaz, so ostali oplenili grad in ga zažgali.
Ob pogorišču so se zbrali vsi zahribški vaščani, med katere je Florjan razdelil polovico ugrabljenega plena. Ob slovesu jim je dejal: »Dragi moji! Jaz odhajam zopet med svoje ljudi. Maščeval sem se in povem vam, da bo prišel dan, ko ne boste več tla-čani. Naš Matija Gubec ni zastonj umrl mučeniške smrti. Za »staro pravdo" je žrtvoval svoje življenje!"
Te besede Florjanove so se v celoti izpopolnile šele koncem 1. 1918., ko je razlilo sonce svobode svoje zlate žarke po naši lepi domovini.
Tedenske novice.
Štev. 13.
»TRIGLAV"
Stran 3.
torek skozi Kranj poljski parlamentarci, katere bo v zvezdi pozdravil on v imenu občine. Sprejema se, udeleže vse kranske šole, hišne posestnike pa bo županstvo pozvalo, da razobesijo zastave.
Prošnji dr. Suhodolnika glede zvišanja kupnine njegovega zemljišča se ni ugodilo in sklenilo, da kupi občina svet po dogovorjeni ceni Din 20'— za m! brez kakršnekoli pripombe.
V reklamacijski odsek je bil mesto pokojnega g. Tavzesa izvoljen dr. Stanko Sajovic. Ko sta bila na predlog policijskega odseka sprejeta v domovinsko zvezo občine Kranj gg. Ing. Oskar Gros in dr. Igo Silar, je župan zaključil sejo.
ŠOLSKE KNJIGE
za vse vrste šol in šolske potrebščine dobite najceneie o knjigarni
„SAVA" V KRANJU
Edina zaloga monopolnih zvezkov za G    o     r     e     n    i     s    k o.
Širši sestanek zasebnih nameščencev v Kranju. Pripravljalni odbor za ustanovitev društva zasebnih in avtonomnih nameščencev sklicuje za torek, dne 26. t. m. ob 20. uri v gostilni »Pri Peterčku" širši sestanek na katerem se bo razpravljalo o občnem zboru in stanovskih zadevah. Vabijo se vsi nameščenci in nameščenke ne samo iz Kranja ampak tudi iz drugih krajev.
Pri nabiranju drv bi skoraj utonila. Revnejši ljudje v okolici Kranja se že zdaj preskrbujejo z drvmi za zimo s tem, da nabirajo suhljad po gozdovih pa tudi ob bregovih Save, ki ob večjem deževju naplavlja dračje, deske in tudi kak večji hlod. Prete-•čeno sredo dopoldne je delavčeva žena R. Z. iz Struževega nabirala drva na levem bregu Save nad železniškim mostom. S seboj je imela tudi štiriletnega sinčka. Ker je na nasprotnem bregu opazila precej debelo bruno, je skušala prebresti precej narastlo Savo. Sredi struge pa jo je voda spodnesla in je izginila v valovih. Na obupne klice fantka so prihiteli prebivalci iz sosednjih vil, katerim se je posrečilo že onesveščeno ženo rešiti tik nad mostom. Po dolgem trudu so jo obudili k zavesti in prenesli na dom, kjer ji je nudil prvo pomoč poklicani zdravnik dr. Bežek.
Skupno združenje obrtnikov v Kranju obvešča svoje člane, da se vrše pomočniški izpiti v mesecu oktobru. Prijave je poslati najkasneje do 1. oktobra t. 1. združenju.
Združeni obrtniki Kranja in okolice priredijo Obrtno razstavo v Majdičevem mlinu v Kranju v času od 1. do 9. oktobra t. 1. Razstava se vrši pod častnim predsedstvom preblagorodnega gospoda dr. Fran Ogrina, vladnega svetnika in sreskega načelnika v Kranju. Ker se v Kranju kaj podobnega že dolgo vrsto let ni vršilo, je to za mesto Kranj in Gorenjsko nekaj izrednega. Zato opozarjamo že danes vse, ki se za napredek domače obrti zanimajo, na ta obrtniški praznik in jih prosimo, da z obilnim posetom nagradijo ta vse hvale vreden korak naših obrtnikov.
Francoski tečaji. Krožek prijateljev Francije v Kranju bo pričel s 1. oktobrom t. 1. spet redne irancoske tečaje. Vršil so bo kakor lani začetni, nadaljevalni in konverzacijski tečaj. Podrobnosti so razvidne iz oglasov po izložbah.
Iz Tržiča.
Koroški pevci iz Borovelj v Tržiču. V soboto, 23. sept. t.1., bo pozdravil naš Tržič v svoji sredi prvič rojake in pevce iz Borovelj, ki napravijo dvodnevno pevsko turnejo po Jugoslaviji s koncertoma v Tržiču in v Škofji Loki. Ogledali si bodo tudi Ljubljano in nastopili v ljubljanskem radiu. Turnejo aranžira Klub koroških Slovencev v Ljubljani, za sprejem v Tržiču pa poskrbi mestno županstvo in vsa tržiška društva. Bratje pevci se pripeljejo v Tržič preko Ljubelja z avtobusom točno ob 17. uri. Slovesen sprejem bo pred cerkvijo sv. Andreja na Glavnem trgu. Tu jih bo pozdravil mestni župan, tržiški pevci zapojo pozdravno himno, godba zaigra koračnico in gostje si bodo potem ogledali tržiško mesto. Mestna občina jim preskrbi večerjo v hotelu Lončar, točno ob 8. uri bo koncert v »Našem domu".
Za občinske volitve vlada veliko zanimanje. Kolikor moremo položaj danes presoditi, bosta vloženi dve listi. Krajevna organizacija JNS vloži svojo
listo z nosilcem g. Globočnikom Francem, sedanjim županom mestne občine in njegovim namestnikom g. banskim svetnikom Snojem Hinkom, ki je v občinskem oboru kot podžupan že polnih dvanajst let. Ta lista združuje v najlepši harmoniji gospodarske in delavske kroge, na njej so zastopani vsi poklici in vse obrti in zato bo tržičanom v vsakem pogledu simpatična. Drugo listo vlože pristaši bivše SLS, ki so se zvezali z ekstremnim delom socijalistov. Pristaši obeh list razvijajo prav živahno agitacijo od moža do moža, volilnih sestankov ali shodov pa še ni bilo. O tem, čegava bo zmaga, ni govora, zakaj vzorno občinsko gospodarstvo, ki ga Je očitovala dosedanja občinska uprava že polnih dvanast let, dviga zaupanje volilcev izza dneva v dan.
Čuden zastopnik brezposelnosti. V neko tržiško družino je stopil brezposeln, ki je prosil za kako delo. Gospa je ravno nadzirala skladanje drv v drvarnico, pa je dejala, da lahko prime za delo, ki bo v dveh urah opravljeno. Za to delo je ponudila prosilcu vnaprej 10 Din in večerjo. Toda dela željan revež, je zavrnil gospo, da za 10 Din on dve uri ne bo delal, da gre rajši v senco ležat, nakar je odšel, preje je pa gospo še ozmerjal. Taki brezposelni gotovo ne dvigajo pri ljudeh dobrodelnosti, narobe kažejo, da je brezposelnost samo izgovor za delomržneže, da se lažje potikajo po svetu in žive na račun delovnih ljudi. Take postopače bi moralo sodišče zasledovati in jim prisoditi potrebno kazen.
Iz Kamne Gorice.
Zgodovinski in krajevni podatki.
Moje popisovanje iz Kamne Gorice bi bilo po-mankljivo, če bi poleg pridnih žebljarjev ne omenil še drugih stanov, ki so v tem kraju.
Leta 1922 je mladi, idealni g. Ivan Vari začel pletilsko obrt. V njegovem obratu je bilo zaposlenih do nedavnega čez 30 domačih dekltt. Le žal, da je »kriza" neusmiljeno posegla tudi v to tako dobro in za vaščane koristno podjetje.
Oče g. Iv. Varla p. d. »Tuzk" je tudi največji čebelar v tem kraju, saj ima več desetin panjev čebel. Še vedno krepki očanec nosi med dostikrat okrog na prodaj. Kdor se torej oglasi v Kamni Gorici, pa se mu zaželi strdi, naj se oglasi kar na domu tega očanca. Ne bo mu žal I
Posebno dobrodušen pa, tudi dobrega srca v Kamni Gorici je znani mesar g. Viktor Hrovat. O tem so najbolje prepričani razni siromaki. Naj Bog ohrani vedno veselega Viktorja še mnogo let!
V bližini lepe kamnogoriške ljud. šole je tudi zares priljubljen kmečki dom staroste »Sokola" g. Alojzija Sušteršiča. Že zunanjost priča, da je lastnik umen gospodar, ki je črpal svoje znanje na znani kmetijski šoli na Grmu poleg Novega mesta. Ta naš vedno neustrašeni in odkriti pristaš Lojz, je pred par leti postavil ob potoku Lipnici moderno žago.
Sleherni tujec izletnik, ki zaide v Kamno Gorico, ne bo trpel ne žeje, ne gladu, saj so v vasi štiri dobre gostilne: Bajželnova takoj ob pričetku vasi, starodavna Kapusova, pri znanem »vaškem parku" ali — placu, kot pravijo šaljivo vaščani, je gostilna pri »Boterci" in malo dalje moderni »Pension — Jelovca", kjer postreže g. Rok bogatemu ali preprostemu. Še več, če zaide ubogi popotnik tod mimo, dobi okrepčilo za »Bog plačaj".
Poleg teh obrtov je v Kamni Gorici še vedno veseli ključavničar g. Šparovec, ki dela lično, trpežno in po zmernih cenah, pod cerkvijo pa podjetni če-vlarski mojster Školar, ki izdeluje trpežne čevlje.
Umrli g. dr. Toman je zapustil tudi trajni spomin vsem ubogim kamnogoričanom. Na hribčku, preko katerega drži pešpot v Radovljico, je že pred več kot 50-leti kupil hišo za onemogle vaščane. Vaščani pravijo tej ubožni hiši »špital". Na klopi pred »špi-talom" posedajo v toplem poletnem času stari vaščani in se spominjajo onih zlatih časov, ko domači žebljar-ski obrti ni delala konkurence moderna tehnika in je vladalo blagostanje v sleherni hiši. — T. Stražar.
Z Jesenic.
Tatvine so od začetka poletja tako pogoste, kot na Jesenicah do sedaj le redko. Najprvo ponesrečen vlom pri Vilmanu na Savi. Nato tatvina v Cuferjevem kopališču in pozneje v trgovini Klabus. Od petka na soboto ponoči v pretečenem tednu pa je bil izvršen nadvse predrzen vlom poklicnih svedrovcev zopet v trgovino Klabus v najprometnejšem delu Gosposvet-ske ceste ter istodobno v Glavno zalogo tobaka. V glavni zalogi tobaka so poleg manjše količine cigaret odnesli iz blagajne tatovi le 1500 Din v gotovini, zato so pa obilnejše oplenili blagajno trgovca Kla-
busa. Po sledovih vloma se je dalo sklepati, da so tatvino izvršili izvežbani uzmoviči, opremljeni z najmodernejšim orodjem. Pri glavnih vratih so razbili steklo levega krila, da so za komoden vstop lahko sneli steklo desnega krila vrat. Za dobro razsvetljavo so si provizorično in strokovnjaško napeljali elektriko iz veže v skladišče, katero so odprli na ta način, da so izžagali celo ključavnico iz vrat, katero z vitrihi niso mogli odpreti. 430 kg težko blagajno so odmaknili ter jo navrtali s pomočjo »svinjske noge" tako, da so lahko segli v oba tresorja naenkrat. Poleg kovanega denarja so odnesli vso gotovino v papirju v znesku preko 10.000'— Din. Orožništvo je šlo takoj na delo, da izsledi nevarne lopove. Toda še predno so mogli priti količkaj na sled, že je bila izvršena nova tatvina v noči od ponedeljka na torek v Krekovem domu. Tu do denarja niso prišli, odnesli so pa precej cigaret in jestvin. Razne okolnosti mečejo sum na bivšega elektromehaniha P. in njegovo kompanijo, ki se baje skriva nekje v hribih. Upamo, da bodo tatovi skoro v rokah pravice.
Volitve. Vedno bližje smo 15. oktobru, dnevu občinskih volitev. Pravijo, da bodo tri liste. Prva vodilna JNS, druga gospodarska in tretja socialna lista. Če stavimo za primer izide prejšnih občinskih volitev, ki so se vršile strogo na politični podlagi, tedaj bi lahko sklepali, da bo zmagala gospodarska lista, kajti jo sestavljajo možje, ki imajo za seboj vse somišljenike bivše SLS. Ta sklep bi utegnil držati, da se v teku časa naši volilci niso dokaj spremenili in mnogi tudi temeljito preorijentirali. Zato smo lahko sigurni, da bo izid občinskih volitev tak, kakršnega si edino moremo želeti vsi, ki smo siti političnih preganjanj, vsi, ki si želimo ne samo dobrih gospodarjev na krmilu, temveč tudi resnično socijalno čutečih in neoporečno vseskozi s pravo jugoslovensko mislijo prežetih voditeljev naše velike občine.
Jesenice so industrijski kraj, Jesenice so mesto z znatnim številom državnih uslužbencev, imajo dokaj kmetovalcev v okolici, ki pripadajo občini, imajo pa tudi močno število meščanskega prebivalstva, katerega tvorijo pridobitniki vseh vrst. Zato rabimo župana, ki pozna naš kraj, ki pozna vse dobre in slabe strani našega prebivalstva, ki pozna vse hibe dosedanjega vodstva občine in ki ume globoko v blato zavožen voz izvleči na trden teren. Da, takih odbornikov in takega župana rabi naša občina!
Nov šef žel. stanice. Te dni je predal posle šefa jeseniške postaje g. Lambert Budan novemu šefu g. Majerju, dosedanjemu šefu stanice Bled. G. svetnik Budan je vodil našo obmejno postajo od leta 1918 skoro nepretrgoma do danes. Bil je šef, kakršnih po reprezentativnosti, energičnem nastopu, po strogosti in veliki sposobnosti poznamo le malo. Sedaj je premeščen k direkciji drž. žel. v Ljubljani. Na novem službenem mestu mu želimo, da odmerjeno dobo aktivne službe prebije zdrav, čil in zadovoljen ter se tak povrne zopet v naš gorenjski kot.
Iz Selške doline.
Nacijonalno-prosvetna društva v dolini. Najvažnejšo nalogo tako na prosvetnem kakor tudi na telesno-vzgojnem polju vrše sokolska društva. V dolini imamo sokolsko društvo v Železnikih, ki ima prav lep lastni dom s prostorno telovadnico in gledališkim odrom. Sokolsko društvo v Dražgošah je »pripelo" svoje gnezdo pod sive jelovške stene. Res pravi sokol! Tretje sokolsko društvo ima svoje gnezdeče v Selcih. Zal to društvo nima lastne strehe, temveč domuje v prostorih, ki jih daje brezplačno na razpolago Sokolstvu od davnaj naklonjena Tavčarjeva hiša. V tem malem gnezdecu vzgaja svoje mladiče selški Sokol. Ker so prostori neprimerni za telovadnico, se mora omejiti v zimskem času le na vežbo prosti vaj, orodno telovadbo pa vežba le v letnih mesecih na prostem. Veliko prosvetno-vzgojno delo pa vrši društveni prosvetni odsek. Ima lastni mešani pevski zbor, družino res odličnih igralcev, ki se ne vstra-šijo najtežjih dramatskih del, dobro organizirane debatne večere in za letošnjo zimo pripravlja članstvu tudi dramatski tečaj. V avgustu je priredilo društvo javni nastop na Češnjici. Sodelovali sta tudi sosednji društvi iz Železnikov in Šk. Loke. Nastop je pokazal prav lep uspeh; kajti dosegel je svoj glavni namen, da se ponese sokolska ideja v sleherno našo vasico. Tako agilno društvo pač zasluži upoštevanja od strani domačinov in to onih, ki se ponosno tolčejo na prsi češ, da so Selčani, a obrnejo hrbet, ko je treba domačemu društvu gmotno pomagati. Le košček zemljišča bi bilo treba in pogumni selški Sokol bi si začel graditi tako potrebno lastno streho. Kje ste ponosni Selčani? Ali res ni na vaši zemlji mesta za malo sokolsko gnezdeče?
Stran 4.
.TRIGLAV"
Stev 13.
% Drugi nosilec prosvete so Bralna društva, ki so bila v času našega suženjstva žarišče slovenske kulture. Z ozirom na novoustanovljena društva so zdaj svoje delo omejila na narodne knjižnice. Kako važno izobraževalno nalogo najširših plasti naroda vrše še sedaj ta društva, more presoditi le tisti, ki zna ceniti pomen slovenske knjige za našega kmeta. Vendar so ta društva prišla v težkoče, ker si z malenkostnimi prispevki od čitateljev ne morejo nabavljati sproti vseh knjižnih novosti in knjižnice tako zastarevajo. Ali niso prav tu poklicane merodajne prosvetne oblasti, da z gmotnimi podporami tem knjižnicam poskrbe, da naša lepa slovenska knjiga domuje v sleherni vaški koči? Učimo se tu od drugih narodov, ki žrtvujejo kljub težki krizi milijone in milijone, ne samo za topove, ampak tudi za izobrazbo svojega naroda!
(Dalje prihodnjič.)
Iz Tuhinjske doline.
Iz Zg. Tuhinja. V torek zvečer je v pijanosti obstrelil Franc Hribar, posestnik v Malem Hribu svojega brata Poldeta. Strel iz karabinke mu je šel skozi glavo, da so ga takoj morali prepeljati v ljubljansko bolnico. Njegovo stanje je precej resno. Vzrok težke nesreče še ni točno znan. Ljudje pripovedujejo, da sta se v gostilni pri »Videku" sprla radi neke malenkosti. Franc Hribar in Anton Balok, posestnika v
Malem Hribu. Ker je Hribar nagle jeze, je zagrozil Baloku, da bo vse Naukežke (tako se pravi po domače pri Baloku) postrelil. Balok se ni hotel z njim prepirati in je odšel domov. Pravtako je tudi Hribar šel proti domu. Tam je vzel karabinko in šel nad Baloka na njegov dom. Balokovi in Hribarjeva žena so se bali nesreče in so pričeli vpiti. Ponesrečeni Polde je čul, kaj namerava njegov brat, pa je hitel, da ga pomiri in prepreči nesrečo. Franc Hribar pa v svoji zmešani glavi ni vedel kdo prihaja, nakar je sprožil in tako nesrečno zadel svojega brata. Tako se pripoveduje. Kaj je na tem resnice, se bo dognalo pri preiskavi. Glavni krivec je pač alkohol.
Iz Češnjic. Z novo uredbo o združitvi občin je naša občina, ki je stara nad 120 let, prenehala eksistirati. Nekaterim to kar ne gre v glavo in vendar je resnica. Za enkrat bomo spadali pod Blagovico. Ne more se danes reči, koliko je to za nas dobro, a eno je gotovo, da bosta obe občini lažje zmagovali svoja bremena nego ena sama, zlasti tako majhna občina, kot je naša. Izprva so nas nameravali skupno z Blagovico podvreči Lukovici. Toda naš odbor in odbor občine Blagovica je izposlovala na merodaj-nem mestu, da so nas pustili same. Obljubili smo, da se bomo dobro držali, zato moramo svojo obljubo tudi izpolniti ter na dan volitev glasovati za tisto listo, ki bo najbolj upoštevala ljudsko voljo in med nami širila našo narodno zavest v smislu 6. januarja.
SOCIALNA POLITIKA. Nameščencem kranjskega sreza!
V Kranju se je osnoval pripravljalni odbor za ustanovitev »Drušlva zasebnih in avtonomnih nameščencev za srez Kranj v Kranju", ki je prevzel nalogo, da čimpreje izvede združitev vsega nameščenstva kranjskega sreza v strogo stanovski in nacionalni organizaciji. Namen društva bo, da združi vse zasebne in avtonomne nameščence, goji stanovsko zavednost, pospešuje in proučuje gospodarske in socialne razmere nameščencev, da zastopa skupne stanovske interese pred javnimi in javnopravnimi kor-poracijami in službodajavci, da skrbi za izobrazbo članstva, osnavlja podporne fonde za primer brezposelnosti itd.
Pravila društva so že odobrena in se bo vršil ustanovni občni zbor v soboto dne 30. septembra ob 20. uri v gostilni pri „Peterčku" v Kranju.
Zakaj je nameščenstvo kranjskega sreza sklenilo ustanovili samostojno organizacijo?
1. V Delavsko zbornico plačuje nameščenstvo kranjskega sreza ogromne tisočake, ki gredo v vse mogoče fonde in podpore, samo nameščenstvo kranjskega sreza od te ustanove ni imelo in nima nikekih koristi, ker ni bilo organizirano, ker ni imelo besede v tej ustanovi.
2. Pokojinski zavod ima milijonsko premoženje, ki je naloženo v vsemogočih podjetjih in ustanovah, zidajo se palače in stanovanjske hiše, vendar nimamo v tej ustanovi besede, ker nismo imeli nameščen-skega zastopstva. Le redki so med nami nameščenci, ki imajo od Pokojninskega zavoda delno korist, dasi prispeva kranjsko nameščenstvo letno stotisoče.
3. Bolniško zavarovanje je eno najvažnejših naših socialnih ustanov. Marsikateremu se pri dajatvah zgode krivice in to samo radi tega, ker nimamo pri bolniških zavarovanjih zastopstva.
4. V našem srezu je veliko število inozemskih zaposlencev kot »nenadomestljivih" v vsemogočih poslih, medtem ko naše nameščenstvo v lastni državi brezuspešno išče kruha.
5. Mnogo imamo stanovskih težav, zakonskih nedostatkov, ki potrebujejo temeljite revizije, mnogo je naših tovarišev brezposelnih, mnogo nezaščitenih. Temu se bo dalo odpomoči le v skupni, enotni organizaciji.
V organizaciji Je sila in moč. Le ona država je močna, ki ima dobro organizirane državljane, le on stan je upoštevan, ki je organiziran.
V kranjskem srezu imamo preko 600 privatnih nameščencev in nameščenk in ako bi bili vsi ti organizirani v enotnem, samostojnem društvu, bi predstavljali silo, ki bi bila vpoštevana povsod, ki bi sama soodločevala v nameščenskih uprašanjih, katera danes na našo škodo — vsled naše nezavednosti — rešujejo ljudje, ki, za naše težnje nimajo razumevanja.
Pripravljalni odbor agilno dela na tem, da ustanovi društvo nameščencev za kranjski srez. Zato po-
ziva vse nameščence in nameščenke, ki imajo stanovsko zavednost ter so nacionalnega prepričanja in ki hočejo delati v svoj dobrobit, da pristopijo v organizacijo, katera jim bo vedno nepristransko stala ob strani.
Dne 30. t. m. vsi privatni nameščenci na ustanovni občni zbor!
Pripravljalni odbor za ustanovitev »Društva zasebnih in avtonomnih nameščencev za srez Kranj v Kranju".
GOSPODARSTVO.
0'5%na taksa na plače uslužbencev.
Taks. zakon, ki je stopil v veljavo dne 23. IX, 1923 ne določa niti v tar. post. 33, niti v čl. 55 njegovega pravilnika, kdo naj vrši nadzor nad plačevanjem 0'50/o"ne takse, ki jo morajo plačevati uslužbenci denarnih zavodov, drugih korporacij in privatnih oseb.
Zato je Dravska finančna direkcija v Ljubljani z naredbo z dne 5. avgusta 1933 štev. 13.114/1—V odredila na osnovi § 19 zakona o organizaciji finančne uprave in v zvezi s čl. 43 zakona o taksah, da ima finančna kontrola vsa podjetja in privatnike opozoriti, da bodo odslej njeni organi nadzorovali povodom druge službe, če se ta taksa pobira ali ne. Obenem je direkcija izdala navodila, kadar uslužbenec ne podpiše seznamka o prejeli plači (pobotnica), lepi enostavno na en seznam za vse zneske (uslužbence), takso pa da je zahtevati za pet let nazaj (od avgusta 1929). Telesni delavci, dalje uslužbenci po trgovinah, restavracijah, te takse ne plačujejo razen, če bi izstavljali o prejeti plači posebno pobotnico.
Ker se bo z izvajanjem te naredbe moralo skoro pričeti, naj prizadeti to takso za označeni čas poberejo in uničijo na odrejenih seznamkih za vse v po-štev prihajajoče uslužbence.
SPORT.
Preteklo nedeljo je odigral Korotan na Rakeku svojo prvo jesensko prvenstveno tekmo in zmagal nad Javornikom z 8 :2 (5 :0). Javornik ima dovolj odporno moštvo, z dobrimi posamezniki, v celoti pa je premalo enotnosti. Zato gostom, ki so se odlikovali po lepi kombinaciji ter nadkriijevalt domačine tudi tehnično in taktično, ni moglo nuditi resnega odpora. — Resnejšemu nasprotniku pa gre Korotan v goste jutri, namreč na Jesenice, kjer igra svojo drugo prvenstveno tekmo proti Bratstvu in sicer v isti postavi, kot je igral proti Javorniku. Bratstvo je dokazalo, da je vsega upoštevanja vreden nasprotnik in da je vsako podcenjevanje lahko usodepolno. Jutri si stoji nasproti dvoje popolnoma enakovrednih moštev in prednost Bratstva, da igra na lastnem igrišču,
bodo belo-rdeči morali nadoknaditi z večjo požrtvovalnostjo. V predtekmi igrata obe rezervi prijateljsko tekmo. Prijatelje, ki bodo spremljali Korotan na Jesenice, pozivamo, da sicer krepko, vendar v dostojni obliki podpro naše fante v boju.
Prihodnjo nedeljo, dne 1. oktobra prekinja Korotan prvenstveno tekmovanje z oficijelno svojo prireditvijo športnega dne. Vsled pestrega sporeda v vseh panogah sporla obeta ta dan mnogo zanimivosti. Že na predvečer se vrši v table tenisu borba za prvenstvo Gorenjske, ki se je predvidoma udeleže vsa gorenjska mesta. V nedeljo igra nato poleg hazenske družine, ki se meri v prvenstveni tekmi s podsavez:-nim prvakom Ilirijo iz Ljubljane, tudi troje nogometnih moštev z zunanjimi gosti. V lahki atletiki bo posebno zanimiva kolesarska dirka na progi Kranj-Naklo-Križe-Golnik-Kokrica-Kranj in pa štafeta skozi mesto. Vso prireditev zaključi zvečer velika športna veselica v Nar. domu. Vse meščane brez razlike, kakor tudi okoličane, predvsem pa vse svoje številne športne prijatelje Korctan vljudno vabi, da v kar največjem številu poselijo te prireditve in ga podpro v njegovem resnem stremljenju dvigniti šport v našem, mestu na dostojno višino.
Da se delo posebno pri veselici primerno razdeli, vljudno prosi Korotan vse one članice in člane, ki bi bili voljni prevzeti na športni dan kako delo, da se čimprej javijo predsedniku g. Horvatu ali tajniku g- Ogorelcu.
Hazena. Hazenska družina Korotana je preteklo nedeljo v prvenstvu podlegla odlični družini Atene iz Ljubljane s 15 : 2. Naše mlade hazenašice so bile v polju enakovredne, pred golom pa je prišla v po-štev velika rutina renomiranih nasprotnic.
V liginem tekmovanju se je Slavija (S) našemu ligašu revanžirala in iz ogorčene borbe odnesla obe točki. Primorje je zaradi nekaterih napačnih odločitev sodnika vložilo na savez protest.
Za smeh in kratek čas.
Večja uganka.
Oče, ki pojasnjuje svojemu sinku valilni stroj: ,Ali ni čudno, kako zlezejo mlade piske iz jajčne
lupine
Sinko: »Veš papa, jaz bi raje vedel, kako pridejo noter".
Sredstvo za uspavanje.
»Kaj jemljete proti nespanju?"
»Na vsaki dve uri izpijem en liter pikerčana"„
»Kaj Vam to pomaga?,
»Da, dosti lažje se držim pokoncu".
V restavraciji na Bledu.
»Želi gospod francosko, laško, dunajsko ali. srbsko kuhinjo?"
»To mi je vseeno. Jaz bi imel rad dvoje mehko, kuhanih jajc".
Red mora biti.
»Koliko je ura?" — vpraša v večjem restoranu gost mimošvigajočega natakarja.
»Obžalujem, gospod. Vaša miza ne spada v mojo vrsto".
Diplomatinja.
»Ančka, jutri se pa le postavite s kosilom. Dobimo goste".
»O, gotovo. Ali želite, gospa, da gostje še pri--dejo ali ne več".
OTOMANE,  modroce, divane in vse tapetniške izdelke Vam nudi Viktor T o n e j c tapetnik. Kranj, v hiši g. Wendlinga.
Vsa tapetniška in sedlarska dela
izvrši točno, solidno in poceni
IVAN JENKO
TAPETNIK IN SEDLAR, KRANJ PRI JELENU"
MALI OGLASI
Kdor nudi ali Išče službo, plača za vsako besedo 25 par. Najmanjši znesek je Din 5'— Vsi ostali oglasi se računajo po 50 par za vsako besedo. Najmanjši znesek pri teh oglasih je Din 8'— Znesek je treba plačati pri predaji naročila, oziroma vposlati v pismu obenem z. naročilom. Za odgovor Je treba priložiti Din 2*— v znamkah.
PISARNIŠKA MOC, samostojna v knjigovodstvu, slovenski, nemški in hrvatski korespondenci, še v neodpovedani službi, želi radi družinskih razmer namestitve v Kranju. Naslov pove uredništvo.
TRO«I^KA~SOTRUDNICA, dobra prodajalka, vešča špecerijske stroke, se sprejme za takojšni nastop. Ponudbe pod
»Mlajša moč* na uredništvo
__tega lista.
ODDA SE GOSTILNA na ra-čun, s kuhinjo in stanovanjem, samostojni osebi, katera je zmožna nekaj kavcije. Drugo po dogovoru. Ištotam se odda stanovanje s 4. sobami in kuhinjo s 1. oktobrom. Kranj .11,8. Glavni trg.
Za konzorcij »Triglava" Franc Luznar, urejuje Ivan Fugina, za tiskarno »Sava" Nikola Stokanović, vsi v Kranju.