štev. 162.
v Llnmiant, o sredo, dne 17. lullia 1903.
Velja po poŠti: 4M celo leto naprej K 26'— sa pol leta „ „ 131— aa četrt leta M „ 6-50 sa en mesec „ „ 2*20
V upravništvu: sa celo l«to naprej K 20'-sa pol leta
sa ?etrt leta S* «n mesec
10— 5--1-70
Zm poillj. na dom 20 h na mesec.
Posamezne štev. 10 h.
SLOVENEC
Leto xxxv.
Inserati:
Enostop. petitvrsta (72 mm): za enkrat .... 13 h za dvakrat .... 11 „ za trikrat . . . 9 „ za <;ct ko trikrat . 8 „ V reklamnih noticah stane cnostopna garmondvrsta ž 26 h. Pri večkratnem ob-javljenju primeren popust
Izhaja
vsak dan, IzvzemSi nedelje in praznike, ob pol 6. url popoldne.
Uredništvo lc v Kopitarjevih ulicah St. 2 (vhod tez
—- dVorISie nad tiskarno). — Rokopisi se
is? vračajo; nefranklrana pisma se nc sprejemajo. ()r«dnl34<cga telefona S te v 74.
Političen list za slouenskl narod
(Jpravništvo ie v Kopitarjevih ulicah štev. 2. — Vsprejema naročnino, Inserate in reklamacije. llpravniSkega telefona Ste v. 188.
Nunzlo Nosi.
Ri m . 12. julija 1907.
Nunzio Nasi! Kako popularno je postalo tvoje ime po Italiji, tako nekako kakor Dante ali Garibaldi! Zdi se, da v tem imenu trepeče tretja, preporojena Italija, da je v njem poosebljena. In vendar Nunzio Nasi ni uič drugega, kakor Sicilijanec, bivši naučili minister in strahovit goljuf. Njegova lumparija nima izlepa primere. Ko je bil minister, si je za vizitnice iz državne blagajne zaračunal deset tisoč lir, iz blagajne za starostno preskrbo v njegovem resortu pa je poneveril cele milijone. Ta denar pa je dobro naložil, nekaj tiso-čev je namreč kot minister in pozneje kot poslanec daroval svojim volivcem v Trapani v romantični domovini brigantov. Ti ga sedaj neprestano volijo in zanj demonstrirajo z balončki, evviva-vpitjem in z noži, s katerimi prepričujejo Našijeve nasprotnike o tem, da je njihov poslanec poštenjak, gentiluomo, ki ima srce za svoje Siciliance.
Torej poslanska zbornica je svoj čas vkljub Trapancetn izročila Nasija navadnemu sodišču, kajti zločini ministrovi niso bili politični, ampak čisto navadna tatvina. Sedaj pa je Italija bila pokonci. Na Siciliji bi bila kmalu izbruhnila vstaja, kakor zadnjič na južnem Francoskem, kjer je suhi Marcellin Albert viiernal svoje papenheimovce. »Kaj,« so dejali Sicilci, »ostali kolegi Našfjevi so veliko večji goljufi, kakor on, in tu na našem otoku živi polno takih prefektov, županov in orožniških polkovnikov, ki kradejo, kar jim pod roke pride, pa jih ne zapro, ampak čaščeni hodijo po dežefli. Našega Nasija pa, Sicilianca, hočejo spraviti v ječo, :ko je poneveril par tisočakov!« Vlada se je zelo prestrašila. Ona pozna svoje Sicilce, ki pokoljejo sindake, župane in prefekte in karabiniiere. ako jim ni kaj po volji, s svojo mafijo zanetijo upor od enega konca otoka do drugega ter strmoglavijo ministre. Vlada je izdala parolo: afero Nasi treba na vsak način potlačiti.
Sedaj se pa afera res tlači, že dolgo vrsto let pošteno tlači in to kakor goreča baklja osvetljuje neizmerno korupcijo v osvobojeni Garibaldijevi Italiji. Ne pravimo, da je kdaj bilo dosti bolje tam doli, ampak značilno je. Vsa sodišča so izjavila, da iz formalnih vzrokov niso kompetentna soditi Nasija in vsa stvar je letos prišla pred najvišje sodišče, pred apelacijsko sodišče v kazenskih zadevali v Rimu. Navada pa je, da vse pošteno prebivalstvo — in takih je v Italiji še dosti — od najvišjega sodišča pričakuje največje objektivnosti. Toda apelacijsko sodišče, oziroma kasacijski dvor, je Nasijevo zadevo vrnil zbornici z utemeljitvijo, da Nasijeva zločin-stva niso navadna, ampak »ministerialna«, nekako politiška zločinstva! On jc brez ozira na politiko, brez ozira na parlamentarno le-
vico ali desnico, kradel in poneverjal, kasacijski dvor pa to goljufijo smatra za goljufijo posebne vrste. Nasija so Trapanci nedavno pred dvema tednoma nekako — zopet skoro soglasno izvolili za svojega poslanca in on je z neomejenim zaupanjem Siciliancev prišel v zbornico in se z veliko predrznostjo zagovarjal. Grozil je, da razkrinka marsikaterega izmed svojih nasprotnikov. Zbornica je vzlic temu sklenila izročiti ga senatu, gosp. zbornici, ki se le, kadar se gre za velike poli-tiške zločine, konstituira kot najvišje sodišče te vrste. Koncem oktobra bo senat sodil Nasija. toda dobro poučeni ljudje pravijo, da se tudi senat ne bo upal izkriviti lasu Nasiju, dasi je senator predsednik Canonico poštenjak in visoko odlikovan gentiluomo.
Kaj pravi ljudstvo? Pravi, da kdor je minister, se nima bati nobenega sodišča, tudi ako krade.
Ali ravno sedaj imamo v Italiji še polno drugih sodrijjških škandalov. Ze dolgo uganjajo sodniki v Gatanzaru v Kalabriji zelo nečedne stvari. Toda moral je neki poslanec pred mesecem interpelirati v zbornici, da je minister za to izvGdel in uvedel preiskavo, katere pa bi bilo treba že pred leti. Izkazalo se je, da so sodniki v Catanzaru svoje sodbe prodajali; kdor je dal več, za tega se ie tudi stvar boljše razsodila, kdor pa nič ni mogel dati, je bil obsojen. Zbornica je tudi morala imenovati svoj čas komisijo, ki ima nalogo preiskovati, kam je izginil tisti denar, ki se je po celi Evropi in Ameriki nabral za ponesrečence ob potresu v Kalabriji septembra 190.5. Ra.vno te dni je namreč v Catanzaru bil nenadno vpokojen prefekt. ki je pomagal tej komisiji poizvedovati, kdo je vtaknil v svoj žep vse te potresne podpore, od katerih pravi ponesrečenci niso videli beliča. Tudi ta stvar pride na vrsto šele jeseni, ko komisija konča svoje delo.
Potem pride Genova. Tu vlada med borzo in sodniki lepo sporazumljenje. Pri zadnji borzni krizi so sodniki stali roke navskriž, dasi se je takrat izvršilo nebroi borznih manevrov, ki vsi spadajo v kriminal. Najlepše pa je v Napotjtt, v središču kamore. Tudi v tem oziru se je te dni v zbornici pridno interpeli-ralo. Tu v Napojiti so barabe organizirane v močni družbi. Lahi imenujejo to organizirano barabstvo »mala vita«, kar odgovarja ameriškemu »ro\vdy« ali pariškim »apaches«. Ta kamora iima svojega glavarja, »capinte-sta«, in podnačelnike, ki vladajo čez gotove napoljske okraje. Policija in sodišče sta ustavila preiskavo v zadevi umora dveh oderuhov, moža in žene Cuocolo. Nato so karabini-jeri. orožniki na svojo roko sami preiskavah stvar dalje in sicer na veliko žalost policije in sodišča. Naposled so morilca tudi zasledili, in sicer v Ameriki, kamor je zbežal. Bil ie znani Enrico Alfano, imenovan od ljudstva Enricone. glavar, canintesta napoljske kamo-
re. Zaprli so tudi podnačelnika de Marinis, katerega je ljudstvo spoštljivo nazivalo O Man-driere. To so razmere!
Zadnjič so napoljski karabinijeri izvedeli, da kamoristi, ki so zaprti v San Efremo, to je v Napolju samem, nemoteno lahko občujejo z občinstvom. Kaznilnično vodstvo in sodišče o tem ničesar ni vedelo in maralo vedeti. Karabinieri so konečno vendarle dosegli, da so sc kamoristi, ki so bili v preiskovalnih zaporih v San Efremu, morali odgnati v zapore v Avellino in Campobasso. Iu glej. dasi je to bilo tajno, je kamora izvedela za to, in na dan odgona, je prihrumela vsa razcapana mala vita napoljska pred kaznilnico efremsko ter ic slovesno spremila svoje tovariše ob strani karabinierov v njihove nove zapore.
O »mali viti«, ki se pojavlja pri proti-cerkvenih demonstracijah, že veste. Poročali ste že o tem, kako je socialistična kamora v Milanu ubila dva meniha, ki sta branila gari-baldinccm vstop v cerkev, katero so hoteli razbiti in onečastiti. O blažena dežela kamore!
AERENTHAL-T1TTONI.
Racconigi, 16. julija. Kralj in kraljica sta danes sprejela avstrijskega ministra za zunanje zadeve Aerenthala. Ob 4. popoldne sc je Aerenthal s Tittonijem odpeljal zopet v Turin.
Rim, 16. julija. »Corriere della Sera«, »Mattino«, »Giomalc d" Italia«, »Italie«, »Tribuna«, »Corriere d' Italia« povdarjajo pomen sestanka med Aerenthalom in Tittonijem zlasti glede na preobrat, ki se bo po vsej priliki v kratkem izvršil na Balkanu. Povdarjajo, da sta sc Avstrija in Italija sporazumeli za vsak slučaj. Nezadovoljen ie samo radikalni »Se-colo«, katerega posebno peče, kur avstrijski minister ne mara priti v Rim, »srce Italije.«
Desio, 16. julija. O sestanku se je izjavil baron Aerenthal sam nekako sledeče: Avstrija in Italija nimata samo dobre volje ostati v prijateljskem razmerju, ampak sta tudi dejansko čisto edini. Njuno načelo je: vzdržanje razmerja in status quo. Glavna stvar ie, da časopisje razume položaj in da gotovo časnikarstvo ne hiijska.
BUDJEJEVIŠKA ŠKOFIJA.
Praga, 16. julija. Kandidat za budjeje-viško škofijsko stolico je baie katoliškonarod-ni poslanec dr. Stojan. Nemci so že vznemirjeni. —
OGRSKA.
Ministrski svet.
Budimpešta. 16. .julija. Ministrski svet je trajal jako dclgo. Obravnavalo se je posebno o hrvaškem vprašanju. Navzoč je bil tudi hrvaški ban Rakodczay.
Nagodba.
Budimpešta, 16. julija. »A Nap« objavlja provizorično nagodbo, ki sta jo sklenili avstrijska in ogrska vlada glede na avstro-ogrsko banko. Bančni privilegij se podaljša do leta 191(1. Banka zamore skleniti povišanje obrestne mere lc tedaj, ako to razun sedanjega generalnega sveta sklene še troje novih, od ogrske vlade imenovanih generalnih svetnikov in posebna strokovna komisija ogrskih finančnih zavodov. Ako sporazum ni mogoč, odloči ogrski finančni minister (?). Na Ogrskem sc banka podpisuje: ogrsko-avstrijska banka. Ce umrje ali odpove sedanji guverner banke, se imenuje za guvernerja ogrski državljan. To niso napačna odkritja.
Spor s Hrvati.
Budimpešta, 16. julija. »Budapesti Hirlap« pobija v posebnem članku izvajanja manifesta hrvaške koalicije na narod. Ogrska nagodbe ni kršila. Dasi S 1 nagodbo iz 1. 1868. govori o državni skupnosti in ne o državni enoti, sc iz drugih določb da sklepati, da pomeni skupnost enoto. To da že dokazuje ogrska krona. Posebna hrvaška država je plod domišljije.
Budimpešta. 16. julija. »Magvar Hirlap« poroča, da nameravajo Hrvati hrva-ško-ogrski spor spraviti prihodnje leto na dnevni red interparlamentarne konference v Berolinu.
VOJAŠKO VPRAŠANJE.
Budimpešta, 16. julija. Košutovo glasilo »Budapest« objavlja senzacionalno vest, da jc vojaška uprava z ozirom na poli-tiški položaj sklenila, da vsaj za dobo treh let ne bo zahtevala zvišanja števila vojaških novincev, ki so za nove topove potrebni, ampak da si bo pomagala na drug način: Iz vseh polkov bo vzela vojake, ki niso neobhodno potrebni (trobentače, tambure itd.) ter na ta način dobila vsaj toliko moštva, kolikor ga je treba za nove havbične baterije. V vojnem ministrstvu že izdelujejo ta načrt.
Dunaj, 16. julija. »Neuc Freic Presse« objavlja iz avtoritativne strani vest, ki deloma potrja izvajanja »Budapesta«. deloma nekoliko popravlja. Smisel te vesti je, da je zvišanje števila novincev prejkoslej nujna potreba iu da vojaška uprava lc z največjim samo-zatajevanjem tega nc zahteva sedaj, ko se vršijo kočljiva nagodbena pogajanja. Nikakor ne gre, nove topove prideliti topništvu, ne da bi se poskrbelo za potrebno moštvo. Res je, da si vojaška uprava za sedai misli pomagati na ta način, kakor piše »Budapest«, nikakor pa ni resnično, da se bo to dolgo obdržalo. To je le za največjo silo in bo trajalo lc malo časa, kajti zvišanje novincev bo potrebno v najkrajšem času.
L1K6K.
v vrtincu.
Angleški spisal Edgar Allan Poe. — Poslovenil I. M.
(Dalje.)
»Nespametno jc poskusiti popisati tak orkan, kakor je divjal tedaj. Najstarejši mornar cele Norveške nikdar ni skusil kaj tacega. Mi smo nenadoma izpustili naša jadra, predno nas je popolnoma prijel; toda pri prvem sunku sta odleteli obedve jambori raz krov, kakor da bi bili odžagani, in glavna jambora je vzela seboj mojega mlajšega brata, ki se je bil radi večje varnosti privezal k njej.
»Naša ladija je bila najlažje percscc. kar jih jc kedaj plavalo na vodi. Imela jc popol-noma gladek krov z Ic majhnimi vrati na sprednjem delu, in vedno smo imeli navado dobro zapreti ta vrata, kadar smo se nameravali podati preko Stroma, da se zavarujemo proti nenadnim valovom. Ako bi nc bili ukrenili tega, bi se bili morali takoj potopiti — kajti nekoliko trenutkov smo bili popolno-ma zakopani v vodi. Kako je moj brat utekel poginu, ne moreni reči, ker nikdar nisem imel prilike, da bi se prepričal. Kar sc tiče mene, kakor hitro sem izpustil prednje jadro, sem se vrgel na krov z nogami proti nizki ograji prednjega dela ladije in z rokami se oprijemajoč malega kolca blizu vznožja prednje jambore. Bil ic samo nagon, ki me jc gnal, da sem tako storil kar je bilo brez dvoma
najboljše, kar sem sploh mogel storiti — kajti bil sem preveč prepaden. da bi mogel misliti.
»Nekoliko trenutkov smo bili popolnoma preplavljeni, in ves ta čas sem pridržaval sapo ter se oprijemal kolca. Ko tega nisem mogel več prenašati, sem se dvignil na kolena še vedno se držeč z rokami in sem tako oprostil glavo. Kmalu potem se je naša mala ladija stresla, prav tako, kakor se strese pes, kadar pride iz vode, in se je na ta način do neke gotove mere oprostila vodovja. Sedaj sem skušal obvladati omamljenost, ki se me je lotevala ter zbrati svoje čute, da bi spoznal, kaj je storiti,, ko sem začutil, da me je nekdo prijel za roko. Bil je moj starejši brat, in moje srce jc vtripalo veselja, kajti' mislil sem že, da je padel raz krov toda v naslednjem trenutku se je to veselje spremenilo v grozo približal sc jc namreč čisto blizu mojega ušesa in zavpil: Moskoestrom!!
Nikdo nc bode nikdar vedel kaj sem čutil v tem trenutku. Stresel sem se od nog do glave, kakor da bi me bila napadla najhujša mrzlica. Dobro sem vedel, kaj jc mislil s to samo besedo, vedel sem, kaj je želel, da bi mi povedal. Z vetrom, ki nas jc sedaj gnal, smo šli naravnost proti vrtincu in nič nas ni moglo rešiti!
Znano vam je, da smo se na poti preko preliva Stroma vedno podali daleč gori nad vrtinec celo pri najbolj mirnem vremenu, in smo potem morali čakati in pozorno paziti na čas mirne vode — sedaj smo pa bili gnani naravnost proti vrtincu samemu in v takem orkanu, kakor jc bil ta! Brez dvoma, sem mislil, pridemo tja ravno za časa mirne vode torej
imamo nekoliko malo upanje toda žc v naslednjem trenutku sem preklinjal samega sebe da sem bil tako velik bedak, da sem mogel sanjati o upanju! Prav dobro sem vedel, da smo bili izgubljeni in tudi ako bi desetkrat imeli ladjo z 90 topovi.
V	tem času sc je prva sila viharja polegla ali je nismo morebiti tako zelo občutili ker smo leteli pred njo. vendar je vodovje, ki ga je v začetku veter tiščal doli iu jc ležalo gladko in peneč se, sedai vseeno vstajalo v prave gore. Neka čudna sprememba se jc zgodila tudi z nebom. Na vse strani okoli je bilo črno kakor zmota, naravnost nad glavo se jc pa prikazala naenkrat okrogla odprtina jasnega neba — tako jasnega, kakor ga nikdar nisem videl, iu globoko svitloniodre barve — in skozi njo jc svetila polna luna s takim svitom, kakor nisem nikdar prci vedel, da ga ima. Razsvetljevala jc vse okoli nas z največjo jasnostjo toda, oj Bog, kakšen jc prizor, ki ga jc razsvetljevala!
V	začetku nisem mogel uganiti, kaj jc mislil reči s tem toda naenkrat mi jc šinila v glavo strašna misel. Izvlekel sem uro iz moš-njička. Ona ni šla. Pogledal sem pri luninem svitu na njeno kazalo, in vlile so sc mi solze po obrazu, ko sem jo vrgel daleč proč v ocean. Ob sedmih sc jc bila ustavila! Mi smo bili za časom mirne vode in vrtinec Stroma je divjal z vso divjostjo!
Ako jc ladja dobro zgrajena, primerno opravljena in nc globoko naložena, se zdi, kakor da valovi vedno zdrknejo pod njo skozi in to je, kar sc v mornarskem jeziku imenuje »jahanje«. No, dosedai smo še precej do-
bro jahali valove; sedaj pa nas ja zagrabil orjaški val ter nas nesel seboj, ko se je vzdi-goval navzgor — navzgor — kakor notri do neba. Potem pa smo šli zopet doli leteč, drsajoč, deroč, da sem se čudil slabega in vrtoglavega, kakor da bi padal v sanjah s kake visoke gore. In v onem času, ko smo se nahajali zgorai, sem vrgel hitro pogled naokoli in ta edini pogled jc bil popolnoma zadosten. V trenutku sem videl našo natančno lego. Vrtinec Moskolstrom je ležal nekako četrt milje daleč pred nami kakor mrtev — vendar nič bolj podoben vsakdanjemu Moskol-stromu. kakor jc vrtinec, ki ga sedaj vidite, kak mlinski žleb. Ako ne bi vedel, kje da se nahajamo in česa sc nam je nadejati, sploh nebi mogel spoznati kraja. Ko sem ga pa videl tacega, sem nehote zaprl svoje oči v veliki grozi. Očesi sta sc tiščali skupaj kakor v krču.
Ni moglo biti več kakor dve minuti pozneje, ko smo naenkrat začutili, da sc valovi polegajo iu bili smo zakriti v pene. Ladja je naredila oster polobrat na levo. nato pa zletela kakor strela v tej novi smeri. V istem trenutku ic bilo bobnenje vode popolnoma oglušeno od neke vrste ostrega vrišča — glasu, kakor si ga zamorete predstavljati, da ga razširjajo odtekalne cevi v°č tisoč parnikov. ki vsi skupaj naenkrat izpuščajo svojo paro. Sedaj smo se nahajali v onem pasu, ki vedno obdaja vrtinec, in jaz sem seveda mislil, da pademo v naslednjem trenutku v prepad vrtinca v katerega doli smo mogli lc nerazločno videti, in to vsled strašne brzine, s katero smo leteli dalje. Ladja sc jc videla, kakor da sploh nc plava po vodi, temveč da
SRBIJA.
Kralj Peter odstopi? Med častniki vre.
Dunaj, 16. julija. Dunajski listi poročajo, da hoče kralj Peter odstopiti, da bi pa rad prestol ohranil svoji rodbini, za katero pa Srbi zdaj že več ne marajo. Kandidatura angleškega vojvode Arturja Connaughtskega je bila resna, ravnotako misel, združiti Srbijo in Bolgarijo pod knezom Ferdinandom ali pa postaviti na prestol princa Mirka črnogorskega. Vsem tem kandidatom se pa upira trozveza in Rusija. Kralja Petra nihče več ne mara, ker je neodločen in v rokah Pašičevih ter morilcev kralja Aleksandra. Peter bo baje na-tnah zapustil Belgrad ter se vrnil v Genevo, kjer ima precej premoženja.
Belgrad, 16. julija. Včeraj je bila vsa garnizija konsignirana. To je v zvezi z razburjenjem med častniki, ki so še bolj ogorčeni, ker sta bila včeraj povišana dva častnika je omajano. Baje namerava tudi Pašič Aleksandru. Stališče vojnega ministra Put-nika je omajano. Baje namerava tudi Pasič odstopiti.
RUSIJA.
Car Nikolaj je odpotoval po morju. ■- V Aleksandropolu so teroristi z bombami ubili bivšega gubernatorja v Tiflisu Alihanova, njegovo ženo in kočijaža. Sin in hči njegova sta ranjena.
Dnevne novice.
+ Zadružna zveza je v predvčerajšnji od-borovi seji izvolila za predsednika dr. Iv. Ev. Kreka, za prvega podpredsednika g. Vrsalo-viča, za drugega podpredsednika g. Jos. Šiška, v načelništvo so še izvoljeni g. Gorišek, dr. M. Laginja. dr. E. Lartipe, A. Belec, M. Kump. Načelstveni ravnatelj ie dr. V. Pegan.
+ »Glasbena Matica« — žrtev liberalnega strankarstva«. Mi smo »Glasbeno Matico« vedno podpirali kot splošno slovensko društvo, ki služi umetnosti. Če smo tudi videli, da se odbor izkuša spraviti vedno bolj v liberalne roke, vendar nismo iz tega nikdar izvajali posledic, misleč, da bodo tudi liberalci imeli toliko takta, da ne bodo tudi tega društva izpodkopavali s svojim strankarskim divjaštvom. Liberalci pa s tem niso bili zadovoljni in so na zadnjem občnem zboru izvršili atentat na »Glasbeno Matico«, ki ga kot dejstvo belježimo, vedoč, da bodo posledice najbolj neprijetne onim, ki so to strankarstvo nasilno izvršili. Na občnem zboru v soboto je predsednik profesor Štritof govoril, da je »Glasbena Matica« nestrankarsko društvo, ki ne trpi politike. Te besede so bile izgovorjene, da bi služile kot plašč temu, kar so liberalci bili že pripravili in kar so hoteli izvršiti. Poslali so namreč vabila na občni zbor vsem liberalcem, pristaše S. L. S. so pa izpustili. Odbor je pripravil glasovnice tako, da so bili na eni strani vsi odborniki prejšnjega leta, poleg je bil pa prazen prostor za korekture, torej kakor nalašč pripravljeno za črtanje in vstavljenje drugih kandidatov. Liberalci so torej črtali zadnjega pristaša S. L. S., iz-bornega pevca in zaslužnega odbornika gospoda S. Ravnikarja ter so namestu njega volili nekega mladega pisarja »Kreditne banke«, o katerega pevskih in drugih zaslugah ni nič znanega. Zdaj torej v odboru »Glasbene Matice« ni nobenega pristaša S. L. S. — vsi so liberalci. S tem je seveda »Glasbena Matica« svoj značaj izpremenila. Liberalna stranka ima zdaj edina odgovornost zanjo, torej tudi dolžnost, nositi vse breme. Prvič so liberalci naskočili »Glasbeno Matico« pred kakimi osmimi leti, ko so ji dali za blagajnika Pavla Lozarja. Posledice so se pokazale v jako občutni obliki velike defravdaciije. Potem so prosili za darove v pokritje defravdiranih vsot, in takrat, ko so denarja iskali, so kaj milo govorili, da je »Glasbena Matica« čisto nepristransko društvo, ki ne trpi politike v sebi. Tudi okoli naših pristašev so pridno moledovali. Ko so nabrali okoli 8000 kron in
upajo, da bodo prišli ven iz kafamitete, so jim pa takoj zrasli rožički in vrgli so iz odbora zadnjega pristaša S. L. S. Posledice tega bodo, da se naši pristaši ne čutijo več dolžne društvo podpirati. V slučaju kakih prošenj za subvencije so deželni in državni poslanci dolžni računati z dejstvom, da ni v odboru nobenega našega somišljenika, ampak da so nam vsi sovražni. Obžalujemo, da je tako, a izpremeniti ne moremo, kar so liberalci sami naredili. V imenu slovenstva ne bomo mirno pustili delati liberalnega strankarstva.
+ Prepir zaradi sokolskega zleta. »Narodni Li3ty« se ogorčeno branijo proti »Času«, ki je pisal, da so bili med ruskimi gosti ob sokolskem zletu v Pragi tudi generali iz rusko-japonske vojske, ki se jih Rusi sami sramujejo. Masarykov list je sploh sokolstvu in Rusom sovražen. »Narodni Listy« mu pravijo, da če so bili vmes tudi generali iz rusko-japonske vojske, sta bila pa tudi dva zastopnika Peterburga, ki sta liberalno-de-mokratičnega mišljenja, če sta tudi ruska civilna generala.
+ Na adreso c. kr. okrajnega glavarstva v Postojni. V občini Lože na Vipavskem je pretekla županu Mayerju že 14, aprila županska doba, a še do danes, torej četrt leta IX) preteku županovih službenih let, niso volitve razpisane. Zato se drznemo staviti slavnemu okrajnemu glavarstvu v Postojni vprašanje: Ali slavno glavarstvo ve, da je županu Mayerju potekla zakonita doba že 14. aprila? Ako to ve, zakaj ne poskrbi in ukrene vsega potrebnega, da se vrše nove volitve? Kličemo vain v spomin S 19 občinskega volit-venega reda, ki se glasi: »Politična okrajna gosposka bo skrbela, da se vse priprave za volitev store tako o pravem času, da, ko izteko leta ene volitve, že lahko novi zastop začne delati.« To bi se reklo po drugače: Volitve v Ložah bi se morale vršiti že v prvi polovici aprila, a danes, tri mesece potem, še nismo imeli časti videti volivnega imendka. Glavna krivda zadene pri tem »politično okr. gosposko« ki se da voditi županu Mayerju, ki ima menda hude slutnje. Cujeino sicer, da ima tajnik Skala imenik že sestavljen, a zakaj se ne razstavi, si ne moremo drugače razlagati, kakor da se sedanji župan boji novih volitev. Seveda, dobro so mu še v spominu državnozborske volitve, ko je bil prepričan, da zmaga v njegovi občini z veliko večino njegov in »kmečki« prijatelj Dekleva. Toda razočaranje, ki ga je doživel 14. maja in glasni klici volivcev, da tudi njega ne marajo, so napolnili tudi njega s strahom za županski sto-lec. Sploh opazujemo, da gospod Mayer nič kaj radi ne odlagajo mandatov, ki jih dobe enkrat v svoje roke. Tako bo treba enkrat prav krepko zaror»otati, kaj je z volitvijo v cestni odbor, kjer je tudi Mayer načelnik in ki bi se morale že zdavno vršiti. Toda razni liberalni gospodi, ki vedo, da jim nova volitev vzame častna mesta po teh zastopih, skušajo podaljšati svoie gospodarstvo z zavlačevanjem volitev. — Pričakujemo, kaj ukrene okrajno glavarstvo, potem bomo zopet govorili.
+ Dvorni svetnik dr. Reinhold Riihling
je bil povišan ob svoji upokojitvi v vitežki stan.
-f Politika na uradni konferenci. Učitelji zbrani na okrajni konferenci v Sodražiei so čutili potrebo, da so brzojavili »SI. Narodu« priporočujoč se Ivanu Hribarju za podržav-ijenje učiteljskih plač. Brzojavka se je skovala pod pokroviteljstvom okrajnega šolskega nadzornika Turka, ki je mučil nad štiri ure s svojimi neslanostimi utrujeno učitel.istvo, najbolj pa pohvalil referat velikolaškega nad-učitelja Štefančiča, ki je najbolj sekal po »klerikalcih«. Hvala gospod nadzornik, upamo, da se več ne vidimo. Nekateri seveda bodo po vas žalovali. Ze vedo zakaj . . .
X Čehi izdajo za bodočo sezono v porabo turistom seznamek vseh čeških društev po inozemstvu, tako da bo češki turist povsod našel svoje rojake, s katerimi bo mogel stopiti v ožjo dotiko.
Družba sv. Cirila m Metoda prosi uljudno vse čč. družbine pokrovitelje in pokroviteljice ter vsa slavna društva, ki imajo pokroviteljstvo, da blagovolijo čim preje, vsaj pa do 20. t. m. poslati naslove, da se jim pošljejo pravočasno zglasnice in glasovnice za glavno skupščino.
+ Nove maše. O. Hugo Brenr reda sv. Frančiška, bere svojo novo mašo dne 21. julija na Sveti gori nad-Litijo; v Št. Vidu na Dolenjskem ima novo mašo g. Ignacij Ma-rinčič dne 21. julija. Oba gospoda novomaš-nika sta izvršila bogoslovne nauke v Gorici. Drugi gospodje goriški bogoslovci imajo nove maše: Josip Volk v Trnovem 21. julija; Josip Godnič v Grgarju 21. julija; Luka Gr-bec v Gorici 16. julija; Andrej Klobučar v Tolminu 21. julija; Alojzij Kraševec na Trnovem 21. julija; Luka Halat v Trstu 15. julija.
X Mašniško posvečenje. V notico »ma-šniško posvečenje« sta se vrinili dve pomoti. Izpustilo se je pomotoma ime gospoda Leopolda Turšiča iz Loža. Mesto Guido Krisek naj se bere Guido Krisch.
—	Iz logaške trdnjave. Zdavno so že minule državnozborske volitve, vendar pa niso še pozabljene. Eni so pobiti, otožni, drugi dihajo prosteje. Prvi pa še vedno rinejo z glavo skozi zid. Dne 29. junija sta nas zopet počastila dva »proroka« iz Ljubljane ter v neki hiši vezala otrobe — šolarjem. Razsodni ljudje takih čenč sploh več ne poslušajo. Imamo pa tudi imenitno godbo, ki zabava veselo občinstvo, da poskakuje in se raduje po svoje. Da akordi niso ravno ubrani, nič ne de. Vsak po svoje. Pač pa želimo lepše petje v cerkvi.
—	Pozor! Po Gorenjskem je nedavno hodil agent neke dunajske tvrdke ter ponujal razno galanterijsko in drugo blago. To bi ne bilo nič novega! Ali če je kdo naročil h. pr. 12 ducatov, dobil jih je 144, namesto 10 metrov pa 100. Zato naj pazijo mali trgovci po deželi, da ne bodo opeharjeni. Pripomnimo še, da neka kranjska tvrdka razpošilja raznim strankam samo nemške cenike. Svetujemo temu slovenskemu trgovcu, naj ponuja svoje blago v Prusiji.
—	Piše se nam iz Sodfjžice: V Sodražiei jc poverjeništvo ribniške rodružnice sv. Cirila in Metoda. Lansko leto je bilo v Sodražiei 36 članov in 35 članic te družbe. Nabralo se je in odposlalo jeseni, 22. novembra 1906, na ribniško podružnico 142 K članarine. Letos, sredi januarja meseca, je ribniška podružnica izposlovala za Sodražico nabiralnik ter se je nabrala do 30. junija lepa vsota 40 kron in ta odposlala 1. julija 1907. na ribniško podniž-nico. Vrhutega je sprožila ribniška podružnica hvalevredno misel, naj bi se — neodvisno od članarine in nabiralnika — nabiral za god naših blagovestnikov sv. Cirila in Metoda narodni dar v prilog prekoristne šolske družbe IX) en krajcar od vsake glave prebivalstva sodraške občine. In glejte! Sodraško poverjeništvo je v ta namen nabralo zopet lepo svoto 70 kron in odposlalo na imendan sv. Cirila in Metoda, 5. julija t. I. na ribniško podružnico. Res posnemanja je vredna taka rodoljubnost, če se pomisli, v kakih denarnih stiskah je če-sto vodstvo družbe sv. Cirila in Metoda. Nemški »Schulverein« in laška »Lega nazio-nale« dobivata podporo iz Nemčije in Italije ter podpirata učiteljstvo z izdatnimi nagradami, šolske otroke pa, ki se izvabljajo večinoma iz slovenskih stanov, preskrbujeta s šolskimi potrebščinami, revnejše celo z obleko in hrano. To je eden glavnih vzrokov, da se porajajo pri nas odpadniki, da se neti sovraštvo med prebivalstvom ter da se krči vedno bolj periferija našega ozemlja. Glejte Drago in Travo in druge kraje v malem Kočevju! Kmalu bomo v polukrogu od Črnomlja pa do Babinega polja ločeni od naših bratov Hrvatov! Na noge torej rojaki vse Slovenije in darežljivi rodoljubi! Pomagajte naši prepo-trebni in prekoristni šolski družbi, četudi z malimi doneski. — Zrno do zrna pogača, kamen do kamna palača!
Umrl je v Tržiču tovarnar usnja posestnik g. Ludovik Pollak, star 64 let. — V Hrastniku je umrl vpokojeni zdravnik g. Mihael Morscher, star 74 let.
—	Imenovan je okrajni zdravnik v Planini g. dr. Jožef Skočir za c. kr. sanitetnega asistenta pri c. kr. namestništvu v Inomostu.
—	Orožnika Kupaca so našli blizu As-panga mrtvega, ustreljenega v glavo. Ne ve se še, ali se gre za umor ali samoumor.
—	Kresovi na čast sv. Cirilu In Metodu, O tem se nam še poroča iz Zlatega polja: Na predvečer godu sv. Cirila in Metoda, naših slovanskih apostolov, smo napravili na Mali Lošini velikanski kres, katerega ste gotovo tudi v Ljubljani videli. Razun lesovja, katerega so navlekli pastirji, so dali Malološinci še 18 velikih butar. Gorelo je tako, da so doli pod hribom ljudje mislili, da se je vsa Lošina vnela. Spuščali smo tudi rakete, katere je prinesel iz Ljubljane naš gimnazijec. Še v pozni noči so donele na okolu prelepe slovenske »domače« pesmi, katerih znajo v našem kraju ljudje posebno veliko. Zal, da se niso videli v Ljubljani lepi kresovi, ki so se žgali v morav-ški »Vidcršci« in po drugih vaseh.
—	Svarilo pred izseljevanjem v Argenti-itijo. Ministrstvu za notranje zadeve se je sporočilo, da se je izseljevanje iz avstrijskih dežela v Argentinijo 1. 1906 znatno pomnožilo. Temu je vzrok velika agitacija potujočih agentov in tvrdke Mislerjeve v Bremenil, ki preplavlja naše kraje s kričavimi reklamnimi prospekti. Cesto se tudi dogaja, da se izsel-niki, ki nameravajo iti v Severno Ameriko, skušajo v Bremenu pregovoriti, češ, da jih Združene države bržkone zavrnejo, da potem odpotujejo v Argentinijo. Položaj avstrijskih naselnikov v Argeutiniji pa ni bil in ni ugodcu. Najbolje se godi onim, ki si morejo kupiti kos zemlje, da jo potem obdelujejo in nekaterim rokodelcem, ki imajo neposredni stik s poljedelstvom, n. pr. kovači, ključavničarji, tesarji Kleparji in zidarji. Obupne pa so razmere navadnih delavcev in dninarjev in je vsled tega strogo svariti pred izseljevanjem v Ameriko.
—	Novo društvo. Slov. katol. izobražev. društvo so ustanovili na Selili pri Šumbergu v novomeškem okraju. Pravila je vlada že potrdila.
Poživlnjen morilec. Pred dunajskim porotnim sodiščem je stal v ponedeljek 60-letni kovač Tomaž Sosna, ker je s kovaškim kladivom ubil svojo ženo in hčer, svojega sina pa težko poškodoval. Svojo ženo je udaril enkrat na desno sence, svojo hčer dvakrat na čelo, mladega sinčka na levo sence. Ker jc žena še ječala, hčerka pa še gibala, jc vsako udaril še enkrat. Sam priznava, da je strašni zločin izvršil premišljeno in iz obupa. Takoi po umoru se je odpeljal na Dunaj, »vzel v votivnici slovo od življenja« ter se javil sam sodišču, upajoč, da ga kratkim potoni spravijo iz sveta. Sicer je Sosna bolj kratke pameti, vendar so zdravniki izjavili, da je odgovoren za svoja dejanja. Obsojen je na smrt.
—	Tovarna ribjih konserv v Reki. V Reki namerava inženir Sch\varz z več ogrskimi kapitalisti ustanoviti veliko tovarno za ribje konserve; ogrska vlada podpira podjetje. Tudi v Cirkvenici bodo s hrvaškim kapitalom zgradili tvornico za ribje konserve.
—	Iz troedine kraljevine hrvaške. Generalni štrajk v Brodu ob Savi jc končan, ker je vlada izpustila iz zapora voditelje Vstavke. — Baje bode nova ustavna stranka začela izdajati strankarsko glasilo »Dnevni List«, ki ga bode najbrže urejeval Egersdorfer. •— »Nova Doba« javlja, da bode proti dr. Pinte-roviču v Osjeku kandidiral hrvaški ban Ra-kodczay. — »Delniška hranilnica v Križev-cih« je lani vladnemu zastopniku Pavlu Hubru izročila 10.000 K kot glavnico za ustanovo v spomin Njega Veličanstva cesarja Franca Jožefa I. Ker ustanova le še ni bila razpisana, začela se je hranilnica za celo stvar zanimati; uspeh je bil presenetljiv: Denarja ni bito nikjer. — V Petrovaradinu je hotelo občinstvo vreči iz železu, voza sprevodnika, ker ga je
se samo dotika površine valovja kakor zračni mehur. Njena desna stran je bila obrnjena proti sredi vrtinca, na levi pa se je dvigal ocean, ki smo ga bili zapustili. Vzdigoval se je kakor velikanska vrteča se stena med nami in obzorjem.
Mogoče se čudno vidi, toda sedaj, ko smo se nahajali v samem žrelu vrtinca, sem se čutil bolj mirnega, kakor pa tedaj, ko smo se mu samo bližali. Potem ko sem uvidel, da nimam ničesar več upati, sem se oprostil velikega dela strahu, ki mi je v začetku jemal pogum. Mislim, da je bil obup, ki je napenjal moje živce.
Morebiti se bode videlo kakor ponašanje, vendar, kar vam povem, je resnica; začel sem premišljevati, kako imenitno je, umreti na tak način in kako nespametno je bilo od mene misliti na tako borno malenkost, kakor je moje lastno življenje, vzpričo tako čudovite manifestacije božje mogočnosti. Za gotovo mislim, da sem zardel sramote, ko mi je ta misel šinila v glavo, čez nekoliko časa se me je polastila največja radovednost glede vrtinca samega. Prav za gotovo sem čutil željo. da bi preiskal njegove globine, tudi ako bi moral žrtvovati to, kar sem bil namenjen, in najbolj me je bolelo, ko sem čutil, da mi ne bode nikdar mogoče pripovedovati svojim starim tovarišem na bregu gori o skrivnostih, ki sem jih videl. Brez dvoma so bile to čudne misli, ki so prevzemale duha moža, ki se je nahajal v takej sili; in od tedaj sem večkrat mislil, da me je hitro vrtenje okoli vrtinca utegnilo narediti nekoliko lahkomiselnega.
Neka druga okolnost je bila, ki je pomagala obnoviti mojo samozavest, in to je bilo prenehanje vetra, ki nas ni mogel doseči v
našem sedanjem položaju, kajti kakor ste sami videli, pas vrtinca se nahaja precej nižje kakor navadna gladina oceana, in ta zadnji se je sedaj gromadi! nad nami kakor velik črn gorski greben. Ako niste bili nikdar v velikem viharju na morju, si ne morete predstavljati zmedenosti duha, ki jo povzročita veter in pene obenem. Jemljejo vam vid, vas gluše in davijo ter vam jemljejo vsako zmožnost premišljevanja ali ravnanja. Vendar smo bili mi sedaj v gotovi meri prosti teh nadlog, ravno tako, kakor se na smrt obsojenemu zločincu v ječi dovolijo malenkostne udobnosti, ki so mu prepovedane, dokler je njegova usoda še negotova.
Kolikokrat smo se zavrteli s pasom, je nemogoče povedati. Dirjali smo okoli in okoli morebiti skoro uro dolgo, bolj leteč kakor plavajoč ter prihajali polagoma vedno bolj in bolj proti sredi vrtinca in potem vedno bližje in bližje proti njegovemu strašnemu notranjemu robu. Ves ta čas nisem nikdar izpustil kolca. Moj brat se jc nahajal na zadnjem delu ladje in se oprijemal majhnega praznega soda, ki je bil dobro privezan in edina stvar na ladji, ki ni bila odplavljena raz krova, kar nas jc vihar prvikrat zagrabil. Ko smo se bližali robu prepada, ga je izpustil in se obrnil proti kolcu, od katerega je v smrtnem strahu skušal odriniti moje roke, ker ni bil dovolj velik, da bi se mogla obadva dobro držati. Nikdar nisem čutil globokejše žalosti, kakor sedaj, ko sem ga videl, ko je poskušal to doseči, akoravno sem vedel, da mora biti blazen vsled samega strahu. Vendar meni ni bilo na tem. da bi se bil boril ž njim za to stvar. Vedel sem, da je sploh vseeno, kdo izmed naju se ga oprijema, in raditega sem
mu prepustil kolec ter se podal na zadnji del ladje k sodu. To ni bilo posebno težko storiti, kajti ladja je letela naokoli precej stanovitno, samo zibajoč se sem in tja včasih. Komaj pa sem se ustanovil v svojem novem položaju, ko se je ladja naenkrat divje nagnila na desno ter planila naravnost v prepad. Hitro sem iz-molil naglo molitev k Bogu ter mislil, da je vsega konec.
Ko sem začutil strašno čustvo padanja, sem se nehote še bolj oprijel soda ter zaprl oči. Za nekoliko sekund si jih nisem upal odpreti, ko sem vsak trenutek pričakoval smrti, in čudil sem se, da še vedno nisem bil v smrtnem boju z vodami. Še vedno sem živel. Čustvo padanja je prenehalo in gibanje ladje se je zdelo precej tako, kakor je bilo poprej, ko se je nahajala v pasu pen, samo s tem razločkom, da je ležala sedaj bolj po dolgem. Navdal me je pogum in zopet sem pogledal na pozorišče.
Nikdar ne pozabim groze, strahu in občudovanja, s katerim sem sedaj gledal okoli sebe. Ladja se je videla, kakor da bi visela kakor vsled čarobne sile sredi pota navzdol na notranji površini lijaka, ki je bil ogromnega obsega, velikanske globočlne, in čegar popolnoma gladke stene bi se moglo zamenjati z ebenovino, ako bi ne bilo divje hitrosti, s katero so se vrtele naokoli, in svitlega, pošastnega svita, ki so ga odsevale, ko so žarki polne lune skozi okroglo odprtino med oblaki, ki sem jo že omenil, razlivali celo povoden) zlatega svita po črnih stenah, in daleč doli v najgloblje dele prepada.
Izprva sem bil preveč zmeden, da bi za-mogel natančno opazovati. Strašno, krasno je bilo vse, kar sem videl; ko sem se nekoliko
zavedel, se je moj pogled instinktivao obrnil nizdoli. V tej smeri sem mogel dobiti, jasno sliko od načina, kako je ladija visela na nagnjeni površini vrtinca. Njen krov je ležal v ravnini vzporedni s površino vode — toda ta je bila» nagnjena v kotu več kakor 45, stopinj, takoi da se je videlo, kakor da bi ladijia ležala na strani. Kljub temu si nisem mogel kaj, da ne bi opazil, da mi je bilo ravno tako lahko v tem položaju vzdržati se na svojem mestu, kakor tedaj, ko smo se nahajali na mirni gladini, in temu, si mislim, je bila vzrok hitrost, s katero smo se vrteli.
»Lunini žarki so se zdeti, da padajo v samo dno globokega žrela; vendar še vedno nisem mogel ničesar razločiti zaradi goste megle, v katero je bilo tam doli vse zagrnjeno, in nad katero se je vzdigovala krasna mavrica, liki onemu ozkemu in zibajočemu se mostu, o katerem Muzulmani trdijo, da k edina pot med časom in večnostjo. Ta megla, ali pene, je brez dvoma nastajala,, ko so velike stene lijaka udarjale na dnu skupaj, vendar vrišča, ki se je vzdigoval iz te megle proti nebu, si ne upam poskusiti, da bi ga popisal.
Naše prvo zdrčanje v prepad sam od pasa pen zgoraj nas je neslo zelo daleč po strmini navzdol, vendar naše nadaljne padanje nizdoli ni bilo več tako hitro. Leteli smo okoli in okoli — ne v enakomernem gibanju — temveč z vrtoglavimi poleti in sunki, ki so nas ponesli včasih pa skoro okoli in okoli vrtinca. Naše padanje nizdoli pri vsakem za-vrtu je bilo počasno, vendar vseeno vidno, (Dalje prihodnjič.)
v inadjarščini kruto žalil in zatrjeval, da je ta zemlja Magyaroszag. — Dogovori glede regulacije Save med obema vladama so zaključeni. Delo se bode začelo pri Jesenici in sicer na hrvaški in kranjski obali zajedno. Stroški bodo znašali 350.000 K ter se razdele na obe deželi. — Preteklo soboto se je zasturpila v Zagrebu soproga svetnika banskega stola g. Dragotina Markovca. Vzrok zamouinora je neznan.
— Drugi umor voznika v Trstu. V Trstu se sedaj prestrašeno pošteno meščanstvo povprašuje, kaj pomenita, odkod izvirata, kakšen namen imata dva tajnostna umora, ki sta se zdaj izvršila drug neposredno za drugim. Pred desetimi dnevi so neznanci umorili kočijaža Praznika, ga najeli opolnoči za dalnjo vožnjo iz trga pred »Narodnim domom« do »lovca« in ga zahrbtno ustrelili, predvčerajšnjim pa so umorili drugega kočijaža na skoro enak način. Zdi se, da se je v Trstu pojavila enaka druhal, kakor v Napolju icainora ali »mala vita«, ali pa »apaštvo«, ki ponoči kolje p Parizu ali po Londonu. Večina teh zločinstev, izvršenih od organiziranih zločincev, ostane neznana ali pa se od-Jtrije šele po dolgem času; včasih je le nekaj zločincev ali pa en sam, kakor znani Jack v Londonu, ki je v zamazanem, zanemarjenem predmestju Withe-Chapelskem umoril skozi dve leti skoro vsak mesec eno žensko. V Be-rolinu so taki zločini še letos skoro na dnevnem redu. Namen ropa je skoro izključen, za tistih par kronic nihče ne bo šel sistematično ubijat ljudi kar zapovrstjo policiji vkljub. Nekaj bolestnega je v tem; ti morilci poganjajo na nezdravih tleh, sredi zanemarjene mladine, alkoholičnega in nenravnega vzdu-Jia, v znanem tržaškem predmestju. Kakor kuga se širijo in njih zarod je bebast, slaboumen in zločinski. Tako si bolezen, greh in .zločinstvo podajo roko in divjajo po kulturnih središčih, po velikih mestih. Listi poročajo o umoru drugega kočijaža sledeče: V ponedeljek ponoči so se vračali brata Osval-dello, njuna sestra in nekaj prijateljev na dveh avtomobilih iz Gorice v Trst. Ko scT prišli ob pol 5. uri zjutraj na cesti iz Proseka v Trst blizu kontoveljske rotunde, je Evgen Osval-dello v prvem avtomobilu zapazil pred seboj na cesti kočijo. Izstopili so iz voza in sc bližali kočij!i, ki je imela št. 233. Na kozlu vidijo kočijaža razprostrtega in iz glave mu je tekla kri. Še je dihal in premikal oči. Prestrašena družba je podložila kamen pod zadnja kolesa, ker so vajeti bili spuščeni. Rok Osvaldello in dr. Sapunzachi sta ostala pri vozu. Evgen pa je oddirjal v Trst po zdravnika rešilne postaje. Ko je prišel zdravnik, je kočijaž že bil mrtev. Nato je prišel policijski inšpektor Glavič iz Barkovelj in kmalu orožniški postaje-vodja Skočir iz Proseka. Policijski nadsvet-nik Frenner je privedel seboj nekaj kočijažev iz mesta, ki so v umorjencu spoznali svojega tovariša Antona Mogoroviča. Umorjen je bil Mogorovič na enak način kot Praznik s tremi streli v glavo, oziroma vrat. Srebrna ura in zlata veriga je bila ukradena, v žepu pa so našli 11 K 70 v, katerih zločinci niso zapazili ali pa jih niso hoteli vzeti. Da so brskali po denarju, pa dokazuje dejstvo, da se je našel poleg kočijaževega klobuka denar deset vinarjev in v kočiji samo en vinar. Najbrž je Mogorovič imel seboj tudi nekaj drobiža. Neki Živic je našel en kilometer stran od kraja, kjer se je izvršil zločin v gozdu Mogoroviče-vo denarnico prazno. V denarnici je bilo, kot trdi Mogorovičev gospodar, približno 80 K, katere so zločinci vzeli s seboj, denarnico pa vrgli proč. Bič kočijažev so tudi našli na tleh. V vozu samem so ravno tako kakor v Praz-nikovem našli ženski solnčnik, na preprogi v vozu pa sledove prašnih črevljev. Različni sledovi pa kažejo, da zločinec, ko je ustrelil kočijaža, sedečega na kozlu, je stopil iz voza in spravili kočijaža v tako lego, da ni mogel s kozla pasti ter potem preiskal njegove žepe. Zločin se je'izvršil najbrž okoli četrte ure zjutraj. Kam je zločinec pobegnil? Na desni od ceste se vzdigujejo velike skale, na levi je visok zid, iz katerega ni moč skočiti v gozd pod njim. Nazaj proti Trstu zločinec najbrž ni šel, pač pa je verjetnejše, da je bežal naprej proti Kontovel.iu in sicer nekako 200 m naprej, kjer sc odcepi neka steza na levo proti morju k Barkovljam v neki gozdiček, kjer se je tudi našla denarnica. Agent Ignac Žerjav, uslužbenec pri gospodu Medenu, jestvinskem trgovcu v Kontovelju, pripoveduje: Tisto jutro, ko se jc izvršil umor, sem se po svoji navadi vračal iz Trsta v Kontovelj z biciklom okoli pol štirih. Pri gostilni Starec sem se peljal mimo nekega voza, v katerem je sedel mož, ki si je, ko sem prišel mimo, z ruto brisal obraz, kakor da bi bil potan. Kočijaža sem pozdravil in on mi je tudi odzdravil. V Kontovelj sem prišel ob tri četrt na štiri. Žerjav je potem tudi, ko je videl po zločinu kočijo in kočijažev klobuk, ju izpoznal za tiste, ki jih je preje ob pol štirih srečal pri Starcu. Kmet Danev iz Kontovelja, ki je šel ob štirih k morju, je slišal več strelov, pa se ni za to nič brigal, ker se tam kadeti v kontoveljski vojašnici večkrat zjutraj vadijo v streljanju. Mitničarji na Greti pripovedujejo, da so zjutraj videli na cesti človeka, ki je hitel s čudno naglico in vprašal neko žensko, kod vodi pot v Barkovlje, da bi mogel na tramvaj. Kočijaž Jalkob Pitteri jc povedal sledeče: Ob drugi uri zjutraj se je pripeljal Anton Mogorovič od •nekod s tremi veseljaki na veliki trg pred kavarno »Flora«. Veseljaki so šli svojo pot, Mogorovič, ki je bil nekoliko dobre volje, pa si je naročil piva. Nato se vzdigne od mizice pred kavarno lepo oblečen človek plavili las in vpraša Mogoroviča, koliko zahteva, da ga popelje na Prosek. Mogorovič zahteva deset K, konečno se pogodita za devet. S Pitterijem sta se še nekoliko prepirala, ker je hotel Pitteri, ki je že dolgo čakal na kakega potnika, peljati neznanca v Prosek. Orožniki na Pro-
seku so zaprli dva mladeniča, ki sta spala v gozdu, kjer se je našla Mogorovičeva denarnica, pa so ju kmalu izpustili. Policija marljivo poizveduje. Mogorovič je bil star 29 let, samec, pošten in priden fant.
Policija v Trstu je napravila lov na postopače, ki se klatijo po Trstu. Aretirali so 54 oseb. Po polunoči je policija aretirala človeka, o katerem se z vso gotovostjo trdi, da je morilec pokojnega Mohoroviča. Star je 28 do 30 let, človek plavih las in rdečkastih brk. Izvošček Pitteri pravi, da se je ta človek pogajal z umorjenim Mohorovičeni.
—	Šolska veselica je bila v Begunjah pri Cerknici. Kosija »Letni časi« s petjem in de-klamacijami so izpadli v splošno zadovoljnost poslušalcev. Tudi »Sarafan«, katerega sta peli dve deklici, je jako ugajal. Ta in nekatere točke letnih časov so se na željo poslušalcev ponavljale. Veselica se je vršila v knjižnici krasnega novega šolskega poslopja. Soba je bila prepolna poslušalcev, mnogo jih je stalo celo v veži. Cisti dohodek je namenjen ljudski knjižnici, ki je v šolskem poslopju. Vseh dohodkov je bilo kljub mali vstopnini 81 K 22 v. Srčna hvala vsem onim, ki so se trudili, da je veselica uspela tako lepo v splošno zadovoljnost, posebno pa onim, ki so požrtvovalno segli globoko v žep s preplačili in s tem podprli plemenito podjetje ljudske knjižnice.
—	Silna toča. Dobrniče, 7. julija 1907. že v soboto in tudi v nedeljo je bilo cel dan silno soparno. Ljudje so pričakovali potrebnega dežja, a namesto tega se je vsula v nedeljo ob tri četrt na štiri silovita toča, ki je kmetu, ki se je ravno pripravljal na žetev, požela ves pridelek. Žito je popolnoma poleglo, sadje vse pobito, drevesa štrle v zrak brez perja. Kar celi kupi toče, visoki par pednjev, so se nagromadili na cesti in ob ovinkih.
—	Umor pred 22 leti. Pred zagrebškim sodiščem se vrši razprava proti 431etnemu Alojziju Barčiču in 521etni Tereziji Barčič, ki ju državno pravdništvo toži, da sta pred 22 leti dogovorno umorila soproga Tereziji-nega Matija Barčiča. Ta je bil zelo ljubosumen na svojo ženo, ker je domneval, da lju-bimkuje z njegovim nečakom Alojzijem Barčič. V začetku oktobra 1885 sta se sprla Matija in Alojzijev brat zaradi mošta ter si segla v lase; Matija je zagrabil Kolomana za vrat ter ga začel daviti. Na Kolomanovo klicanje na pomoč je pritekel Alojzij s krepel-cem ter udaril Matijo po glavi, nakar je ta odnehal, brata sta pa odšla. Matija je odšel v bolnišnico ter kmalu okreval. 17. oktobra okoli desete ure zvečer je poklical Alojzij Kolomana s sekiro v roki in ga pozval, naj gre ž njim, češ, da bo ubil strica. Na dvorišču ju je čakala Terezija ter nekaj časa natihem govorila z Alojzijem, Koloman pa se je skril, da ne bi mu bilo treba gledati, kaj se bode zgodilo. Njegov brat in Terezija sta šla v sobo, kjer je spal Matija; Alojzij je z ušesom sekire Matijo udaril po glavi, nakar je ta zaječal. Zato ga je udaril še enkrat, nato pa odšel, prepričan, da je stric mrtev. Ko sta se brata vračala domov, dejal je Alojzij Kolo-manu: »Dobro sem ga.« Celo stvar je tedaj dobilo v roke orožništvo, ker so pa menili, da je najbrže vzrok nenadne smrti moževe nesrečen padec, je bila preiskava ustavljena. Letos 16. aprila pa se je sin pokojnega Matija Blaž Barčič spri s Kolomanom radi neke zemlje. Ker je bil prepir vedno hujši, mu je Koloman zagrozil, naj gleda, da se mu ne zgodi, kot njegovemu očetu. Blaž je to prijavil sodišču in po 22 letih je zločin pričel na dan. Obtoženca tajita trdovratno svojo krivdo in zavračata umor drug na drugega, zlasti Terezija, že stara ženska, se pred sodiščem obnaša zelo predrzno. Orožniku je priznala, da je pregovorila Alojzija, naj jej ubije moža, da bi mogla ž njim občevati spolno. — O izidu bodemo poročali.
—	Spomenik cesarjevemu očetu. V Pra-tru bodo postavili spomenik nadvojvodi Ka-rolu, očetu cesarja Franca Jožefa I. Izvršitev je poverjena kiparju Tagelangu, ki je napravil že model.
—	Tržaška zavoda postreščekov sta se
združila. S 14. t. m. je prenehal obstojati zavod postreščekov »Instituto dei servi di piazza« (z zelenimi našivi) ter so iz njega vstopili v društvo postreščekov »Consorzio« dei servi di piazza« (z rdečimi našivi). Sedaj so torej v Trstu samo postreščeki z rudtčo modro obrobljeno kapo.
—	Nemce bojkotirajo v Pragi. Dela se baje na to, da se ustanovi tajna zveza vseh čeških gospodarskih društev v svrho popolnega bojkota nemških trgovcev. Pri zadnj;h sokolskih slavnostih se je bojkot izvrstno ot-nesel.
—	Jugoslovanski abiturijentski sestanek v Dubrovniku bo dne 20., 21. in 22. velikega srpana. Priglase sprejema F. Košir, abituri-jent, Ljubljana, Gradišče 4., II.
—	Nesreča na morju. Blizu Zadra se je primerila na morju tragična nesreča, ki je vzela življenje mlademu podjetnemu trgovcu Ivanu Crnkoviču. Trgovca Ivan Crnkovič in Joso Mihaljevič, tapetnik Jurišič in agent Ivanov so se ukrcali na kooter »Niger«. Na morju jih je dobil veter, ki je čoln preobrnil. Skočili so v morje, da sc s plavanjem rešijo. Klicali so na pomoč, a bilo je predaleč do brega, da bi jih kdo slišal. Vendar so iz daljave Pokoštanci s svojim ostrim očesom t pazili, da se kooter bori z valovi, in so prišli na pomoč s tremi ladjami. Poldrugo uro so se oni štirje borili s smrtjo proti valovom. Ko M) rešitelji prišli, so jih čisto izmučene izvlekli v čolne. Bili so vsi napol mrtvi, in Crnkovič je umrl, predno so prišli do suhe zemlje.
—	Conan Doyle, angleški pisatelj policijskih povesti, znan »Slovenčevim« čitateljem, se je poročil z gospodično Jane Leckie. Co-natl Doyle ie star 48 let. Bilo srečno!
Prod iridentovcu.' Lahonskega župnika Fragiacoma v Stinjanu pri Pulju prebivalci napadajo in mečejo za njim kamenje, ker je pri občinskih volitvah v Pulju glasoval za iridentarje. Škof Flapp bo župnika prestavil v Fontane pri Poreču, da ne bo v nevarnosti njegovo življenje.
—	Slive v Bosni letos ne bodo obrodile tako dobro kot druga leta, vendar letina ne bode preveč slaba.
■ — Z brzovlaka je padel sprevodnik Švarc, vozeč se iz Budimpešte v Osjek ter obležal na mestu mrtev.
—	Zagrebški nadškof dr. Juraj Posilovič
se je podal na oddih v Rimske toplice na Štajerskem, kjer ostane tri tedne.
—	Radi neprevidnosti ponesrečil se je v
Sarajevu delavec Kadar. V noči 11. t. m. je legel na vrh neke še nedodelane hiše; po noči se je v spanju tako nesrečno obrnil, da je padel na tla in se tako poškodoval, da so ga morali prenesti v bolnišnico.
—	Umetniški atelier grade v Zagrebu ter bo skoro končan. Prostora bode v njem za šest umetnikov. V pritličju bode nastanjena nanovo urejena slikarska šoia, ostali prof-teri so odločeni umetnikom Kovačiču, Crnčiču, Bužanu in Račkemu.
—	V »Palače hotel Croatia* izpremeni v Zagrebu delniško društvo Schlessingerjevo palačo na Akademijskem trgu. Načrti so že iz-gotovljeni.
—	Trbovlje. V nedeljo, 21. t. m. se vrši na vrtu pri g. Pustu ob vsakem vremenu velika ljudska veselica, prirejena od obeh podružnic sv. Cirila in Metoda v prid družbi. Sodeluje tudi slavna pazniška godba. Spored je mnogovrsten.
—	Nesreča rojaka v Ameriki. 21. junija je šel v Flemingu, Kansas, Ivan Baloh na delo v rov. Kmalu je padla nanj težka skala ter ga vsega pokrila. Z največjo težavo so ga izvlekli izpod nje nezavestnega ter ga prenesli na njegov dom, kjer je še isti dan umrl star 57 let. Doma je bil v Spodnji Idriji. Ob njegovem grobu žalujejo žena, 4 sinovi in dve hčeri.
—	Promocija. Danes popoldne ob 6. uri bo g. Karol Kuhelj, enoletni prostovoljec pri c. in kr. pešpolku Leopold II., kralj Belgijcev, št. 27, v avli dunajskega vseučilišča promovi-ran doktorjem prava.
—	Tovarno usnja, doslej last tvrdke Va-lenčič & Comp. fe kupil g. Andrej Znidaršič za ceno 50.000 kron.
Tifus se je zopet pojavil v Postojni. Doslej je zbolelo že 20 ljudi.
—	Gradež, 14. jul. Vsak dan prihajajo novi tujci s parniki. Danes presega število tujcev že 4200. Največ je seveda Nemcev, vendar so tudi Slovani častno zastopani. Med temi je več Cehov, nekaj Hrvatov in lepo število Slovencev, posebno iz Ljubljane. Vreme
: žal ni posebno ugodno, zvečer je hladno tako, da rabimo haveloke. Morje ima n. pr. danes dopoludne samo 16 stopinj in pol. — Za zabavo dovolj skrbi kopališka komisija. V kopališču svira dopoldne in popoldne vojaška godba iz Trsta, zvečer so po raznih hotelih koncerti, semintja pa prepevajo laški pevci in pevke razne kuplete, katerim dodajajo navadno povsod znano napolitansko »Santa Lu-cia.« — Zabavni parniki vozijo tujce na razne strani, pretekli četrtek v Benetke na ogled razstave. Vožnja proti Gradežu ni bila baš prijetna, ker so oboleli vsled silne bore, ki je premetavala ladjo semintja razen štirih Slovencev skoro vsi potniki, katerih je bilo 141. — V soboto je hotel parnik »Miramar« odpeljati izletnike vPorto Rose, a je obtičal v pesku blizu Gradeža, šele zvečer se ga je posrečilo spraviti domov. Danes je izlet v Lignano na Laško. Gradež je dobil letos krščansko-so-cialno občinsko zastopstvo. Ta teden se menda vrši volitev župana. Društveno življenje je lepo razvito. Imajo n. pr. »Katol. rokodelsko društvo«, »Kršč. soc. delavsko društvo« s knjižnico in posojilnico. Pri zadnjih volitvah za državni zbor so volili krščansko socialnega poslanca. — Pozdravljeni!
—	Garibaldinska goljufija. V Rimu so imeli Garibaldijevo slavnost, ki je privabila velike množice v Rim. A treba je razumeti, kako se prirejajo take slavnosti v Italiji. Ze davno prej se razglasi, da država zniža ude-ležnikoin slavnosti voznino za 75%. Zato pa odlagajo oni, ki bi sicer morali v Rim, svojo pot do slavnosti, da se ceneje peljejo, in marsikateri seveda potuje samo zaradi znižane vožnje. Pri tem naredi pripravljalni odbor svoj dobiček in seveda tudi železniška uprava vsled ogromnega prometa. Pri rimski slavnosti je posebno presenetilo izredno veliko število Garibaldincev, ki so prišli v rdečih srajcah. Ti stari tovariši Garibaldijevi vži-vajo povsod v mladi Italiji še nekake ofici-jelrie časti in prednosti. Vse se je čudilo, da je zdaj čez 40 let še toliko Garibaldincev na svetu. Mnogo jih sploh Garibaldi ni imel, precejšen del je padel v bojih, v tolikem času so drugi pomrli — zdaj jih je pa kar iinpozantno število! No, že davno je bilo dokazano, da hodi z rdečo srajco k slavnostim nešteto nepristnih Garibaldincev. Ko so pred kratkim razglasili, da naj se javijo za rento sirote 1000 junakov padlih pri Mentoni, se je oglasilo — 4800 oseb. Tako se množe tudi Garibaldinci!
—	Perilo se podraži. V Plznu so se te dni zbrali vsi fabrikantje perila za moške ter so sklenili, da vse te izdelke še tekom julija podraže ja 10 odstotkov.
—	Toča na Krasu. Dne 15. t. m. ob 4. uri popoldne bila je v občinah Dutovlje, Tomaj, Kopriva, Skopo, Avber precej velika toča, ki je povzročila ubogim kmetom znatno škodo. V Avberški občini, posebno v Ponikvah, posekala je vse od kraja. — V ostalih občinah vzela je četrtino oziroma polovico poljskih pridelkov.
—	Toča jc uničila skoro vse poljske pridelke okrog Vrem na Notranjskem pretekli ponedeljek popoludne. Škoda je velika, ker je žito baš dozorevalo. Treba bi bilo nujne cenitve škode. Upamo, da bodo naši državni poslanci priskočili na pomoč nesrečnikom,
—	Špirit se je podražil za osem vinarjev pri litru.
—	Novo izobraževalno društvo se snuje v Solkanu pri Gorici. V nedeljo se je ob precejšnji udeležbi vršil ustanovni shod »Slovenskega izobraževalnega društva« v prostorih gospoda profesorja Makuca. Sklicatelj je bil gospod kaplan A. Novak, predsedoval je gospod profesor Makuc; zapisnikar je bil g. Bi-težnik. Urednik Kremžar je poljudno razložil pojem in potrebo izobrazbe, katero širiti imajo nalogo izobraževalna društva, ki skrbe tudi za zabavo. Narisal je razloček med takozvano liberalno »izobrazbo« in pa med izobrazbo, ki temelji na načelih vere. Isto je z zabavo, ki mora vedno služiti višjim smotrom. Gospod kaplan Novak je čital nato pravila ter jih poljudno razložil. Omenjal je potrebe takega za Solkan, kjer je mladina zanemarjena kakor malokje. Društvo bo katoliško, akoravno se tega imena v Solkanu nekateri boje. Navdušenje za društvo je bilo med udeleženci veliko. Vrli Solkanci, le po tej poti naprej!'
Stalno gledališče v Osjeku je zagotovljeno, ker je ustanovljeno v ta namen pešebno društvo, čegar predsednik je dr. Pinterovič. Dekoracije za gledališče bode izdelal Dunaj-čan Stadler.
lj »Zora« izide ta mesec nekaj dni pozneje p. n. člani naj blagovole potrpeti. V avgustu ne izide, pač pa dve številki v septembru. — Uredništvo.
Ljubljanske nouice.
lj Kje je g. Pianecki? Poročali smo, da sc je g. Pianecki mudil 7. t. m. v dobroznani gostilni Pikon na Dobravi. Na pismeno vprašanje na gostilno Pikon smo dobili sledeči odgovor: Na vaš cenjeni dopis z dne 15. julija t 1. poročamo sledeče: Gospod Pianecki jc prišel 7. t. m. okolu 7. ure zvečer v našo gostilno. Tu je večerjal, prenočil ter ob 1. uri zjutraj z vlakom se odpeljal na Podbrdo. Obnašal se je mirno. Govoril jc deloma slovenski, deloma nemški. Zahteval je časnik »Slovenec«. V sobi ga je našla dekla, ki mu je prinesla vode, na tleh klečečega ter baje tudi molečega.
lj Vzoren šef je tukajšnji veletržec gosp. Feliks Urbane. Pri njem je bil nad osem let vslužben trgovski sotrudnik g. Jakob Rant, ki je te dni umrl v tukajšnji bolnišnici po daljši močni bolezni popolnoma zapuščen od vseh. Vseh osem let je zvesto služil svojemu gospodarju, — kako bi bil sicer mogel tako dolgo ostati pri njem — ter si pridobil simpatije vseh. Ko ie zbolel in odšel v bolnišnico je povrhu telesnih bolečin, katere jc moral trpeti, dobil od svojega ljudomilega šefa lepo tolažilo v obliki odpustitve. Kako je moralo to boleti moža, ki je toliko let vestno pomagal svojemu šefu množiti premoženje, se lahko misli. A nehvaležnost gospodarjeva je segla celo preko bolniške postelje. Rant je umrl in gospod veletržec Urbane, ki plača za par konj 4.000 goldinarjev, se je krčevito branil, svojemu uslužbencu, ki mu je toliko let vestno in marljivo služil, plačati dostojen pogreb. No, končno se je vendar vdal in plačal mr-mraje 30 goldinarjev, da ne bi bilo treba Ran-tcvim tovarišem skrbeti prijatelju, ki je bil popolnoma osamljen na svetu, za dostojno zadnjo pot. Ce je to lepo, o tem naj razmišljajo trgovski sotrudniki in dostojni ljudje sploh. Taka je liberalna ljubezen gospodarja do uslužbenca, ki pusti v službi vse svoje moči. G. Urbane je sicer navdušen pristaš liberalne stranke, a kakor se vidi, o geslu »fraternite« razume prav malo, ko gre za njegov žep.
lj Operni pevec gosp. Naval Pogačnik se mudi te dni v Ljubljani.
lj Umrl ie v Spodnji Šiški štev. 66 zasebnik g. Matija Zigur.
lj Vincencijeva družba obhaja v petek praznik sv. Vincencija Pavlana, in bode v Marijanišču ob 6. uri popdludne zborovanje delavnih udov.
lj Dober tek. Na Martinovi cesti je danes ponoči iz zaklenjene šupe neki dvonožen lisjak ukradel g. Topolavcu sedem piščancev v vrednosti 10 K.
lj Zagoneten slučaj. Natakar Jožef Kloiber, kateri se je pred nekaj časom v tomišelj-skem hribu ustrelil v glavo, potem pa naznanil, da je bil napaden in oropan, jc včeraj zdrav zapustil deželno bolnišnico. Kloiber se bode moral zagovarjati pred deželnim sodiščem radi premotenja oblasti.
lj Žepna ura ukradena jc bila včeraj Antonu P. stolarskemu pomočniku ko je bil zaspal na nekem travniku poleg železniške proge na Glincah.
lj Izgbljene in najdene reči. Delavka Ivana Brajerjcva je izgubila rjavo denarnico v nji je imela 6 kron denarja. Najdeno je umetno človeško oko, izgubitelj ga dobi na osrednji policijski stražnici.
lj Poziv. C. kr. pomorska oblast v Trstu je naznanila kakor ji je sporočil c. in kr. generalni konzulat v Londonu, da je 12. aprila t. 1. izginil dne 8. februarja vkrcani parniški kurjač Maks Lotz, dozdevni avstrijski državljan, čegar truplo so našli kasneje v reki Wear. Umrli jc zapustil neznatno svoto treh šilingov in nekaj ponošenc obleke, izkazil pa nikakih. Maks Lotz je po beležkah angleškega pomorskega urada rojen leta 188.?., srednje, skoro visoke postave, rjavih las in oči ter z brazgotino na levi lakti. Komu- bi bilo kaj znanega o njegovih razmerah, oziroma sorod-
nikih, st* poživlja, da to nemudoma sporoči tukajšnjemu policijskemu uradu.
Ij Nagajlvost paglavcev. Nekateri paglavci imajo navado, da kaj radi skačejo čez cesto ali ulico tik prihajajočega tramvaja ali kolesarja. Vsled te lahkomiselnosti se je pripetila že marsikateremu nesreča. Tako se je peljal včeraj popoldne ob četrt na 7. uro neki gospod po Karlovski cesti proti sv. Florijana cerkvi, kjer je hotel neki paglavec preskočiti ulico tik pred kolesarjem, a ga je kolesar zadel tako, da sta oba padla. Nagajivec se je seveda nepoškodovan hitro pobral in zbežal, dotični gospod se je pa na roki telesno poškodoval. Na take paglavce je treba paziti in jih ob takih prilikah potegniti krepko za ušesa.
lj Tatvina denarja. Natakarici Ivani Bev-čevi v Komenskega ulici št. 36 je bila ukradena včeraj dopoldne iz nezaklenjene spalne sobe, natakarska taška, v kateri je imela 28 K denarja.
Koroške novice.
k Odstopili so v Trgu občinski svetniki,
ker se jc podelila gostilniška koncesija nekemu Benussiju, dasi se ie izjavil občinski svet proti podelitvi koncesije. Odstopil je tudi župan dr. Domenig.
k Celovški deželni dvorec, kjer bo stanoval cesar ob cesarskih vajah, že pripravljajo za cesarjevo bivanje. Mrzlično delajo tudi na glavnem novem kolodvoru, da bo ob cesarjevem dohodu popolnoma gotov. Samo celovški občinski svet je počasen kakor vedno.
k Srebrno mašo je daroval dne 2. t. m. kaDticin o. Alojzij Slabanja, duhovnik v celovški bolnišnici in v koroški norišnici.
Razne stvari.
Izvanreden izum Slovana. Znani bolgarski izumitelj Bačiev je vložil na bolgarsko trgovinsko ministrstvo prošnjo naj sestavi komisijo, da jej pokaže svoj najnovejši izum. Gre se namreč za stroj, ki naj bi stopil na mesto sedanjih lokomotiv, a obenem delal za 75 odstotkov ceneje, kajti za stroj se ne potrebuje niti premog, niti drva, niti plin. Ako se izum obnese, utegne povzročiti na narodnogospodarskem polju cel preobrat. Bačiev je dobil od avstrijske vlade že več patentov na svoje izume.
Petrova, morilca bolgarskega ministrskega predsednika Petkova, so včeraj cbesili. Petrov je po izpovedi bil zelo miren in je drž-pravdniku povedal, da ima mnogo sokrivcev, katerih pa ne imenuje. Ko so ga peljali k ve-šalom, je zaklical: To je grozno!
O bombnem atentatu v Carigradu mislijo, da je bil naperjen proti Ncdžib paši, ki opravlja za sultana policijske posle ali pa proti Krističu, nezakonskemu sinu rajnega Milana srbskega.
Velika nesreča pri strelnih vajah ameriške bojne ladje. Ob obrežju Massachusetts se je pri strelnih vajah na ameriški bojni ladji »Georgia« razpočil velik top. Pet oseb jc ubilo. 17 ranilo. »Georgia« je bila v službi šele deset mesecev.
Avstrijski prestolonaslednik jc v Rimu izgubil pravdo, katero je proti njemu naperil vitez Novi kot dedič kardinala Hohenlohe. Sodišče je razsodilo, da mora nadvojvoda Franc Ferdinand povrniti Noviju stroške za poprave vile d' Este v Tivoliju.
Velik požar v Parizu. V Rue Montreuil. Pariz, je uničil požar delavnico nekega pohištvenega tvorničarja. Požar se je razširil tudi na sosednje hiše. Brez strehe je 50 rodbin. Škodo cenijo nad milijon frankov.
Pisatelj zaprt. Na Dunaju so zaprli poletnega pisatelja Alberta Hubcrja, zaradi nekega nenravnega dejanja.
Izgnali so iz Prage ruskega anarhista Sergija Kolobrova.
Dragocena najdba. V praškem starem sodišču so našli 194 starih zlatih novcev izza časa ccsarjev Rudolfa II. in Matije.
Lov za tatom po strehah. Dne 16. t. m. so prijeli v Berolinu nekega Wormana, ki je ukradel zlato uro in denarnico z 80 markami. Worman je priznal tatvino in je šel navidezno mirno s policistom. A naenkrat je sunil policista in zbežal in šel na strehe, kjer je izginil, ne da bi ga mogli zopet prijeti.
Ponarejene slike? Za umetniško zbirko v pariškem Louvru so kupili za 350.000 mark dve sliki, o katerih trdi nemški zdravnik in poznavalec slik Liebreich. da sta ponarejeni.
Nesreča v Coimbrl. Pri sestavljanju vlakov v Coimbri na Portugalskem je skočilo iz tira več voz. Nevarno ranjenih je devet železničarjev.
Na pesku je obtičal novi danski poštni parnik »Princezinja Marjeta«.
Velikanska mina. Zadnjo nedeljo so v kararskem marmorolomu razstrelili velikansko mino, za katero so porabili 24.000 kg. raz-streljivnih snovi in razbili 190.000 m® marmorja.
Revež — bogatin. Na Dunaju je umrl zasebnik Weissmann, ki je živel jako ubožno. A po njegovi smrti so našli v nekem tajnem predalu hranilnične knjižice vredne 17.500 K.
V desetih minutah štirje poizkusi samo-umorov. Kuharici Mariji Mathon v Parizu je postal nezvest njen ljubimec; zato je sklenila, da se konča. Kupila si je samokres, trikrat ustrelila nase, a vselej zgrešila. Prestrašen je prihitel njen gospodar, da jej iztrga orožje, toda Mathon je bila v hipu na ulici in se je vrgla pred voz cestne železnice. Vozniku seje posrečilo voz vstaviti o pravem času, toda nesrečna Marija je hotela umreti ter hitela na vso moč k Seni. Pa imela je smolo; opazil jo je pravočasno stražnik ter jo potegnil proč. Marija je obupala, da se jej posreči samo-umor, zato je vzela britev in si prerezala na roki žile; težko ranjeno so prepeljali v bolnišnico. Cel ta dogodek se je vršil samo deset minut.
Mažarska inteligenca in književnost. V
mažarski akademiji so se nedavno pritoževali, da mažarska inteligenca v velikih mestih naravnost prezira mažarsko književnost. Nihče ne kupi knjige, ki je dražja nego I K vse čita le politične liste in zatorej razpošiljanih brošurice novih mažarskih književnikov niti v mestih ne poznajo, vse knjige ki se pošiljajo na ogled, se vračajo in ta nemarnost vedno raste. Budinipeštanski trgovci prodaj,b največ tujih knjig, zlasti nemških. Ako bi v Budimpešti prepovedali nemško književnost, tri četrtinke knjigotržcev bi moralo zapreti svoje prodajalnice.
Velik vlom. Na Favoritenski cesti na Dunaju št. 102 so vlomili skozi klet neznani zločinci v prodajalno zlatarja Honiga in odnesli dragocenosti in denarja v vrednosti 30.000 K.
Na legarju jc obolelo v galiških toplicah Grynica nad 20 oseb.
Dnjestr je izstopil in preplavil del železnice.
Znanstvo in umetnost-
• Dr. Niko Župunič. »Die Illyrier«, ein
Profil aus der historisehen Physioanthropolo-gie der Balkanhalbinsel. Sitzungsberichte der anthropologischen Gesellschaft inWien, Jalir-gang 1906/07. _
»ZVEZA ČEŠKIH KLUBOV.«
Polemika med agrarci in dr. Kramarem sc plete dalje jako burno. Agrarci očitajo mla-dočehom, da izdajajo klubove tajnosti nemškim časnikarjem in šc razne druge stvari. Pred vsem pa zahtevajo, da odstopjta češka ministra, ker nista hotela podpisati državno-pravnega zavarovanja čeških poslancev. Ra-dikalci napadajo mladočehe, da so s kompromisom glede češkega jezika preveč popustljivi. »Den« pravi, da če se »česky svaz« v državnem zboru razbije, .ie to krivda agrarcev. O enotnem češkem klubu več govora ni. Tudi oficielno se imenuje zdaj samo še »Zveza čeških klubov«.
P n. naročnikom! Tem potom opozarjamo, da bomo s prihodnjim petkom ustavili list vsem, ki dotlej ne bodo obnovili naročnine za naprej. Obenem tudi pripomnimo, da dobimo po položnici poslani denar še le po preteku treh ali štirih dni.
Telefonska In brzojavna porodila
POGAJANJA RADI KRANJSKEGA DEŽELNEGA ZBORA.
Dunaj, 17. julija. V zadnjih dneh so se širile vesti, da so v teku pogajanja za redno zasedanje kranjskega deželnega zbora. Ta poročila so neresnična.
DRŽAVNI ZBOR.
Dunaj, 17. julija. Seja načelnikov klu-boj je danes sklenila, da bo zadnja seja v tekočem zasedanju državnega zbora prihodnji torek. Tedaj se izvrši tudi definitivna izvolitev predsedstva. Od jutri do torka bo imel državni zbor vsak dan sejo.
DVOBOJ.
Opatija, 17. julija. Med časnikarjem Adorjanom in honvedskim častnikom Drago-nom se je vršil dvoboj na sablje. Oba sta ranjena.
VELIKA TOČA.
Pazin, 17. iulija. V Pazinu, Buzetu, Grdem selu, Novakih in starem Pazinu je strašna nevihta s točo (posamezni kosi so tehtali do 100 gramov) uničila vse poljske pridelke in trte. V Pazinu je toča pobila nad 500 šip na hišah. Gore so od toče bele, kakor da bi bil padel sneg. Škoda je velikanska.
VELIK NAČRT ZA ISTRO.
Trst, 17. iulija. Izdelal se je velik načrt, kako odpomoči pomanjkanju vode in suši v celi Istri. Načrt je izdelal inžener Karol Schwarz na Dunaju, financirala pa bo načrt angleška delniška družba s pomočjo vlade, istrskega deželnega zbora in občin.
AERENTHAL-TITTONI.
Racconigi. 17. juliji. Kralj Viktor Emanuel se je z Aerenthalom pogovarjal celo uro. Razgovor se je pletel o istih stvareh, o katerih sta se Aerenthal in Tittoni sporazumela v Desiu in je bil zelo važen. Vršil se je tudi razgovor ined kraljem, Aerenthalom in Tittonijem, ki je tudi trajal celo uro. Aerenthal je sporočil kralju sporočila od cesarja Franca Jožefa, lastnoročnega pisma od cesarja pa ni imel, kakor se je trdilo. Aerenthal se je že vrnil v Benetke. Aerenthal se je prepričal o trdni volji kralja vzdržati trozvzo.
MESTO V NEVARNOSTI, DA SE PO-GREZNE.
London, 17. julija. Meščanom v Min-neapolis v severni Ameriki se je včeraj uradno dalo na znanje, da je bilo mesto pet let v nevarnosti, da se pogrezne. Oblasti so varovale o tem strogo tajnost in so proračun falzificirale z namenom, da prikrijejo dejstvo iu nemoteno ter tajno izvršijo velike poprave z betonom, katerega so v velikanskih množinah vlivali v fundamente. Mesto je sedaj izven nevarnosti.
SMRTNA KOSA.
A u s s e e , 17. julija. Član gosposke zbornice. Avgust Plappart, bivši vodja generalne intendance dvornih gledališč , je umrl zadet od kapi.
NUNZIO-NASI.
(Glej članek.)
Trapani, 17. julija. Tukajšnje prebivalstvo, volivci Nasijevi, so zelo razburjeni vsled zapora Nasijevcga. V mestu so v znak žalosti zaprte trgovine.
»MIROVNA« KONFERENCA.
Haag, 17. julija. V prihodnji seji bo Angleška predložila predlog glede na splošno razoroženje vseli velesil. Zastopniki velesil bodo izjavili, da jim je žal, da predloga ne morejo sprejeti in se bo tako predlog slovesno pokopal.
ZAHVALA.
Iskreno zalivalo izrekam vsem gospodom, ki so za popravo občinske poti darovali lepo svoto 534 K 90 v ter tako ljudstvu storili veliko dobroto. — V Strmci, občina Postojna, Anton Vidrih, odbornik.
Meteorologično poročilo.
Višina n. morjem 306 2 m, srednji zračni tlak 736-0 mm
5 a	Cm opazovanja	Stanja barometra ▼ mm	Temperatura po Celzijn	VetreTi	Neb«	{59 •58 ► £
16	9. zvei	737 7	14 8	sl.jug	dež	
17	7. zjutr.	735 6	130	sl.jug	obl.	44
17	2. pop.	734 4	21 9	sr. jzah.	pol obl.	
Srednja včerajšnja temu. 14 0®. norm 19 8".
Takoj sprejmem za krojaški obrt
pomočnika in uccncH
Naslov pove upravo.
1593
2—1
parna mlekarna
v Medvodah razpošilja
četrt mastni (delavski) sir p K ---90 1 kg pol „ „ j j ,, „ 110 „ „ celo mastni in trapistovski ,, „ „ 160 „ „
Zavojnina prosta, po povzetji. 1481
CZ Seiger
odpotuje
do 12. avgusta 1.1.
2—1
1585
[OOOOOOOOOOOl
Kuverte s firmo,
-	- pisma, - -
-	račune Itd. -
izvršuje natančno po : naročilu : : Katoliška : : tiskarna : v Ljubljani.
2
ucenca
sprejme takoj s popolno oskrbo
Janko Sink, svečar
in lectar v Kranju.
1442 10-8
Za trgovino z raznim blagom se išče
prodajalka
z dežele. Zahteva se malo znanja v knjigovodstvu in zmožnost opravljati posel blagajničarke. Naslov pove upravništvo. 1590 4-1
Kdor želi kupili dobro, naravno, izborno
vino
teran in istrsko vino, naj se obrne na Simona Preuza, posestnika v Kringl št. 37, pošta Tinjan, Istra; postreglo se mu bo v vsakem oziru na drobno in na debelo. Vzorci za poskuš-1592 a—l njo na razpolago brezplačno.
Služba
orsonistn in cerKuenikn
v Žabnicah - sv. Viša rje
se do 1. septembra t. 1. odda. Zasebna hiša z vrtom, servitut za kurjavo, na sv. Višarjih ena soba, letna plača 1326 K 40 vin. in štola. Osebna predstava in priporočilo župnika potrebna.	ie9t 3—1
Več K stanovanj
z lepim razgledom
se odda za novemberski termin v novo zgrajeni hiši nasproti Eliza-betne otroške bolnice (pri novi gimnaziji) ulice Stare pravde, obstoječih iz t in 3 sob. K vsakemu stanovanju pripada še predsoba, shramba za jedi itd. Natančneje poizve se v Židovskih ulicah št. 5, I. nadstropje.	1594 3-1
Razpis služIle primarija.
Na medicinskem oddelku deželne bolnice v Ljubljani je izpraznjena služba primarija, s katero je združena letna plača 2400 K, ter pravica do 6 v pokojnino vštevnih petletnic po iiOO K. Poleg tega uživa primarij aktivitetno doklado 500 K in 16% draginjsko doklado od temeljne plače.
Prosilci za to službo morajo biti doktorji vsega zdravilstva ter imajo dokazati posebno vsposobljenost za samostojno vodstvo medicinskega oddelka.
S krstnim listom, z diplomo o doktoratu, z izpričevali o dozdanji zdravniški delavnosti in specijalni strokovni vsposobljenosti ter z dokazili o znanju slovenskega in nemškega jezika v govoru in pisanju podprte prošnje je predložiti
do 26. avgusta 1907.
podpisanemu deželnemu odboru.
Od deželnega odbora kranjskega
v Ljubljani, 12. julija 19J7.
1596 3—1
Prva domača slovenska pivovarna G. Auerjevih dedičev
P»tanovljona let« 1854.
v LJubljani, Wolfove ulice štev. 12
= priporoča slavnemu občinstvu In spoštovanim gostilničarjem svoje iibor
Štev. telefona 210.
2469 160—38
«ft
v sodcih In steklenicah.
Držovni zbor.
D u naj, 16. julija.
Proračunski odsek.
Včeraj pop. je proračunski odsek pričel zpravo o proračunskem provizoriju. Navzo-so bili ministri dr. Korytovski, grof Auers-rg, dr. Derschatta, dr. Fort, fcm. Latscher dr. Pacak. Ministrski predsednik je bil za-žan, naučili minister dr. Marchet pa sploh pride v zbornico.
Mažarsko-hrvaški spor.
Prvi govornik je bil dalmatinski posla-c vitez Vukovič, ki je obširno govoril o ižarsko-hrvaškem sporu. To vprašanje je žno za celo državo. Zato pa je čudno, da strijska vlada iu parlament mirno gledata, ko Mažari ncčuveno teptajo pravice ne-ižarskih narodov ter rušijo jasni zakon. Ta godbeni zakon iz leta 1868 dovoljuje Hrtom pravico, da kot državnopravni samo-)jni faktor sodelujejo in sosklepajo pri na-dbi med Avstrijo in Ogrsko. Govornik tudi zivlja vlado, naj označi svoje stališče z ožini na govor ogrskega ministrskega prcd-dnika, ki jc 3. t. m. govoril o državnih zgo-ivinskili pravicah ogrske krone do Bosne Hercegovine.
Poštne pristojbine.
Poslanec dr. vitez Wittek jc utemeljeval resolucijo, naj vlada razveljavi naredbo trgovinskega ministra z dne 22. decembra 1906, s katero so sc zvišale pristojbine od poštnih pošiljatev in telefona. Pristojbine naj ostanejo kakor so bile. Trgovinski minister dr. Fort je pobijal to resolucijo, ki pa je bila z neznatno večino sprejeta. Minister jc omenil, da je država za telefon izdala že 33 milijonov, ki pa sc niti nc obrestujejo z dohodki.
Deželne finance.
Poslanec dr. Hofmann, dr. Glombinski, dr. Sylvester in drugi so govorili o deželnih financah. Vse dežele so v zadregah, kako naj pokrivajo vedno rastoče stroške. Finančni minister jc odgovoril, da sc v jeseni snide en-keta, ki sc bode bavila s težavnim vprašanjem, kako je pomoči deželnim financam. Vlada pa prizna nujno potrebo, da deželam priskoči na pomoč.
Železnice.
Češka poslanca dr. Kramar in Maštalka sta priporočala podržavljenje raznih železnic. Ako so železnice last države, more vlada tudi tarife določevati, ki morejo pospeševati domači promet ter omogočiti konkurenco z vna-njimi državami. Državne finance so razmerno ugodne, tudi železnice se obrestujejo po 347 torej more vlada nadaljevati podržavljenje. Železniški minister dr. Derschatta je odgovarjal: Za podržavljeno Severno železnico je letos v proračunu 127 milijonov. Za leto 1906 jc znašal čisti dobiček Severne železnice štiri in pol milijona. Torej podržavljenje ni bila tako slaba kupčija, kakor so mnogi trdili. Pač pa bode treba precej denarja za nove vozove in poprave. Minister navaja dalje, da bode zopet prekoračen proračun za planinsko železnico od Gasteina do Spitala ob Dravi. Treba bode zopet dodatkov. Obširno je minister odgovarjal glede na bosanske in dalmatinske železnice. Vlada jc pri obravnavali z Ogrsko vedno odločno zahtevala, da naj se Dalmacija zveže z Avstrijo. Ta poga-gajanja niso šc končana. Koncčno minister zagotavlja, da hoče vlada resno nadaljevati podržavljenje železnic. Vlada upa v jeseni predložiti nov načrt.
Slovensko stališče.
V imenu »Slovenskega kluba« jc poslanec dr. Korošec podal naslednjo izjavo: Mi smo v prisilnem položaju. Glasovati moramo ali za začasni proračun ali pa prisiliti vlado, da si pomaga s S 14. Zato se iz našega glasovanja ne sme sklepati na razmerje med strankami in vlado. Nam Slovencem sedanja vlada ne daje povoda, da bi ji zaupali. V vseli uradih se ponemčuje, kakor preje. Zadnja imenovanja za šole in sodne urade potrjujejo to. Na Krku jc vlada prepovedala v ljudskih šolali pouk krščanskega nauka v hrvaškem, torej materinskem jeziku. To postopanje vlade mora žaliti naše narodno in versko čustvo. Da vlada noče izvajati narodne ravnopravnosti, dokazujejo nerešena vprašanja glede na jugoslovansko vseučilišče, slovensko gimnazijo v Celju, ljudske šole na Koroškem, Goriškem, Trstu in v Istri. Kot zastopniki pretežno kmečkega prebivalstva zelo občutno pogrešamo krepkejšega zanimanja vlada za kmečke zahteve. Kako postopajo n. pr. vladni organi ob nesrečah ob vremenskih uimah? Nekatera okrajna glavarstva niti smisla nimajo za ljudske nesreče. Tako jc okrajno glavarstvo v 1'tuiu jako počasno. Ko sc oglasijo poslanci, pošilja orožnike po okraju, a navadno prepozno, ko se škoda že več ne pozna. Cc torej Slovenci glasujemo za proračun, storimo to, ker nočemo, da bi zopet zavladal S 14. Glede na hrvaško in bosansko vprašanje pa se popolnoma strinjamo z izvajanji gospoda tovariša iz Dalmacije viteza Vukoviea.
Poslanec dr. Žitnik jc danes v proračunskem odseku izvajal: Proračunski provizorij se mora dovoliti ali v parlamentu ali pa si vlada pomaga s slaboznanim S 14. Ker pa izvenparlanientarna pot, ki so jo žal premnogi krat nastopile prejšnje vlade, krati najvažnejšo pravico parlamente iu slabi njegov ugled, zato tudi jaz glasujem za začasni proračun. Ako pa dovolimo to državno potrebščino, torej damo državi kar potrebuje, potem tudi trdno upamo, da sc bode vlada ozirala .tudi na ljudske potrebščine. Delavski stanovi,
osobito pa kmečki, trkajo proseč na vrata parlamenta. In dolžnost novega ljudskega parlamenta je, da posluša tc želje in jih po možnosti tudi izvršuje. Ker pa ni običajno, da bi v razpravi o začasnem proračunu obširno naštevali vse želje in zahteve, zato samo izjavljam, da bodemo tc upravičene svoje zahteve zagovarjali z vso odločnostjo. Pred vsem navajam vprašanje jugoslovanske univerze. Mi ne moremo in nočemo biti zadovoljni s samo neobvezno izjavo, ki smo jo že slišali v odseku, da je ta naša zahteva upravičena. Mi zahtevamo, da bode vlada že v doglednem času vse potrebno ukrenila za ustanovitev slovenskega vseučilišča. Izmed gospodarskih vprašanj navajam v prvi vrsti direktno železniško zvezo Dalmacije in sicer skozi Belo krajino do Rudoifovega. Izrekam v tem oziru zahvalo vladi, ki se trudi za to zvezo. Hvaležnejši pa bodemo, ko bode ta, za južne dežele nujno potrebna zveza tudi dovršena. Le mimogrede priporočam gosp. železniškemu ministru, da činipreie pospeši železnično zvezo od Kamnika do štajerskih prog in podaljšanje vipavske železnice od Ajdovščine dalje. Ker imam žc besedo, naj še kratko označim naše slovensko stališče glede na nagodbo z Ogrsko in zadnji madjarsko-hr-vaški spor. Kar se tiče nagodbe, ni vredno danes obširno o tem govoriti, ker sta avstrijska in ogrska vlada sklenili strogo molčečnost. Vendar pa izjavljam, da moramo odločno ugovarjati onim, ki menijo, da bode Avstrija vesela, ako pride iz nagodbene krize z višnjevim očesom. V zbornici in v odseku smo našteli vse one točke v nagodbi, ki se morajo izpremeniti, to jc, izboljšati v avstrijskem smislu. Navajam le vprašanje o železnič-nili tarifih, o užitninskih davkih, o boljšem varstvu Avstrije proti okuženi ogrski živini, posebno pa novo, stvarnim razmeram odgovarjajočo in pravično razdelitev skupnih stroškov na obe državni polovici. Jako me mika, da bi obširno govoril o armadi, ki jo hočejo Madjari razdeliti. Z ozirom na kratki čas izjavljam samo, da sta armada in mornarica poleg zvestih narodov še najtrdnejša zaslom-ba države in pogoj za nadaljni obstanek njene veljave na zunaj. Ako ta vprašanja v novi nagodbi ne bodo pravično rešena, vlada ne dobi večine za nagodbeni zakon. S tem vprašanjem pa je v najožji zvezi tudi madjarsko-hrvatski spor. O tem je žc tovariš g. Vukovič govoril obširno. Tudi smo s hrvatskimi poslanci dne 3. t. m. vložili stvarno utemeljeno interpelacijo, na g. ministrskega predsednika. To interpelacijo jc podpisalo tudi mnogo čeških, poljskih, rusinskih, italijanskih,-celo nekaj nemških poslancev. Ti mnogi podpisi so jasen dokaz, koliko zanimanja in pozornosti vzbuja to vprašanje v vseli parlamentarnih krogih in avstrijski javnosti sploh. Ni treba biti ju-rist, da sc človek prepriča iz jasnih zakonov o krivici, ki se godi hrvatskemu narodu. Nagodbeni zakon govori, da je avstro-ogrska nagodba veljavna za hrvatsko kraljevino lc tedaj, ako sc sklene s sodelovanjem hrvaških zastopnikov. Doslej sc to ni zgodilo nikdar. Grešili sta Avstrija in Ogrska, grešili pa tudi prejšnji zastopniki hrvatskega naroda, ki se niso posluževali zakonite svoje pravice. Pravno načelo je: »Vsaka dežela jc suverena, ki 'je vezana le na pogodbo«. In pogodba med Madjari in Hrvati iz leta 1868. je pogodba, katero pa žali in niši znana »lex Košut« glede na službeno pragmatiko železničarjev. Madjarska predrznost jc že tolika, da so zahtevali od hrvatskih poslancev, naj v tem zakonu priznajo, da se jim krši pravica, zajamčena v nagodbi iz leta 1868. Ako bi to priznali Hrvatje, odrekli bi sc politični samostojnosti svoje kraljevine in Hrvatska bi s časom postala navadna provincija madjarskega globusa. O tem pravnem vprašanju nc govorim dalje, ker se jc in sc bode šc govorilo v zbornici. Toda naglašati moram tukaj: Et nostra res agitur! Mi Avstrijci nc smemo kakor noji držati svojih oči v grmu. Opozarjam samo na dejstvo, da jc hrvatski narod bil vedno zvest državi ter prelil premnogo krvi za habsburško vladarsko hišo. In ta narod ic sedaj skrajno ogorčen, vznemirjen, razljučen vsled mnogih krivic, ki jih mora pretrpeti že dolga desetletja. »Lcx Košut« ni prva krivica, ki jc spravila na noge, na odpor ves hrvaški narod. In merodajni faktorji v Avstriji, v državi, molče, kakor da bi se stvari vršile kje na Kitajskem. Mi Slovenci ne moremo, nc smemo molčati, ko davijo in zatirajo Madjari nam po krvi najbližje brate. Čudim se naravnost, da vlada naša molči, da se nc gane in da ne odgovori na interpelacijo. Zato kličem vladi: »Caveant consules!«, dokler ni prepozno.
Ravno tako smo radovedni, kako stališče zavzema avstrijska vlada z ozirom na govor ogrskega ministrskega predsednika dne 3. t. m„ ki je hotel dokazati nekake pravice ogrske krone do Bosne in Hercegovine. Kaj sodi vlada o tem? Pri nas v Avstriji vstajamo vedno prepozno iu mnogo zamudimo. Toda škoda bi nas morala izmodriti. Zato kličemo vladi, naj stori svojo dolžnost, dokler jc šc čas, kajti: »Roma dcliberante Saguntimi periit«. (Dobro-klici.) Ko je govorilo šc več govornikov, je odsek dovolil provizorij.
Državne podpore.
Češki agrarci so danes nujno predlagali, naj sc zviša kredit za državne podpore za vodovode, uravnave rek itd. Predlog je utemeljeval prvi poslanec Udržal.
Za njim se jc oglasil slovenski poslanec Povše, ki jc mej živahnim odobravanjem podpiral predlog, rekoč: Takoj začetkom zasedanja smo slovenski poslanci predlagali, naj sc ta kredit zviša od 4 na 10 milijonov. Morda
nikjer tako, kakor na Krasu, v Istri in Dalmaciji prebivalstvo ne pogreša zdrave pitne vode. Vode in hudourniki poplavljajo polja in travnike ter delajo močvirja. Opozarjamo samo na ljubljansko močvirje! Zato so zanemarjeni pašniki, zanemarjena je vsled tega tudi živinoreja. Dajte pomoči našim kmetom in pozdignila se bode živinoreja, da bodemo mogli po primernih cenah zalagati s klavno živino mesta in industrijske kraje ter jo tudi izvažati v inozemstvo. Podpore pa morajo biti izdatne iu hitre, da bode mogla izboljšana zemlja preživljati domače prebivalstvo, ki se izseljuje v Ameriko. Južne dežele so sploh malo dobile od države. Zato moramo odločno ugovarjati, da bi se tc podpore delile po davčni moči posameznih kronovin, kakor zahteva poslanec Iro. (Živahno pritrjevanje.) Tudi ne moremo odobravati, da vlada dovoljuje podpore na več obrokov. Ljudje morajo delati dolgove ter plačevati obresti na račun državnih podpor. Zato upamo in zahtevamo, da se zviša kredit na 10 milijonov. (Burna pohvala. Govorniku častitajo.)
Predlog je obveljal skoraj soglasno.
Plenarna seja poslanske zbornice. — 100 milijonov kron za starostno zavarovanje.
Dunaj, 16. julija. Zbornica se bavi najprej z nujnim predlogom čeških agrarcev, naj se melijoracijska in regulacijska dela pospešijo ter zvišajo tozadevni fondi. Predlog je dobro utemeljeval Udržal. Sledila je živahna debata. Vsenemec Iro je dokazoval potrebo razdeliti prispevke iz inclijoracijskega zaklada na posamezne dežele po gotovem merilu, n. pr. po davčni moči. Poljedelski minister grof Auersperg izjavi, da ima vsled letošnjega zelo ugodnega finančnega stanja melijoracij-ski zaklad 6 iu pol milijona kron na razpolago, kar za letos zadostuje. Ker imajo o me-lijoracijah sklepati deželni zbori, je vlada vezana na te sklepe. Kar so deželni zbori sklenili letos v svojem zadnjem zasedanju glede na melioracije, na vse to se jc vlada ozirala. (Odobravanje.) Letos zvišanje ni potrebno, ako bo potrebno za leto 1908, se bo šc pokazalo. Ako bo zbornica sprejela nujni predlog, dasbza to ni stvarnega povoda, bo vlada rada pri tem sodelovala. Povše opomni, da je »Slovenski klub« že v prvi seji vložil predlog za zvišanje melioracijskega zaklada. Nato dokazuje potrebo dobave vode na Krasu, na drugi strani pa potrebo regulacije travnikov po celem Pritnorjti. Tudi Kranjska bo zahtevala prispevke za melioracijo. Pobija misel Irovo, naj se prispevki iz melioracijskega zaklada razdelijo po davčni moči kronovin — podpira naj sc tam, kjer je največja potreba. Apelira na vse poslance, da se odločno zavzamejo za kmeta. Luksch iz nemškonacio-iialne zveze izjavi, da bo glasoval za nujnost. Pri podrobnostni debati več govornikov omenja, da Galicija od melioracijskega zaklada vleče naiveč dobička. Koncčno sc nujnost sprejme ter izroči predlog Udržalov proračunskemu odseku, ki ima o njem poročati šc v tem zasedanju.
Nato sledi predlog Luegerjev, naj sc izvoli odsek 26 članov za proslavo 60-letnega jubileja vladanja cesarjevega. Navzočih je bilo v zbornici okroglo 400 poslancev. Lueger utemeljuje predlog, naj vlada v spomin cesarjevega jubileja naloži 100 milijonov kron kot glavni kapital za zavarovanje za starost in onemoglost. (Živahno odobravanje, dolgo-trajajoče ploskanje.) Starostno zavarovanje mora biti^ za vse stanove, tudi za obrtnika in kmeta. (Živahno odobravanje, burno ploskanje.) Vlada pa pri tem ne sme skopariti, kakor svojčas pri postavi o vodnih cestah, ampak mora globoko poseči v žep, da bo ljudstvo kaj od tega imelo. (Odobravanje.) To pa naj bo v večne čase združeno z imenom našega dobrega cesarja, ki jc svojim narodom naklonil pravično volivno reformo. (Živahno odobravanje.) Cesar Franc Jožef je pravi ljudski cesar. (Živahni bravo-klici; viharno odobravanje, Ccški in poljski socialni demokrati se izgubijo iz dvorane, da bi jim ne bilo treba glasovati za 100 milijonov kron za starostno zavarovanje; tudi nemški socialni demokrati glasujejo proti predlogu. Manjkajo tudi Vse-nemci. Kar jc v zbornici, vse soglasno sprejme predlog Luegerjev.)
Nato pride na vrsto predlog vlade o kovanju posebnega 100- in petkronskega jubilejnega denarja. To priliko porabi vsenemški divjak Malik za neko skrajno neumno kloba-sanjc ob splošni veselosti in zaničevanju cclc zbornice. Pravi, da Vsenemci hočejo državo pod vrhovnim okriljem nemškega cesarstva. Kadar bodo Vsenemci pogledali novi jubilej-ski denar, sc bodo z gnjevom in žalostjo spominjali, kako hitro jc Avstriji bilo konec vse-iiemškc slave. Socialni demokrat Nicssner se iz Malika norčuje. Malik reagira, češ, dovtipi socialnih demokratov so neumni. Socialni demokrati so za na dvor, Socialni demokrat Rcnner: Vas boli, da vas na berolinsketn dvoru ne marajo. Malik konča; Na novi denar naj sc zapiše: Finis Austriae! Finančni minister Korytovski pravi, da odgovarja Ic nerad in z gnjevom. Sploh ne veljajo nič napadi poslanca, ki pripada stranki, katero jc splošna in enaka volivna pravica obsodila na smrt. (Burno odobravanje.) Obžaluje, da jc v avstrijski zbornici poslanec vsenemške stranke sploh mogel izustiti take besede. (Oodobrava-nje.) Ni vredno Maliku odgovarjati; izražam zgolj svoje ogorčenje. Podpredsednik Začek graja Malika, ker jc napadel krono. Nato so vrši prvo branje vladne predloge o uspešni naložitvi civilnosodniiskih depozitov. Iro sc pritoži, da jc v zbornici navzoč ministerialni
uradnik dr. Fatka kot prevajalec čeških govorov. Predsednik Irota zavrne. Na predlog Pernerstorferjev se sklene, da bodo seje lc-gitimacijskega, imunitetnega, poslovniškega in podpornega odseka javne.
Prihodnja seja v četrtek. Dnevni red: Volitev narodno-gospodarskega, poljedelskega, železniškega, brambovskega, obrtnega, pcticijskcga, pravosodnega, pristojbinskega, tiskovnega, ustavnega in jubilejnega odseka. Drugo branje proračunskega provizorija.
Prihodnji torek se voli predsedstvo de-finitivno in zaključi poletno zasedanje državnega zbora.
Češki govori.
Dunaj, 16. julija. Prevajalec čeških govorov je ministerialni podtajnik dr. Fatka. Vsenemci menijo, da je navzočnost dr. Fatke v zbornici v nasprotju s § 5. poslovnega in hišnega reda, dočim baron Beck ni vsenem-ških misli.
Dodatni kredit za alpske železnice.
D u n a j, 16. julija. Vlada je zbornici danes predložila zahtevo dodatnega kredita za zgradbo alpske železnice. Proračun se je prekoračil vsled nezgod, posebno vsled vode, ki je vdrla v tunel skozi Ture. Zahteva dva milijona kron več, kot je dovoljeno za leto 1907 (12 milijonov kron). Vlada pravi, naj se ji dovoli porabiti dva milijona kron od kredita za leto 1908. Za progo Celovec-Gorica-Trst prosi vlada, da sme že zdaj porabiti kredit, dovoljen za leto 1908. Za Pyhrnsko železnico se potrebuje en milijon kron več, kot je bilo pro-računano.
Razdor v češkem klubu.
Praga, 16. julija. »Politik« poroča: Mladočeški klub se je danes posvetoval o razmerju, ki ga naj njegovi člani zavzemajo proti vladi. Pokazalo se je, da niti mladočeški klub, ki ima dva svoja člana v ministrskem kabinetu, ni med seboj edin v načelnem vprašanju, kako postopati nasproti vladi. V klubu sta dve struji, vladna in opozicijonalna, katero vodi dr. Stransky. Mladočeško klubovo vodstvo sc na vso moč trudi, da bi pri drugem branju proračunskega provizorija ne prišel do besede Stransky, da bi sc nc pokazal javno raz-por v stranki. Mladočeški klub zboruje še jutri (17.) in sklenilo se bo glasovati za proračunski provizorij. Glavni govornik v ple-iiiimu bo Kramar. — V klub čeških agrarcev je danes prišel trgovinski minister Fort, da izve, kaj agrarci mislijo o proračunskem provizoriju in kako bodo glasovali.
Je vedno tlačnnl.
(Iz goriških Brd.)
V eni zadnjih številk je »Slovenec« v posebnem članku opozarjal na razmere, ki vladajo med našimi koloni, ali bolje tlačani. Danes naj o tej stvari izpregovorimo nekoliko več.
Pravijo, da so v novejšem času postala Brda važna v vojaškem oziru. To ni nič čudnega; saj so Brda mejna pokrajina proti Italiji, ki komaj čaka ugodne prilike, da iztegne svoje grabežljive roke po naši deželici in še dalje. Našim vojaškim krogom to gotovo ni neznano. In zato bi bilo več ko čudno, če bi se nc zanimali kaj bolj za tc obmejne kraje. S tem pa, čc zida država utrdbe in dela druge priprave, še ni storjeno vse. Dolžnost države je, pridobiti si tudi zaupanje pri ljudstvu. -— Ljudstvo tukaj jc po naravi silno domoljubno in udano vladarju, a kaj, ko gmotno vedno bolj propada.
Gmotno dobro stoječe ljudstvo je najboljša opora oltarju in prestolu. Tako ljudstvo ljubi svojo domovino, nc beži iz nje in v slučaju potrebe se postavi za njo v bran. Za kaj naj pa se ogreva nemanič, ki nima ničesar na tem božjem svetu, kakor lc svojo bedo? Njemu je pač vseeno, kaj pride, ker usojeno mu jc Ic trpljenje. In taki reveži, ki si kljub veliki pridnosti niso mogli pridobiti nobenega premoženja, so naši koloni.
Ti reveži morajo pred vsem skrbno obdelovati zemljišče, ki ga imajo v najemu od svojega gospodarja; poleg tega pa morajo šc določeno število dni hoditi delat tlako svojemu gospodarju. Tudi v drugih ozirih so popolnoma odvisni od svojega gospodarja, ki se mu morajo pokoriti, siccr so v vedni nevarnosti, da jih požene z zemljišča, ki so ga ob-delavali celo leto s tolikim trudom, kjer so porosili toliko potnih kapljic in dobili toliko žuljev. Ta odvisnost se je pokazala celo pri zadnjih državnozborskih volitvah, ki bi po postavi morale biti svobodne. »Vaš gospod želi, da volite tako in tako.« S temi besedami so šli gosposki oskrbniki med kolone, ki so vedeli, da sc gospod ravna po načelu: »Mein Wunsch ist Befehl!« Pisec teh vrstic ;e sam doživ tako agitacijo. Dostikje pa se je ua kol,-> vplivalo naravnost s silo. Seveda kolon je molčal in trpel, ker je moral.
Za vse to pa dobiva kolon toliko, da nc more nc živeti ne umreti, dobiva pač le obrane kosti z mize svojega gospodarja. Drugim stanovom se njihovo stanje izboljšuje, a kolon je danes prav tam, kjer ie bil pred 50 in šc več leti. Skrajni čas jc, da sc tudi za te reveže kaj stori. Pred vsem jc to dolžnost države, da jim pomore do samostojnosti, do stanja. ki jc primerno dostojanstvu človeka. Ali ni sramotno za kulturno državo, da se v 20. stoletju sredi Evrope šc nahajajo take razmere! Ljudstvo je brez pomoči, zato obupava. si: izseljuje v mesta, v Ameriko, ter beži v naročje socialni demokraciji. Prolctarijat po mestih sc množi, pomanjkanje delavstva na kmetih jc vedno občutnejše.
426 40-39
F. P. U i d i c & Komp., Ljubljana
opekarna in zaloga peči, nudijo vsako poljubno množino patentiranih
•v zarezanih strešnikov -v
..Sistem IMMOlfl" (SirnnjfnlzzleSel) ..Mm HflRZOLfl"
Barve: a) rdeči naravno žgani, b) črno impregnirani.
Najličnejše, najcenejše in najpriprortejše strešno kritje.
Vsak strešnik se zamore na late pribiti ali pa z iioo privezati, kar
je gotovo velike važnosti za kraje, ki trpe po močnem vetru in burji.
Vzorne in prospekte pošljemo na željo brezplačno.
Sprejmejo se zastopniki. Takojšnja In najzanesljivejša postrežba. Sprejmejo se zastopniki.

-rrrrr
Tem žalostnim razmeram bi se dalo od-pomoči le na ta način, da se koloni osvobode izpod gosposke oblasti. To se da doseči le s pomočjo države, ki naj odkupi zakonskim potom premoženje gospodov ter ga izroči kolo-nom, ki so ga obdelovali in že tudi s svojo tlako zaslužili. Dolg bi pa potem kot gospodarji vračali v tnalih zneskih. To zadevo prav toplo priporočamo našim poslancem.
S takim činom bi si država na italijanski meji zgradila živo trdnjavo, ki bi je v zvestobi in trdnosti ne omajala nobena sila. Poklicani faktorji naj gledajo, da naš klic ne bo ostal glas vpijočega v puščavi!
Štajerske novice.
š Rajlienburg. V nedeljo, dne 28. t. m., ob 3. uri popoldne zboruje v prostorih g. Pohlcta v kajhenburgu »Slovenska kmečka zvoza« za '-režiški iu sevniški okraj. Na tem zborovanju bodeta poročala g. državni poslanec dr. Ivan Benkovič o dogodkih v državni zbornici iu g. deželni poslanec dr. Franc Jankovič o dogodkih v deželnem zboru. Zborovanju sledi velika kmečka veselica z godbo.
š Celje. Prihodnji ponedeljek, to je 22. t. m„ bo na Svetini pri Celiti shod Marijinih družb deklet iz Celja in Št. Ruperta nad Laškim. Ob 8. uri zjutraj bo sv. opravilo iu skupno sv. obhajilo. Potem bedo zunaj cerkve de-klamacije, govori, petje itd. Vabijo sc tudi Marijine družbe deklet iz Petrovč, Vojnika, Teharia in Št. Jurja. Ker bode več duhovnikov, bodo dekleta lahko opravila na Svetini sveta spoved.
š Sreča v nesreči. V petek je padel v Mariboru neki 10-letni deček iz drugega nadstropja. Sreča v nesreči je bila, da se je vjel na balkonu prvega nadstropja. Zadobil je male poškodbe.
š Strela je zažgala dne 19. t. m. v ormoškem okraju hišo A. Dovečarja in ubila po-sestnikovo ženo. Zažgala je strela nadalje tudi I. Katoričevo poslopje v ormoškem okraju.
š Premeščen jc inženir celjskega okrajnega glavarstva Ernst Lichteneggcr v Ju-denburg.
š Načelnik mariborske okrajne bolniške blagajne Oskar Schmid, o katerem so sodili, da se je usmrtil, sc je povrnil nazaj v Maribor, kjer so ga aretirali.
š Goveje razstave priredita štajerski deželni odbor in kmetijska družba 3. sept. v Laškem, 4. sept. v Brežicah, 6. sept. v Šmarju, 10. sept. v Ptuju, 12. sept. v Slovenji Bistrici, 14. sept. v Radgoni.
š Ženskega mrliča popolnoma slečenega so našli brodarji pri Mariboru v Dravi na neki skali.
š Izpred mariborskega okrajnega sodišča.
Ker je ukradla blaga v vrednosti 63 K 30 v, je dobila 28-lctna Roza Katz tri mesece težke ječe. — Tri mesece težke ječe sc je prisodilo 50-letnemu posestniku Frančišku Auerju, ker na poziv železniškega čuvaja Polanca ni hotel zapustiti železniškega tira, marveč je vrgel Polanca na tla, ga obdeloval s pestmi in ga zmerjal.
š Razpisana je trajna služba veroučitelja na mariborski ljudski in meščanski šoli. Prošnje do 15. avgusta na mariborski mestni šolski svet.
š Požar. V Holozah je zgorela hiša Konradu Fiirstu, vinskemu veletržcu v Ptuju.
š Umrla je v mariborski bolnišnici delavka Terezija Kropfl, ki je padla 4. t. m. z zidarskega odra 5 metrov visoko.
š Veliko nevihto so imeli 9. t. m. ob 4. uri zjutraj.v laški okolici. Strela je zažgala lilev Hermannov v Rečici. Požar je uničil hlev in kozolec.
š Končana zidarska stavka v Mariboru.
Dne 10. t. ni. se je končala štiridnevna mariborska zidarska stavka ugodno za stavkujoče zidarje. Dosegli so najmanjšo dnevno plačo 3 K 50 vin. Delo se prične ob 7. uri zjutraj in traja do 6. ure zvečer.
Priporočamo svoja izborna kolesa po raznih cenah, vedno v zalogi tudi že rabljena kolesa.
Ed no zastopstvo najbolj slovitih tovarn:
Durkopp & Co., 328 5 5 Styria tovarna za kolesa (Puch & Co.),
Oesterr. Waffenfabrik.
I
—Stara kolesa se zamenjajo.
IVAN JAX & SIN, Ljubljana, Dunajska cesta štev. 17.
izvežbanega, pridnega in poštenega
= kurjača =
sprejme takoj Kranjska tovarna la-nenega olja ZABRET & HUTER v Bri-tof-u pri Kranju. —
Ravnotam so naprodaj še v popolnoma dobrem stanju	i66i 3-2
valjarji (Walzenstuhl)
in dobro ohranjena, za 20 konj močna
turbina
zelo pripravna za kako žago ali manjši mlin.
Mestna učiteljica
stanujoča v bližini novega poslopja višje dekliške šole, sprejme za prihodnje šolsko leto
2 deklici
na hrano in stanovanje. — Katera, pove upravništvo tega lista. 1487 4
C. kr. oblastveno potrjeno 20104 B ucilišce za Krojno risanj &
branja desifi
Ljubljana, Stari trg 11.28.
e Dobi se tudi krol po žlvotnl meri. ©
Najcenejio
domačega izdelka
priporoča po najnižji ceni in najboljši kakovosti slavnemu p. n. občinstvu la preč. duhovščini
JOSIP VIDMAR
===== v Ljubljani ===
Pred škofijo štev. 19. — Stari trg štev. 4.
Prešernove ulice štev. 4. h-m m Popravila točno in osno. m
C. in kr. dvorni založnik in papežev dvorni založnik
looo 5i-
lekarnar Piccoll, LJubljana
Dunajska cesta (lekarna pri angelju)
_	opetovano odlikovan, priporoča nastopne preizkušene izdelke: =====
A/Talinrw Qirnri najskrbneje prirejen iz aromatiških gorskih malin, je izredno čist iz-mauuu v bij. u.p, delek, neprekosljive kakovosti pomešan z vodo da prijetno in žejo gasečo pijačo. — Steklenica 1 kg sterilizirana, velja K 150, '/, kg steklcnica K —'90, poštni zavoj, neto 3 kg, franko zavojnina in poštnina K 5 60. Razpošilja se tudi v sodčkih po 10, 20, 40 in več kg.
DjVpii brezalkoholna pijača iz sadnega soka. Pomešana z vodo da prijetno, žejo „x>iuc i gasej<0 ter redilno in za prebavne organe zdravo pijačo. Steklenica 1 krono.
7alo7notT> irinrk vsebuje za slabokrvne In nervozne osebe, blede in slabotne
ZiPiC/jliatU VIIiU otroke |allko prebavljiv železnat izdelek. Ena poiliterska stekl. 2 kroni.
Tifilrtnra vn. frnlnripp ie želodec krepilno, tek vzbujajoče, prebavo in odprtje
XIIIK tura /la ŽUIUUCO telesa pospešujoče, sredstvo. 1 steklenica 20 vin.
Naročila se točno izvrše proti povzetju. —
Stettin, 7. junija t£07, /alkonuialdarstr. 23\l.
Gospodu	1459 10 -4
<Sa6rijelu <&iccoli
lesarju v Zjubljani.
Vaša tinktura ja želodec je pri meni je/o dobro učinkovala in čutim prijetno dolžnost izreči Vam /j hvaležnosti s^oje priznanje in Vašo želodčno tinkturo povsod priporočati.
Velespošto vanjem
<3ospa <Jilara dSiercr.
Kupi se majhen, dobrovoljen
KONJ
Ponudbe z naznanilom starosti, velikosti in cene naj se pošljejo takoj godbeni upravi pri c. in kr. peš-pjlku št. 27 v Ljubljan5.	1584 2-2
Učenca
sprejmem iz boljše hiše takoj v trgovino z me-1587 šanim blagom pri tvrdki 5~2
luan Uatičič u Cerkljah pri KrSkem.
V točenje priporoča
pristni
slivovec, tropinjeuec
in
- - uiežano žganje - -
Josip Kordin
1679 3 2
Ljubljana.
Dobro domače vino
po gld. 22'—, rdeče in belo, prodaja Vinko Vanič, vinogradnik, Krapina.
1578 - Vzorce pošilja zastonj. - 2
Nova
hiša
pripravna za gostilno ali obrt, stoji poleg okrajne ceste, ki vodi na kolodvor, se pod ugodnimi pogoji proda iz proste roke. Zraven spadata tudi 2 obsežni njivi.
Več se izve pri Kmet-j. društvu v Dobrepoljah.	u3t t—3
Podružnica i v Spljetu. b
Delniftka glavnica: i i K 2.000.000. i i
Ljubljanska kreditno banka v LJubljani, imm ume i:::
ie vloge do /j 10 e vzdiga po Z
vloge na knjižice
obrestuje
in v tekočem računu od dn =	dn
Rentni davek plača banka sama.
Sprejema zglasila za subskripcijo deležev snuječe se »Hotelske družbe z omenjeno za vezo Triglav« po kron 500--, 1.000— 5.000"
Podružnica e v Celovcu, s
i Rezervni fond i i i j K 200.000. i i i