Dobrovoljni sveti zastran sadjoreje.
Korist sadjoreje je očitna ko beli dan: češ sirovega, češ kuhanega, češ suhega, čes na kožici, češ pečenega sadja; češ med kašo zmešanih češpelj (kreke), češ trave za živino , ki na vertih s sadnim drevjem obsajenih prebogato raste 5 češ sladkega vina ali češ žgaujice, češ kisa (jesiha) ali presladkega medu, ki ga pridne čbelice pobirajo po cve-tečem drevji, — povsod povsod ti kaže obilen dobiček sadjoreje, ktera malo truda prizadeva, pa obilo donaša, kadar je letina ugodna. Dobro bi bilo, ako bi ob cestah in potih sadunosno drevje sadili; koliko prazne zemlje bi se v prid obernilo in koliko lepši bi bili  mnogi kraji!
Vsaka začetna ali ljudska šola na kmetih naj bi precej skerbela, da bi ji srenja (soseska) odločila kako mesto za sadni ver t, kjer bi učitelj svojo šolsko mladino podučeval v poglavitnih opravilih sadjorejnih.
Vsak duhoven pastir naj bi sadjorejo pri vsaki priložnosti priporočal; naj več zamore on, kakor nas vesele skušnje uče, za pospeh nje storiti z besedo in djanjem, vedno se oziraje na sv. evangeii, kteri govori „od semena", „od drevesa, ki dobrega sadu ne rodi" itd. Ko je duhovni pastir skerbel naj pervo za dušni blagor svojih ovčic, ni nobenemu drugemu toliko priložnosti dane, kakor njemu, tudi pripomoči k posvetnemu pridu njegovih duš.
Ž upa ni je (komuni) bi se imele prav živo poprijeti, da v okolici njih se čedalje več sadja zasadi; bratovsko bi mogel eden drugemu pomagati, da se spravi sadjoreja krepko na noge.
Vsem učiteljem pa, ki se o sadjoreji z otročiči mučijo, osobito pa marljivim , ki imajo pokazati, da so veliko sadili, cepili, požlahnili, presadili, naj bi se ta njih trud s kakim veseljem povemil, na priliko s primernim darilom.
Kakor hitro bi sadjoreja se dobro ukoreninila, bi tudi čbelarstvo se povzignilo in tudi svoj dobiček donašalo.
__________                   J. Kranjski.
320