NOVO MESTO - V torek je prišlo na odvzem krvi več kot 100 občanov, med njimi tudi skupina dijakov kmetijskega izobraževalnega centra Grm. Hudega pomanjkanja krvi je zaenkrat konec. KRSKO - Za jutri sklicuje občinski sindikalni svet sestanek vseh članov skupščine socialnega zavarovanja Novo mesto in članov svdta zavarovancev iz krške občine za pripravo referenduma o združitvi kmečkega in delavskega sklada socialnega zavarovanja. TREBNJE - Na ponedeljkovi seji občinske konference ZK, na kateri so analizirali pravkar končane volilne konference krajevnih organizacij, so sklenili, da bo zasedanje občinske konference v sredo, 24. novembra. Obravnavali bodo socialno razslojevanje in oreanizacijske zadeve. • NOVO MESTO - V torek popoldne so se pričeli izpiti za rezervne oficirje in podoficirje v novomeški občini Prvi so svoje znanje preizkušali rezervisti iz Bršlina, KRŠKO - Za drugp konferenco ZKJ so v torek izvolili dva delegata: inž. Franca Korelca iz Kočevja in Ludvika Goloba iz Novega mesta. SEVNICA - V torek je bil lokacijski ogled ceste Sevnica-Planina. Še letos bodo v Sevnici izdali gradbeno dovoljenje, prihodnje leto pa že lahko pričakujemo asfaltiranje te kozjanske ceste. TREBNJE - V torek je v trebanjsko občino pripotovala potujoča knjigama s 3000 knjigami Prvi dan je obiskala Veliki Gaber, včeraj Trebnje, kjer so priredili tudi literarni večer, danes bo na Mimi, jutri pa v Mokronogu in Šentrupertu. Huda jesenska suša je tudi na Dolenjskem marsikje izpila kapnice, vodnjake in studence. Krica ni bila že več kot 30 let4ako nizka. Na sliki: Krka pri Dobrovi je v tdi dneh pokazala marsikaj, kar je bilo skrito človeškim očem, kaže pa naš pomanjkljivi čut, da bi (branili lepo naravo. (Foto: S. Dokl) V Beli krajini ne pomnijo take suše več kot 40 let — Stari ljudje napovedujejo, da bo letos drevje pokalo in da t>omo imeli obilo snega Iz Krasa iztrgana voda v nedeljo dopoldne so na Dvoru pri Žužemberku odprli nov vodovod, ki bo pripeljal vodo 139 gospodinjstvom tega dela Suhe krajine. Predsednik krajevne ^upnosti Žužemberk Ivan Plut je v svojem govoru poudaril veliko prizadevnost tamkajšnjih lj\idi, ki so s prostovoljnimi deli in denarnimi prispevki zgradili 6 kilometrov dolg vodovod. Vodo so dobili vaščani Dwra, Mačkovca, Sadinje vasi, Trebče vasi, Zafare in CMbUa, v kratkem pa tedo vodovodne pipe odprli še na Jami in v Stavči vasi. Ko bodo še v drugih vaseh tega dela Suhe krajine uredili vaške vodnjake, bodo priza-dev^ja krajevne ^upnosti in vseh Uudi rodila sadove — ne bodo več občutili žeje'. V LAKIRNICI IMV: Goste je podrobno zanimala kakovost zaščite karoserij pred qo. Od leve: gen. direktor IMV Jurij Levičnik, direktor tovarne, ki je postavila lakirnico, go^od Duerr, član predsedstva SFRJ Marko Bulc in vodja površin^e obdelave inž. Gačeša. (Foto: M. Moškon) POGOVOR Z LJUDSKIM POSLANCEM FRANCEM ŠETTINCEM Najvažnejše: posluh za ljudi! »Bolje se je odpovedati sto sestankom, kakor pa zmanjšati naklado Dolenjskega lista, kar pomeni spoditi ,poiitičnega aktivista' čez prag pre-nekatere hiielc — Brez Dolenjskega lista si komunalnega sistema in samoupravljanja v pokrajini ni mogoče več zamisliti Zveznega poslanca in člana sekretariata CK ZKS Franca Šetinca je uredništvo Dolenjskega lista zaprosilo za pogovor o delu zvezne skupščine, stikih poslanca z volivci in o drugem. Tovariš Šetinc, naš dolgoletni sodelavec, se je rade volje odzval naši prošnji in na vpra-8anja odgovoril takole: c. .M , Težko. Poskušam, da bi jih oprav- Ste urednik, poslanec in par- , 1 xi u- j j t l , ■ e , • Ijal čimbolj uspešno. Ne bi rad, da tyski funkcionar, da ne omenja- , . , . , ^ J r 1 ” ir 1 . bi mi kdo očital, češ ima preveč mo drugih funkcjj. Kako zmorete (Nadaljevanje na 3. str.) ANZULOVIĆEVI NASLEDNIKI ARETTIRANI Vlomilski trio v kletki Nevarno vlomilsko skupino, ki je prejšnji mesec kradla tudi pri nas, >o aretirali v Zagrebu Ob praznovanju občinskega praznika v Novem mestu je IMV torej postregla z novim energetskim centrom, s presemico, karosernico in lakirnico za osebne avtomobile. Prva etapa izgradnje je končana; proizvodni prostori merijo 35.000 kvadratnih metrov, nova lakirnica lahko pobarva 25.000 avtomobilov. Energetski objekt predstavlja za tovarno stalno oskrbo s toplotno in električno energgo. Ko bo tovarna zgrajena, bo imela 81.000 kvadratnih metrov, energetski center in lakirnico pa bo mogoče z majhnimi dopolnitvami in tudi majhnimi stroški povečati za dvakrat. V imenu kolektiva, ki šteje več kot 3.500 delavcev, sta joste z novostmi seznanila Anton Sepec in inž. Lojze Sever: oba sta pravzaprav potrdila Levičnikove pomladanske izjave, da novomeška tovarna resnično postaja proizvajalec in ne ' sestavljalec avtom samo ' sestavlja avtomobilov. 15.000 avtomobflov bo letos zapustilo tekoči trak: 12.000 IMV 1300 in 3000 vozil iz dopolnilnega programa. Prištejmo še kombije, prikolice, servisno opremo - pa ni težko poiskati odgovor na vpr^anje, kako je IMV postala izreden izvoznik in veliko podjetje tudi v slovenskih in jugoslovanskih merilih. Z novostmi bo napredek še hitrejši! J. SPLICHAL Občasna sušna obdobja za Belo krajino niso nič posebnega, toda letos ni vode že več mesecev skupaj. Starejši se ^ominjajo leta 1928, ko so cele kolone z volovsko vprego vozile s sodi na Obrh, v Lahinjo ali na Kolpo. Suša je zadela Belo krajino že mi- mladi se je nateklo nekaj deževnic, nulo zimo, saj so že takrat po snegu dolgo in vroče poletje pa so iz- s cisternami dovažali vodo. Spo- (Nadaljevanje na 8. str.) PRAZNIK ESfDUSTRUE MOTORNIH VOZIL Maš velikan se prenovi V Industriji motornih vozli so v soboto dopoldne odprli energetski center, presernico, karosernico in lakirnico osebnih avtomobilov Kjer so nekoč rasla drevesa, kjer so kmetje obdelovali polja - zraste vsako leto nova proizvodna dvorana IMV. Kar je še q)rila generalni direktor Jurij Levičnik oznanjal kot novostpostaja danes resničnost. Številni gostje, med katerimi je bil tudi inž. Marko Bulc, so se lahko v soboto d(^oldne pr^ričali, da je IMV resnično dolenjski velikan in da Levičnikove izjave o nacionalnem vozilu niso bile vezanje otrobov. Alkoholizem ~ rak družbe 900.000 Jugoslovanov ali 15 odstotkov vseh odraslih moških v naši državi se je vdalo pijači Vsak dvaindvajseti državljan si je „pridobiV‘ prilastek - alkoholik. - V Sloveniji je alkoholikov približno 40.000 ali vsak 40. prebivalec te republike. Podatki kažejo, da^ izgubi alkoholik poprečno deset delovnih let, sedanja generacija alkoholikov v Sloveniji pa okoli 400.000 delovnih let. To kaže preprost račun: 40. wO alkoholikov krat 10 (izgubljenih) let. Dr. Miloš Kobal, docent na medicinski fakulteti v Ljubljani in predsednik republiškega medicinskega sveta, je prejšnji teden v Novem mestu na plenarnem zasedanju klubov zdravljenih alkoholikov ugotovil, da je alkoholizem naš rak Skoraj neverjetno se zdi, da bi mogli tega razjedalca družin in družbe iztrebiti Lahko pa ublažimo njegove posledice, če omejimo njegovo zlo delo. To pa le tedaj, če vsi do zadnjega sprejmemo prepričanje, da alkoholik ni nepoboljšljiv pijanec in moralni izprijenec, marveč bolnik. Na tem prepričanju temelji sodobno zdravljenje alkoholikov. Na Hrvaškem ga izvajajo že nekaj let, v Sloveniji si šele utira pot. Dr. Janez Rugelj z oddelka za zdravljenje alkoholikov v Škofljici trdi, da ima sodobno zdravljenje dvojen namen: da alkoholika izvleče iz strahotnega pekla in ga spet u^osobi za delo. Klubi zdravljenih alkoholikov, ki jih v zadnjem času ustanavljajo širom po Sloveniji — prejšnji teden so medobčinskega ustanovili tudi v Novem mestu - naj bi bili pri vračanju v zdravo okolje alkoholikom v oporo. Zato je treba klubom pomagati, topa so dolžni storiti vsi - od samih zdravljenih alkoholikov do organov oblasti V novem načinu obravnavanja alkoholizma bo tudi boj proti temu zlu uspešnejši L ZORAN Hladne atlantske zračne gmote bodo z jugozahodnimi vetrovi v sredini tedna še dosegale alpsko območje V sredini tedna bo še nestalno vreme z padavinami, ki bodo izrazitejše v zahodni Sloveniji. Ob koncu tedna bo prevladovalo suho in nekoliko hladnejše vreme. ■~ffWT7i iijriTini nwiii in»T Novi Anzulovići ali Anzulovićcvi nasledniki, ki so vlamljali in kradli oktobra tudi na območju celjske in novomeške uprave javne varnosti (o njihovih zlih delih pišemo obširneje v posebnem sestavku na 10. strani) so se naposled znašli v kletki. Služba Javne varnosti iz Zagreba je sporočila, da so aretirali in zaprli brezposelnega grafika Milana Vukaša in brezposelna delavca Ivana Storjaka ter Djordja Mihajlovića. Vsi trije so stari znanci varnostnih organov. Pri preiskavah v njihovih stanova- njih so našli več tehničnega in drugega blaga ter pištol čehoslovaške izdelave. Vse to potrjuje, da so se v spretno in široko zastavljeno mrežo, sestavljeno iz miličnikov, drugih varnostni služb in občanov, ujeli prav tisti tiči, ki so jih varnostni organi na dolenjskih ccstah nekajkrat zaman lovili. Na novomeški UJV so namreč potrdili, da so zagrebški kolegi spravili v kletko skupino, ki je malone ves oktober delala hude pce-glavice slovenskim varnostnim organom. Smrtni ples na cestah Prišla je jesen, bliža se zima s svojimi pastmi, ki še povečujejo nevarnost na naših cestah. Značilna je nesreča, ki se je v soboto zjutraj pipetila na avtoniobilski cesti pri Jezeru, ko je Zagrebčan Gustav Schulz z austinom 1300 prehiteval tovornjak tam, kjer ni bilo dovoljeno. Na mokrem cestišču je avtomobil zasukalo, v tistem trenutku pa je iz ljubljanske smeri pripeljal z zastavo 1300 Jože Berger iz Krškega, tiip nato-Jože Sancin iz Doline pri Trstu, iz zagrebške snKri pa še Ital^an Natale Ballardini iz Ra-venne. Drug za drugim so trkali v povprek obrnjen avtomobil. Nesreča je terjala življenje 39-letnega Gustava Schulza in njegove 35 let stare žene Marije, poškodbe na glavi in prsnem košu pa ima tudi Jože Berger. Gmotne .škode jc za 45.000 din. Posledice sobotne nesreče pri Jezeru. (Foto: Legan) tedenski mozaik Pariška mestna uprava je za poskušnjo sredi mesta postavila dva orjaška stolpa, ki srkata spodaj zrak in ga zgoraj prečiščenega spet oddajata. Akcija sodi med ukrepe za izboljšanje mestnega zraka, ki ga posebno zastrupljajo avtomobili. Ce bo poskus uspel, bodo velike sesalce razmestili po vseh najbolj prometnih pariških ulicah. Iz Moskve poročajo, da bodo Rusinje poslej res rodile otroke popolnoma brez bolečin, vendar pri polni zavesti Gre za novo metodo, s katero s pomočjo šibkega toka izk^učijo center za bolečine v mo^anih. Sedaj že uvajqo to metodo na vseh klinikah v Sovjetski zvezi Prve izkušnje kažejo, da nova metoda tudi pospeši porod , Ameriški zdravniki so naredili zanimiv poskus z opicami, ki naj bi dokazal, da je mana-ierstvo ali šefovstvo zelo nevarna zadeva. Dva šimpanza so vsak dan posadili na stola, katerega sedalo je od časa do časa oddajalo šib'^k tok, ki je povzročil neprijetno gomazenje. Eden izmed šimpanzov je tok zase in za tovariša lahko izključeval, imel je torej odgovornost - in že čez dobre tri tedne je poginil zaradi čira na želodai. V ZDA so naredili tudi poskuse glede vpliva alkohola na dedne poškodbe. Analiza 280 ljudi, alkoholikov in abstinentov, je pokazala, da so pri tistih, ki so ekscesivno uživali alkohol, poškodovani kromosomi v krvnih celicah. Te spremembe kromosomov je potem moč celo podedovati, vplivajo pa na beljakovinsko sintezo v organizmu. Kitajski kirurgi so uspešno izpopolnili starodavno metodo zabadanja igel v razne dele telesa, da s tem dosežejo omrtvičenje pacienta pri operacijah. Te dni so si takšne operacije lahko ogledali tudi tuji novinarji Pacienti, ki so jim rezali bule iz jajčnikov, operirali pljuča ali slepič, so biU ves Čas pri zavesti, nekateri so celo jedU in pili ter se veselo pogovarjali —II II I I 11 TELEGRAM TEL AVTV — Izraelski časnik trdi, da utegne ameriSki predsednik Nixon spomladi, ko se bo vračal z obiska v So^etski zvezi, obiskati tudi Luael in Egipt. Mala kmetijska šola Poskusni pouk je navdušil učence in starše — Neobvezen predmet — Spodbujanje za poklic, ne nadomestilo za strokovno šolo Mala kmetijska šola je novo ime. Morda ga bodo ^udje sprejeli ali pa tudi ne. Po dveletnih izkušnjah v treh osnovnih šolah — Tišina v Pomurju, Lovrenc na Pohorju in Podčetrtek na Kozjanskem — v katerih so uvedli poskusni pouk kmetijstva, bi menda t^ naziv naj-bo^ ustrezal. Pred leti smo veliko razpravljali o željah kmetov, da bi med učne premete v osnovnih šolah uvrstili tudi kmetijstvo. To bi veliko koristilo kmečkim otrokom, ki ostanejo na kmetijah, ne bi pa škodovalo niti delavskim, če bi v grobem spoznali, kako se prideluje kruh. Besedo kruh so seveda uporabili za vsa živila, kot se še pogosto sliši. Ko je bil predlog prejet, se je začelo ugibanje, kakšen naj bi bil kmetijski pouk in kakšno znanje bi moral dati učencem. Mnenja so se močno razlikovala. Nekateri so menili, da bi moral nadomestiti del pouka na sedanjih kmetijskih šolah, drugi pa, naj bi le spodbujal mladince za kmetijski poklic. Izkušnje so pokazale, da so zadnji imeli bolj prav. Učenci na navedenih šolah in njihovi starši so se navdušili za pouk kmetijstva bo^, kot so pričakovali največji optimisti. To je potrdila anketa. Od 185 staršev jih je 175 odgovorilo, da so za pouk kmetijstva. Od vprašanih učencev pa jih je 90 % odgovorilo, da jim je pouk ugajal. Polovica staršev je celo želela, da bi pouk kmetijstva uvedli že v šesti razred osnovne šole. Ocenjevalci poskusnega pouka menijo, da bi ga lahko uvedle vse osnovne šole, vendar ne obvezno, temveč le po volji občanov, starše^ in prosvetnfli delavcev. Kmetijstvo naj tudi ne bi bilo obvezen predmet. Pri tem ne mislijo le na oprostitev od pouka tistih nekmečkih otrok, ki jim tako učenje ne bi Kljub silovitim protestom dela svetovne javnosti, predvsem pa kanadske in sevemoameridce, so Zdru* žene države Amerike opravile na Amchitki, Aijas^, podzemno nuklearno ek^lozijo, ki je bOa izredno silovita. Na sliki: razpokana površina zemlje nedaleč od kr^a, kjer je v globini 700 metrov eksplodirala ■ atomska bomba. (Telefoto: UPI), ? PRIVOŠČITE Sl TO ZADOVOUSTVO! ljubljanska banka Podružnica za kmetijstvo CEUE, Vrunčeva 1 # Naii strokovnjaki vam zagotavljajo najučinkovitejie urejanje vseh denarnih zadev. ugajalo. Znanja ne bi ocenjevali tako kot pri drugih šolskih predmetih. Solarji se naj učijo, kar jih zanima, ne zaradi ocen. Menijo, da so se prav zaradi tega pri poskusnem pouku kmetijstva raje učili. Dobro so sodelovali tudi taki učenci, ki so imeli pri drugih predmetih slabe ali negativne ocene. Na kmetijah pa je vedno ostalo več takih kot odličnjakov. Zato so starši tudi predlagali, da bi pouk kmetijstva imeli v šestem in sedmem razredu. Tako bi vključili vanj več učencev, ki ne končajo vseh osem razredov. V šolah, ki so imele poskusni pouk kmetijstva, se je odločilo več učencev za vpis v kmetijsko šolo ali šolo za kmetovalce kot prejšnja leta. Starši menijo, da so nekateri otroci prav zaradi tega pouka ostali na kmetiji. Pouk kmetijstva v osnovni šoli torej ne bo dajal potrebnega strokovnega znanja bodočim mladim kmetom, temveč jih bo le navduševal in pripravljal za nadaljnje šolanje v kmetijskih šolah. Igra lahko podobno vlogo kot mala šola za predšolske otroke. Zato bi morali za tak neobvezen pouk najti vsaj toliko potrebnih sredstev, kot jih prispevajo za male šole predšolskih otrok. Ce drugače ne gre, naj ga imenujejo mda kmetijska šola. JOŽE PETEK tedenski notranjepolitični pregled - tedenski notranjepolitični pregled Tokratno zasedanje zvezne skupščine, ki tehtnejših pripomb k vsem ureditvenim na- njenih pristojnosti, pravic in celovite vloge smo ga samo omenili že v našem pregledu porom odgovornih činiteljev, da bi našemu dobiti bolj poudarjeno mesto v novih dolo-prejšnji teden (skupščina je zasedala minuli dokaj labilnemu govedarstvu vendarle čilih naše ustave, Id jih prav sedaj še obliku-torek in sredo) je bilo, lahko rečemo, še po- ustvarili trdnejše temelje za nadaljnji razvoj jemo. sebej pomembno, saj se je šele z odločitvijo in njegovo ustalitev. Zvezni izvršni svet je razpravljal (minuli pristojnih skupščinskih zborov lahko V predlaganem „paketu“ ukrepov Z IS, ki petek) o osnutku srednjeročnega družbenega žgala zelena luč za izvedbo PREDLAGANffl ga je tokrat obravnavala zvezna skupšjina, je načrta - torej o razvojnem načrtu Jugosla-UKl^POV PROTI NELIKVIDNOSTI in eden zakonskih predlogov na zahtevo po- vije za obdobje 1971—1975. Čeravno prav o drugim težavam v našem go^odarstvu, torg slancev (kot rečeno, so bili to poslanci slo- vseh konkretnih vprašanjih tega načrta še ni pričakovanega „paketa“ ukrepov ZIS. venske delegacije v zveznem zboru narodov bilo doseženo soglage vseh naših republik in In ne samo izredno pomembno — tokrat- _ posebej Sveto Kobal, Albreht Roman in pokrajin, je osnutek vendarle že toliko zrel no zasedanje zvezne skupščine je bilo tudi vodja poslanske delegacije dr. Joža Vilfan) za razpravo, da ga je ZIS sprejel in ga bo posebej razgibano, saj je vmes moral zvezni slednjič doživel korenito spremembo. V tako posredoval zvezni skupščini. Ob tem so izvršni svet sklicati še svojo izredno sejo (da predlogu zakona o evidentiranju in načinu v ZIS ugotovili, da so še ostala odprta neka-se je sporazumel o posebnem dodatnem za pokrivanje obveznosti posameznih upo- tera končna stališča o DOLOČENIH SI-predlogu, ki ga je v zvezi z enim (A predla- rabnikov družbenih sredstev - to je dejan- STEMSKIH VPRAŠANJIH, ki jih bo sred-ganih ukrepov predlagala Slovenija), zase- sko izredno pomemben zakon za ureditev njeročni načrt vsekakor moral rešiti, danja zborov so bila večkrat prekinjena in še in še. Predloge ukrepov, ki jih je oblikoval ZIS, so poslanci zborov zvezne skupščine slednjič prejeli — čeravno z določenimi in dokaj pomembnimi ^remembami — pri čemer je glasno izzvenela ocena, da je stanje našega go^odarstva resnično že PRECEJ DRAMATIČNO in da predlagani ukrq)i, žal, še zdaleč ne rešujejo vseh poglavitnih govedarskih vprašanj. Vse krivde za sedanji težavni položaj ter za našo nestabilnost ne bi smeU pripisovati gospodarstvu — so v zvezni skupščini med drugimi menili poslanci — saj imajo veliko odgovornost pri tem tudi DRU2BEN0-SKI Zelena luč za »paketu ukrepov Med dni liepoUtičnimi dogodki zadnjih kor omeniti tudi plenarno zasedanje >miteja ZK Hrvatske,............... tri dni (od minulega petka do notran moramo vseka! Centralnega komiteja ZK Hrvatske, kije trgalo kar tri dni (od minulega petka do nedelje). V ckspo-zeju predsednice CK ZKH dr. Savke Dabčević-Kučar ter v poznejjSi razpravi udeležencev plenarnega zasedanja je najglasneje izzvenela misel, da je _________________________________________na Hrvatskem k^ub določenim pojavom šovinizma , , oziroma kvarnega nacionaBzina politični polož^ problemov naše splošne nebkvidl^sti je vendarle trden. Predsednica CK 22KH je poudarila, navsezadnje moralo odpasti določilo, po ka- da se je to brionski seji, po kongresu samouprav- terem bi nepokrite obveznosti (gre kajpak za Ijalcev v Sarajevu, pot Titovih govorih in po nje- obveznosti družbeno(K)litičnih skupnosti) spet „uredih z bančnimi obveziucami, se [ZZIVALA NAPETOST. Proti kvarnim pojavom pravi z nekakšno novo emisijo denarja, šovinističnih sil na Hrvatskem — tako hrvatskih NOVA EMISIJA DENARJA PAC NI kot srbskili prenapetih nacionalistov - mora ZKH --------- r________________ _______________ ZDRAVILO, so odločno vztrajaU naši po- odločno nastopiti Prva loga Zveze komunistov POLITIČNE ŽkuPNOSTI. Sedanji predlog sUnci (in s tem posredovaU zvezni skupSCini ,/dravilnih" ukrepov isi spet zdravi samo staliSče naSega izvriSnega sveta) ter slednjič v n« tokratnem plenumu CK ZKIl so ostro ob- tem tudi uspeli. »dili tudi dejavnost en^ svojih članov - po- Minuli četrtek in petek je bilo v Ljubljani slanca v saboru in člana CK inž. Radeta BuLita -dvodnevno posvetovanje predstavnikov Stal- J® zadnjem času s svojo dejavn^tjo sprožil , ___________precejšen negativen odmev v javnosti. Gre zlasti za ne konferenc mest posveto- njegova stališča v zvezi s problemi nerazvitih ob- vanje o RAZVOJU OBČINE kot temeljne močij Hrvatske, za urejanje borčevskih zadev in še družbenopolitične in samoupravne skup- za drugo. Na plenumu CK ZKH so slednjič sklenili, nosti. V razpravi so se dotaknili mnogih da inž. Bubt ne more več obdržati funkcue pred- aktualnih vpraSanj naSe komunalne ureditve, ^J’g: izrazih pa so spet mnenje, da bi morala na- GOVORNOStl za negativne post( tančnejša OPREDEUTEV OBCINE ter dovolil inž. Dulat. posledice, ki smo se v njih znašli, ne načenja pa pravih vzrokov sedanje nestabibosti. Poglavitni vzroki za našo nelikvidnost in nestabilnost pa so v VSEJ NAŠI GOSPODARSKI UREDITVI, v našem sedanjem go-^odarskem sistemu, če to ponovimo z bo^ ustaljenim izrazom, v ureditvi, ki ne ustreza več, ker je svoje preživela. To je, le lahko ocenimo rezultate in razpravo tokratnega zasedanja zvezne skupščine, morda ena naj- postopke, ki si jih je tedenski zunanjepolitični pregled Predsednik Tito je mnogim potovanjem med svojo državniško kariero pravkar dodal še enega: na surčinskem letališču pri Beogradu so v ponedeljek zvečer z vsemi častmi prejeli prvega državljana Jugoslavije in njegovo spremstvo. Pot je bila dolga in naporna, toda tako kot vse v življenju, velja tudi za državniSce opravke: ni u^ehov brez naporov. Pot, dolga okroglih trideset tisoč kilometrov, ga je vodila po Združenih državah Amerike, Kanadi in Veliki Britaniji. Sprejem, ki ga je naš predsednik doživel v Združenih državah Amerike, je presegel vsa pričakovanja. Bfl je topel in nadvse prijateljski in ozračje, v katerem sta se sestajala oba preds<^nika med svojimi pogovori, ne bi mo^o biti bolj primemo za odkrito izmenjavo mnenj. Sam obisk je predsednik Tito že večkrat — nazadnje pa v izjavi na letališču po prihodu — označil kot zelo urešen. Najbolj otipljiv rezultat poti in razgovorov med obema državnikoma je seveda skupna jugoslo-vansko-ameriSca izjava, ^ bo bržčas prišla v zgodovino kot izredno pomemben zunanjepolitični dokument. V izjavi so nekatere zares pomembne postavke in če bomo skušali omeniti zgolj nekatere, bo to samo zaradi tega, ker ni ne prostora ne priložnosti za kaj več. Skupna ameri^o-jugoslovanska izjava med drugim poudarja pripravljenost obeh držav, ^ odnose, ki so ocenjeni kot dobri, še izboljša, pri čemer poudarja že tradicionalno dobro sodelovanje in prijateljstvo obdi partnerjev. V izjavi je tudi rečeno, da ima politika neuvrščenosti Jugoslavije pomemben delež pri urejanju sodobnih mednarodnih problemov, pri čemer je dano taki politiki vse priznanje. Poudarjena Je zainteresiranost Združenih držav Amerike za neodvisno in suvereno Jugoslavijo, kar ima - ali pa bo lahko imelo — vsekakor globlji pomen v kontekstu nekaterih odnosov in stanju sil na svetu, zlasti pa v Evropi. Jugoslavija in ZDA bosta v bodoče imeli stalnejše stike in izmenjave mnenj o aktualnih problemih svet^. Vsekakor je moč ugotoviti, (la so sedaj odnosi med Jugoslavijo in Združenimi državami Amerike boljši kot so bili kadarkoli poprej. Ti odnosi temeljijo na l^ljšem razumevanju, pripravljoiosti, da se skušajo razlike, ki še nedvomno obst!yajo glede nc;ka-terih svetovnih problemov, odpraviti v največji možni meri. Zbliževanje oziroma bolje rečeno tesnejši in prisrčnejši odnosi med ob^'ma državama so se začeli že lani po obisku ameri-^ega predsednika v Jugoslaviji. V tem zadnjem obdobju je tudi sam Nixon pripomogel k temu z nekaterimi potezami, ki ga bodo verjetno trdno zapisale v zgodovini. Pri, tem mislimo predvsem na obisk Pekinga in Moskve. Tako kot je to tradicionalno že v navadi, bo imel obisk predsednika Tita v ZDA svoj odmev tudi na ekonom^ skem področju, kjer si lahko naši go^odarstveniki obetajo močnejši prodor na ameridco tržišče, Jugoslavija kot celota, pa tudi močnejšo prisotnost/ ameriškega kapitala na svojih' tleh. Po ZDA je predsednik Tito obiskal Kanado, kjer ni bil; grejem nič manj prisrčen. Za' razliko od ZDA, ki jih je pred tem obiskal že dv^rat — če*' prav je bfl to pot prvič na urad-non obisku - je bil v Kanadi prvič. Jugoslavija m Kanada vsekakor nista sili prvega reda; imata pa ^eci^čen polož^ v svetu in v tem smislu tudi možnost, da po svojih močeh in na svoj način vplivata na mednarodne tokove. Izmenjava mnenj Dolga, koristna pot med Titom in Trudeaujem je bfla zelo odkrita in državnika sta govorila brez dlak na jeziku — če smemo uporabiti malce bolj domač izraz. Ampak to je bilo očitno stvari zgolj v prid; saj sta na ta način lahko dose^_ ne samo popolno razumevanje, marveč tudi precejšnjo enakost pri gledanju na nekatere pro* bleme, čeprav seveda tudi tu -■ tako kot za ZDA — velja, da nekaterih razlik preprosto ni moč zanikati ali skriti. Hkrati s političnimi razgovori sta imeli obe strani tudi izčrpne eko' nomsdce razgovore. Ob tem, ko so ugotovili, da obstajajo praktično neomejene možnosti na tem področju, so se že domenili tudi za nekatere konkretne oblike sodelovanja. Sem sodi predvsem kreditiranje kanad: skih poslovnih krogov nekaterilt jugodovanskih podjetij. V tem smislu lahko pričakujejo na$4 podjetja okoli 100 mitljonoy dolaijev kredita za nakup razne; ga bla^, pri čemer je kanaddoi stran izrazila pripravljenost, da plasira na svoje tržišče ustrezno Količino jugoslovanskega blaga.' Ob koncu turneje je predsedi^ Tito zelo na kratko — kom2y en dan - obiskal še Veliko Brita^ nijo, kjer je bil nazadnje letal 1953. Pogovori s premieromi Heathom in izmenjava mnenj med njunima sodelavcema so še^ oolj utrdili, je rečeno v ^oro> Čilu, odnose med obema drža* ^ vama. Eno k drugemu: poto*; vanje, ki se je pravkar končalo,' je bilo eno najbolj uspešnih, kar jih je v svoji sicer dolgi karieri opravfl naš predsednik - in to velja nc samo za dvostranski odnose, marveč za mir v svet nasploh. II/, k.ei tul v prisotnosti velikega števila Suhokranjča-nov so v nedeljo dopoldne na Dvom odprli nov vodovod, ki stane več kot milijon din. Zgrčen je bil s pomočjo občanov, krajevne ^pnosti Žužemberk, delovnli organizacij in novomeškega Vodovoda. Na diki: Otvoritev vo/^ovoda. (Foto: S. Dokl) Zaradi izredno lepega vremena se je letošnja polharska sezona precej podaljšala. Tudi v ribniški občini je bil lov zelo urešen, saj so mnogi polhapi, med njimi tudi Branko Pajnič (na sliki), ulovili v eno past (,,toplarico“) kar po dva rqpa. Na poOie je prišel celo Slovenski oktet, ki so ga povabili ribniški pevci, (Foto: D. Mohar) V metliški vinski kleti imajo za črnino toliko strank, da vsem ne morejo ustreči. Letos so odkupovali vino tudi od zasebnih vinogradnikov, če je kvaliteta ustrezala. Na fotografiji vidimo, kako s stroji polngo steklenice za trg. (Foto: R. Bačer) PRALNI STROJI V JARKU. Šofer tovornjaka „Gorjancev” Dušan Nedelj-kovič iz Obrila pri Šmarjeških Toplicah je v petek dopoldne podeušal narediti nekaj, kar se verjetno'še ni nikomur posrečilo: z ndoženim tovornjakom s prikolico zaviti na ostrem ovinku pod mirenddmi bloki. Poskus se je končal takole: s pralnimi stroji znamke „Candy“, ki jih je začela izdelovati mirenska Tovarna go^odinjske opreme, na tleh. (Foto: Legan) čredna sapiscitt ••• Dinar ali dolar? — to je tu vprašanje. Tako se sprašujejo turistične in gostinske organizacije, ki morajo v naslednjih tednih pripraviti svoje cenike. Doslej je bil običaj, da so cene naših hotelov potovale po svetu - računane v dolarjih. Nestabilnost na svetovnem denarnem trgu pa povzroča tudi jugoslovanskemu turizmu precej glavobola, in če nič drugega ne, bodo ceniki gotovo prišli letos na dan pozneje kot prejšnja leta. Navadno so turistično-go-sUnske organizacije vsaj do konca oktobra že imele tiskane cenike, kar je bilo za tuje agencije kajpak močno pomembno pri turistični propagandi Vsako zavlačevanje nujno predstavlja tudi določeno izgubo, ker so velike tuje organizacije kljub podobnim težavam že začele tiskati cenike. Pri nas na Dolenjskem so konec oktobra na posvetu predstavnikov gostinskih in turističnih organizacij ter zasebnih gostilničarjev . šele razpravljali, kako bi bilo najpametneje ukrepati, da bi bila škoda čim manjša. Na splošno zdaj prevladujeta dve možnosti: tiskati cenike s cenami v dobrjih ali pa v dinarjih. Obe valuti pa nista preveč trdnega zdravja in bi do prihodnje turistične sezone utegnili doživeti nove pretrese. Gostinci bi imeli gotovo najmanj tgub, ko bi cenike pripravili tako, da bi za tuje goste postavili cene v njihovih vabi tak. Tisk bi bil sicer zato bolj zapleten in tudi dražji, tveganje za morebitne izgube pa znatno manjše. »NOVOTEKS« tekstilna tovarna Novo mesto bo na licitaciji dne 19. novembra 1971, ki se bo začela ob 10. uri PRODALA OSEBNI AVTO »ZASTAVA 750« Ogled avtomobila mogoč vsak dan od 12. do 14. ure v delavnici AMD. Kolikor ne bo interesentov družbenega sektorja do 12. ure, prodamo zatem avto zasebnim interesentom. Kavcija 10 % od začetne cene. Gostinsko podjetje Sevnica ihtita svojim gostom za praznik občine in jih hkrati vabi v svoje lokale, kjer bodo solidno postrei*nt| POGOVOR Z LJUDSKIM POSLANCEM FRANCEIM ŠETINCEM Najvažnejše: posluh za ljudi! V (Nadaljevanje s 1. str.) funkcij, zato pa jih tudi slabo opravlja. Prizadet sem najbolj sam, saj tako rekoč nimam zasebnega življenja in prostega časa. Tudi družina bi me rada ,,privatizirala". Upam, da ji bo to delno u^elo ob prvi naslednji „rotaciji**, ko bom omejil funkcije na razumno mejo. V zvezni skupščini ste že peto leto. Katera odločitev je bila v . tem času najpomembnejša? Ustavne ^remembe. Se preden je prišel v javnost formalen predlog za novo ureditev federacije, smo poslanci pogosto ugotavljali, da je na zvezni ravni nakopičene preveč oblasti in tudi - denarja. V teh dneh razpravlja zvezna skupščina o „paketu ulaepov*' za stabilizacijo našega gospodarstva in postopno ublažitev nelikvidnosti. Se kot poslanec pr^ravljate na to r^pravo? Da, podprl bom odločne ukrepe in se uprl vsem poskusom, da bi razvodenili stabilizacijsko politiko in reformo. Veste, nekaterim inflacija kar prija, saj ob majhni produktivnosti in slabem gospodarjenju lahko živgo samo v razmerah, ko se ne ve, kdo pge, kdo plača. Inflacija ustvarja ozračje, v katerem se bolj izplača špekulirati, najemati posojila, se zadolževati, kakor pa si prizadevati za večjo produktivnost. Kaj je po vašem v tem trenutku v našem gospodarstvu najbolj pereče, skrb vzbujajoče? Te dni sem se zgrozil ob številki, da znašajo terjatve go^odarstva 27 milgard dinarjev ali 25 odstotkov skupnega družbenega prožcvoda. Največji dolžnik so družbeno-poli-tične ^upnosti, ki s pretiranim zadolževanjem že ogrožajo normalen tok celotne družbene reprodukcije. To je inflacija. Zadolžiti se, kupiti in ne plačati, graditi brez finančnega i;okritja,vVse to so oblike, ki omogočajo enim, da žhrijo na račun drugih, drugim pa odvzemajo sadove njihovega dela. Prvi so po pravilu slabi gospodarji, pač pa dobri kramarji, veliki lakomneži in špekulanti, medtem ko so drugi sicer dobri gospodarji, žal pa sta se jim poštenost in pridnost v preteklosti večkrat maščevala. Mar v našo zakonodajo nismo vgradili instrumentov, s katerimi bi takšno prakso onemogočili? Mislim, da smo v preteklosti naredili veliko napako, ko smo mislili, da državne kontrole ne bomo več potrebovali, ker jo bo nadomestila notranja kontrola v delovnih organizacijah. Tako smo nekatere organe državne kontrole zdesetkali. To poskušamo sedaj popravljati Hočem reči, da imamo instrumente, predpise, vendar smo imeli šibko družbeno nadzorstvo, ki bi nadzorovalo izvrševanje zakonitosti. Zato povsem soglašam s stališči SR Slovenije, da je treba z vsemi sredstvi zagotoviti spoštovanje prejetih ukrepov, zakonov in predpisov ter njihovo dosledno izvajanje na vseh ravneh. Bo\j se morajo angažirati in dobiti vso družbeno podporo organi odl(rivai\|a, pregona in sojei\ja, da bodo učinkovito in usklajeno delovali v vsem jugoslovan^em prostoru. Za trenutek se nam je zazdelo, da ste poudarili besedo „vse rav-ni“ in „ves jugoslovanski prostor**. Se morda motimo? Ce ne bomo na vseh ravneh, od delovne organizacije do federacije, enako dosledni in disc^linirani, bomo puščali luknje, skozi katere se nam bodo izmuznile inflacijske težnje. Naša zakonodaja bo kakor ribič z raztrgano mrežo. Zato moramo vsakogar, tudi federacijo, prisiliti, da bo živela v okviru stvarnih možnosti. V tej družbi ne sme biti nikogar, Aajsi ima še tako pomemben položaj ali funkcijo, ki bi lahko izigraval predpise. V tej družbi ne sme biti vrat, ki bi bila z^rta za organe družbenega nadzorstva. Se še kdaj primeri, da so kje vrata zaprta? Vidite, ko ljubljanska carinarnica povsem upravičeno odkriva delovne organizacije, ki poskušajo ustvarjati akumulacgo s carinskimi utajami ali izigravanjem predpisov, se vprašujem: ali na območju dnigih veli-k&i carinarnic takih pojavov ni? Prepričan sem, da so, bržčas jih je še več, le da jih niso ^osobni ali jih nočejo odkrivati. Tega ne bi smeli dovoliti. Ne verjamem, da so drugod v Jugoslaviji vsi pošteni in redoljubni. Ce bi vas volivec vprašal, ali ste bili v teh štirih letih kot poslanec dovolj uspešni, kako bi odgovo-rUi? Dovolj uspešen? Človek ni nikoli dovolj uspešen. Lahko rečem samo to, da sem si prizadeval biti v središču dogajanja. V zvezni skupščini sem se zavzemal za takšne odločitve, ki so se mi zdele najboljše in ki so upoštevale napredne težnje delovnih ljudi. Pri tem nisem ločeval ljudi po tem, ali gre za fizičnega delavca, intelektualca, obrtnika ali kmeta. Ste morda kdaj prišli navzkriž s težiyami volivcev? - Čeprav se mi zdi, da večina volivcev misli, da so pri nas kazni preblage, sem prepričan, da poglavitni vzrok za kriminal in druge negativne pojave ni predvsem v tem. Po mojem smo premalo razvili preventivo. Pri nas premalo storimo za to, da ljudje sploh ne bi prišli v zapor. Stanje v naših vzgojnih domovih za mladoletne kršilce zakonov je takšno, da se ne čudim, če se v njih „rekrutirajo** polnoletni kriminalci. Marsikdaj moramo človeka, na primer alkoholika, poslati v zapor namesto v zavod za zdravljenje alkoholikov. Potemtakem ne soglašate s splošnim mnenjem, da so kazni nasploh preblage? Da se razumemo: ko so posledice že tu, mora biti tudi kazen stroga. Spekulante, lopove, tatove velikega kova je treba udariti z velikimi kaznimi. Pri teh ni bi smeli iskati opravičila, češ poglejte jih, reveže, bili so žrtev razmer. Ob takšni nesmiselni utemeljitvi sodbe proti vodilnim yu-dem „Kemqe - impexa“ sem od' ločno protestiral, in to javno - v ,.Delu*‘ in „Komunistu* . Toda opraviti imamo tudi z mladini ljudmi, ki zaradi vpliva slabega okolja store kaznivo dejanje. Takšno slabo okolje, ki bi moralo tudi samo na zatožno klop, pogosto zahteva visoke kazni, ne da bi se dovolj zavedalo, da okrutne kazni zahteva le družba, ki je tudi sama okrutna. Zatorej ne smemo dovoliti, da bi postali zaporniška družba, kakršna je Amerika kjer si vsako leto „ogleda** zapore več kot milijon ljuSi, vendar v ZDA kriminal zaradi tega ne upada, temveč iz leta v leto narašča. Vrnimo se k delu skupščine. Nam lahko naštejete zadeve, ki so predmet razprave v skupščinskih organih in kjer ste tudi sami neposredno angažirani! Zanimajo nas, kajpak, samo zadeve, ki so po vaši sodbi najpomembnejše. V odboru za notranjo politiko sodelujem pri končni redsJcciji dokumenta o družbeni samozaščiti Precej me zaposluje tudi proučevanje ukrepov za zajezitev korupcije, go-^odarskega kriminala in drugih negativnih pojavov. V kratkem bomo začeli preučevati prvi osnutek dokumenta o odgovornosti nosilcev javnih funkcij. V programu imamo tudi preučevanje ukrepov za zavarovanje zraka in vode pred zastrupljanjem. V komisiji zvezne skupščine za volitve in imenovanja se z republikami in pokrajinami dogovarjamo o popolnitvi odgovornih mest po načelu enake zastopanosti vseh republik 'in pokrajin. Mislim, da ima SR Slovenija v organih federacije celo nekaj več vodilnih funkcionarjev, zato ni vzrokov za nezadovoljstvo. Neprimerno važnejše je vprašanje, kaj storiti, da bo naša republika navzoča v organih federacije tudi s svojo ustvarjalnostjo, in ne predvsem fizično. Kakšni so vaši stiki z volivci? Mislite, da ste dovolj povezani z njimi, z njihovimi interesi? Osebno menim, da za poslanca ni tolikanj pomembno, ali se na raznih proslavah in sestankih „razkazuje** ljudem, da bi rekli: vidite, kako rad prihaja med nas! Ne prejemam miselnosti, po kateri bi moral poslanec obiskati sleherno vas in vsak zaselek. Ce ne bi delal nič drugega, kakor samo hodil od vasi do vasi, bi težko obiskal vsa naselja v šestih občinah, ki jih zajema moja volilna enota. Sicer pa to tudi ni najpomembnejše. Neprimerno važnejše je, ali poslanec prisluhne ^udem, njihovim problemom, težnjam in interesom, ali jih poskuša razumeti ali pa se pri svojem delu ravna samo po tistem, kar sklenejo „zgoraj** Kkkšni so vaši neformalni stiki z volivci? Ne zgodi se tako redko, da se zapetem na Kozjansko, pustim avto ob cesti in po kolovozni poti krenem med ljudi v odročnih krajih. Včasih ljudje, ki jih srečam, niti ne vedo, da sem poslanec. Ko se pogovarjam z njimi, mi zaupajo vse, kar jim leži na srcu. Taki stiki so več viedfli, kakor če bi ure in ure aede’ na sestankih, kjer razpravljajo o zadevah, ki bi morale bolj zanimati odbornike in republiške poslance. No, to seveda ne pomeni, da sestanki niso potrebni. Najbolj si želim, da bi mi občinske organizacije SZDL vsaj dvakrat, trikrat na leto pomagale organizirati nekakšne javne tribune, na katerih bi se pogovarjal z volivci, jim poročal o svojem delu, oni bi pa mene opozarjali na probleme, mi pomagali s predlogi in kritizirali razne podražitve, ne bi smeli pustiti na cedilu ali prevreči vsa bremena na naročnino. To bi bilo neodgovorno dejanje, v bistvu naperjeno proti samoupravljanju. Na koncu samo še eno vprašanje: kaj menite o vlogi pokrajinskih časnikov in še posebej Dolenjskega lista? Vloga pokrajinskih časnikov je nadvse pomembna. Marsikatera družina, zlasti kmečka, nima drugega časnika kakor Dolenjski list, ki je vsebin^o bogat in dobro urejevan. Tak časnik opravi delo za tisoče aktivistov. To se je najbolje pokazalo ob manevrih „Svoboda 71**, ko je bil partizanski časopis nepogrešljiv. tTistl ki so mu ob tem čestitali, bi morali vedeti, da takšno poslanstvo opravlja Dolenjski list vs^ dan, saj si brez njega komunalnega sistema in samoupravljanja ni mogoče več zamisliti. Zato ga sedaj, ko je v finančnih težavah, saj ga čedalje bolj pestijo razne podražitve, ne bi smeli pustiti na cedjlu ali prevreči vsa bremena na naročnino. Bolje se je odpovedati sto sestankom, kakor pa zmanjšati naklado Dolenjskega lista, kar pomeni ^poditi „političnega aktivista** čez prag prenekatere družine. Informacije, mnenja, kritike, predlogi in vse drugo na straneh Dolenjskega lista poskuša vplesti delovnega človeka v samoupravne odnose, mu pomagati da bi bolje razumel vprašanja, o katerih mora razpravljati in odločati Gotovo se v časnik prikradejo tudi n^ake in spodrsljaji, kijih morajo uredniški kolektiv, ustanovitelji in izdajateljski svet strpno odpravljati. Nikakor pa ne bi smeli dopustiti, da bi finančna soudeležba občin ali delovnih organizacg bila odvisna od tega, ali jih časnik hvali ali graja. To bi bila največja samovolja, pritisk na časnik, v razmerah samoupravljanja nedopusten in vse obsodbe vreden. ki i/ih f # f ?s da bodo v soboto, 13. novembra, v Sevnici izročili namenu nov zdravstveni dom. Leto dni je naokrog in spet je priložnost za slavnostno besedo ob našem občinskem prazniku, ki ga sev-niška občina slavi 12. novembra v spomin na drzno akcijo pokojnega partizanskega komandanta Dušana Kvedra-Tomaža in tovarišev, s katero so pred 30 leti iz sevniških zaporov osvobodili rodoljube, sodelavce Osvobodilne fronte. Za nami je plodno leto. Cela vrsta pridobitev je sad dela naših ljudi, plod prizadevanja delavcev, kmetov, delovnih organizacij, družbenopolitičnih organizacij in občinske skupščine. Ponosni smo lahko na to in brez pretiravanja lahko trdimo, da je V. bilo doslej malo tako plodnih let. V Sevnici je bil letos dograjen nov zdravstveni dom, vreden 4,5 milijona N-din. K temu so pripomogli naši občani, ki že od maja 1969 plačujejo krajevni samoprispevek. Nov dom bo pomenil konec stiske v nemogočih zasilnih prostorih. Konfekcija LISCA je dogradila veliko industrijsko stavbo, v kateri bo osrednje skladišče, šivalnica in krojil-nica. V JUGOTANINU bo začel delati nov obrat, v katerem bodo iz izluženega lesa, ki ostaja, izdelovali dragoceno surovino furfurol. Pripravljena je gradnja nove stavbe v konfekciji JUTRANJKA. Podjetje STIL-LES, ki je od januarja letos v sklopu ljubljanskega podjetja SLOVENIJALES, že gradi nove proizvodne zmog- ljivosti. Zagotovljen je denar za gradnjo nove hale v kovinskem podjetju, pripravljeni so načrti za gradnjo v krmeljski METALNI. Po naših dolgotrajnih prizadevanjih so letos vendarle začeli modernizirati cesto Impoljca-Krško. Narejeni so načrti tudi za modernizacijo ceste Sevnica-Planina in lahko pričakujemo, da bodo z delom začeli že spomladi prihodnjega leta. Ob praznovanju 30-letnice vstaje in ob počastitvi smrti Milana Majcna in Jančija Mevži ja v Šentjanžu je bila asfaltirana cesta skozi ta kraj, pri osnovni šoli pa gradijo telovadnico, ki ho hkrati dvorana za družbene prireditve. Na Impoljci večajo nastanitvene zmogljivosti doma počitka, v Sevnici je dograjen dom upokojencev. V Sevnici so začeli s pripravami za gradnjo novega mostu čez Savo. Pristojne slui-be pripravljajo načrte za modernizacijo šol v sevniški občini, kar bo ena najvažnejših nalog v prihodnjem obdobju na negospodarskem področju. V naštevanju novosti ne moremo mimo prizadevanj naših občanov. Zelo živahna je gradnja vaških vodovodov, saj jih je bilo oziroma jih bo v tem letu zgrajenih kar 19. Z vodo bodo oskrbovali 150 gospodinjstev, vrednost vseh teh del pa znaša nad 700.000 N^in. Letos je bilo usposobljenih za avtomobilski promet čez 50 kilometrov vaških poti, zgrajeni so bili trije armiranobetonski mostovi, na Blanščici, v Lončarjevem dolu in v Gra-hovici, popravljen je bil brod na Blanci itd. Pri teh naložbah nosijo glavni delež kljub težavam, v katerih je kmetijstvo prispevki kmečkih gospodarstev v denarju, delu in materialu, občinska skupščina pa pomaga z denarnim prispevkom in splošno pomočjo. V imenu občinske skupščine se zahvaljujem vsem, ki so pripomogli, da je zaradi vsega tega naš praznik slovesnejši, lepši. MARJAN GABRIČ, predsednik ObS Sevnica Krajevni samoprispevek je pr^omogel. Prvič 10 milijard v 9 mesecih Konfekcija Lisca, največja specializirana tovarna ženskega perila v Jugoslaviji, je letos dopadih novo poslopje, ki je s svojimi 10.000 kv. m površine največja industrijska stavba v Posavju. V njej bo delala šivalnica in krojilnica, največ prostora pa je namenjenega osrednjemu skladišču^ Cez dve milijardi starih dinarjev je podjetje vložilo v to stavbo. Konfekcija LISCA, ki se je že doslej lahko ponašala z izjćmnimi poslovnimi uspehi, zaposluje zdaj 1,156 ljudi. Tudi letošnji poslovni uspehi, ki jih je podjetje doseglo v prvih devetih mesecih, potijujejo, da se rast nadaljuje z enako naglico. LISCA je privič, odkar obstaja, dosegla v devetih mesecih že 10 milijard S-din celotnega dohodka, kar je petino več kot lani. Kljub temu da je zaradi devalvacije dinaija uvoz reprodukcijskega materiala iražji in navzlic temu da so cene izdelkov zamrznjene, je podjetje letos povečalo dohodek za 10 odstotkov. Tričetrtletni obračun je pokazal, da bodo letošnji skladi podjetja nekaj manjši kot lani, še vedno pa za približno polovico večji, kot je bilo planirano. V skladu s prizadevanji, da bi povečali osebne dohodke, so v poprečju prejemki delavcev zdaj za 17 odstotkov večji kot lani in znašajo približno 1.240 dinarjev. v. v ' I V JUTRANJKI ta čas priučujejo še 190 dddet za ddo v tovarni Zagotovljena nadaljnja rast JUTRANJKE Kdo je ne pozna - JUTRANJKE? največje tovarne otroške konfekcije v vsej Jugoslaviji? Katera mati ne pozna njenih izdelkov za deklicc, od dojenčka do starosti 16 let. Okusni kroji, prava izbira blaga, kakovostna izdelava, to utira pot tej mladi sevniški tovarni, ki je bila ustanovljena 1962. Konfekcga JUTRANJKA bo letos, kot računajo, imela že za približno 8 milijard S-din celotnega dohodka in bo s tem drugo najmočnejše podjetje v sevniški občini. Zdaj zaposluje že nekaj manj kot tisoč delavcev, od tega se jih 190 pri-učuje v lastnem priučevalnem centru. Podjetje štipendira 35 ljudi na srednjih in visokih šobh, razen tega pa obiskuje izredni študg 5 slušateljev na vi^ili šolah. Od ustanovitve do danes je podjetje zgradilo 39 novih stanovanj v družbeni lastnini za svoje delavce. Ker bodo potrebe V prihodnjili letih še zelo velike, išče JUTRANJKA možnosti, kako bi tako gradr\jo še pospeševala. Načrti za nadaljnji razvoj so sprejeti. V podjetju računajo, da bodo tako imenovano minulo delo tudi v praksi uresničili, da bi tako dosegli dolgoročni interes vseh zaposlenih, v čemer so še neslutene možnosti razvoja tega podjetja. V sevniSki kopitarni Kopitarna se usmerja na vzhod S čestitk^i za občinski praznik se pridružuje tudi kolektiv sevniŠke KOPITARNE. KOPITARNA je n^jstarejSe sev-liško podjetje, že od leta 1886 izdelujejo domači mojstri kopita in jih prodajajo po naši deželi in na tujem. Kopitarna zaposluje zdaj 3oo ljudi, ki naredijo eno tretjino celot-* ne tovrstne proizvodnje v Jugosla* vyi. Kjr je prodaja na domačem trgu omejena, so se sevniSci izdelovalci kopit in pet začeli 'preusmeijati na tuje tržišče. Posebno zanimivi posta-' j£yo kupci v vzhodnoevropskih deželah, kjer so Se velike možnosti za prodajo. Kolektiv sevniške KOPITARNE je v zadnjih letih z lastnimi močmi zgradil nove proizvodne objekte, postopno pa bo moderniziral tudi strojno opremo. Ker se bo z modernizacijo pri izdelovanju kopit in pet zmanjšalo število zaposlenih, se bodo v podjetju prizadevali ijudi zaposliti pri drugih dejavnostih. Spored praznovanja Praznovanje sevniškega občinske^^ |)raznika se je začelo že s slavjem v Šentjanžu. V prihodnjih dneh |)a bodo na vrsti še na.slednjc prireditve: v petek, 12. novembra ob 19. uri, bo v domu TVD Partizan celjsko gkdaiišče uprizorilo „Umor v katedrali*"; v soboto, 13. novembra ob 10. uri, bo otvoritev zdravstvenega doma in lekarne; v nedeljo, 14. novembra: rokometna in kegljaška tekmovanja. i SLOVENIJA - DRŽAVA DELAVSKEGA RAZREDA Pri pripravi teh amandmajev je obstajal namen, da se v skladu z dokumentom „Socialistična . zveza danes“ uredi že v teh amandmajih dejavnost Socialistične zveze delovnega ljudstva v postopku kandidiranja in to ne le za člane predsedstva SFRJ iz naše republike, arnpak tudi na sploh, kot na primer ^ jjrpri volitvah republiškega zastopstva v zboru narodov zvezne skup&ine. Tako bi sedanjo prakso tudi ustavno uredili. V javnih razpravah sc je ta potreba pokazala tako, da bi lahko že »daj prišla v ustrezni obliki v besedilo amandmajev. SPLOŠNI LJUDSKI ODPOR -NASA NEOTDTUJLJIVA PRAVICA V amandmaju XLII. je v republiški ustavi opredeljena vsebina splošnega ljudskega odpora, ki se je tako uspešno pokazala tudi v praksi na nedavno končanih manevrih „Svoboda 1971“. Ta amandma izhaja iz v zvezni ustavi skupno dolo--čene neodtujljive pravice in dolžnosti narodov in narodnosti Jugoslavije, delovnih ljudi in občanov, da varujejo in branijo neodvisnost, suverenost, ozemUsko neokrnjenost in zvezno ustavo SFRJ določeno družbeno politično ureditev SFRJ. To je hkrati neodtujljiva pravica in dolžnost slovenskega naroda, italijanske in madžarske narodnosti, ki živi na ozemlju naše republike, in vseh delovnih ljudi in občanov v naši republiki. Glede na skupno v zvezni ustavi dogovorjene in določene odgovornosti je v naslednji določbi tega amandmaja opredeljena prepoved pristanka na kapitulacijo ali okupacijo naše republike ali kakega njenem dela. Posebej sta opredeljeni položaj in značilnosti partizanskih enot v naši republiki, ki jih ustanavljajo repub-^ lika, občine, organizacije združe-' nega dela in druge organizacije. Partizanske enote kot enote v sistemu teritorialne obrambe in kot enote, ki nadaljujejo tradicije našega na-r^noosvobodilnega boja v sodob-nih pogojih splošnega ljudskega odpora so v tem amandmaju opredeljene kot osnova in najširša oblika oboroženega ljudskega odpora ter sestavni del oboroženih sil SFR Jugoslavije. V aLIII. amandmaju so podana načela o sodelovanju naše repub- ^.drugimi socialističnimi republikami in avtonomnima pokrajinama ter z zveznimi organi pri določanju Ul izvajanju zunanje politike SFR Jugoslavije in njenih odnosov z drugimi državami in meddržavnimi organizacijami. To sodelovanje se razvija v skladu z določbami zvezne I ustave oziroma XXXV. zveznega I ustavnega amandmaja. Naši repub- liki so namreč s tem amandmajem prvič v ustavi dane pristojnosti neposrednega dejavnika v mednarodnih odnosih, kar izhaja tudi iz njenega značaja države in socialistične samoupravne demokratične skupnosti v okviru federativne Jugoslavije, kot je opredeljen v XXV. amandmaju. Mednarodna dejavnost republike se bo uresničevala z razvijanjem odnosov z drugimi državami (predvsem s sosedi: Italijo, Avstrijo in Madžarsko) in mednarodnimi organi in organizacijami. Ti odnosi bodo tako politični kot tudi gospodarski, kulturni, znanstveni in drugi, ki imajo pomen za našo repubUko ali za pravice in interese njenih delovnih ljudi ter občanov. Še posebej je pomembna tudi skrb republike za delovne ljudi na začasnem delu v tujini in za izseljence z njenega območja, ki se bo uresničevala v raznih oblikah konkretnih dejavnosti republike in njenih organov in organizacij. To bo omogočalo tako sodelovanje občin, organizacij združenega dela in drugih organizacij v okviru^ določene zunanje politike SFRJ in mednarodnih pogodb, ki bo ustrezalo njihovim interesom, predvsem na gospodarskem in kulturnem področju. Tako sodelovanje je tudi sicer v naši republiki že sedaj v praksi razvito, predvsem med ustreznimi gospodarskimi zbornicami v sosednih potaajinah Italije in Avstrije (Štajersko, Koroško in Furlanijo-Julijsko krajino) in našo republiŠco gospodarsko zbornico kot tudi s samimi teritorialnimi enotami tujih držav (mišljene so predvsem posamezne politično-teritorialne enote tujih držav). __ _ V XLIV. amandmaju je določeno načelo varstva ustavne ureditve in zagotavljanja osebne in premoženjske varnosti občanov kot pravica in dolžnost občanov, organizacij združenega dela in drugih samoupravnih organizacij ter družbenopolitičnih skupnosti. S tem se v republiški ustavi načelno opredeljuje družbena samozaščita kot pravica in dolžnost vseh v naši republiki. Posebna določba tega amandmaja določa odgovornost same republike na področju državne varnosti. Za razliko od sedanjega III. amandmaja k republiški ustavi, ki določa le, da pravico in dolžnost varovati ustavno ureditev (državna varnost) izvršuje republika v skladu z zakonom, ta amandma določa izvirno odgovornost naše republike — kar tudi izhaja iz opredeUtve njene državnosti po XXV. amandmaju - da je odgovorna za varstvo s to ustavo določene ureditve v okviru svojih z ustavo (torej tudi s temi ustavnimi amandmaji) in zakoni določenih pravic in dolžnosti. (Nadaljevanje sledi) Posebna iola Novo mesto, Kristanova ul. 60 razpisuje začasno prosto delovno mesto VZGOJITELJA (učitelj) za v'zgojno delo v internatu Sprejmema tudi upokojenca. Delovni čas je od 6. 12. ure. Nastop službe mogoč takoj. OD po dogovoru. do To stran ste napisali sami! — To stran ste napisali sami! Bo kdo odpilil rjo s človeške pameti? V vašem Hstu št. 41 z dne 14. oktobra 1971 sem prebral uokvirjen članek „Kdo bo pomagal**. V njem piše: „Z RK prosijo: pomagajte ostarelim in siromašnim ljudem, ki jim groze bližajoči se mrzli dnevi!** Povedal bi rad samo tole: vem, da npr. na Koprskem leži po shrambah Pozdrav iz Nikiića Spoštovano uredništvo! Kot reden bralec „Dolenjskega lista** vas lepo pozdravljam iz Nikši-ća, kjer služ^im vojaški rok. Kot vidite, sem zelo dieč od rojstnega kraja - Novega mesta. Tu nas je samo pet Slovencev, izmed katerih sva dva Novomeščana - pravzaprav sva oba iz Škocjana. Ker sva se poznala že pred prihodom k vojakom, Novomeščana Ivan in Božo, ki služita vojaški rok v Nikšiću, lepo pozdravljata ddcleta in fante iz Škocjana in Šentjerneja. si prav lahko krajšava čas, kar pa seveda ne gre brez „Dolenjskega lista**, na katerega sem naročen. Pre-bereva ga od začetka do konca. Tako zveva za vse novice iz rojstnega kraja. Z življenjem v Nikšiću sva zadovoljna, prostega časa imava dovolj. Dopisujeva si z dekleti in fanti iz najine okolice. Ker bi se rada zahvalila in pozdravila vsa dekleta in fante, s katerimi si ne moreva dopisovati, se obračava na vaš naslov z željo, da bi objavili najino fotografijo, s katero pozdravljava vse najine prijatelje in prijateljice iz naših krajev. bo2o piirc, IVAN LIBER ŠAR, NKŠIC ali pa kje drugje na desetine pečic na- trdo gorivo (drva). Ljudje, ki so v sili dobivali stanovanja od gospodarskih organizacija in ustanov, so gospodinjske potrebščine po takratnih merilih dobivali že v stanovanjih. Kasneje smo si nekatere predmete zamenjavali, odstranjevali in vnašali sodobnejše. Pred časom sem bil na nekem sestanku, kjer smo razpravljali o tej stvari, namreč kam z odstavljenimi pečmi, pa je predstavnik Tomosa iz Kopra izjavil, da jih imajo v podjetju za tovornjak s prikolico. Kcf so se pozanimali na podjelu „ODPAD**, so ugotovili, da bi za prevoz odšteli, kot bi dobili za peči. Ker se to ni izplačalo, so peči tam, kjer so bUe, čeprav so še dobre. To je samo en primer, kaj pa-drugje? Ogromno dobre „robe** so 'stanovalci po naseljih Šalare in Semedele, verjetno tudi v samem mestu, zamenjali in odstraniU,_.pa vendar ni poduha, da bi te predmete dali v uporabo potrebnim Qudem -revežejn. Odstranjenih predmetov nihče noče in „umirajo *. Vsakdo samo preračunava, kaj se izplača in kaj ne. Zato pa uvažamo za devize odpadni papir, steklenke, trapaste igrače, alkoholne pijače in podobno. Mnogim bi lahko olajšali trpljenje brez visokih cen. Skratka, zastonj bi lahko dobili česar „pogospodeni** nočejo več. Organizirali naj bi akcijo. Morda bi lahko dobili člo- Pozabljajo na ^ikanost Kot lastnik stanovanjske hiše, ki stoji nasproti bifeja trgovskega podjetja Sevnica v Krmelju, opažam kaj čudne navade gostov, ki zahajajo vanj.. Čeprav je v bifeju stranišče, še vedno nekateri opravljajo m^o in celo veliko potrebo, zlasti v mraku, kar pred mojo hišo. Še žival ima več pameti in oli-kanosti kot tisti gostje, ki svinjarijo pred mojo hišo. Pregovor pravi: „Kjer se osel valja, tam dlako pusti!“ MARTIN PAVLIN Krmelj 50 Kdo si to lahko privošči? v vašem listu sem med malimi oglasi bral: „Oddam opremljeno sobo - takoj.** Delo pri PTT podjetju mi onemogoča redno vožnjo z videom domov, zato sem primoran v tednu, ko imam nočno delovno izmeno, predati v Novem mestu. V uretjništvu sem vprašal za naslov in z veselim srcem odšel k naslovljen-cem. Povsem slučajno sem najprej stopil v sobo, ki so jo oddajali. Soba je srednje velika, v njej zakonska postelja, omara in pečica. Po krajfem pogovoru z gospodaijem in gospodinjo sem vprašal po ceni „Sami boste veijetno težko toliko plačali,** sta rekla. Omenim naj, da sem lani za lepo in opremljeno sobo v Novem mestu plačeval 20 starih tisočakov. Radovednost me je gnala veka, ki bi predmete malenkostno popravil in usposobil. Potrebno bi se bilo sporazumeti s stanovanjskimi podjetji, ki ne dovolijo nikakršnih premikov ali po-sodobljanja. „Bog nas varuj**, da bi naredili nekaj v korist človeka, za fond je treba skrbeti! Rja lahko razjeda in opravlja svoje, če pa hočeš kaj premakniti — hop, to je naše, tega ne smeš, to ima svojo trajnostno dobo! Prepričan sem, da tako ni samo na Koprskem, da je tega po vsej Sloveniji ogromno. IVAN POŽENEL Partizanska 16 a. Koper NI NUJNO dii NC uredništvo Dolenjskega lista strinja /. vsemi sestavki, ki so objavljeni na tej strani. K pri-spevkt)ni, ki jih pošiljate za objavo v našem tedniku, pripišite svoj teli naslov, sicer nc pridejo v poštev za tisk. Na posebno željo pisca lahko ostane njegovo pravo ime za javnost tajno (podpisali ga bomo s kraticami ali kako drugače), vsekakor pa je pred sodiščem za resničnost napisanega odgovoren predvsem sam. I RI DNIŠTVO DL »Piši hiši naše stare mame!« Minila sta že dva meseca, odkar mi je telegram prinesel pretresljivo novico, da naše drage dobre mame ni več. Ne morem in ne morem verjeti kruti resnici usode. Mar res ne bo več njenih toplih pisem, polnih ljubezni in skrbi za nas vse, mar je res ne bo več, ko se spet vrnemo na obisk v staro domovino? Iz dneva v dan si pripovedujem, da to ni mogoče, da drage, dobre mame Bariče Russ v Svržakih nad Metliko ni več. naprej, zato sem odgovoril: „Morda bi pa le zmogel? “ Spet sta rekla: „Dva ali trije bi laže kot en sam. Izpod 50 tisočakov je ne damo.** Skoro se mije zavrtelo in uvidel sem, da lahko nemudoma grem. Je morda samo moj standard tako nizek, da si sobe ne morem privoščiti? Imam službo z rednimi mesečnimi prejemki, a tega ne zmorem; kako naj sobo plačuje študent? Koliko bi se jih moralo natrpati v tako sobico, da bi lahko plačali stanovanje in da bi še ostalo kaj za prehrano? Sprašujem, če res ni nikjer nikogar, ki bi takim gospodom in gospem stopil na prste? ! FRANC RETEU, Travni dol, p. Uršna sela Šele v zadnjih nekaj letih je začela nekoliko boljše živeti. Njena življenjska pot je bila težka, vsa s trnjem posuta. Nenehno se je borila za svoj obstoj in življenje otrok sama. Ni imela svojega druga, da bi ji stal ob strani in ji pomagal v najtežjih trenutkih življenja. Dvakrat se je icot mlada žena poslavljala od svojega moža, ki ga ni videla več od leta 1932. Grdi jeziki, človeška trma in neodgovornost človeka so ji to pre-prečUi. Sestro in mene je sama vzgojila, naju učila in nama dala vse, kar je mogla storiti za n^u. Spominjam se prvega slovesa od nje v letu 1938. Bili smo brez vsega. Iskala je delo, kakršnokoli že, samo da bi lahko preživela svoja dva otroka in sebe. Na občini v Metliki pa so ji takrat rekli: „Bariča, zate nimamo dela!“. Šla je v Ljubljano, pa ^et nič. Mlada otroška usta pa so hotela jesti in mama se je odločila za težak korak: odšla je na delo v Nemčijo. Po dolgih osmih letih seje vrnila domov. Zaradi vojne ni mogla nazaj. Kako smo bili srečni, ko se je vrnila, čeprav je bilo težko spet začeti življenje iz novega! Kmdu potem sem odšla v Ljubljano; večkrat smo se videli in srečavali. Težko slovo pa je bilo, ko sem prvič odšla v Ameriko. Bil je mrzel zimski dan v februarju 1952. Mama je ostala sama v snežnem metežu sredi tračnic na ljubljanskem kolodvoru in s solzami zrla za vlakom, ki je nosil v svet njenega otroka. Tako strašno težko sem takrat odšla iz domovine. Po dolgih 18 letih sem se vrnila s svojimi tremi punčkami. Kako nas je bila mama vesela! Z vnukinjami se je lahko pogovorila po domače, saj znajo slovendco. Otroci se zdaj vedno ^ominjajo, kako so se z njo igra- li, kako je stara mama naredila „good žgance in štrudelj in good vinčka je imela**. Neverjetno, kako je otrokom ostala vsaka podrobnost v spominu. Ko sem se spravila nocoj pisati to pismo in so otroci morali spat, meje mala Irenca vprašala; „Ah boš pisala stari mami? ** Nakar sem ji rekla, da stari mami ne morem pisati, ker je umrla. Pa pravi otrok; „Saj bo poštar nesel pismo stari mami na grob in ona bo vedela, da si ji ti pisala!** Verjemite ali ne, otrok mi je prav to povedal. Pa sem ji rekla, da tega ne morem.- Punčka ni hotela odnehati; takole mije odvrnila: J*a piši hiši stare mame, njej je dolgčas po stari mami.. .** Kaj hočeš otroku na to odgovoriti? Rekla sem ji: „Bom pa pisala stare mame hiši!** Zadnjikrat sva se z mamo podo-vili 2. septembra 1969 na Brnikih. Spet je bilo vsem tako neskončno hudo. Ko bomo prišli v domovino, vem, da je ne bo med tistimi, ki nas bodo sprejeli n^ letališču. Draga, dobra mama, tako strašno te pogrešamo! Sestra Zofi mi je opis^, kako je potekala tvoja bolezen, da so ti zdravniki in vsi drugi v bolnici nudili vse, kar so mogli, da so ti lajšali bolečine. Dovolite mi, da se iz dna srca zahvalim vsem v domovini, ki ste lajšali zadnje ure njenega življenja. Predvsem gre moja iskrena zahv^a profesorju dr. Otonu Bajcu in primariju dr. Alojziju Bohu, ki sta ji pomagala in bila vedno ob njeni strani. Toplo zahvalo pošiljam strežnemu osebju v novomeški bolnišnici, čeprav od vas nikogar ne poznam. Moja topla zahvala gre tudi uredniku Dolenjskega lista za njegove obiske v bolnišnici, predvsem pa prisrčna hvala dobrim sosedam na Svržakih za vso pomoč med boleznijo in po smrti naše drage mame! Lepa hvala družinam Ankice Rakovič, Božičevim, go^ej Križanovi, družini Lenkinega Pepija in vsem drugim. Prisrčna hvala družini Marije J^ljevič, po domače Stričevi, za vso pomoč, podarjeno cvetje in vence! Zahvalim se prav tako družini Vrviščar, metliški godbi, župniku v Metliki, prijateljici Anici Ribič, po domače Mihčevi, in vsem, ki ste prihiteli spremit našo drago mamo v tolikšnem številu. Preljuba, dobra draga naša mama: naj ti bo lahka domača zemljica! Vedela si, kaj je tujina, zato si toliko bolj ljubila domovino! Tvoja žalujoča hčerka Olgica Mauser z družino, roj. Russ - Cleveland, Ohio, USA Dnigi razlog, da sem se v tem komentaiju odločil postaviti vprašanje, ali je religija, vera, opij ljudstva, pa je naslednji: desetletja so nekateri marksisti trdili (nekateri, zlasti izven naših meja, vztrajajo pri tem še danes), da je vogelni kamen marksističnega nazora o religiji in cerkvi prav teza, da je religija opg ljudstva in da mora zato socialistična država razglasiti ateizem (nevero) kot državno-obvezujoč nazor ter storiti tudi druge primerne ukrepe, da bi vera čimprej izginila iz življenja. Res je, da sta stavek o religiji kot opiju zapisala tudi Marx in Lenin, dva izmed utemeljiteljev J^arksizma. Toda ni res, da bi bilo samo to vse bogastvo njunih misli o religiji. Tudi ni mo-^e sprejeti trditve, da bi . Marx, Engels in Lenin, veliki f- nurnanisti svojega časa, zoževali svoje pojmovanje religije samo opij. Ce je namreč religija prikazana tako, kot da je bila, je še in bo vedno in povsod opij yudstva, je nujno poiskati naj-®plj učinkovita sredstva, da bi z ''jo opravili. Ce je religija opij, potem je religiozen ali veren človek nekakšen opioman, uživalec posebne vrste mamila, torej bolnik, ki ga je treba zdraviti. Za zdravljenje pa so seveda potrebna zdravila in zdravniki. Kaj pa to pomeni in kam bi to privedlo, najbrže ni potrebno še posebej opozarjati. Sprejeti takšno stališče bi pomenilo zateči se npr. k preganjanju vere in verujočih, k administrativnemu pritisku ali vsaj k zapostavljanju vernih ljudi zato, ker so verni in ni mogoče imeti v njih zaupanja, da bodo dobro in pošteno delali. Mišljenje, da je religija opij ljudstva (in daje to edino pravo marksistično stališče) — povsod, vedno v vseh časih in krajih, včeraj-danes-jutri, vsebuje vsaj dve pomembni zmoti in napaki. Prvič: ni mogoče razglašati tega pojmovanja za vseizčrpu-joče Marxovo, Engelsovo in Leninovo pojmovanje religije. To bi lahko dokazovali z analizo celote vseh del teh treh utemeljiteljev marxizma. Že v istem Marxovem delu, v katerem beremo misel o opiju, srečamo takoj drugo stališče; „Religiozna beda je izraz resnične bede in hkrati protest proti resnični bedi.“ Še bi lahko dodajali nove stavke in v bistvu humanistične misli o religiji. Zato moramo, vsaj po mojem mnenju, Marxovo misel o religiji kot opiju razumeti predvsem v okviru njegove izkušnje pise: ZDENKO ROTER o vlogi določene religije v določeni zgodovinski dobi. Marx s tem samo trdi, da religija lahko igra tudi vlogo opija, mamila, ki vpliva na ljudi, da beže v sanjski svet in se nočejo pogumno lotiti dela ter spreminjati krivično sedanjost, saj jih po smrti tako čaka večno in čudovito življenje. In res je, da so določene religije tudi v resnici igrale to vlogo, kar bom pojasnil pri koncu današnjega komentaija. Prej sem omenil Marxovo misel, da je religga tudi protest. Prav z besedo protest je hotel Marx poudariti, da določena religija lahko igra tudi aktivno, delujočo, progresivno vlogo v človeški zgodovini. Lenin v delu „Država in revolucija“ izrecno govori o demokratičnem in revolucionarnem duhu prvotnega krščanstva in prvih kristjanov. Engels v svojem delu „Nemška kmečka vojna“ piše ob konkretnih primerih, da so določene protestantske religije v določenem času igrale vlogo kvasa, revolucionarnega duha demokratičnih množičnih gibanj v srednjeveških kmečkih uporih. Že po teh majhnih ilustracijah je očitno, da klasiki marksizma teze o religiji kot opiju niso razglasili za osnovo marksističnega nazora o religiji. Drugič: ni mogoče razglašati ali trditi, daje edino „pravover-no“ marksistično pojmovanje religije kot opija zato, ker vsaka resna zgodovinska analiza religioznih gibanj, konkretnih religij preteklosti in sedanjosti pokaže, da religije ni mogoče pojasniti in ovrednotiti samo z opijem. Omenili smo že primere nekaterih protestantskih religij, ki jih omenja Engels; to bi nam razkrila vloga islama v alžirski revolucionarni vojni in to nam 30ved0 tudi primeri mnogih crščanskih skupin v sedanjem ;vetu, ki z argumenti krščanske vere utemeljujejo potrebo boja zoper izkoriščanje in za socialistično družbo. In prav na to je mislil pokojni italijanski komunistični voditelj Togliatti, ki je ob neki priliki zapisal: ,J^i res, da je religiozna zavest nujno ovira za umevanje in izpolnjevanje nalog in perspektiv ter za priključitev k boju. Mislimo celo nasprotno: težnja k socialistični dmžbi si ne samo more utreti pot pri ljudeh, ki imajo religiozno vero, marveč lahko ta težnja dobi celo spodbudo v religiozni zavesti, ki je soočena z dramatičnimi problemi sodobnega sveta.“ Iz vsega, kar smo povedali, pa sledi, da so določene religije igrale vlogo opija in odvračale ljudi od upora zoper zatiralstvo, izkoriščanje in zlorabe v posameznih družbah. To so bile zlasti nekatere cerkvene religije. Prav to danes priznavajo tudi mnogi teologi, katoliški in protestantski. Znani katoliški teolog Karl Rahner pravi na primer naslednje: „Zato krščanstvo ne bo zanikalo, da so, če že ne njegova narava sama, pač pa vsaj dolo- čene oblike, ki jih zavzemajo v zgodovini cerkve, v nemajhnem številu primerov pomenile oviro za človeške napore.“ Tako razmišlja tudi slovenski teolog Vekoslav Grmič, ko pravi: ,,Tudi socializacija kot značilnost današnjega sveta prihaja do izraza z ostjo, ki je namenjena proti veri in Cerkvi. Vzrok za ta pojav je gotovo tudi, če ne predvsem v tem, ker je krščanstvo v času največje sociahie stiske delavskih množic bilo skoraj slepo in gluho zanje .„. Tako ni čudno, da je Marxov klic ,J*roletarči vseh dežel, združite se!“ padel na rodovitno zemljo. Žalostno je le, da je moral biti Marx tisti, ki je to zaklical in ^a je to moral storiti obenem v znamenju boja proti veri, proti krščanstvu, ki je pokazalo tako malo praktičnega razumevanja za obujeno borbo delavcev za ohranitev golega življenja in za njihovo željo, da bijih priznali kot ljudi in temu primerno — človeško z njimi ravnali.“ Marksizem je bil in ostaja torej predvsem in zlasti ostra kritika vseh takih in podobnih religij, cerkvenih naukov in zahtev, kakršne sta obsodila tudi pravkar navedena teologa. In samo v tem okviru je tudi socialistična družba pri nas kritična in polemična do religije. (Nadaljevanje sledi) kultura in izobra- ževanje ^ RAZSTAVA o SLEPIH v ponedeljek, 15. novembra ob 9. uri, bodo v E)olenjski galeriji od prli razstavo, posve&no 254etnic: Zveze slepih. Na razstavi pod naslovom „Rehabilitacija in integracija slepih v Sloveniji" bo obsežno gradivo: 80 velikih fotografij o življenju in.delu slepih, 8 grafikonov in več tehničnih pripomočkov za slepe. Razstavo, ki b6 odprta teden dni, pripravlja organizacija slepih v Novem mestu v sodelovanju z republiškim odborom. i Šalijeva razstava V počastitev 60-letnice resni-ka in preyajalca Severina ^ija bo v petek, 12. oktobra, ob 18,30 v prostorih novomeške Studyske knjižnice otvoritev razstave pesnikovih del z govorom in recitacijami. Razstava bo odprta do 20. oktobra in jo prireja Studijska knjižnica Mirana Jarca, za kulturni program pa bo poskrbela tukajšnja podružnica Slavističnega društva. Vljudno vabimo javnost, da se udeleži slovesnosti. NOVE UUDSKE PESMI Slovenska matica seje odbčila za pomembna dejanje: za novo sistematično, znanstveno-kritično izdajo slovenskih ljudskih pesmi. Prva knjiga'je že natisnjena, napovedanih pa je še devet. V njih bo celotno znano besedno in muzikalno gradivo ljudske poezije iz vseh pokrajin, kjer živijo Slovenci - znotraj in zunaj naših meja. Sodeč po prvi knjigi, ki so jo uredili Zmaga Kumer, MiUco Ma-tičetov, Boris Merhar in Valens Vodušek, bo to res nekaj izredn^a. V krški galeriji bodo jutri ob 18. uri odpili novo dikarsko razstavo: s svojimi deli se bo predstavil 24-letni Dieter Huthmacher iz Nemčije. „Trenutek, trenutno razpoloženje, notranjo n^etost poskušam zadržati in praviti v neko veljavno obliko,"* je zapisal dikar o svojem delu. Kaj in kakšno zvrst dikarstva bodo obiskovalci videli na razstavi, ki bo odprta do 22. novembra, pove tudi pričujoče Huthmacheijevo delo, ki ga objavljamo. JAZ SAM, risba 1971 — je podnaslovljeno. Železarji s paleto Jeseniški siikarji-samorastniki gostujejo pri krških likovnih amaterjih — Razstava v brestaniškem gradu bo odprta do 13. novembra v Galeriji samorastnikov v brestaniškem gradu razstavljajo svoja dela člani Ukovne sekcije DOLIK pri DPD Svoboda „Tone Cufar“ na Jesenicah. Sedemnajst slikaijev se je krški javnosti predstavilo z 32 deli: z olji, pasteli, gvaši in akvareli. Razstava bo odprta še do sobote, 13. novembra. Jeseniški DOLIK (kratica za: domači likovniki) je praznoval letos srebrni jubilej: 25-letnico ustanovitve. Sekcija je združila več kot 900 članov, danes šteje 32 aktivnih. Od ustanovitve so priredili več kot 200 kolektivnih samostojnih razstav. Pred- SLOVENSKI PEN - Na nedavnem občnem zboru slovenskega centra P’"' • o za '-’dsednico spet iz-Vv . .;ro Mihelič. Taj- nik je Bogdan >čnik, drugi člani upravnega in nadzornega odbora pa so še književniki: Mik>š Mikeln, Matej Bor, Božidar Borko, Jaro Dolar, Edvard Kocbek, Anton Ingolič, Branko Rudolf, Filip Kumbatovič, France Stele, Josip Vidmar in France Vodnik. NAGRAJENI UKOVNIKI - V Galeriji jugoslovanskega portreta v Tuzli so ob koncu razstave, ki se je je udeležilo 162 ustvarjalcev, podelili dvanajst odkupnih nagrad. Od slovenskih umetnikov so bili nagrajeni: Stefan Hauko za sliko, Drago Tršar za plastiko in Vladimir Makuc za grafiko. Stiije slovenski ustvarjalci so prettli pohvale: Miha Maleš in Ratimir rušelja za slikarstvo, Janez Boljka za plastiko in Miša Pengov za grafiko. NOVOMEŠKI ABONMA - V ponedeljek zvečer je na novomeškem odru v okviru gledališkega abonmsua, ki ga je razpisal Zavod za kulturno dejavnost za sezono 1971/72, gostovalo Mestno gleda-bšče ljubljansko z Lebovićevo igro „Padli angeli**. ODKLONIL NAGRADO - Boris Kray je dobil za vlogo profesorja Hiffiinsa v Shawovem ,4*ygmalio-nu , ki ga je ljubljanska Drama izvedla v okviru Borštnikovega srečanja v Mariboru, Borštnikovo nagrado. Igralec pa je nagrado odklonil, češ da taka občasna priznanja ne morejo zakriti nezavidljivega položna slovenskega gledali^ega igralca. DVE RAZ^AVI V KRANJU - V Mestni hiši in v galeriji v Prešernovi hiši v Krarju bosta do 18. novembra razstavljala svoja dela kipar Boris Sajovic, restavrator Gorenjskega muzeja v Kranju, in grafik Vinko Tušek, tudi iz Kranja. SPREMLJEVALEC SAMORASTNIKOV DOKTOR. - Mirko Juter-šek, stalni spremljevalec razstav sa-morastnih slikarjev v Trebnjem, Kostanjevici in drugih krajih na Dolenjskem in njihov tenkočutni recenzent ter kritik, je eden od novih slovenskih doktorjev znanosti, ki so jim ta visoki naslov podelili minule dni na univerzi v Ljubljani. PRIŠLO' JE PISMOi, DO'LCOt DOMAČE PISMO: Koledar za Slovence po svetu Zelo primemo darilo svojcem, ki stalno ali začasno živijo v tujini ^atika Slovenska izseljenska matica že dve desetletji izdaja koledar, namenjen našim rojakom po svetu. Ta, ki ga je pravkar poslala za leto 1972, novi naslov „Slovenci koledar“. Označbo ,4zseljenski“ so tokrat prvič opustili, ker je koledar — kot pravi odgovorna urednica Mfla Šenk — namenjen vsem Slovencem: tistim, ki so se izselili za stalno, tistim, ki svoj vsakdanji kos kruha začasno služijo pri delodajalcih v tujini, in tem — doma. Koledar, to vsakoletno naj-obširnejše pismo domovine svojim sinovom in hčeram, ki živijo zunaj slovenskih meja, je nedvomno primerno darilo svojcem v tujini. Seznanil jih bo z vsemi najpomembnejšimi dogodki in zanimivostmi iz ,,sta-re“ domovine, z vsem tistim, česar z dopisovanjem, naj bo še tako pogosto, ni mogoče napraviti. In povrhu vsega so v njem najrazličnejši odlomki slovenskih pisateljev in pesnikov, da bodo bralci, ki jih je čas vsadil po vsej zemeljski obli, lahko do-bih vsaj obris podobe sodobnega besednega ustvarjanja v slovenščini. V pomoč tistim, ki jim materina govorica slabo teče, ohranili pa so slovenskost, so v koledarju prevodi v jezik, ki ga bolj razumejo. Vsebinsko pisanost ,,Slovenskega koledarja 1972“ bogati med dmgim slikovno gradivo: 13 celostranskih barvnih in več kot sto črno-belih fotografij. Na barvnih fotografijah so pre- cejkrat upodobljeni motivi Bele krajine in sploh so tovrstne ilustracije zajete iz bogate slo; venske folklorne zakladnice-(plesi in običaji) — od Kolpe do Triglava, od Slovenskega Pri« morja do Mure. iZJ stavili so se v 23 krajih — Brestanica je njihovo štiriindvajseto razstavišče. Uveljavili so se zlasti v domačem kraju in okolici, razstavljan v vseh pomembnejših slovenskih kulturnih središčih (brez Dolenjske) in nekajkrat tudi v zamejstvu. DOLIK pomeni fenomen za širšo slovensko kulturno skupnost. v njem so združeni vsi, ki ne morejo „živeti samo od kruha: “ železaiji, ki svoj ustvarjalni delavnik dopolnjujejo s čopičem in paleto v roki. Ne zidajo gradov v oblakih, ne ozirajo se po likovnih prestolih; njihovo temeljno hotenje je izpoved, posredovati gledalcu likovno zapisane občutke, kot jih doživljajo z žuljavimi rokami ob kalečem se jeklu. In tudi to je njihov namen, da s svojimi slikami plemenitijo duhovne razsežnosti gledalcev, ne nazadnje čut za pristno, doživeto, lepo. Člani jeseniške sekcije DOLIK so s to razstavo vrnili obisk klubu krških likovnih amateijev in tako potrdili medsebojne stike in sodelovanje. „Sodelovanje članov dveh „Svobod“ so sprožili slikarji amateiji z razstavama na Jesenicah in zdaj v Brestanici. L ZORAN KULTURNI INFORMATOR Novomeški zavod za kulturno dejavnost se je odločil za lep korak: v kratkem informatorju je povedal vse o sebi in dejavnosti, ki jih je že in jih bo še priredil v s|zoni 1971/72. Objavljena sta tudi abonma s poklicnimi ansambli in repertoar domačna amaterskega gledališča v tej sezoni Nedvomno je to pripomoček, ki v kratkem besedilu obdela vso novomeško gledališko - filmsko dejavnost. Izdajo informatorja so gmotno podprle novomeške delovne organizacije. CENA 5 DINARJEV ŽE V PRODAJI LJUBLJANSKE OPEKARNE LJUBLJANA GRADITEUl, PRESKRBITE Sl PRAVOČASNO GRADBENI MATERIALI LJUBLJANSKE OPEKARNE obveščajo graditelje in ostale interesente, da bodo lahko PREKO VSE ZIME DOBILI VSE VRSTE OPEČNIH IZDELKOV V industrijski prodajalni je na razpolago tudi ostali gradbeni material in stavbno pohištvo. Informacije daje prodajni oddelek v Ljubljani, Cesta na Vrhovce 2, telefon (061) 61-965 in 61-805, ter naš zastopnik za Dolenjsko Ivo Praprotnik, Grosuplje, Prečna pot 8, telefon 77-358. SOUDNE CENE — HITRA DOBAVA! /id/l tavčiu K/ID ^ nlDisD 1 veliko silo odprla na stežaj. Pri od- r\o CA f^rtVo'Tolo r\rvHr\Ka ,JCaj boš zabavljav, Miha Kovarjev, ki nimaš nič dnarjevf'* Tako se je pelo v Petelinčkovi gostilni. A glasovi, ki so peli, ne rečem, da so bili čisti in jasni. Pelje Lozarjev Jurče z raztrganim svojim grlom in vmes je tulil Kalanov France ter izpuščal iz sebe glasove kakor staro jeklo, če se krha ob kamen: ,JCaj boš zabavljal, Miha Kovarjev, ki nimaš nič dnarjev!** In ravno polnoči je udarilo na bližnji cerkvi, ko so se med takovim petjem pri Petelinčkovih vežna vrata z prtih vratih .pa se je prikazala podoba Kovaijevega Mihe. Sadarjev Korle, čevljar, pa je tisti večer pri sosedu do pozne noči šival. Mimogrede je mož takoj opazil, da Miha ni bil prišel iz proste svoje volje do vežnega praga. Zakaj iz veže se je prikazalo kakih osmero rok, ki so bUe z Mihovim telesom več ali manj v tesni zvezi. In res je Miha potem kakor pero sfrčal, s svojim telesom premeril zrak in končno obležal v snegu. Da ni takoj vstal, se ve, ker Miha je bil pijan, prav močno pijan. Ko pa je takisto v snegu ležal in ko se je bilo tisto osmero rok, izpolnivši svojo nalogo, poskrilo nazaj v vežo, je prišel na dan, ali bolje na noč, Kamnarjev Tinče, tista šibka in bojazljiva žival, ki se je hotela vselej domov pod streho skriti, kadar je hotel nastati pretep. Ali danes je neizrečno mogočno pristopil v sneg k Mihi ter mu s težko okovano nogo še eno ali dve primeril čez hrbet in dejal srdito: „Ti boš nam (in besedo je poudarjal), ti boš nam zabavljal!? Mi smo od fare!“ Potem pa je tudi Tinče odliitel v vežo in vežne duri zalopnil za sabo. Miha se je mrmraje vzdignil. In srdit je bil. ,JCar izpijem, plačam, pravim, pravim, pravim! In kaj ste vi vsi? Kaj si ti, stara šivanka, Lozarjev Jurče? In ti, stara pijavka, Kalan? In kaj si ti, uboga sova. Petelinček? In ti. Kamnarjev Tinče, jetika jetična? In kaj si ti (obmivši se na čevljarčka, blizu pristopivšega), ti Korle, raztrgano obuvalo ti? Kaj ste vi vsi? Vprašam, vprašam, vprrr-ašam!“ Končno se mu je jeza potolažila in duša se mu je pričela tajati, da se je sam sebi srnilil, prav zelo smilil. In skoraj jokaje je sam^sebi govoril tole opominje vanje: „Si pač spet pijan, Miha! In v temno noč so te vrgli in otepli so te! Vidiš, in slabši si kot vsak berač, in vsak te sme pretepati! Ti si revež, ti si revež! In raztrgan si tudi in gorke obleke nimaš, ker vse zapiješ, vse zapiješ! No, pa si bil spet tepen! Oj, zahvah svetega Boga, da nimaš ne žene ne otrok! To bi bili reveži!“ In tedaj je uboga stvar resnično pričela jokati, kakor je že tako navada pri izpitih ljudeh. Potem pa se je odplazil, solze prelivajoč, proti Petelinčkovemu svinjaku. Ondi je bila pri lini k podstrehu prislonjena lestva. In po tej lestvi je splezal navzgor ter izginil pod ostrenem, da bi se zaril v slamo. In že je hotel Sadarjev Korle od-krevljati, meneč, da je sedaj vse pri kraju, kar se hipoma v lini pri svinjaku še enkrat prikaže Mihova podoba. A tedaj ni več jokal. In spet je bil jezen in pestil je roke ter srdito zakričal: „Kaj ste vi vsi, kaj? “ In ko ni bilo odgovora, je še zakričal: „Miha sc vas nič ne boji!“ S to zavestjo je izginil ter se zaril v slamo. Pred dvajsetimi leti pa je bila stvar čisto drugačna. Tedaj Miha še ni pil, tedaj ni nosil raztrgane obleke. Takrat je bil pri nas ,,gospod“ tisti stari gospod Andrej, ki se je med mašo vedno potil in ki je na prižnici tako resnično pravil, da tatje in bogatini ne bodo gledali nebeškega kraljestva: prvi, ker kradejo, drugi pa, ker za dušo nič ne store. Dve reči pa je moral gospod Andrej vedno pri hiši imeti: lepega konja in pa zalega hlapca. In če vam povem, da je bil tedaj pri gospodu Andreju hlapec Miha Kovarjev, mi lahko veija-mete, daje bil zal človek! Kadar je moral gospoda peljati na godovanje k temu ah onemu sosedu, je prihitela vsa vas, da je gledala gospodovega svetlega konja in pa Miho, zalega hlapca. Ko pa sta se potem proti večeru vračala, je gospod Andrej vesel in sre čen slonel v svojem vozičku. In po tegnil je iz žepa modro ruto, si obrisa ž njo obraz ter dejal: „Miha!“ Miha se je ponosno obrnil proti go-" spodu in pričel se je tale razgovor: „Miha, ali sijih videl? “ . „Videl pa, videl! “ „Hek, hek! Milia, ali si videl, kakšnem košu se je priplazil gospod Matevž? Da ga (s povzdignjenim gla som), da ga le sram ni, sram! Kaj je to, kar ima vpreženega (z zaničljivim glasom), konju podobno, Miha? “ „Res, slabo živinče je!“ „Kaj živinče! To še živinče ni! To je mačka, pa ne konj! In ali si videl, v kakšnem loncu da je priOtikal Šmarje tni gospod Anton? Ali je to voz, te vprašam? “ „Res, slab voziček je’“ Tako so prišu na vrsto vsi „go*F spodje“ sosedje in konji in vozovi; njihovi. A vsi ti konji in vozički so bili slabi in nič prida! Končni sklep pa je bil, da ima dobrega in poštenega konja in pošten voz samo gospod Andrej-^ Miha pa je vedel stvar zasukati tako/ da je k temu sklepu pridejal še drugega, in sicer tega, da ima tudi dobre ga hlapca edinole in samo gospod Andrej! 1- I o obveščanju med v Obveščanje — infoimiranje na splošno postavljajo, kot zelo važno v našem samoupravnem družbenopolitičnem sistemu. Brez razvitega obveščanja si današnje družbe ne moremo zamišljati, prav tako ne učinkovitega samoupravljanja niti ne normalnega poteka dela v vseh go^odarskOi in družbenih organizacijah. Po razširjenosti mreže sredstev za obveščanje se meri tudi razvitost določene regije. Ta sredstva so največkrat edini stik družbenopolitičnih organizacij, s širokimi krogi ljudi. Konec dober-vse dobro Končan je prvi del republiškega prvenstva v moški in ženski rokometni Ugj. Dolenjske ekipe so izredno uspele, saj so Brežičani v obeh konkurencah na odličnem drugem mestu, Sevničani na petem in Ribničani na šestem. Kaj več od naših ekip res nismo mogli pričakovati, veijetno pa so najbolj presenetila dekleta iz Brežic, ki so dosegla enega svojih največjih uspehov. Zanimivo bo tekmovanje v ^ugem delu jMrenstva; moška brežiška ekipa ima lepe možnosti, da seže celo po prvem mestu. Prav zaradi teh vzrokov se pri Zvezi mladine zavzemamo za razširi-tev mreže za obveščanje na najvišjo možno raven. Samo z dobro obveščenostjo bomo dosegli, da bo Zveza mladine postala mladinska organizacija in ne organizacija za mladino. To je vprašanje, ki tare ne samo Zvezo mladine, ampak vse družbenopolitične organizacije, tovarne in ustanove. Za informativne službe v Zvezi mladine ne moremo reči, da so zadovoljivo urejene, saj vemo, da je ovezava med republiškimi in ob-in^imi sredstvi zelo slaba, medtem ko je med občinskkn komitejem in mladinskimi aktivi sploh ni. In kakšna je potem občinska konferenca, ki nima stikov s svojimi teme^nimi •••••••••• ŽUZE^ERK - Mladinski aktiv v ISKRI je imel redno letno konferenco, na kateri so izvolili 15-članski odbor. Na konferenci so govorili največ o dejavnosti mladine, ^ ki ni tako razvejena, kot bi lahko bila. Vzroke za to so iskali pri sebi, ravno tako pa tudi pri drugih druž-beno-političnih organizacijah. Mla-1 de, ki so se zbrali pobioštevilno, je najbo^ tolelo, da ni bilo na konferenci niti enega predstavnika krajev-^ ^užbeno-političnih organizacij. NOVO MESTO - Ob občinskem prazniku novomeške občine sta I®of. Ema Muser in Rihard Romih obiskala učence na osnovni šoli Katje Rupena in jim govorila o svo-[ Jih doživetjih iz NOB. (L. K.) . GRM - Na prikupni kulturni slo-I veaiosti, ki so jo učenci grmske šole pripravili gostom, staršem in odbor-[ nikom ob otvoritvi k>le, je sodeloval I tudi naš priznani operni umetnik I Ladko Korošec. Zapel je tri znane operne arije in požel viharno odobravanje. (A. J.) ŠMIHEL PRI NOVEM MESTU -fjojenci doma Majde Sile se pritožujejo, 5e niso dobili regresov od republiške izobraževalne skupnosti, ta jih dodeluje za dobre uspehe dijakov. Zaradi t^a so nekateri gojenci v vehh težavah. (M. H.) NOVO MESTO - 29. oktobra so tujaki ekonomske srednje šole obiskali ^ob padlih na ločenskem pokopališču in se z recitacijami ter go-vorom sponuiili vseh tistih, ki so žrtvo^^li svoje življenje za svobodo. Ob tej priložnosti so počastili tudi' spomin na Janeza Trdino. (I. P.) NOVO MESTO - S preselitvijo dijaške kuhinje z osnovne šole Katja Rupena so n imeravali v spodnjih prostorih šob urediti šolsko zobno ambulanto, i '.er pa zaenkrat s pre^Iitvijo ne bo lič, tudi ne bo urejeno vprašanje šolske zobne ambulante. (J. S.) BREŽICE — Na osnovnih šolah se pripravljajo na pr znovanje praznika republike — 29. novembra. Ob tej priložnosti bodo '• je mesec, dva, tri. .. Šele junij-se je na veliko vesele žene in otrok vrnil domov. »Smrt fašizmu! tovariši« „že jeseni 1941 in pozimi je bilo v naši hiši več sestankov, na katere je prihajal tudi Anton Muhvič iz sosednje hrvatske občine Plešce,“ se spominja prvih mesecev vojne in začetka odpora. „Neko zgodnje marčevo jutro, ko sem spet kurila štedilnik, sem pogledala skoz okno in videla, da prihaja osem oboroženih mož. Zbudila sem moža, ki je hitro vstal in samo v spodnjih hlačah stopil ven na stopnice, dvignil pest in pozdravil „Smrt fašizmu! “ Oni, prvi partizani, ki sem jih videla, so odzdravili: ,Svoboda narodu!* Med temi partizani je bil tudi Primož — Aleš Bebler.“ Takrat so vsi mislili, da bo zdaj zdaj svoboda, konec vojne. Vendar sojo Italijani še prej postavili pred zid, a jih je preplašil partizanski rafal od Taborske stene, požgah so hišo in vas in jo odgnah v taborišče na R^-kasneje pa v Gonars. Po kapitulaciji Italije se je z družino vrnila, uredila bivališče v kleti požgane hiše in pro^a-čila po vaseh za svoje lačne otroke. V nemški ofenzivi je znova prestala vćliko strahu. Pred sovražniki, ki so prihajali, se je umaknila skupina 20 partizanov, ki so pri Ožboltovih strojili usnje ..,. „Takrat sem g? videla, moža, da prihaja po vrtu. Stresla sem se ... zazeblo me je pri srcu. „Beži, ata! Ne hodi naprej!“ sem zavpila in takrat je že začelo pokati. Stekel je doli ob potoku in se srečno rešil...“ ,4^0 končani vojni nisem vedela, kje so otroci. Za Jožeta sem slišala, da je bil 20. januarja kot komandant Vlil. brigad® ^ ranjen nekje v Suhi krajini. Pe* ’ ter je premrznil in so ga odpeljali na zdravljenje v Bari. Ivana, ki je bil v Primorsko* goranskem odredu sploh niseiH slišala, pa tudi za Antona i*' Faniko nisem vedela, kje sta. Otroci so se potepli Pregovorila sem moža, da 5^ odšla proti Kočevju in Ljubija^ poizvedovat za otroki. Iz nek® menze v Kolodvorski ulici me videla Anton in Fanči, tem je prišel še Jože v majors^' uniformi in z obvezano rokO; Tudi za Petra sem zvedela, da je živ, le o Ivanu še nisem slišala ničesar, vendar sem se pomirjena in ponosna vrnila domov.“ In po vojni? Otroci niso hoteli domov. Mož se je skupaj z nekaterimi vpisal v zadrugo. Dobival je grozilna pisma. Po--^m so ukinili zadrugo, delavnice, šolo in vasi so se hitro začele prazniti. „Ko mi je pred štirimi leti umrl mož, sem s težkim srcem zavrtela na vratih ključ in se poslovila od domačije, od zemlje, na kateri sem delala, dokler sem mogla. Predolgo sem čakala, da se bo kdo vrnil in nadaljeval z delom, ki ga z možem nisva več Zmogla. Končno sem morala tudi jaz za otroki. Vsi so dobri in skrbe zame. Vse imam rada. Lepo mi je, kot še nikoli, vendar doma, na kmetih, v Belici . ..“ JOŽE PRIMC 1’ 2 3 4 5 7 ■ 8 9 ■ 10 11 12 13 14 16 i 18 19 20 ■ 22 ■ 24 25 26 27 • r .. . Na hotelu Kandija v Novem mestu sveti le napis „hotel Kand‘\ Huje bi bilo, če bi se svetilo le: „hotelI. A.“. . . ... Upravnik dijaškega doma v Novem mestu Tone Šega je zadnje čase tako besen, da bi z njegovim besom brez težav lahko ogrevali dom - namesto centralne kurjave, zaradi katere se jezi! ... F naselju Nad mlini v Novem mestu že dva meseca čakajo na železne rešetke. Ko si bo direktor Cestnega podjetja inž. Lado Kotnik tam zlomil nogo, jih bodo gotovo postavili ... . .. Pionirjevec Jože Medle pripravlja oglas naslednje vsebine: Zamenjam fiat 500 iirfiat 600 za fiat 110. Zamenja pa tudi za zastavo 101 - saj je iz enakih številk! ' ... Erich Daeniken je prišel iz zapora in bo spet iskal, ali so bogovi ali ne. Naj se pride k nam prepričat, da bogovi so! . . . Novomeščani bi radi združili „Rog“ in „Instalater“, da bi dobili solidno servisno podjetje. Še bolje pa bi bilo, ko bi namesto obeh dobili - zanesljivega zasebnega obrtnika... -... Brežiški rokometaši so močno izgubili v Izoli: razumljivo, ko pa je igral samo Iskra - pravega „ognja“ pa ni bilo ... -KRPANOV KOTIČEK Za naprstek juhe Ravno v soboto sem se pustil v Mišji dol, kar srečam kmeta, ki me vpraša: „Martin, toliko pišeš o našem kraju, pa mi povej, zakaj se tako imenuje!“ „To je mala reč. Ime samo že pove, da otepate veliko revščino. Letino vam vzame suša ali pa moča, ako je ni divjad oklestila. Slabi in jalovi letini pravite mišja, zato se tudi vaš kraj imenuje Mi^i dol.“ „Prav imaš. Kmetje smo, pa moramo vse kupiti, zato hitim v trgovino, da mi je pred nosom ne zaprejo," reče in se urno poslavlja. „Čakaj no, grem še jaz s tabo,“ se ponudim. Preden sva stopila skozi duri, mi ^et poreče: „Pri nas je vse dražje kot v mestu. Kadar gre kdo od domačih tja po opravkih, nakupi blaga za ves teden. Vredno je, ker je ceneje, pa ima malico in vožnjo zastonj. Tudi izbira je večja.“ „Pa poslej v mestu kupujte," mu svetujem in že naročim največji hlebec kruha. Ustavi me: „Nikar! Mar ne veš, da je sobotni kruh v sredini mehak in skoraj surov, da se kar vleče? “ „Menda vendar ne? Meni je vseeno, ker jem zgolj skorjo.“ Kupim ga in poskusim, pa je bilo res tako. „Martin, hočeš še malo juhe za pokušnjo? “ mi ponujajo ženske. ,JCaj mi če ta naprstek juha; še do grla mi ne bo priteklo, nikar da bi se nasitil. Kje je pa meso ostalo? “ „O, ta juha je vendar brez mesa in kosti. Umetna je. Tudi dobra je, saj sojo prišli nekateri pokušat po desetkrat, da so se najedli." „Pravite, da je brez mesa in kosti, ka-li? Le-to vam povem: kdor je pojedel meso, naj pa še juho, ako vam je prav. Še umetna pravite, da je? Potlej je pa sploh ne pokusim. Lahko bi mi še zavdali. Kdo bi me pokopal, ko je treba dandanes odšteti novcev za celo premoženje, ako hoče biti človek pravdansko pokopan? ‘‘ Ko sem bil sredi teh žalostnih misli, me zmoti ženska, ki je prišla v trgovino vrečo sladkorja ponujat v zameno. „Čemu pa menjaš? “ jo vprašam na uho. „Veš, kupila sem ga, preden se je podražil, pa so prišli noter mravljinci in bi ga rada zamenjala za novega." „Kar daj, ako je kdo tako neumen," se ji zarežim v brk in stopim na piano. MARTIN KRPAN ^ IVO PIRKOVIČ: Suša — znak ostre in dolge zime? VODORAVNO: 1. postava, rast, periodično naraščanje gladine niorske vode, 6. mesto na Po^skem, geometrijski pojem, 8. grška črka, 9. staroslovanska pijača, 10. romunska denarna enota, 11. strgalka v piedicini, 13. ostrivec, 14. neprijetnost, skušnjava, porednost, nerodnost, 17. antično mesto v da-**ašnji južni Italiji, znano po filozofski šoli, 18. član sveta starih v Sparti, 20. pripadnik staroslovanskega naroda. 21. Jacques Ibert, 22. ?>nibol za neon, 23. odeja, 24. italijanska reka, 26. redkejše žensko 27. večanje. NAVPICNO: 1. vodja enega naj-^pulamejših ansamblov narodnozabavne glasbe v Sloveniji, 2. indijski ^ast (les za ladjedelništvo), 3. okrasni kipec, 4. francoska pokrajina, 5. prUožnost, 6. kenguru, 10. avion, 12. moško ime, 15. španska gospa, 16. kradljivka. 18. tram Za sode v kleti, 19. Vergilov ep, 23. pripadnik starodavn^a naroda na našem ozemlju, 25. srd. (Nadaljevanje s 1. strani) viri presahnili. Marsikje vodovod ne dela, vodnjaki pa so se izpraznili. Kljub temu, da ljudje že 3 mesece z vodo varčujejo bolj'kot z vinom, so pokazali dno še tisti vodnjaki, ki ' doslej le niso bili povsem prazni Vasi v bližini Kolpe si poma^jo, ker nimajo daleč za napajanje živine in tudi ne za dovažanje vode, toda odročni predeli so hudo prizadeti. Kljub temu, da vozijo vodo v sodih, je taka količina le blažev žegeii. Vsako živinče porabi na dan najmanj 40 litrov tekočine, kje pa je voda za kuho in pranje? Z manj kot 500 litri vode na dan kmečko gospodinjstvo ne more izhajati. Zadnje dni so v metliški občini vozili gasilci neprekinjeno z 2500-litrdco cisterno, vseeno pa suša čedalje bolj pritiska. Na pomoč so poklicali vojaštvo. Na črnomeljskem območju so najbolj prizadeti sred-njenižinski predeli od Tribuč do Adlešič ter kraji v okolici Vinice. Tudi tu domači gasilci neprekinjeno vozijo vodo, toda ta zadošča le za kuhanje in deloma za napajanje živine. Gospodinje hodijo že dlje časa prat na Kolpo po več kilometrov daleč. Kjer imajo pralne stroje, stojijo neuporabni. Voda, ki jo dovažajo z avtomobili ali z vprego, je silno draga. Za eno vožnjo morajo odšteti od 70 do 100 dinarjev, to pa zadošča komaj za nekaj dni. Starejši ljudje zmigujejo z glavo in pravijo: „Bojmo se letošnje zime! Tako bo mraz, da bo drevje pokalo, reke bodo zamrznile in visok sneg bo ležal do pozne pomladi." Ali se bo napoved uresničila, bomo kmalu videli. R. B. Jagode v novembru Ko je družina Vidljinovič z Mestnih njiv v Novem mestu za dan mrtvih obiskala grob v Soteski in nato domače v vasi, je šolar Ervin ob hiši našel lepo rdečo jagodo. Utrgal jo je, pravil v škatlico in prinesel v naše uredništvo kot krajevno zanimivost. INKARNATKA IZZIVA JESEN ,>Iarsikaj sem že videl, tega pa še ne, da bi rdeča detelja (inkarnatka) pokazala cvetove v novembru,“ je dejal Janez Klemenčič, mali kmet iz Ždinje vasi št. 41. Dne 4. novembra je kosil koruznico, podrezal pa tudi deteljo s petimi živo rdečimi cvetovi. Ali je zamudila v rasti ali pre-hitda kar dva letna časa - jesen in zimo? Ponosen na svojo najdbo se je Klemenčič v našem uredništvu postavil za deteljo, da smo ga slikali. ZA PESO ŠE REPA 6 kg težka repa, ki jo je izkopal Anton Lužar iz Polhovice št. 11 pri Šentjerneju, se še primešati ne more s skoraj 16 kg težko peso, ki jo je pridelal to jesen Janez Kralj iz Do-bruške vasi, je pa kljub temu lepa izjema med samo nekaj kflogramov težkimi rcpicami“, ki so jih letos izkopali na dolenjskih poljih. Vsak tak pridelek pridelovalca ohrabri. TROBENTICE NOVEMBRA Močno presenečena je Cilka Nemanič 4. novembra zai^edala l^o cvetočo trobentico, ko je šla iz vasi Knežija pri Karteljevem na avtobusno postajo. Cvet je prinesla v naše uredništvo. Kot smo izvedeli, so te dni našh trobentice še v Novem mestu v Koloniji in na Grmu. medinafti Barman Franci Bobič s pokalom in številnimi plaketami, ki jih je dobil na barmanskih tekmovanjih. (Eoto: S. Dokl) 8. Tak tako! Ti si me ok^®^ prijateljček! In ti tudi!!" je izbuljil oči šef banodobno vedel tudi Matej Džučevski, delavec pri Pionirju, zato so ga 6. novembra dopoldne obravnavali miličniki in ga prijavili sodniku za prekrške. MED DELOM OB KOLO - Ma-rga Božič je S. novembra delala v Novoteksu v Novem mestu v popoldanski izmeni Kolo temnozelene barve je kot navadno imela v kolesarnici. Ko se je hotela vrniti domov, je ugotovila, da kolesa ni več. Trenutno še ni sledov za storilcem. PRI HINJAH SPET GORELO -Velik požar je izbruhnil v nedeljo, 7. novembra, ob treh zjutraj v Selih pri Hinjah in prizadel gospodarju Stanislavu Zoretu za 15.000 dinarjev škode. Popolnoma je zgorelo gospodarsko poslopje. Ogenj je ogrožal tudi sosednjo hišo in druga ^spo-darska poslopja. Poslopje, ki je pogorelo, je bilo zavarovano za 3.000 din. fteiskovalni sodnik je odredil pripor za 78-letno Julijano Papež, preužitkarico pri Zoretu. Kaže, da je Papeževa podtaknila ogenj iz maščevanja. Z Zoretom se je večkrat prepirala, rekia pa je tudi, da si jo bo že „zapomni!**. Izdal jih je vlom pri Stanku Šviglju iz Vrhulj št. 10, oktobra letos. Oatodovanec je šel zvečer v gostilno na kozarček. V bifeju Emila Lekšeta v Drenovcu pri Raki se je zadržal v družbi čez polnoč. Doma ni zaklenil vrat, ker se je nameraval takoj vrniti. V bifeju so se za nekaj časa ustavili tudi Stanko Lekše z Malega Tma, Jože Mlakar iz Crešnjic št. 8 in Peter Lekše iz Apnenika pri Velikem Trnu št. 2. S Stankom Lekše-tom sta se „pomagača" pripeljala v tovornem avtomobilu. V bifeju se je Mlakar zapletel v pogovor s Švigljem in ga vprašal, če ima naprodaj kaj nemških mark. Švigelj namreč že dalj časa dela v Nemčiji. Odgovoril je, da ima marke in da se Mlakar naslednji dan lahko oglasi pri njem. Ko so zvedeli, koliko je ura, so se ^akar, Peter in Stanko Lekše odpravili domov. Bilo je ob enajstih zvečer. Vsi trije so se vozili v kabini, na tovornjaku pa so se peljali še štirje drugi ljudje. V bližini Svigljevega doma je Stanko Lekše zmanjšal hitrost, da sta Peter Lekše in Jože Mlakar lahko neopazno skočila iz avtomobila. Po lestvi sta splezala na verando Sviglje-ve hiše in skoz okno zlezla v stanovanje. Iz nočne omarice sta odnesla dve denarnici. V eni izmed njiju je bilo 1230 nemških mark. Ob tej priložnosti sta ukradla še lovsko pu3co, magnetofon, tranzistor in dva zavitka pocinkanega električnega k^la. Šviglja sta oškodovala za deset tisoč dinarjev. Oškodovanec je takoj naslednji dan prijavil vlom. Miličniki so osumili Lekšeta in njegova pajdaša. Imeli so srečo, da so našli denar in ves plen še pri njih. Tokrat ukradenih stvari niso utegnili poskriti. Po tatvini sta vlomilca odšla do zidanice Stanka Lekšeta v Novo goro, kjer so si plen razdelili na tri dele. Pri vsakem od njih so našli v denarnici po 400 DM. Jože Mlakar bi MLADINSKA KNJIGA Veliki atlas sveta je vzbudil tako izredno zanimanje, da Je morala založba MLADINSKA KNJIGA nx)čno zvečati naklado. Zato založba podaljšuje do nadaljnjega rok za prednaročilo VELIKI ATLAS SVETA, delan po novi kartografski metodi, prikazuje svet tridinienzionalnc. Razen 217 kart kontinentov in držav, gospodarjih, zgodovinskih, političnih in drugih tematskih zemljevidov prinaša VELIKI ATLAS SVETA na 250 straneh zadnje najponr^embnejše staitistične podatke posameznih držav, ki jih spremlja 151 barvnih fotografij. Indeks s 37.000 imeni porr»aga pri iskanju kateregakoli kraja na svetu, ki je označen v Atlasu. VELIKI ATLAS SVETA v velikem formatu, vezan v umetno usnje in opremljen z barvnim ščitnim ovitkom bo Izšel marca 1972 VELIKI ATLAS SVETA sfane v preAta-ročiiu samo 260 dinarjev Povpraševanje je preseglo vsa pričakovanja, zato pohitite z naročilom! Naročite ga lahko v vseh knjigarnah, pri zastopnikih in poverjenikih na šolah, pri akviziterjih ali neposredno pri Mladinski knjigi. Prodaja po pošti, 61000 Ljubljana, Titova 3, s priloženo naročilnico. NAROČI LN ICA Podplsani(a): ................................. natančen naslov................................ zaposlen(a) pri ............................... St. osebne izkaznice ............... Izdane od nepreklicno naročam VELIKI ATLAS SVETA Prednaročniško ceno 260 din bom poravnal(a) — naenkrat — v petih zaporednih mesečnih obrokih po 52 din (prvi obrok takoj po prejemu računa in položnic) — na tekoči račun založbe Mladinska knjiga. Ljubljana, 501-1-30 1. Strinjam se s subskripcijsklm pogojem, da prejmem knjigo šele, ko je v celoti odplačana. (Neustrezno prečrtajte!) Datum: Podpis: se mark na vsak način rad rešil, zato ni hotel z miličniki v avtomobil. Branil se je, a ni nič pomagalo, marke so ga izdale. Pri Stanku Lekšetu so napravili hišno preiskavo in prav tako dobili tretjino ukradenega denaija. Vse tri so priprli. Alkoholikom v oporo Kdo je mož, tako često znan po pomodrelem nosu, skaljenim pogledu, cikcakasti hoji, ki ga vržejo iz lokala, doma pa se znaša nad družino, od takerega beži vse živo, še celo miličniki, kadar ga zaradi škandala ne povabijo na prisilno iztreznitev? Je to baraba, pomilovanja vreden vinski bratec, moralni izprijenec, nihče, ki o njem ni treba tratiti dostojnih besed? Tako so mislili in tako še vedno mislijo vsi, ki so imeli alkoholika za nepoboljšljivega in ne-iztrezljivega pijanca in za nič drugega. Tako so bili in so še prepričani številni socialni delavci, patronažne sestre in celo mnogi zdravniki, da o javnem mnenju ne govorimo. Ali pa je alkoholik res to, za kar ga ima večina? Dr. Janez Rugelj, ki se ukvarja z zdravljenjem alkoholikov v Škofljici že vrsto let trdi, da ne. Alkoholizem je bolezen, alkoholik pa bolnik, ki ga je treba zdraviti, ne pa z zapostavljanjem in omalovaževanjem pehati še globlje v pekel, v katerega je zabredel. V Sloveniji so v zadnjem času ustanovili vrsto klubov zdravljenih alkoholikov, katerih člani so pacienti Škofljice. V Novem mestu so 3. novembra ustanovili klub, katerega člani bodo zdravljeni alkoholiki iz petih občin: Črnomlja, Metlike, Krškega, Trebnjega in Novega mesta. Klubi pomagajo zdravljenim alkoholikom vrtniti se v njihovo prejšnje zdravo in ustvarjalno okolje. Moralna obveznost člana kluba je zelo velika: javno mora priznati, da je alkoholik, pri tem pa ne pokusiti kakršnekoli alkoholne pgače. Številni primeri, ko » alkoholiki z močno voljo spet postali to, kar so bili, dokazujejo, da popolna odvrnitev od alkohola ni nedosegljiva. Klubi, ki jih bodo ustanovili še v občinah in tudi v večjih delovnih organizacijah, bodo pri tem velika opora, 1, ZORAN Največ vlomov in tavin ima na vesti Stanko Lekše in njegov spis na postaji milice je zelo zajeten. Tatvine je vztrajno tajil in se vsakokrat izmazal. Februaija letos je vlomil v priročno skladišče nedograjene hiše Marjana Žibreta na Vidmu. Odnesel je ves elektrotehnični material, dvo-tarifni števec in več drugih predmetov, vrednih 3.800 din. V istem mesecu je Radu Černeliču poleg nedograjene hiše ob Zdolski cesti odpeljal štiri kolobaije betonskega železa, ki so ga našli pod senom v > Lekšetovi vinski kleti. Predlanskim je Pavlu Bigaku z Nove gore iz kovačnice ukradel 299 1^ vinogradniške žicc in jo napeljal v svojem vinogradu. Lani je iz delavnice Ladislava Peterkoviča iz Krškega odnesel brusilni stroj, vreden 2.400 din, in razno orodje. Leta 1968 je s tovornega avtomobila v Sevnici sunil oljno črpalko, vredno okrog 5.000 din. Ob letošnji preiskavi so jo našli pri njem. Dolžijo ga tudi za vlom v počitniško hišico Karla Stovička v Leskovcu, razen tega pajma na vesti več drugih tatvin. Nič čudnega, da se ga ljudje bojijo. Nihče si ne upa nič reči, ker grozi z maščevanjem. V svojem okolišu je predrzni tat prevzel v roke majhno obtast in zastrašil ljudi, na njegov račun pa je bil marsikdo po nedolžnem osumljen. JOŽICA TEPPLV Nevarna igra Staro šofersko pravilo pravi: vozi tako, da lahko varno prideš kamor si namenjen. To je 'temeljni nauk, vsa modrost, ki jo mora poznati vsakdo, kdor hoče v promet. Otroci v vrtcih znajo to na pamet, da ni treba po šolsko reči, kako že vrabci čivkajo o tem. Pa vendar bi lahko pri vsaki nesreči ugotovili, da je bil ta nauk kršen. Posledica grobe kršitve je bila huda prometna nesreča nedavno pri Poljanah. Miloš Kojič iz Gračanice je z osebnim avtomobilom pridrvel iz Ljubljane, treščil v kombi, ki ga je proti Zagrebu vozil Ernest Jagodič iz Ljubljane, in ga porinil v tovornjak Alberta Štefančiča iz Idrije, ki je potoval pred kombijem. Posledice: Štirje Kojičevi sopotniki - Zdenka Pintarič, ^Mirko Mežan, Slavko Fertin in Pavel Vrečič - ter voznik Jagodič in njegov sopotnik Izidor Pavšič so bili ranjeni, gmotna škoda pa je presegla 80.000 din. Ne bomo razglabljali, kako globoke in kako plitve rane so dobili ponesrečeni. kolikšen strah so prestali in kolikšne bolečine. Tudi voznika Kojiča ne nameravamo obsojati. Vprašamo pa ga, in obenem vse tiste voznike, ki so že botrovali številnim podobnim nesrečam, ali se je vsaj enkrat na poti od Ljubljane, morda hip dva pred trčenjem v kombi, zavedal, da vozi žive ljudi in ne lutke in da so v vozilih pred njim in vozilih za njim tudi ljudje, ljudje, ki se jim je morda prav tako mudilo kot njemu, pa so se za krmilom brzdali? Po toči zvoniti je prepozno, pravimo. Vsak opis dogodka s ceste v časopisu je pravzaprav zvonenje po toči In tako zvonenje je zaman, če človeka ne pretrese, če ga ne prisili k razmišljanju, če mu ni opomin in kažipot V' nadaljnjem vedenju. Pisana beseda kajpak ima svojo moč, a kaj pomaga, ko gre mimo tolikih, ki jim je zaupano ravnanje s tisočkrat večjo močjo, kot jo premorejo sami in vsaj nekaj desetkrat večjo hitrostjo, kot jo zmorejo sami. Zloraba pomeni izzivanje nesreče, igra s smrtjo. L ZORAN KDO POSNEMA »ŠEFA«, KIJE ŽE ZA ZAPAHI? Na pohodu novi Anzulović? Od oktobra manevrira po Spodnjenf Posavju in Dolenjski nova vlomilska skupina iz zagrebškega območja — Letečim storilcem so bili miličniki že nekajkrat za petami, pa so se jim vselej izmuznili Ljudje še niso pozabUi zlih del vlomilske Anzulovićeve skupine, ki je minulo zimo do spomladi pretresala javnost z novimi vlomilskimi dejanji na našem območju. Oktobra so tej skupini s(^ili v Novem mestu in je ostala v zaporih. V času, ko so Anzuloviču in njegovim pajdašem izrekali k^n, se je iz Zagreba pripodila v Spodnje Posavje in na Dolenjsko nova skupina motoriziranih tatov in vlomflcev, ki v marsičem posnema Anzulovica: krade osebne avtomobfle, med potjo zamenjuje registrske tablice in tako otežuje pregon varnostnim organom, ki ji sledijo že od prvih korakov na našem območju. Vlomi in tatvine, ki jih je zagrešila skupina Anzulovićevih naslednikov, se vrstijo od 20. oktobra dalje. Tisto noč so vlomilci vdrli v Mercatorjevo trgovino v Trebnjem, odprli pisarniške predale in blagajno ter odnesli več kot 3.000 din gotovine. Se isto noč so storilci v Novem mestu vdrli v trgovino „Dolenjke". Ker niso našli denarja, so ukradli za 2.000 din mesnih izdelkov. V noči na 23. oktober so vztrepetale Šmarješke Toplice. Hudodelci so vdrli v trgovino, nato pa še v sosednjo restavracijo. Plen je bil vre- den okoli 14.000 din: odnesli so korifekcyo, cigarete in živila. V tistih dneh je skupina obiskala tudi Spodnje Posavje. Vlomi so se vrstili: v Brestanici, Dobovi, Krškem, Brežicah. V trgovini Novo-tehne so vlomilci ukradli 1.700 din gotovine, brivnike, vrtalne stroje, orodja, sušilnike, spajkala. V Brežicah so dobili v Modi velik plen: krznene plašče, moške in ženske ure, puloverje - vsega za 30.000 din. V noči na 20. oktober so vlomili v garažo Petra Markoviča v Krškem in ukradli „princa“; svoje karam-boljano vozilo zagrebške registracije so pustili. Podatki kažejo, da je bila ista sku--pina na hudodelski poti v Smarju-Sap in Ivančni gorki. Vlamljala je v tr^vine in kradla. V. Kmetijski kombinat »ZASAVJE«, Sevnica razpisuje JAVNO LICITACIJO za prodajo naslednjih osnovnih sredstev: 1. traktor ITM (Ferguson) 65 konjskih moči, v voznem stanju 2. traktor ITM tip 555 55 konjsJtih moči, v voznem stanju 3. traktor »Zetor« tip 2511 25 konjskih moči, v voznem stanju 4. tovorni avto TAM tip 4500 v voznem stanju 5. stiskalnica za seno visokotlačna znamke »Fortschritt« prevozna 6. gospodarska zgradba zidana« visokopritlična bivši hlevi in skladišča, vključno lesena ruid-strefinica s pripadajočiim funkcionalnim jsemlji-ščem. Zgradbe stojijo jugozahodno, približno 50 metrov od Donka počiitka Impoljca pri Sevnici, v neposredni bližini ceste Il.reda Radeče—Krško nad priključkom ceste proti Studencu pri Sevnici. Dostopi za kamionski promet urejeni. Zgradba je uporabna brez večjih adaptacij za skladišča, izvajanje obrtnih in drugih dejavnosti Vse informacije in ogledi so na razpolago za traktorje in tovorni avto v Mehanični delavnici KK »>2Jasavje**, Sevnica, nad Glavnim trgom v Sevnici, za stiskalnico sena na Kmetijskem obratu Šentjanž na Dolenjskem, za objekt na upravi KK ►•Zasavje**. Sevnica, Glavni trg 41, vse do dneva licitacije, ki bo v sredo, 11. novembra 1971 ob 9. uri n» upravi kmetijskega kombinata »»ZasaVie«. v 8ev> nicl. Interesenti morajo pred pričetkom licitacije položiti kavcijo 2» traktorje v višini 1000 din, za tovorni avto 2000 din, za objekte Impoljca 3000 din. Interesenti delovne organizacije predložijo namesto kavcije pismeno pooblastilo zastopniku. Prednost pri nakupu ob ervakih Izllcltlranlh pogojih Inrttjo delovne organizacije. TREBNJE: Z AVTOM V MESNICO - Izidor Nebesni iz Starega trga pri Trebnjem je 7. novembra zvečer vozil proti domu osebni avtomobil. V Starem trgu je naglo zavil na levo. Avtomobil je treščil v leseni steber, nato pa še v podboje in vrata mesnice. Sicodo so ocenili na 7.000 din. BREZA: „SVICAR“ ZADEL ITALIJANA - Ermando Rinaldi iz Ital^e je 6. novembra zvečer s fiatom 125 na avtomobilski cesti pri Brezi prehiteval kolono. Kolono je hotel prav tedaj preliiteti tudi Pero Martinović iz Srnave pri Odžaku, sicer na delu v Švici, ki je vozil simco 1000. Zaradi neprevidnosti pa sc je zaletel v italijansko vozilo, da je nastalo za 9.000 din škode. DOLENJSKE TOPLICE: POVOZILA PESCA - Marinka Markovič iz Gornjega Gradišča je 6. novembra v Dolenjskih Toplicah s fičkom, ki ga jc vozila brez izpita, na parkirišču povozila Mirka Kneževića iz Zagreba, ko je šel proti pošti. Prvo pomoč so dali Kneževiću v novomeški bobiišnicL NOVO MESTO: NAMESCaL SENCNIK IN TRCIL - Vladko Dvojkovič iz Vukovara sc je 5. novembra peljal z osebnim avtomobilom iz Novega mesta proti Metliki. Ko je na Zagrebški cesti zaradi močnega sonca nameščal senčnik v avtomobilu, je zavil na levo in zadel v avtomobil, ki ga jc naproti vozil Karlovčan Dane Benjamin. Škodo so ocenili na 4.000 din, MEDVEDJEK: PREVEC SE JE UMAKNIL - Rudi Koncilja iz Ljubljane jc 3. novembra vozil volks-wagen proti Novemu mestu. Na klancu pri Medvedjeku sc je preveč umaknil avtomobilistu, ki je z nasprotne strani prehiteval kolono, zapeljal je na bankino in zadel ograjo podvoza. Škodo so ocenili na 7.000 din. BDCNA VAS: NEPREVIDNO PREČKAL - 14-letni Marjan Murgelj je 2. novembra neprevidno prečkal cesto v Bučni vasi. Z avtomobilom ga jc zbil Marko Rudman. Voznik jc poškodovanega dečka odpeljal v bolnišnico. ■ DOBOVA: PODRL KOLE- SARJA - Pri Katičevi gostilni je Stjepan Lopatič iz Laduč 3. novembra z osebnim avtomobilom podrl Ivico Bunetiča iz Gor. Laduč, ki se je pripeljal s kolesom na prednostno cesto. Kolesar je bil ranjen in so ga odpeljali v brežiško bolnišnico. RIBNICA; NESRECa ZARADI „SKARIJ“ - 2. novembra zvečer je Davorin Kaurič na avtomobilski cesti pri Dolnji Ribnici z osebnim avtomobilom prehiteval tovornjak s prikolico in se zaletel v osebni avtomobil someščana Tomislava He-gerja, ki sc je pripeljal naproti Škodo so ocenUi na 4.000 din. BREZICE: MOTORIST ZADEL KOLESARKO - Na Trgu Ivana Ribarja v Brežicah je I^^ebčan Vlado Gorenc Z neregistriranim motorjem 3. novembra zadel kolesarko Olgo Pintarič iz Artič, ko jc pravilno zavijala na levo. Pintaričcva je padla, prvo pomoč pa so ji dali v brežiški bolnišnici Gorenc nima vozniškega izpita. PRILIPE: PO TESNEM PREHITEVANJU Se prekucuaj - 3. novembra zjutraj je Stjepan Družič iz Borčeca pri Zagrebu pri Prilipeh z osebnim avtomobilom hotel prehiteti tovornjak tedaj, ko je njega že prehiteval Herman Jurjec iz Zagreba. Družičevo vozilo se je prevrnilo, i\jegov sopotnik Ivan Krž^jak iz Zaaeba pa jc bil ranjen. Škodo so occnui na 5.000 din. DRNOVO: KOLESAR BREZ LUCl - 2. novembra zvečer sta sc na ccsti Dr novo-Kalce-Naklo zaletela mopedist Rado Planinc z Raven in kolesar Jože Bučar iz Kalc-Na< klega, ki se je peljal brez luči Jože Planinc iz Pleteri), Planinčev sopotnik, je bil huje ranjen. ROŽNO: PONOCI V ZAPORNICE - Vid Kozole iz Sedma sc jc 1. novembra ponoči peljal z avtomobilom proti Brcstanlcl. V Rožnem sc jc zaletel v spuščene železniške zapornice. Voznik jc dobil lažje poŠKodbe, gmotno škodo pa so ocenili na 3.000 din. ČETRTKOV INTERVJU V zadolževanju je vzrok____________________ Ivan Kočevar: »Nelikvidnost je posledica zadolževanja in tega, da trošimo več, kot ustvarimo!« Sogovornik v prejšnjem intervjuju tov. Roman C e lesnik je za tokrat ponudil glavnemu direktorju SGP PIONIR Ivanu Kočevarju kislo vprašanje: „Kako se pri PIONIRJU borite z nelikvidnostjo in kakšno zdravilo predlagate, da bi se rešili tega težkega vprašanja, ki mori vse naše gospodarstvo? “ Vprašani je odgovoril takole: - Naše podjetje PIONIR na srečo nelikvidnosti doslej ni poznalo. Zahvalo za to smo dolžni med drugim tudi predpisu, ki določa, da morajo vsi investitorji in kupci, ki pri nas naročajo dela, imeti vnaprej zagotovljena sredstva za investicijsko na- ročilo. Zato nam naročniki tekoče plačujejo situacije za dela, ki jih opravljamo. — Zaradi splošno znane „jugoslovanske” prakse, po kateri ni noben zakon dosledno spoštovan, je to tež-' ko verjeti! - Žal moram pritrditi, da to drži tudi v tem primeru. V praksi so velikokrat primeri, da denarni zavodi, ki so izdali garancije za investicijska dela, trenutno nimajo kritja za izdano garancijo. To velja zlasti za neka- tere banke v sosednjih republikah. Kadar je tako, seveda tudi nam ne gre z denarjem povsem gladko. Letos je nekoliko laže, ker se lahko od avgusta dalje poslužimo novega predpisa, ki določa, da imajo že izdane garancije ali plačila na osnovi že izdanih garancij prednost. - Vprašani ste za recept, kako iz težav nelikvidnosti? ■ - Čarobne palice za nelikvidnost ali zdravila, ki bi odpravilo to nevšečnost čez noč, ni, o tem si moramo biti na jasnem! Nelikvidnost smQ ustvarjali postopoma in prav zhto jo bomo lahko^ samo postopoma odpravili Kot je širši javnosti znano, rešujejo odprta vprašanja nelikvidnosti v zadnjem času kar se da pospešeno v zveznem tvršnem svetu in v zvezni skupščini - V čem tiče glavni vzroki za nelikvidnost? - To so neporavnane notranje obveznosti: v SFRJ jih je kar za 33 milijard din. Okoli 27 milijard dolgujejo družbenopolitične skupnosti, 6 milijard pa so izgube podjetij. Po mojem bi morali zaostriti odnose porabnikov v splošni potrošnji in jih spraviti v okvire, da bi resnično trošili samo toliko, kot se ustvarja. - Kakšni pa naj bi bili ukrepi za odpravo starih računov in dolgov? - Dobiti bomo morali ugodna zunanja posojila, odložiti plačilo zapadlih obveznosti do tujih bank in likvidirati vsa tista podjetja, ki poslujejo z izgubo. Moje vprašanje je: kdaj bo dokončno rešena težka prometna situacija v Novem mestu, zakaj je bil sprejet sedanji prometni režim v Kan-diji, ki ogroža most, in kakšni so bili rezultati ankete o tem. Odgovori naj Ivan Rolih z referata za promet priObS! M. JAKOPEČ 4 # 4 J J # 4 4 J 4 # \ J J J 4 5 J 4 4 0 ? P P 4 4 4 4 4 4 4 4 4 4 4 4 4 4 4 5 J 4 5 J J J J Obrisi zunanjega bazena so že lepo vidni; pred dnevi so delavci Pioniija betonirali nosilno ploskev, kije zahtevala posebne gradbene prijeme. (Foto; S. Dokl) Danes bazen, jutri nove postelje V zdravilišču Šmarješke Toplice bodo prihodnje leto odprli nov bazen na prostem, in še nov hotelski del in s tem pridobili več sto postelj — Tudi stari 25-metrski bazen bodo obnovili Do prihodnje turistične sezone, to je do 1, maja, bodo v zdravilišču Smaiješke Toplice odprii nov plavalni bazen na prostem. Mogočen objekt iz betona, stekla in lesa bo lepa pridobitev za Dolenjsko. Bazen leži na primernem prostoru med gozdovi, v poletnih mesecih je ves dan na soncu. Gradbinci so imeli z bazenom precej opraviti, postavili so ga na močvirnem kraju, kije zahteval posebno gradbeno tehniko. Zaradi tega se je delo nekoliko podražilo in zakasnilo, vendar bo bazen do roka pripravljen. Bazen bo precej razsežen, meril bo 950 kvadratnih metrov, dolg bo 33,33 m širok pa 20 metrov. Imel bo še štiri razširjene kvadratne vogle, merili bodo 9,40 x 9,40 metra. Poleg tega bo še manjši otroški bazen trapezaste oblike. Tudi stari 25-meterski bazen bo ostal; preuredili ga bodo, še vedno pa bo lesen. Ob bazenu bodo ogrevane garderobe, ambulanta in zaprt hodnŽk do bazena. Nad garderobami bo terasa, kjer bodo la^ko obiskovalci sedeli in se okrepčali. Poskrbeli bodo tudi za goste, ki ne smejo biti na soncu; del bazena bo zasenčen, tam bodo lahko tisti, ki imajo visok pritisk. »Denar ni bil vržen proč!« Predsednik centralnega odbora sindikalnih organizacij v NOVOTEKSU, Ivan Ivkovič'o uspešnih prizadevanjih NO-VOTEKSOVE sindikalne organizacije za človeka in za sodobnejšo proizvodnjo ,,Kot tovarna dobro stojimo,** je ?ačel pomenek tov. Ivkovič in nadaljeval: „To je posledica prizadevnosti vsega kolektiva, nenehne zavzetosti za modernizacijo v proizvodnji in tega, ker se zavedamo, da sta vsaka pravica in delitev vezani na delovni u^eh. Obsežni program sindikalne organizacije smo kar dobro izpolnili. V samoupravljanju v tovarni smo se zavzemali za vodilo; sklepi DS naj bodo v prid uspešnemu poslovanju, dobro posledico tega pa naj čuti delavec v dohodku. Ker je delo v naši stroki dokaj naporno, smo lani in letos veliko naredili za jsočitek delavcev ob moiju in v hribih. V teh počitniških domovih, v Sabuniki pri Zadru, v Novem gradu in na Veliki Planini, je bil letos rekorden obisk; v vseh domovih so bili v večini delavci. Zaradi dviga cen smo regres za PREIDEIN JE SPREJET ODLOK: 11 stanovanj na prepihu! Občinski javni pravobranilec bo presojal kupčije, sklenjene po 1. januarju 1970 — Šest je nepravilnih, pet še ni prijavljenih Cez dober mesec, 17. decembra letos, bo potekel zadnji rok za '{Mijavo kupnih pogodb za prodajo stanovanj in hiš iz tužbene lastnine. Po tem datumu bo najprej ukrepal sodnik za prekrške, potem pa bo zadeva prišla še v roke občinskega javnega pravo-branlca. V novomeški občini gre po doslej znanih podatkih za 11 takih stanovanj, od katerih pet še ni prijavljenih občinskemu javnemu pravobranflcu. Zakon o pogojih za prodajo stanovanjskih hiš in stanovanj iz družbene lastnine, ki je bil objavljen v Uradnem listu SRS 20/71, določa namreč točne popje, pod katerimi M smejo prodajati hiše m stanovanja iz družbene lastnine. Bistvo teh po-TOjev je: prodaja mora biti javna, iz-Klicno ceno pa določbo ob upoštevanju gradbenih stroškov na dan prodaje, prometne vrednosti zemljišča in stroškov za njegovo komu- Podpora volilnemu programu V petek dopoldne je bila 5. seja občinske konference SZDL Novo f^sto, kije glavno pozornost posvetila organizacijskim, vsebinskim in kadrovskim pripravam na bližnje, volilne konference SZDL; ocenili so tudi izvajanji volilnega programa občinske konference, razen tep so volili več članov izvršnega odbora občinske oi^nizuc^e oziroma tri člane republiške kor^crence. V razpravi so pozitivno occnili izvajanje volilnega programa, ki teče ie od 1969 in ima svoj poseben odmev na področju gospodfirske rasti občine. nalno urejanje. Te elemente mora določiti občinska skupščina s svojim odlokom. V novomeški občini takega odloka še niso sprejeli, zato je praktično prodaja onemogočena. Za pogodbe pa, ki so bile sklenjene po 1. januarju 1970 in pred uveljavitvijo novega zakona, velja, da jih morajo v 6 mesecih po uveljavitvi zakona, se pravi do 17. decembra, prgaviti občinskemu ja\’nemu pravobranilcu. Dr. Bogdan Skery, občinski javni pravobranilec, sodi: „Veliko nepravilnosti, mislim, pri nas ne bo. Res pa je, da je bilo veliko pogodb sklenjenih v letih 1966 do'1970 - to pa ni v moji presoji! “ In kakšne so številke? Po podatkih novomeške podružnice Službe družbenega knjigovodstva je No-voteks prodal 36 stanovanj - vse pred 1. januarjem 1970, Labod 16 - eno po 1. januarju 1970, Krka 7 - 6 po 1970. letu, Novotehna 2 -obe po 1. januarja 1970 hotel Grad Otočec 2 - pred 1970 ter kavarna in KZ Krka 1 - po 1. januarju 1970. Pri prodaji hiš iz stanovanjskega skbda je treba zapisati, da je pogodbe podpisal Dominvest po svojih pooblastilih iz zakona in v soglasju z „lastniki**. Pogodbe, ki so bile sklenjene prod 1. januarjem 1970, ne spadajo pod kontrolo pravobranilstva. Po doslej znanih podatkih je bilo po tem datumu sKlenjenih 11 pogodb, ki sodijo pod pravobranilčevo presojo. 6 pogodb ne izpolnjuje pogojev zakona in bo te kupčke potrebno spraviti v sklad z zakonitimi predpisi. Drugih S pogodb še ni prijavljenih, zato ocena ni mogoča, počakati pa bo treba tudi na občinski odlok, ki bo določil izklicno ceno in s tem vrednost stanovanj, J. SPLICHAL NI PRAVEGA ODZIVA Na zadi\ji konferenci občinske organizacije SZDL so ugotovili, da ni pravega odziva na njihovo akcijo, da bi že zdaj pričeli evidentirati možne kandidate za skupščinska telesa ozir. druga vodilna mesta v družbeno-političnii organizacijah. Ugotovljeno je, da razen sindikata še nšiče ni resno začel zbirati kadrov. KONFERENCA ŠTEJE 95 Članov Občinsko konferenco SZDL Novo mesto so dopolnili z novimi člani, s področja industrije, kmetijstva in gozdarstva, prometa, trgovine in gostinstva, komunale in obrti ter zdravstva. Novi člani so: Ivanka Morosini, inž. Jože Petrič, Jože Razpotnik, Marjan Polovič, Franc Štirn, dr. Vladimir Zorič, Stane Hladen, Vladimir Bajc, Franc Skof, dr. Peter Kupš, Rudi Nanger, Leopold Okleščen, Marija Suhy, Stane Zupančič, prof. Milan Smerdu, Tilka Sašek, inž. Boštjan Japelj in Miloš Džu-dović. dopuste povečali od dosedanjih 250 na 450 din, v prihodnje pa bomo regres še povečali za tiste z najnižjimi dohodki. Znano je, da smo zagotovili našim delavcem v Bupni vasi sosesko za gradnjo enostanovanjskih hiš. Ker so v kolektivu tudi takšni, ki zasebne gradnje ne zmorejo^ zdaj resno razmišljamo o cenenih delavskih stanovanjih v družbeni gradnji in o samskem domu. V nočnem delu je bilo veliko težav: vsi do se mu izmikali. Predlagali smo 40-odst. dodatek za nočno delo in zdaj težav ni več. V kolektivu je bilo okoli 60 takšnih, ki so zaslužili manj kot 1000 din na mesec. Pri zadnjem povečanju OD smo o vseh takšnih primerih posebej razpravljali in jim OD povečali za toliko, da konec leta v kolektivu ne bo nikogar, ki v polnem delovnem času in ob izpolnjevanju norme ne bi zaslužil 1000 din. Imamo obratno menzo in otroški vrtec, ki smo ga letos povečali. Po obratih smo letos organizirali strokovne ekskurzije na stroške tovarne. Obiskali smo sorodne obrate in si ustvarili sliko o tamkajšnjem delu in življenju, hkrati pa smo s tem pr^o-mogli tudi k razvoju družabnega življenja v kolektivu. Takšen sindikalni program so delavci sprejeli z zadovoljstvom in ob njem so ugotavljali: ,Denar, ki ga v tej ali oni obliki nameniš delavcu, ni nikoli vržen proč!** M. J. Bratske vezi Ob letošnjem občinskem prazniku novomeške občine so podpisali listino o pobratenju med nwo-meško občino ter občinama LeŽKo-vac iz Srbije in Hercegnovi iz Orne gore. Najprej so gostje iz bratskih občin v četrtek dopoldne prisostvovali slovesnosti v vojašnici Milana Majcna v Bršlinu, kjer so vojaki in oficirji odkrili spomenik mlademu heroju. V soboto so si ogledali tekstilno tovarno NOVOTEKS, otroško vzgoj-novarstveno ustanovo na Ragovski cesti. Dolenjsko galerijo in muzej, Studijsko knjižnico in Bazo 20, kjer je bil slovesen zaključek obiska dragih gostov. Listine o pobratenju je za občino Leskovac sprejel njegov predsednik Dobrivoje Arandželovič; za Hercegnovi pa podpredsednik ObS Velimir Radovič. Ob tej priložnosti sta gosta izrazila veselje, da je prišlo do zbli-žanja med občani treh republik, ki sc bo kazalo na več področjih družbenega življenja. S. DOKL Piše preprosto, poroča kratko In razumljivo: »Dolenjski list« Okolica bazena bo prijetno urejena, poleg naravnega okolja, ki ga je ustvarila narava, bodo usposobili še sprehajališča, igrišča in zabavišče. Računajo tudi na novo trgovino, kjer bodo gostje dobili najnovejše vsakodnevne potrebščine. ^ Takoj ko bosta bazen in okolica urejena, se bodo v prihodnjem letu lotili še gradnje novih hotelskih zmogljivosti. Računajo, da bodo že leta 1973 imeli nekaj več kot 400 postelj. •S. DOKL PET NOVIH Članov IZVRŠNEGA ODBORA Na zadnji seji občinske konference SZDL Novo mesto so volili pet novih članov izvršnega odbora občinske konference ozir. tri za republiško konferenco SZDL. V občinskem izvršnem odboru bodo delali: Vlado Bajc, Franc Skof, Marija Suhy, Franc Štirn in Stane Zupančič; po novem bo izvršni odbor štel 13 članov. Za člane republiške konference pa so izvolili Viktorja Avblja, Marijo Suhy in prof. Vilmo Manček. PRIZNANJE ZA JOŽETA SMRKETA • Krajevna konferenca SZDL Žužemberk je ob visokem jubileju Žu-žemberčana Jože Smrketa predlagala svojega člana za visoko odlikovanje „Priznanje OF**, ki ga podeljuje republiška konferenca zaslužnim članom svoje organizacije. Občinska konferenca je soglasno potrdila predlog žužemberške organizacije. MINI ANKETA Nelikvidnost Likvidnosti bi po naše rekli plačljivost, izplačljivost ali plačilna zmožnost. Stanje kakršnega imamo v Jugoslaviji, moramo, žal, označiti z nelikvidnostjo, kar je nekaj povsem na^rot-nega: neplačljivost, plačilna nezmožnost. Mi govorimo, pišemo in sprejemamo ukrepe - nelikvidnost pa narašča . .. In kaj sodijo ljudje o nelikvidnosti? Pet vprašanj; „Vaše mnenje o nelikvidnosti in njenem (upajočem) koncu? “ LOJZE GOLOBIC IZ LABODA; Uresničevati bomo morali vse tisto, kar smo določili že v reformi. Nelikvidnosti po mojem ne bo še kmalu konec, ker smo z reševanjem že predolgo odlašali in smo zato že globoko zabredli! BOJAN KEKEC IZ NOVO-TEKSA; Bistvo nelikvidnosti bi najlažje poiskali v šali, ki pravi, da je pri nas nelikvidna edino -sedma republika. Po zaključnih računih za leto 1970 je v Jugoslaviji tako, da znesejo številke kupcev 104.801 milijon novih dinariev, številke dobaviteljev pa 91.530 milijonov. Gospodarske investicije so se povečale za 14 odstotkov, negospodarske pa za 80. Mislim, da bi morali tovarne, ki delajo dolgove in izgube ali ukiniti ali pa sanirati. To je en del zla, drugega u^tvaija prevelika investicijska potrošnja ... SLAVKO SITAR, ODVETNIK: Iz nelikvidnosti se bomo že rešili - samo kdaj, to je vprašanje. Mislim, da je to pojav, do katerega je iz že znanih ugotovljenih vzrokov moralo priti. Nelikvidnost bomo odpravili le, če bomo odpravili vzroke, če se bomo bolj držali načel dobrega gospodarjenja in če bomp omejili potrošnjo. ANICA HEFERLE, OPEKARNA ZALOG; Nelikvidnost ... no. . . upam, da jo bomo rešili..Mislim, da bomo u^eli takrat, kadar bomo zmanjšali (če že ne pravili s sveta) medsebojno zadolženost in kadar bomo uspeli zares ukiniti nepokrite investicije! JOŽE PEKOL IZ BOLNIŠNICE: V zdravstvu letos nelikvidnosti ne čutimo posebno močno; lahko rečem, da imamo urejeno poslovanje. Kmečki sklad ima kajpak še vedno zaostanke iz prejšnjih let. Razumljivo je, da predstavna nelikvidnost izredno težak problem za obstoj delovnih organizacij. Zato se moramo zavzemati za čim hitrejšo ustavitev gospodarjenja in predvsem za red na tem področju. KcfvomcSka kronika LICNE VITRINE so ^et postavili po mestu za napovedi filmov v domu JLA. Zato pa mestu niso v okras številni plakati, ki visijo vsepovsod: od kostanjev do arkad. ZIMSKE ^me so vse bolj iskano blago. Žal je založenost,z njimi v trgovini avto deli bolj šibka, tako da morajo prodajalci velikokrat uporabljati besedi „nimamo** in „dobimo**. NOVE PROSTORE so v okviru praznovanj^i letošnjega občinskega praznika odprii tudi v Industriji motornih vozil. Ene^etski objekt, pre-sernica, karosernica in lakirnica so močno pomembne pridobitve. NEMŠKA POSLOVNOST je prislovična, pokazal jo je tudi industrialec Duerr, ki ima več svojih strojev v novomeški IMV: prejšnji teden je priletel s svojim letalom na obisk in hkrati na otvoritev novih prostorov. V NASELJU Nad mlini sta minila že dva meseca, odkar so položili Suhokrajlnskl drobiž NA BREZOVI REBRI je pred ne-d^ivnim neki italijanski lovec namesto jelena ustrelil kravo, ki se je pasla v bližini gozda. Za svojo zmoto je seveda moral lastnici odšteti lepo vsoto denarja. SUHOKRAJINSKI VODNJAKI so skoraj povsod presušili, zato morajo ljudje voziti vodo. Oddaljenim krajem okoli Ajdovca bodo priskočili na pomoč žužemberški gasilci s svojo cisterno. MOST CEZ KRKO POD DRA-SCO VASJO bodo le dokončno uredili. Pred dnevi je namreč žužemberški krajevni skupnosti le uspelo nabaviti jeklene nosilce, ki jih bodo {»oložili namesto sedanjih dotrajanih esenih, nanje pa bodo položili še nove mostnice in uredili področje teCaj za Šoferje amaterje, ki ga je avtošola AMD Novo mesto oreanizirala v Žužemberku, ima kar 61 obiskovalcev, med katerimi je precej žensk. M. S. asfalt, rešetk nad odprtinami za odtok vode pa še vedno ni. Najbrž čakajo, kdaj si bo kdo od prebivalcev zlomil nogo: potem bodo delavci Cestnega podjetja le prišli... ROŠTILJE IN KUCME so prodajali drug ob drugem trgovci na tržnici. Zdaj ljudje ne vedo, ali se obeta poletje ali zima. Po televizijskem prenosu parade iz Moskve, kjer je snežilo, bo imel boljšo kupčijo prodajalec kučem. NA TRGU so bile v ponedeljek običajne cene: cvetača 7, čebula 3, česen 8, fižol 7, krompir 1, korenje 5, ohrovt 7, pesa 4, por 3, peteršilj 6, paradižnik 4, paprika 3, kisla repa 3, solata 5, špinača 6, zelje 2, kislo zelje 4, grozdje 4,5, suhe fige 8, hruške 6, jabolka 4, kostanj 5, limone 8, orehi 5, mandarine 12, banane 6, jajca 1, smetana 20 in sirček 0,50 din. RODILE SO: Terezija Bele iz Ulice na tratah 1 - deklico, Marija Djandjič iz Paderšičeve 12 - Edina, Marija Žlajpah iz Kristanove 46 -Mateja, Nada Žunič iz Slakove 2 a - Pavla in Mojca Jerman iz Trdinove 37 - Sabino. NA SMIHELSKEM pokopališču so pokopali: Antona Pleničarja, 63 let, iz Volčičeve 10, Ivana Beleta, 44 let. iz Adamičeve 27 in Antonijo Marinček, 72 let, s Trdinove ceste. - Ena gospa je rekla, da se m izplača študirati, saj že tesar Stefan Blažič iz Žabje vasi ob hrani in pijači računu po 25 din na uro - ne da bi vsaj malo zardel... OBČINSKA SKUPSeiNA ZAHTEVA IZPOLNJEIVANJE PRIPaROCIL Tresle so se gore, kaj sedaj? Bodo trgovci ponovno razpeli jadra za združitev obeh podjetij? Kako se bo razvozlal vozel okoli integracije ,4Crke“ in Ljudske potrošnje v Brežicah, še ni jasno, vendar je skupščina na zadnji seji priporočila kolektivu Ljudske potrošnje, naj ponovno razpravlja o možnosti za združitev, tokrat z glasno pov^animi prednostmi, ki jih navaja študija Zavoda za napr^ek go^odarstva iz Celja. Analizo sta naročili obe podjetji po medsebojnem dogovoru. Inž. Drofenik (sodelavec pri sestavljanju študije) je odbornikom pojasnil, da ima zavod z obema organizacijama prijateljske stike. Kot nepristranski Krvodajalci, pridite! v Brežicah bo 23. in 24. novembra jesenska krvodajalska akcija. Občinski odbor Rdeč^a križa pri{wroča občanom, ny se je udeležip in darujejo kri. Človek nikoU ne ve, kdaj jo bo potreboval, odziv darovalcev pa je vsakokrat premajhen, čeravno so v brežiški občini letos dosegli velik napredek. Spomladi je dalo kri 463 prebivalcev, z jesensko akcijo pa bi morali zbrati v občini 1200 krvodajalcev. Socialistična zveza, sindikati. Zveza mladine. Gasilske organizacije in rugi so obljubili pomoč pri pripravah za ^cijo, ki je pred vrati. Rdeči križ upa, da ga odziv ljudi tudi tokrat ne bo razočaral. ^ POMOČ KOT PRAVICA Sekcija za pomoč ostarelim in bolnim občanom v Brežicah je nedavno tega prejela program varstva pomoči potrebnih ljudi za leto 1972. Denarno pomoč bo prihodnje leto prejemalo predvidoma 210 liudL Najmanjši znesek bo poslej 100 din na mesec. Z novim občinskim odlokom je pomoč zagotovljena starim, osamljenim in revnim ljudem kot pravica. To ne dovoljuje več noben^a vprašanja, „če bo denar". Podpore naj bi se na predlog sekcije za pomoč ostareUm pri občinski konferenci SZDL zvečale za 30 odstotkov. ZGODOVINSKA RAZSTAVA O kmeCkih uporih Posavski muzej bo za prihodnje leto pripravil dokumentarno razstavo o hrvaško-slovenskem kmečkem uporu. Gradivo o puntarskih dogodkih bi lahko razstavil še v brestaniškem muzeju za krško prebivalstvo, nato pa bi razstavo preselili na sevniški grad. Bizeljsko praznuje Danes, 11. novembra, je krajevni praznik Bizeljskega. Počastili ga bodo v soboto s kulturno prireditvijo v zadružnem domu in ob tej priložnosti obudili spomine na 304etnico preseljevanja in trpljenja v izgnanstvu, ki je doletelo jarebivdstvo v tem okolišu. Kulturni program pripravlja oaiovna šola, nakar 1» poskrbel za dobro voljo Dolenjski trio. tolmač je našteval dobre strani združitve. Obžaloval je, da so prednosti dobile med pripravami na referendum negativen prizvok v kolektivu Ljudske potrošnje, ki je prav tako kot ,,Krka“ želela realno sliko pred odločitvijo za skupno pot. V gradivu, ki ga je pripravil za sejo svet za gospodarstvo, je zapisano, da je vodstvo v Ljudski potrošnji samo na zunaj podpiralo in- Cerjak in Verstovšek izvoljena Minuli teden se je v Brežicah konstituirala občinska konferenca Socialistične zveze. Za njenega sekretarja so izvolili Ivana Tomšeta, prosvetnega delavca, ki je delal doslej na osnovni šoli. Za člane republiške konference so bili predlagani trije kandidati: Stanko Ceijak, Jože Verstovšek in Jana Videnič. Konferenca je izvolila Cerjaka in Verstovška. Stanko Cerjak je kmetijski stroj-nik_pri brežiški Agrarii in prizadeven družbeno-politični delavec, je predsednik krajevne skupnosti Artiče in član upravnega odbora prosvetnega društva v tem krajevnem središču. Jože Verstovšek je kmetijski tehnik in vodja kooperacije pri Agrarii. Aktivno se zavzema za urejanje kmečkih vprašanj, sodeluje pa tudi v kultumo-prosvetnih organizacijah. IZ POSAVJA 6 DELEGATOV V Krškem so se 3. novembra sestali predsedniki občinskih sindikalnih svetov iz Sevnice, Krškega in Brežic. Razpravljali so o pripravah na volilno konferenco, ki bo danes izvolila šest delegatov za republiški kongres sindikata delavcev v industriji in rudarstvu. Na konferenci bodo zvolili tudi dva člana republiškega odbora istega sindikata. SPAKI SE STRAŠITA Pred meseci smo pisali o protestu krških odbornikov nad reklamnima strašiloma ob cesti Ljubljana-Za-greb na Drnovem. Kaže, da ni nič zaleglo, saj se še vedno »pirita in kvarita mimo vozečim pogled na lepote Krškega polja prav na kraju, kjer si je komisija medobčinskega odbora za proslavo štiristoletnice puntov zamišljala eno izmed lokacij za roomenik kmečkim uporom. J. T. , DECEK PADEL POD TRAKTOR - V Trnju pri Brežicah se je 2. novembra prevrnil neregistriran traktor, s katerim je Sonja Gerjevič iz Malega Obreža, voznica brez izpita za to vozilo, vlekla vprežni voz, naložen s peso. Traktor se je zvalil po 2 m globokem nasipu in pokopal pod seboj 6-letnega Ivana Petelinca iz Malega Obreža. Hudo poškodovanega dečka so odpeljali v zagrebško bolnišnico. NOVO v BREŽICAH MESTO V TEMI. Pomanjkanje elektrike narekuje varčnost, zato brežiške ulice že dober teden niso osvetljene. Za eno uro zvečer pi si prebivalci po vsej občini prižgejo sveče, ko odklopijo električni tok. Take sušne jeseni ljudje ne pomnijo. Marsikje so si prav letos oddahnili, ker so napeljali vodovod in jim ni treba trpeti pomanjkanja vode. SKOKOVIT NAPREDEK je v vrednosti proizvodnje dosegla brežiška Agraria, kar pripisujejo u^eš-nemu poslovnemu sodelovanju s podjetji v Sloveniji, Dalmaciji in drugod po Jugoslavni. Realizacija se je lani povečala za 50 odstotkov, letos pa pričakujejo porast za 70 odstotkov. TA TEDEN SE KONCUJE j[avna razprava o slovenski ustavi in njenih dopolnilih. Zaposleni so razpravljali o njej v delovnih organizacijah, kmečko prebivalstvo pa so seznanili z bistvom sprememb v razgovorih po vaseh. Doslej so bile razprave v nšecah, v Mrzlavi vasi, na Čatežu, v Brežicah, v Cerkhah, Jesenicah, Sromljah, Kapelah, Pečicah, Artičah in na Veliki Dolini. Obisk^o jih je nad 600 občanov. UPOKOJENCI V BLOKIH pogrešajo prostor za družabno življenje. Predlagajo, da bi v prihodnje pri graditvi stanovanj zanje predvideli v blokih tudi kak klubski prostor, kjer bi se zbirali in srečevali. OBČINSKI ODBOR RDEČEGA KRI2A je razdelil starčkom v občini 40 toplih odej kot izredno jesensko pomoč. Najpotrebnejši so dobili tudi posteljno perilo. Tovrstno akcijo bi kazalo nadaljevati, kajti obiski na domovih vsakokrat opozorijo člane RK, da se ostareli ljudje ponekod na vasi nimajo s čim pokriti, zlasti če živijo sami zase. CENE: cvetača 9, čebula 3, česen 8, fižol 7, krompir 1, korenje 5, motovilec 10, ohrovt 5, pesa 3, por 5, peteršilj 8, paradižnik 8, paprika 4 m 5, kisla repa 4,50, radič 6, endivija 6, špinača 6, zelje 1,30, kislo zelje 4,50, zelena 6, suhe fige 9, grozdje 6,40, hruške 3,60 in 2,60, jabolka 350, 3 in 2,60, kostanj 4, limone 8, orehi 7, orehi-iedrca 38, suhe slive 7,60, banane 7,40, jajca l, smetana 3, sirček 3, japonska jabolka 6, mandarine 12, grapefruit 6, rožiči 5 din. BREŽIŠKE VESTI tegracijo in popolnoma zatajilo pn razlagi o upravičenosti takega koraka. In to kljub priporočilom, da bi imela korist ne le trgovina, ampak vsa občina, saj bi se trgovina združila v močno podjetje. Odprle bi se možnosti za sodobnejše poslovanje in hitrejšo modernizacijo. Odborniki so z večino glasov izrekli nezaupnico odgovornim delavcem v Ljudski potrošnji, češ da so neprimerni za nadalnje vodenje. Števila teh ljudi in njihovih imen niso povedali. V drugem sklepu pripisuje skupščina odgovornost za ponesrečen poizkus integracije Ljudski potrošnji in ne trgovini nasploh. Še ostreje je reagiral komite obč. konference ZK, vendar ne zaradi ne-uqaelega referenduma, ampak zaradi tega, ker se Zveza komunistov v Ljudski potrošnji ni podredila strokovni analizi in njenim ugotovitvam. Komunisti obeh podjetij so se namreč na skupnem sestanku dogovorili, da bodo enotno nastopah in podpirali nakazane prednosti. Ce pa so bili nekateri prepričani, da ni tako prav, bi morali po mnenju komiteja z besedo na dan, ne pa se prepustiti toku in molčati ob lažnih govoricah o gnezdu, ki naj bi ga v združenem podjetju spletal podpredsednik skupščine in morda še kdo. J. T. r' ŠOLARJEIM BO BOLJE Zbogom, petrolejke! Luč v Dramlji, Vitni vasi in na Bojsnem Dom Martina Jelčiča v Dramlji je pred nedavnim gostoljubno sprejel domačine in goste, ki so se zbrali, da bi nazdravUi elektriki. Petrolejke so se umaknile električnim svetilkam v Dramlji, Vitni vasi in delu Bojsnega. „Luč je posvetila v 15 domovih,” mi je pojasnjeval predsednik elektrifikacijskega odbora Martin Jelčič. ,,Osem hiš bo dobilo tudi industrijski tok. Zanj je pričeval vsak gospodar po pet tisočakov, za go^odinjski tok pa je znašal pridevek tri tisoč dinarjev na hišo. Vaščani smo zbrali šest milijonov dinarjev, krajevna skupnost Bizeljsko je dodala pet tisoč dinarjev, občinska skupščina Brežice pa vsoto, ki nam je zmanjkala. Nizkonapetostno omrežje velja 125 tisoč dinarjev. Elektro Krško je za njegovo napeljavo od Vitne vasi do Orehovca dodalo svojih osem tisočakov, naši ljudje pa so prispevali še vsak po sedem kostanjevih drogov. Opravili so tudi vsa težaška dela. Iz svojih žepov pa smo seveda morali financirati še notranjo napeljavo, zato smo jih do kraja izpraznili. ,,So s tem izpolnjene vse želje, ki ste jili gojili za letos? " „Pravzaprav ne, vendar sc nam bo v kratkem uresničila še ena. Bizeljska osnovna šola bo dobila svoj avtobus in ta bo prevažal k pouku tudi otroke iz Vitne vasi in Dramlje. Od nas do šole je devet kilometrov. Solarji pešačijo zdaj pet kilometrov do Stare vasi, od tam pa imajo redno avtobusno progo do Bizeljskega. šolski avtobus bo imel krožno pot in tako bo najbolj oddaljenim učcncem skrajšal razdaljo do šole. Pred tremi tedni smo uredili cesto Dramlja Vitna vas. Od krajevne skupnosti smo dobili 20 tisoč dinarjev za prevoz gramoza, del prevozov pa nam bo plačala občinska skupščina. Kot vidite, si na vse strani prizadevamo, da bi bilo n:un in našim otrokom življenje lažjc.“ J. Tl ppi:y Volilna konferenca občinske konference SZDL je v sredo dopoldne izvolila za predsednika LOJZETA ŠTIHA, dosedanjega di-rektoija krške Srednje tehnike šole. Za novo štiriletno mandatno obdobje je konferenca izvolila tudi 11-članski izvršni odbor, 3-član^i nadzorni odbor ter Branka Pirca za novega sekretaija občinske konference SZDL .. . KMETOM ČIMPREJ PRIZNATI MINULO DEILO! V Posavje uvoz tujega kapitala^ Novo vodstvo SZDL se zavzema za uresničenje treh ix)membnih predlog^ v času, ko novo vodstvo obČw ske konference prevz^a ^ govorno družbenopolitičn stvo, krojijo ujsože v krški občini tri vpra^J > * : ^i-dalj časa predmet bolj vahnih javnih razprave o ^ končujejo v okviru SZDL p tezah za starostno zavaro J tov, o dopolnUi združitvi pričeli pa so razpravo ° skupnosti zdravstvenega z delavcev in kmetov v enotno sk v nost. . ^ JoDoinilS* Na osrednji razpravi o dop slovenske ustave, vodu J . predsednik republiške v doktor J02E BRILEJ, ^ .jpomb- Krškem dali nekaj tehtnih obrtnikom, ki so že pre strijski način proizvodnj ’ naj onemogočiti bogatenje. jrg. se določijo pogoji za “vo p^. pitala - tega bi v ^^jčevanJ® trebovali za hitrejše pjarstva> načrtov za napredek g za pogoji za šolanje naj „sol^ vse, odloča naj v P^*. * ghapi®*'’’ nost mladih; čim zirati pomen niinulega o • ^ ta Med kmečkim čas odmevata dve P°P® j i,atego«J‘ šanji, ki naj bi soci^ .^jjenjske . čim prej omogočili „yijanje^®^J pogoje in postopno odpr^^^gjni tike med delavci - kmeti gjaici. našimi neposrednimi P ^ Razprava o tezah za rovanje kmetov je ze obcuj! membno novost ^ „g so povsod podprli, obrem®**! navdušeni nad vami, ki bi jih zavarov^je kmetom. Zato so me ’ jjojnin^ družba pričevati v v ^ sklad vsaj 50 odstotk . Invaliddce delavnice iz Brestanice imajo svoj obrat tudi na Krškem polju. Tam izdelujejo betonske kvadre za gradbene potrebe. Pri stroju se menjajo delavci v dveh izmenah. V vsaki jih napravijo po 800, torej 1600 na dan. Izdelke naročniki ^roti'odpeljejo. (Foto: J. Teppey) GASILEC JE' PRIPRAVLJEN VSAK HIP Gasila sta velike požare Požrtvovalna gasilca sta prepričana, da je zaradi dobre preventivne vzgoje prebivalstva zlasti v mestu manj požarov — Gasilstvo oba zelo visoko cenita, ker vzgaja k dolžnosti no tretjino. . „„„rf pa ' Najpomembnejša seveda če bo uresnič ’ „fova^J. Gasilska veterana Alojz Preskar in Gustav Pirc že pet desetletij delata v gasilci enoti Ki^ko, v mestu, ki ga s ponosom imenujeta rojstno gnezdo gasilstva v občini. Oba sta letos prejela zlato kolajno za požrtvovalnost od Gasfl^e zveze Jugoslavije, s katero je bil razen njiju odlikovan še Leo Koman. , Dolgoletni poveljnik Alojz Preskar je stopil v gasilske vrste 1922. Njegov oče je bU gasilec, zato ga je Alojz že kot otrok rad spremljal in stopical poleg njega. Ko je prišel od vojakov, bilo je 1929. ali 1930. leta - je doživel prvi večji požar. Njegova enota je gasila brežiško bolnišnico in morala je pokazati vse svoje sposobnosti v boju z ognjem. Drugič se je Preskar srečal z velikim in grozečim ognjem po osvoboditvi, ko so plameni zajeli Kladje pri Blanci. Gorela je cela vas in bilo je treba veliko poguma ter požrtvovalnosti, da so požar ukrotili. Gasilec Preskar je pomagal gasiti Še najmanj 50 večjih požarov, zato je eden tistih, ki so se dobesedno prekalili v ognju. Gustav Pirc je prepričan, daje gasilstvo najboljša vzgoja k humanosti, kajti pomoč sočloveku je vedno povezana z nevarnostjo in tveganjem. Gasilstvo je dolžnost in gasilec ne sme nikoli odpovedati. Največji ognjeni krst je tov. Pirc doživel 1947. Gorelo je v tovarni pa-ptija, v Celulozi. Bil je mraz, kakršnega ne pomni, in v hujši zimi še nikdli ni gasil. Pri gašenju je vsak gasilec s težavo vzdržal deset minut, potem so ga zamenjali. Gasilsko lestev so laliko zložili Šele čez o.sem dni, tako je bila zamrznjena. „Tedaj smo dali vse od sebe, kajti pretila je nevarnost, da se bo vžgal objekt z eksplozivnimi snovmi. Gasilci so prišli od blizu in daleč in z zdivženimi močmi smo obvarovali "tovarno večje škode, je pripovedoval Gustav Pirc, gasilec z dušo in telesom. J. TEPPi:Y seveda c e do skupnosti zdravstvenega^ ^ ^ delavcev s kmeti. Zdr bo odločal referendum ^ rcciii 5. in 6. dcccniD pri nas prinesla pravic do vseh „tie n®*’.'nie varstva, pri tem pa km poveca^i dodatno ^^remenje • prispevka bi nanu®.^ P j ^ ob^ j^a ^eča ostale dejavnost^* ze ske skupščine > oniin^L delno uresničile ’j^ončno delu kmetov‘\ oziroma^ ^ lcniet| , čele vračati vse od osvoboditve naprej y naši skupnosti. SE® KRŠKE NOVICE NEPLAČANO DELO Prijatelji mladine, predvsem vzgojitelji, so v minulem šolskem letu opravili 7500 ur vzgojno-izobraže-valnega dela s Solarji. Tega truda nihče ni plačal, saj v krški občini niti starši niti dru^i občani ne vedo za njegove razsežnosti. Med 182 inštruktorji je bilo kar 154 prosvetnih delavcev, pri čemer niso všteti tisti, ki so pomagali pri občasnili akcyah, proslavah, tekmovanjih itd. Občinska Zveza prijateljev mladine Krško ima vpisanih doslej 36 različnih dejavnosti Solarjev v 170 skupinah. Zadnja razstava Jutri bodo v krški galeryi odprli zadnjo letošnjo razstavo: likovno sezono bo zaključil jjost iz Zvezne republike Nemčije Dieter Huthmacher s svojimi risbiuni. SKUPINA Članov združenja BORCEV nov je v soboto odšla v Avstrijo. V dveh dneh sije na slovenskem Koro.škem, med Celovcem in Velikovcem, ogledala partizanske kraje in spominska obeležja. Delegacija seje v nedeljo sestala tudi s predstavniki glavnega odbora Zveze koro.Skih partizanov v Ce lovcu. V „GALERIJI SAMORASTNIKOV NA BRESTANIŠKEM gradu ie ta čas odprta razstava članov likovne sekcije Delavskega prosvetnega društva Svobode Toneta Čufarja z Jesenic. Sedemnajst članov, med njimi sta dva akademska slikarja, razstavlja 32 o|j, paste tov, gvašev in akvarelov, s katerimi se prvič predstavljajo posavskemu likovnemu občinstvu. Jeseniški amaterji s tem vračajo obisk krškim Ukovnim samorastnikom, ki so prcdtem razstavljali pri njih. Člani predsedsiva in NADZORNECJA ODBORA občinskega sindikalnega sveta so skupaj s predsedniki nekaterili osnovnih sindikalnih organizacij pred tednom dni razpravljali o pripravah na refe-n;ndum o združitvi skupnosti zdravstvenega zavarovanja delavcev in . 1 kmetov. Sindikat bo mom, ki bo 5. pravil po javno razpravo o okviri Senovega, Zdol, veu-vasi in Brežic. OBČINSKI SINDIK ugotavlja, da .ji^aino ^ vedi). , plačujejo letos sm ^ redneje, kakor lin\*^}(j5nKj^ pa plačevanje m . y moralo biti. 1.^ prvem polletju livet zmanjšal redna vplačila ne po''" s TA LA občinska k Osrednji točki .poročila organov kon Tat sekretarja kom u barja o delu v toV dobi ter volitev dcU konferenco ZKJ. ^NTIak ^uM • osnovne šole ,^ilan Majcen“ recitirajo pesnitev Ilova gora. V spomin junakoma ‘'Majcnu in Jančiju Mevžlju, v opomin nam vsem ... (Foto: M. L.) NA VOLJO: ŠTIRI (DRAGED MOiŽNOSTI ^oda bo možem še belila glave K3* ^ l^*‘inaia študija o preskrbi s pitno vodo v Sevnici — Mnenja inž. Ko-— Zaenkrat najbolj sprejemljiva Rajeva peč in Mirna 1 , tl? nizkega pretoka rek motena preskrba z elek- W d 1 j® gladina Save in podtalnice pri Sevnici nizka, 8® ne, ko poročajo o nenavadno dolgem sušnem dnu ^ j® poletna suša, ki >4ekcijo“ tistim, ki imajo r težavi s katerim z vodo, ni SUo Jkriv^°[orili o Sa j® d! neVaj ^odbuja, da ^ ° ^kieniti, če hočemo, ^ ti naglo razvija! o^e ‘i Prihodnje dovolj pitne rok l5j..**^bniki za vodo niso seje zavlekla skoraj do zime, na ^rbi pitno vodo v Sevnici. (filtrirali), nakar bi bila uporabna za pitje. Na ta način zgrajen vodovod bi po sedanjem predračunu stal nekaj čez 6 milijonov dinarjev. Končne odločitve seveda še ni. Tudi denarja ne, obstajajo pa možnosti zanj: posojilo banke na oročen denar (1,5 milijona din), posojilo iz nekdanjega stanovanjskega sklada in - večji prispevki za priključitev na vodovod. Podjetje, ki zbere zdaj za vodo komaj 310.000 dinarjev na leto (Sevnica porabi zdaj 140.000 kubičnih metrov vode), s pomočjo tega denarja samo ne more tako rekoč ničesar naiediri. Ker je rešitev zaenkrat še daleč, smo povprašali inž. Kolarja, kakšne so možnosti za bližnjo prihodnost. ,,Za nekaj let je še mogoče dobiti vodo,- če bi bolje izkoristili podtalnico v Sevnici, vendar obstaja vse večja nevarnost za okužbo te vode,“ je odgovoril. M. LEGAN S°^®bovairže po solt čiste pa so zanimivi, »Ce nikakor ne bo poceni do vode. Ena br'*-^aD;L,^^anje na Krškem NoT^^pod tam in vse drugo vS tega novih dinarjev, ''^drževnf ^o^ovod teijal še i-’^fpavanir^^lnih stroškov zaradi CESTARJI KOrr BELE VRANE: Na cestah—nič novega Dokler bo tako, vzdrževanje ne bo boljše — Predlog, da bi ustanovili lastno cestno podjetje It * ‘'avania . »uosKov zaraai '»'ie- Druga možnost ' Mju Kompolj- ''°dovr>/i možnost je nape-C' ^ K 5 Podgorice pod Pelia Spv • tekla sama Eif?« Rat"‘"'’^«trta pa je na-Se Boštajnu, C; ta čas najbolj sire- denarja, da bi v enem samem za-n P°*topno. V tem pri-. ''ode^Hiva. iz Rajeve peči tam ne bo dovolj Poiaiv?^*Pi t)ilo treba v X'- .vode^, oniogočiti tudi 'm «WK ^^ne. To bi Vodo w. ® posebnim po-^ Mirne prečiščevali , sevniški leto - W|2? *^a ie sevniškega ^ zJ''’ stanovwT"-. za ur- bo _ in komunal- Nen’’’' 'Načrti razpravljal v S h i»vno raz- udojI^ ^®*0 zaže- Jitev tako, da vežico in ure-Pripravljeni do IŠ72 ^*co Ultako da bodo mrli- 4 I •‘"tu I Tončkov dom i ^ LiSf’ A ^okviru scvniške H 7 •. J'-* imel v minu- obisiJ^“jona S-din pro-ie h^ov. M ^**0 prcccj ko h ‘^•‘-'tnikov sc ' t)odo ceste bolje —„J^ANALlZAfllJO Mnogo ostrih besedje bilo zadnja leta že izrečenih na račun novomeškega Cestnega podjetja, ki vzdržuje ceste v sevniški občini, vendar se razmere bistveno ne izboljšajo. Skoraj na nobenem cestnem odseku ni mogoče najti cestarjev, ker le-ti največkrat delajo pri asfaltiranju cest ali pri kak^ drugih delih. Zaradi vse večjega avtomobilskega prometa so makadamske ceste razrite in polne jam kot še nikoli doslej. Ko sem zadnjič srečal cestarja, ki je na makadamskem cestišču postal že prava bela vrana, sem ga vprašal za vzrok. Odgovoril je, da jim denar, ki ga dobijo za vzdiževanje cest, zadostuje le še za 6-mesečne plače, za ostalih šest mesecev pa morajo za- služiti osebne dohodke z delom drugod. Ko preneha gradbena sezona, se vrnejo na svoje cestne odseke, kjer ne najdejo dovolj gramoza za posipanje jam al’ pa prehitro nastopi zima, da običajno vzdrževanje ni več mogoče. Nič čudnega torej, če so na nedavnem sestanku krajevne organizacije ZK na Studencu predlagali, naj bi občina ustanovila lastno cestno podjetje, ki bi skrbelo za vzdrževanje občinskih in republiških cest na svojem območju, gradbena dela pa bi opravljala medobčinska cestna podjetja. K. ZORKO PABERKI ANTON JERIČ dpK katerih je pesek. ° Pnbližiio jnilijon SMi:Tisru nima prave loka-^•Ponibal., da Komunal- no stanovanjsko podjetje slabo skrbi za red, je treba povedati, da je tudi občanom mogoče kaj očitati. V dveh mesccih je bilo vlomljenih kar 7 ključavnic pri 'zaporni rampi, kamor zasebniki brez dovoljenja vozijo odvečno zemljo. BOLJ MIRNO V HRAMU - V kmečkem hramu v Kolodvorski restavraciji, kjer se gostje laliko mudijo tudi v nočnih urah, je manj pretepov. odkar so sevniški miličniki zelo ostro in dosledno nastopili proti kršilcem miru. Naročeno je, naj natakarji takoj javijo vsak izgred imlici, kar bo najbrž spametovalo tiste razgrajače, ki mislijo, da je lokal namenjen njihovim norčijam. Zanimivo je, da so sc hodili pretepat v Sevnico celo ugledni družinski očetje iz bližnjih obsavskili krajev. VKCJA VOIMRINA V Sevnici bo treba podražiti votlo, saj komunalno podjetje nc izhaja s sedanjimi cenaini. V bbžnji prihodnosti bo nujno potrebno popraviti ulavni vod, ki pelje proti staremu delu Sevnice. 'la je pretanek in pušča vodo, tako da znašajo izgube čez polovico. O podražitvi vode bodo pristojni še razpravljali. Omahnil jc sredi dela. Usoda je tragično končala njegovo življenjsko pot, pot proletarca — borca na-rodnoosvo^dilne vojske, ki je kot 15-leten fant začel sodelovati z OF že 1942, leto kasneje pa se je pridružil borcem Gubčeve brigade. Po vojni je še nadalje krepil pridobitve našega boja, s tem da je deloval kot I Vi:STNII član narodne zaščite. Leta 1958 jc prišel v Krmelj, kjer jc kot rajonski elektromonter kljub obilici dela sodeloval v društvih in organb.acijali. Njegovo delo je bilo vzor drugim. Po svojem značaju je bil družal>cn in razumevajoč človek, ki so ga imeli ljudje zelo radi. Dva tisoč ljudi ga je pospremilo na zadnji poti. B. D. SPREUEfTA JE USMERITEV RAZVOJA PREDŠOiLSKElGA' VARSTIVA Pet let upanja za mnoge matere Čez pet let bo v vrtcih prostora za 205 otrok v starosti od 3 dd 7 let — Kaj pa malčki do treh let? — Preureditev vrtca v Mokronogu Podatki kažejo, da otroško varstvo še zdaleč ni razvito v skladu s potrebami. Narediti bo treba še mar- FRANC SMOLE Prejšnji teden so se svojci, znanci in prijatelji poslovili od Franca Smoleta, 60-letnega kmeta iz Žubine pri Velikem Gabru. Pokojni Franc, ki so ga odlikovale dobre osebne lastnosti, saj je bil med ljudmi znan kot poštenjak in dober tovariš, je že od spomladi 1942 sodeloval z narodnoosvobodilnim gibanjem. Da je več kot 400 zaposlenih mater s predšolskimi otroki v trebanjski občini (kmečke matere pri tem niso štete) in le 78 otrok ali 3,7 odst. vseh je deležnih otroškega varstva v vrtcih, ugotavlja posebna analiza. Pripravili so jo z namenom, da bi sprejeli usmeritev razvoja te družbene službe v naslednjih petih letih. sikaj, da bo večina staršev in otrok-lahko resnično zadovoljna, pri tem pa bo treba sodelovati kot pri malokateri drugi družbeni akciji. Otroško varstvo šteje v tako imenovani -.B“ program šol, ki z zakonom ni obvezen, zato tudi ni obvezno dajati zanj kaj več družbenega denarja. Razvoj je odvisen predvsem od možnosti'občine, te pa niso ravno obetajoče. Predšolskim otrokom je treba zagotoviti varstvo predvsem v večjih središčih, v Trebnjem, Mirni in Mokronogu, s tem pa seveda ni rečeno, da ne bi bilo koristno tudi v drugih manjših krajih, kjer si starši pomagajo, kot vedo in znajo. Kar zadeva prostore, je najbolj preskrbljena Mirna s preurejeno staro šolo, iz katere pa se bo sčasoma n\oraIa izseliti posebna šola. V Trebnjem prav zdaj dograjujejo nov vrtec, ki bo lahko prejel sto otrok, v Mokronogu pa bo treba v naslednjih petih letih vrtec preurediti in na novo opremiti. Za vse skupaj bo treba pja programu, ki ga je na zadnji seji sprejela občin^a skupščina, zagotoviti 2,38 milijona novfli dinarjev, vrtci pa bi po končanih delih lahko prejeli v letu f975 čez dvesto otrok, kar je več kot dvakrat toliko kot letos. Zanje bo skrbelo še šest vzgojiteljic, ki jih zdaj št^endira temeljna izobraževalna skupnost. Razmere se bodo, če bodo načrti uresničeni, popravile, še vedno pa bo ostala vrsta problemov, o katerih je na zasedanju skupščine tako nazorno spregovoril odbornik Vladimir Silvester. Opozoril je na socialno razslojevanje, do katerega pomagajo enaki prispevki staršev za otro- maja 1943 pa je postal aktiven borec. Po vojni je prizadevno sodeloval v delu družbeno-poli-tičnih organizacij. V znak zahvale je sprejel priznanje Osvobodilne fronte in več odlikovanj, med njimi red zaslug za narod. Na zadnji poti ga je pospremila množica ljudi. ško varstvo, na nujnost, da varstvo zajame predvsem otroke iz ogroženih družin, govoril je o nujnem večjem sodelovanju delovnih organizacij; ki imajo od otroškega varstva korist za svoje delavce, kar vse skupaj so poti do dobro urejenega otroškega varstva. M. L. Trebnje: danes tudi o ulicah Danes zvečer bo v Trebnjem letna konferenca krajevne organizacije Socialistične zveze. Na njej bpdo obravnavali (razen poročil in organizacijskih zadev) tudi Trebnje v prihodnosti, združitev naselij in določitev ulic. Na dnevnem redu bodo tudi priprave na referendum o združitvi skladov zdravstvenega zavarovanja kmetov in delavcev, o čemer bodo na območju komunalne skupnosti Novo mesto v decembru izvedli referendum. Ker gre ža več pomembnih zadev, ,pričakujejo organizatorji konference, da se bodo Tre-banjci, ki jih je zadnje čase dokaj težko dobiti na sestanke, udeležili konference v večjem številu. Kdor nima osemletke Delavska univerza Trebnje sprejema prijave za večerno osnovno šolo, za 7. in 8. razred. Kdor bi si rad pridobil osnovnošolsko izobrazbo, naj s prijavo pohiti. Delavska univerza je pripravljena or^nizirati tudi vSčemo ekonomsko šolo, seveda če bo dovolj prijav. IZJEMEJN ODZIV Hvala, UUDJE! Vsak deseti ol>čan letos daroval kri Pravkar končana krvodajalska akcija v trebanjski občini je vnovič pokazala, daje še mnogo dobrih ljudi. K odvzemu se je javilo 569 občanov, od tega v Trebnjem 251, na Mirni 195, v Mokronogu 123. Ce prištejemo k temu še odziv na spomladansko krvodajalsko akcijo, lahko ugotovimo, da se je odzvalo 1.650 občanov, kar je skoraj ena desetina vseh prebivalcev trebanjske občine. Ta odstotek uvršča občino med najboljše v Sloveniji, in če upoštevamo, da je Slovenja po odstotku krvodajalcev na prvem mestu v svetu, se šele zavemo, kolikšen uspeh so dosegli v trebanjski občini Posebej naj še omenimo, daje območje krajevne skupnosti Mirna, ki šteje 2000 ljudi, pričevalo kar 412 krvodajalcev, kar je gotovo izjemen dosežek. Celotna trebanjska občina je letos zbrala skoraj še enlaat več krvodajalcev, kot je določaj njen letni načrt. Zatorej velja javna zahvala vsem krvodajalcem, posebej še z območja Trebelnega in Dobrniča, ki se je tokrat izredno izkazalo. Zahvala občinski krvodajalski komisiji in vsem, ki so sodelovali v tej zgledni akciji! ZAKON JE ENO, ŽIVLJENJE DRUGO. Otrok kmalu pokaže svoje nagnjenje (posnetek je z Mirne). Ne ozira se, ali šteje to v obvezni, z zakonom zagotovljeni „A“ šolski program ali v neobvezni in zato podcenjevani „B“ program, v katerega spada tudi otroško varstvo. Vzgojitelji opozaijajo na škodljivost take nasilne delitve, ki jo sicer utemeljujejo s pomanjkanjem denaija za izobraževanje in vzgojo. (Foto: Legan) / DROBNE Z MIRNE PLAŠČI IN OBLEKE! V konfekcijskih prodajalnah Trgovskega podjetja SEVNICA vam nudimo velik izbor ženskih in moških zimskih plaščev ter ženske in moške obleke iz priznanih tovarn. MANJKA VODE - Lepo vreme omogoča kmetom in graditeljem, da lahko pravočasno opravijo sezonska dela, povzroča pa pomanjkanje vode, Potok Mirna je tako nizek, kot že zlepa ne. Podobno je tudi z drugimi izviri. Predvsem v hribovitih krajih se ljudje bojijo, kaj bo, če bo nastopila suha zuna, ko se bodo z vodo lahko oskrbovali samo tako, da bodo topih sneg. PRl-MALO PRAKTICNFCA -Te dni so bili na Mirni letni izpiti rezervnih vojaškili starešin. Znanje je bilo dobro, ker so nezcrvni onciiji in podolicirji redno obiskovaii pre-uavanja. Pogrešajo pa več prakticnili preizkusov, strelskih vaj, orientacijskih pohodov in podobnega. VSHII NI BILO - Pretekli teden je bil v zdravstvenem domu brez- plačni zdravniški pregled članov organizacije ZB. Vabilu seje odzvala večina članov, bilo pa je tudi nekaj takih, ki jih na pregled ni bilo, čeprav je znano, da je zdravstveno stanje mnogih borcev precej slabo. . S KAMNOM NAD SiPO - V četrtek zvečer so pred gostiščem DANL spet kahU nočni mir. Pretepali so se in s kamnom razbili šipo na oknu lokala. Kaže, da bo res treba dosledneje uporabljati zakon o javnem redu in miru, ki je prav te dni izšel v dopolnjeni obliki. KROMPIR NL GRL - Ker se bliža konec leta, morajo kmetje poravnati svoje davčne obveznosti. Nade-jaU so se, da bodo prodali krompir, vendar gre le-ta tako slabo v prodajo, da marsikdo že razmišlja, da bi v prihodnje opustil pridelovanje. TREBANJSKE NOVICE Inventura ribniških komunistov še letos sprejeti v ZK več novih članov — Za člana konference ZKJ izvolili Franca Korelca in Ludvika Goloba — V kratkem volitve Nedavna seja občinske konference ZKS Ribnica je bila nekaka inventura dveletnega dela komunistov. Na njej so se pogovorili o delu komiteja, komisij in občinske konference ZK. Delovanje vseh omenjenih organov je bilo zelo razgibano, kar je ugodno vplivalo na politična dogajanja v ribniški občini. 2^ostrili so vprašanje plačevanja članarine. Nekateri člani neredno Na seji so se zavzeli za povečanje članstva v ZK. V začetku leta je bilo evidentiranih 146 možnih kandi- Vrtičkarska sekcga pri Turističnem društvu Kočevje je bfla letos zelo delovna in predvsem njena zasluga je, da je bUo mesto Kočevje letos, ob svoji 500-letnici, še posebno lepo. Sekcija je organizirala vrsto predavanj, praktičnii prikazov dela in celo obiske strokovnjaka na vrtovih svojih članov. Kljub pozni jeseni je delo vrtičkaijev še vedno zelo živahno. (Foto: J. Primc) Stara milijarda za boljše ceste Do leta 1975 bi v kočevski občini potrebovali za najnujnejša cestna dela staro milijardo — Pol za mesto, po! pa za podeželje Do leta 1975 bi morali na območju Kočevja opraviti raznih nujnih cestnih del v skupni vrednosti 5,246.000 din. V tem času pa se bo zbralo v skladu za urejanje mestnega zemljišča za te namene le okoli 1,200.000 din, ker bo ostali denar tega sklada (480.000 din) porabljen še za komunalno urejanje zemljišč in za poravnavo nekaterih obveznosti. ———— V Kočevju bi bilo treba do leta 1975 asfaltirati cesto od avtobusne postaje do mostu pri cerkvi (kocke s te ceste bi uporabili za kockanje Trga svobode), kar bi veljalo 546.000 din. Kockanje Trga svobode bo stalo 35.000 din; kovinski most preko Rinže, ki bo povezoval novo šolo z vrtcem (ki je že v gradnji), pa skupaj z nekaterimi drugimi deli 400.000 din. Najdražja bo nova obvozna cesta za mesto in most, kar bi veljalo skupaj z načrti skoraj 4 milijone din. Gospodarstvo brede v težave Na nedavni seji občinske skupščine Kočevje so med drugim raz-pravljah največ o gospodarjenju v prvih šestih oziroma devetih mesecih letos. Analizo za razpravo je pripravila Služba družbenega knjigovodstva. Analiza sicer ugotavlja, da so proizvodnja, dohodek, ostanek dohodka, dobiček itd. občutno po-rastli, vendar «o hkrati zelo porastla tudi porabljena sredstva, ibir pomeni, da je porast proizvodnje v veliki meri poledica višjih cen. 2^adi hitrega porasta cen prihajajo v težave podjetja, ki sklepajo dolgoročne pogodbe za dobavo proizvodov po določenih cenah. Kazalci so sicer ugodni, vendar je že zelo zaskrbljujoča vedno večja zadolženost, ki vedno bolj otežuje redno poslovanje. Prav zato eno izmed sprejetih priporočil roti, „naj odgovorni dejavnUci čimprej sprejmejo predpise za odpravo nelikvidnosti v gospodarstvu, kar bo omogočilo izvrševanje ulaepov, ki so bili sprejeti v zvezi s stabUizacijo gospodarstva**. J. P. »Dolenjski list« v vsako družino Obvozna cesta bo dolga 3 km in bo potekala po pobočju hriba (Podgorska ulica). Morala bi biti dograjena najkasneje takrat, ko bo posodobljene cesta Kočevje - Delnice. Asfaltiranje skupno 10 km ceste skozi večja naselja izven mesta bi veljalo okoli 5 milijonov din. Ta naselja so Stara cerkev, Gorenje, Željne, Klinja vas, Studenec, Mozelj, Ceplje, Predgrad, Podpreska, Draga in vasi v Strugah. Denar za asfaltiranje teh cest bi morali zbrati s prispevki občanov, krajevnih skupnosti, delovnih organizacij, občine in proračuna. Nekatere krajevne skupnosti pa so že predlagale, naj bi za asfaltiranje cest na podeželju podaljšali krajevni samoprispevek, ki ga zdaj plačujejo prebivalci vse občine. J. PRIMC Občinska konferenca ZK se je sestala v minulem dveletnem obdobju desetkrat, komite ZK pa celo 23-^at. Pri občinski konferenci dela tudi šest komisij. Vse so bile uspešne. Na seji so začrtali pot za delo komunistov v bodoče. Komunisti delajo -V delovnih organizacijah, družbenopolitičnih organizacij, društvih, krajevnih skupnostih. Še posebno odgovorna je Zveza komunistov za nadaljnji razvoj splošnega ljudskega odpora. Večje priznavalnine Na zadnji seji občinskega odbora ZZB NOV Ribnica so razpravljali o delu krajevnih organizacij in njihovih bodočih nalogah. Ker obnova stanovanj bivših borcw še ni zaključena, so menili, naj bi sklad za gradnjo stanovanj borcev obstajal še eno leto, da bi omogočili posojila vsem preostalim prosilcem. Razpravljali so še o priznavalninah za kmete borce in o priznavalninah, ki jih dodeljuje upravičencem občina. Menili so, da so zaradi stalnega naraščanja življenjskih stroškov prenizke, in so predlagali, da bi se zvišale za četrtino. Nova RTV delavnica v ribniški občini je vedno več televizorjev in radijskih »rejemni-kov. Edini obrtnik te stroke v Ribnici že dolgo ni bil kos vsemu delu, zato so morali ljudje dajati pokvarjene radijske aparate in televizorje v popravilo v Kočevje ali Ljubljano. To je bilo združeno z dodatnimi stroški. Odslej bo bolje. V začetku novembra je na Grajski poti v Ribnici (za gradom) odprl radio televizijsko delavnico mladi in strokovno dobro podkovani radiomehanik Ivo Oražem. S tem bo zelo uspešno ustreženo prebivalstvu na ožjem in širšem območju Ribnice. datov za sprejem v ZK. V načrtu je, da bi vsaj del evidentiranih sprejeli še letos v vrste ZK. plačujejo članarino in s tem ne izpolnjujejo svojih obvez do ZK. Taki člani bodo morali popraviti odnos do organizacije ali pa bodo morali zapustiti njene vrste. Sprejeli so sklep o reorganizaciji krajevnili organizacij ZK in o volilnih konferencah v teh organizacijah, ki bodo v drugi polovici novembra. Občinska volilna konferenca pa bo v decembru. Za člane nestalnega dela konference ZKJ za Ijubljansko-do-lenjsko območje sta bila izvoljena Ludvik Golob iz Novega mesta in Franci Korelc iz Kočevja. -r Zaposlenost lepo porastla Novi obrati in podjetja dajejo vedno več kruha občanom — Tudi stari odpirajo nova mesta S povečanjem proizvodnih zmogljivosti in odpiranjem novih obratov oziroma ustanavljanjem podjetij narašča tudi število zaposleni. Po zadnjih'po-d^kih je v družbenem sektorju zaposlenih 2.140 ljudi, v zasebnem pa še okoli 80. V prihodnjem letu računamo na precejšnje povečanje števila zaposlenih. RIKO bo dogradil nove proizvodne prostore v Ribnici in Loškem potoku, ki bodo omogočili zaposlitev novim delavcem. Proizvodnjo in število zaposlenih bodo predvidoma povečaU tudi v INLESU, SITOPLETU in drugod. Po številu zaposlenih in ustvarjenem dohodku ]e največje podjetje INLES, ki zaposluje 805 ljudi, sledi RIKO s 223 zaposlenimi, STAN-GRAD s 166 itd. V ribniški občini še ni pravega razmerja med številom zaposlenih v družbenem sektorju in številom kmetov. S kmetijstvom se preživlja še vedno nad 30 odstotkov prebivalstva, zaposleni v družbenem sek- Pasja neenakopravnost V ribniški občini cepljenje psov ne jemljejo preveč resno, vsaj tako bi se dalo sklepati po razpravi na zadnji seji občinske skupščine. Neki odbornik je opozoril, da nekateri psi že leta in leta niso bili cepljeni, proti njihovim lastnikom pa ni bilo nič ukrenjeno niti niso psov pokončali. torju pa predstavljajo 16 odstotkov prebivalstva. Velik je tudi odstotek ljudi, ki so na delu v tujini. Le-teh je nad 800. S povečanjem proizvodnih zmogljivosti in odpiranjem novih delovnih mest bo doma dovolj kruha tudi za vračajoče se zdomce, posebno pa za kvalificirane delavce. -r Enim premijo, drugim ne Spet manjše organizacije |R|K0 izvaŽa vednO veČ Včasih so zaradi »uspešnejšega dela« organizacije združevali, zdaj jih iz istega vzroka razdružujejo — Spet o negativnih pojavih Na zadnji seji občinske konference ZK Kočevje, 3. novembra so izvolili za člana konference ZK Jugoslavije Franca Korelca iz Kočevja (33 glasov) in Ludvika Goloba iz Novega mesta (32 glasov od 33 možnih). Ker je bila to verjetno zadnja seja konference pred izvolitvijo nove, so pregledali delo konference in njenih organov v zadnjih dveh letih. Razen tega so sklenili, da bodo v občini ponovno manjše organizacije Z K, ki jih bo zato več in bodo laže uspešneje delale. Pred tremi, štirimi leti so v občinah - tudi v kočevski - na pobudo „od zgoraj" združevali manjše organizacije v večje, „da bodo uspešneje delale“, zdaj pa so iz DROBNE IZ KOČEVJA ZA ZNACKE 500-LET KOČEVJA je med ljudmi veliko povpraševanje, ker so res lepe in izdelane ob redki priložnosti. Zvedeli smo, da jih prodajajo še v točilnici hotela „Pugled" in v pisarni Turističnega društva. Veljajo 5 din. EDINI JE UGANIL - Rezultat šahovskega dvoboja Fischer: Petros-jan 6,5:2,5 je izmed 86 mladih šahi-stov kočevske osemletke edini uganil Drago Mirtič, učenec 6. d. Za nagrado bo dobil šahovsko knjigo ozuoma literaturo. USTANOVLJEN JE KLUB zdravljenih alkoholikov. Njegova naloga bo, da bo pomagal preprečevati bolezen, znano pod imenom alkoholizem, ki povzroča mnogo gorja ne le bolnikom, ampak tudi njihovim družinam in okolju. Ustanovne skupSčine kluba 5. novembra so se udeležili tudi predstavniki Združenja klubov zdravljenih alkoholikov iz Ljubljane. NOVI BARVNI PROSPEKT Ko-Sevja in okolice je Turistično društvo razposlalo ne le turističnim in gostinskim organizacyam doma in na tujem, ampak tudi vsem članom društva, s priporočilom, ,,naj bi ga dali na vpogled znancem in prijateljem v domovini in zamejstvu ‘. TUDI DRUGA SALAMIADA 71 je lepo uspela. 5. novembra je bila od 17. do 19. ure v hotelu PUGLED miniaturna kulinarična razstava, nato pa pokušnja in ocenjevanje razstavljenih speciditet. občan vprašuje \\V5 ii /medvod ^ odgovarja - Zakaj so v trgovini dražja jajca kot pri mesarju? - Kdaj pa so trgovci znesli kaj poceni? istih razlogov šli na približno staro organiziranje osnovnih organizacij. Seveda je bU najzanimivejši tisti del poročila o delu v minulem obdobju, ki govori o razčiščevanju negativnih pojavov. Poročilo je ugo-tovljalo, da vsi kritiki niso bili tako pošteni, da bi svoje osti usmerili tudi na tiste organe in ustanove, ki so dolžni negativne pojave odpravljati. Nekateri povzročitelji negativnih pojavov so našh tudi precej zagovornikov in dvoUčnežev. Vendar je delo komiteja našlo podporo med poštenimi komunisti in občani pa tudi drugih organov. Komunisti in občani tudi kritizirajo, ker so negativni pojavi obravnavani preveč načehio, brez imen povzročiteljev teh pojavov. Tako obravnavanje pa ne more biti uspešno. Posebne razprave o tem poročilu ni bilo, kot tudi ne o novi organiziranosti ZK v občini. J. PRIMC Komunalni programi Komunalne delovne organizacije v kočevski občini izdelujejo načrte del do leta 1975. Osnutke programov so že pripravile: KOMUNALA*, HVDROVOD, Stanovanjsko podjetje in ELEKTRO. Programi niso le seznami želja, ampak so v njili naštete najnujnejše zadeve, ki jih je treba za reden razvoj mesta zagotoviti. O vseh teh programih podrobneje poročamo ali bomo poročali v posebnih sestavkih. Zahvala borcev Občinska in krajevna organizacija ZZB Kočevje se zahva^ujeta vsem, ki so prispevali, da je žalna svečanost, posvečena padlim borcem, zelo lepo uspela. Na svečanosti, kije bila 1. novembra na partizanskem grobišču, je igrala delavska godba, govoril je Peter Sobar, vojaška enota iz Ribnkre je izstrelila častno salvo, recitirali pa so učenci osnovne šole. Na ta dan so vse organizacije položile na grobnico vence. Solarji so že več dni prej olepšavah grobišče in prižigali svečke. Izvoz pomemben korak na poti k stabilizaciji Med razpravo o stab^izaciji gospodarstva v ribniški občini in izdelavi stabilizacijskih programov v delovnih organizacijah so posvetili posebno pozornost tudi izvozu. Za utrditev gospodarstva je nedvomno zelo pomemben izvoz, še bolj pa razmerje med uvozom in izvozom. Podjetja, ki prodajajo svoje proizvode le na nezahtevnem domačem trgu, ki zaradi inflacije sprejme vse, izgubljajo stik z utripom svetovnega gospodarstva, To pa pomeni, da proizvajajo slabše ali dražje, kot zahtevajo kupci po svetu, skjatka: taka podjetja zaostajajo za razvojem sorodnih podjetij v svetu. V ribniški občini so zelo zadovoljni z ribniško kovinsko industrijo RIKO, ki je s pravilno usmeritvijo na vse veqo menjavo s tujino dosegla vrsto prednosti. Tako se je to podjetje delno izognilo nelikvidnosti, zagotovilo si je trg, uporablja tehnologijo, ki ustreza svetovni produktivnosti dela, si ustvarja možnosti za sodelovanje s tujimi podjetji pri investiranju itd. RIKO je dokazal, da je mogoče uspešno poslovati, četudi podjetje pretežno izvaža. Z usmeritvijo RIKA na izvoz na zahodni trg si pridobiva ribniško gospodarstvo spet pomembnejšo mesto v slovenskem izvozu, ki ga je začelo izgubljati, ko se je INLES vedno bolj usmerjal na prodajo doma. J. P. Prizadeti kmetje na območju Loškega potoka, kjer ni rodovniške službe za živino - Zakaj kmetje na območju KZ Ribnice dobe regres oziroma premijo za plemensko živino, kme^e na območju KZ Loški potoic pa ne? - je na zadnji seji občinske skupščine Ribnica vprašal neki odbornik. Odgovor je bil preprost: zato ker je na območju KZ Ribnica organizirana rodovniška služba (organizira jo zadruga), na območju KZ Loški potok pa ne. V nadaljnji razpravi o kmetijstvu v občini je bilo izraženih še več mnenj in zahtev. Tako naj bi proučili odnos med obema KZ v občini in izdelali načrt o nadaljnjem razvoji^ kmetijstva v občini. O kmetijstvu bi morali podrobneje razpravljati tudi na eni prihodnjih sej. Z druge strani je bilo slišati tudi, da , je KZ Loški potok kislo jabolko, v katerega bo treba slej ko prej ugrizniti". Služba za pospeševanje kmetijstva bo morala za vse območje občine delovati enotno. J. P. ORTNEŠKI POROČEVALEC Predlog obrtnikov v motelu JasnKa pri Kočevju je bilo 5. novembra širše posvetovanje, na katerem so sodelovali predstavniki obrtnih gospodarskih organizacij ter zasebni obrtniki iz kočevske in ribniške občine. Posvetovanje je sklical ljubljanski strokovni odbor za obrt pri Go»odarski zbornici SR Slovenye in je bilo združeno z volitvami v skupščino in svet za obrt Gospodarske zbornice SRS ter strokovni odbor za obrt v Ljubljani. V razpravi je najbolj izstopala problematika o vzgoji, šolanju in nagrajevanju vajencev v zasebnem sektoiju obrti. Obrtniki so se zavzemali za ukinitev davka na tujo delovno silo (v tem so zajeti tudi vajenci). Prav tako so predlagali, da bi lahko tudi žene, ki so zaposlene pri svojih možeh - obrtnikih, imele pravico do pokojninskega zavarovanja, kar jim sedanja zakonodaja onemogoča. - r VODA TECE tudi v HRIB -Vode ni, vsaj toliko ne, kot je potrebno. Studenci so še vedno suhi. Zadnje deževje je bilo mnogo prešibko. Stanovalci iz Velikili Poljan 1 so zaman čakali, da bo voda stekla mimo njih na Velike Poljane in da bi se priključiU novemu vodovodu iz Ortneka. Ker je bila sila iz dneva v dan večja, so si jo sami napeljali iz Ortneka. Pridno sta obe družini poprijeli za delo, kopali preko loga v hrib ter položili cevi. In sedaj imata vsepovsod v hiši dovolj dobre ortne-ške vode. To je lep in spodbuden zgled še drugim, ki jih doseže naravni pritisk ortneške vode iz ,An-tonovega studenca“. SAMO OBLJUBE PREMALO -Turistični delavci in tudi izletniki, ki obiskujejo Ortnek, Grmado iri kraje v naši okolici, že lep čas negodujejo zaradi onesnažene okolice, predvsem pa drevoreda ob poti na Velike Poljane. Obljubljeno je bilo, da bodo „krivci** pospravili odpadni material, ki je ostal še pred tremi meseci, ko so prekrivali streho skednja. Tudi „ortneški“ mostiček je še vedno podrt, kot je bil že pred tremi leti. Zakaj tako? Ali v občinskem proračunu ni nič denaija za naš kraj? ROMI ALI CIGANI? Od časa do časa obiskujejo Cigani, ki prihajajo iz kočevske strani, naše kraje in se začasno tudi zadržujejo v našili krajih. V našili gozdovih prenočujejo in nabirajo razne zdravilne rastline in korenine, pa tudi gozdne sadeže. V zadnjilj tednih je cenjen naš kostanj. Ali res ne morejo dobiti stalnih zaposlitev, da potujejo iz krjga v kr^j? Mi jih spoštujemo kot ostale občane in državljane. Saj so pridni, le nemirna nomadska kri jih žene iz kr:ya v kraj. Zato jim pravimo Se vedno Cigani, kar pa ni poniževalno. Romi so pa tisti tc narodnosti, ki so se umi- rili in živijo kot mi ter si služijo kruh z delom. NEMŠKA VAS, NEVARNA VAS - Že toliko hudih nesreč s smrtnim izidom je bilo v tej*vasi, da človeka, ko potuje skozi njo, kar presune. Kdo bo "naslednja žrtev? Samo preimenovati to vas bi bilo premalo, treba bo temeljiteje preprečiti nove nesreče in nove smrtne žrtve. Vsekakor pa avtobusno postajališče ni na pravem mestu. Ne izzivajo smrti! ' (5rTNESKI MARONI-Ortneški gozdovi so polni raznih sadežev, ki privabljajo od pomladi do pozne jeseni trume izletnikov in ljubiteljev gozdnih dobrot. Nazadnje so bili sle-menski gozdovi pohu „kostanjar-jev**, ker je kostanj bogato obrodil. Vsi so ga imeli zado.sti, tudi medvedje so si ga privoščili, saj so otresli marsikatero drevo. V. P. - Vsi vemo, kdo vozi smeti v Bistrico, od katere hiše teče gnojnica na cesto, kdo obiCajno pijan vozi, kdo počenja to in ono, kiu ni prav, kaznovan pa ni niliče. - Za kaznovanje je potrebna prijava, pod prijavo sc je treba podpisati. Dobra lastnost vas, ljudi, pa je, da vse vidite, vse skritizirate, vse veste, nekateri si upajo celo vse zapisati, le potlpisati se ne zna ali upa nihče! KStEUSKE HOUHS REŠETB Poskrbeti za mrtve in žive Metliški odborniki zahtevajo ureditev pokopališča in oskrbo s pitno vodo — Ponekod ni vode že od maja dalje — Je samo suša? Skoro dva meseca se niso sestali metliški odborniki, zato je bilo zadnje zasedanje, 28. oktobra, precej natrpano z dnevnim redom. Kot kaže, odborniki KLIČEJO KRVODAJALCE Novembra in decembra bodo prebivalci metliške občine na vrsti za oddajo krvi v novomeški bolnišnici. Po planu naj bi se v dveh mesecih javilo vsaj 200 krvodajalcev. Občinski odbor RK prosi darovalce krvi, naj se čimprej prijavijo pri svojih terenskih organizacijjih. Obenem svetujejo, naj k'odvzemu krvi vsak prinese s seboj izkaznico. Tisti, ki še nimajo knjižic, jih bodo v kratkem dobili. Pričakujejo, da se bodo odzvali tudi člani delovnih kolektivov. TRDNA TLA ZAŠCiTI Metliška občina je šele pred kratkim sprejela odlok o civilni zaščiti, ki zavezuje organiziranje gasilskih enot, sanitetnih ekip itd. z vso potrebno opremo in strokovno usposobljenostjo. Take skupine občanov naj bi nastopile v primeru elementarnih nezgod ali v vojnem stanju. Čeprav odloka še ni bilo, so nekatere enote že delovale in tudi uspeš-■ no nastopile na nedavnili manevrih. niso več voljni čakati na ureditev zadev, ki se že dolgo vlečejo, zadevajo vse občane, niso pa urejene. Dve taki stvari sta: metliško pokopališče in oskrba s pitno voda Na tem zasedanju so prejeli pokopališki red, kakršnega mesto doslej še ni nikdar imelo, s tem v zvezi pa so zahtevali, naj uredijo tudi naravnost sramotne razmere na mestnem pokopališču. Prostor je potrebno razširiti, razen tega pa postaviti dostojen objekt za mrliško vežo in -secirnico. Metlika je mesto, v katerem vse več družin- biva v tesnih blokovskih stanovanjih. V primeru smrti imajo mrliče doma, sprevodi pa se še vedno vijejo skozi vse mesto, kjer je dokaj gost promet. Se bolj pereča je oskrba s pitno vodo v krajih, ki so vezani na gorjanski vodovod, pa tudi v mestu oskrba ni urejena, čeprav so šli težki denarji za urejanje vodovoda. Pomanjkanje vode je kmetovalce že močno telesno in finančno izčrpalo, saj vozijo vodo v sodih in cisternah že od maja dalje. Vožnje so drage, tako da odšteje eno gospodarstvo na mesec okrog 200 do 300 din za vodo. To je ponekod mnogo več, kot dajejo za davke. Kot so ugotavljali, ne gre le za izredno sušno leto, temveč tudi za malomarnost, ki so jo očitali pred- stavnikom komunabiega podjetja. Gre za več okvar in počenih cevi, ki jih nihče ne popravlja, gre pa tudi za namerno nagajanje posameznih prebivalcev Žumberica, ki zapirajo ventile proti metliškemu koncu. Odborniki so se sami prijavljali v komisijo, da bi s strokovnjaki vred obiskali teren in ugotovili, kje je vzrok za tako dolgotrajno sušo. Po nekaterih vaseh so postale higienske’ razmere že nemogoče. Gospodinje hodijo prat na Kolpo po več kilometrov daleč, doma pa uporabljajo vodo samo za napajanje živine in kuho, medtem ko je za umivanje ni dovolj. KDO JE NOTRI? Na metliškem pokopališču ni pravega reda. Tudi katastra vse do nedavnega ni bilo, zato se je dogajalo, da so nekateri oskrbovali povsem druge grobove, kot so v njih ležali njihovi svojci. S prejetim pokopališkim redom je zdaj določeno, kdo za take stvari odgovarja. Rečeno je, da Komunalno podjetje Metlika, kjer nimajo krajevne skupnosti. Č ALI Ž - RAZLIKA ,,Kaj je s križanjem na pokopališču? “ je bolj za šalo kot zares vprašal odbornik na občinski seji, ko so sprejemali pokopališki red. V giadivu pišel da je na pokopališču prefK)vedano skruniti pobove, voditi pse in druge živali tef nedostojno vedenje in križanje. Dobil je odgovor; ,4Criža se lahko vsak, kolikor hoče, le kričati ne sme! Gre namreč za tiskarsko napako.“ Vinska klet je prebila led Začelo se je čvrsto sodelovanje med metliško vinsko kletjo in zasebnimi vinogradniki—Vso domačo proizvodnjo vin so pripravljeni odkupiti po ugodnih cenah — Negotovosti ni več! lahko prodajo svoj pridelek in so s tem rešeni kletarjenja, pretoka, usuška in večne negotovosti, ali bo kupec prišel ali ne. Kolektiv zadruge se zaveda, da je nujno sodelovanje med vinsko kletjo in vinogradniki in da je vinska klet Odkar vinska klet polni črnino v steklenice, se je prodaja vina povečala, tako da lastila proizvodnja kmetijske zadruge ne zadošča za zadovoljitev potreb na trgu. Prišel je čas, ko klet lahko odigra svojo vlogo do zasebnih vinogradnikov. Da ne bi prišlo ponovno do presledka med eno in drugo letino, se je upravni odbor zadruge že spomladi odločil pokupiti vso kmečko proizvodnjo, predvsem rdečih, po potrebi pa tudi belih vinskih sort. Ob precejšnji konkurenci na trgu, ki jo je zapaziti zlasti s strani gostincev, bi rada vinska klet zajela večino kmečke proizvodnje, zato je bilo potrebno nuditi precej visoke odkupne cene. S tem naj bi kmeta pritegnili k sodelovanju ne glede na to, če bi imelo podjetje pri tem le malenkosten zaslužek. Gre za en cilj, ta pa je: zagotoviti toliko vina, da bodo postreženi vsi dosedanji kupci. Nove stranke so primorani za zdaj še odklanjati. Spodbudne odkupne cene so, kot k^e, prebile led. Nekateri vinogradniki w se odločili tudi za prodajo grozdja, kar se do letošnje jeseni ni dogajalo. Ročna predelava grozdja v kmečkih zidanicah zelo naporna in tisti, ki so vzeli svinčnik v roke, so lahko izračunali, da se bolj izplača prodati kilogram grozdja po 3,20 din kot liter vina za 4,80 din. Tudi odkupna cena črninam je zadovoljiva, saj dobi proizvajalec za kvalitetno vino od 4,50 do 5,20 di- grajena z namenom, da bi odkupila domača vina iz okolice Metlike in Bele krajine. Na tak način tudi zagotavljajo obstoj in bodočnost domačim vinogradnikom. Prav bi bilo, če bi se tudi vsak vinogradnik zavedal, da je v prihodnosti najbolj zanesljiv kupec zadružna vinska klet in ga slučajna stranka - zasebni gostinec z morebiti 10 par višjo ceno ne bi smel omajati. Inž. JULIJ NEMANIČ Po starem ne gre več Komunalni prispevek za gradnjo se bo z novim letom podražil — Od 1 m* zemlje 15 dinarjev nariev, odvisno od vrste in kvalitete Ponudba s strani kmetov je precejšnja, tako da ima laboratorij v vinski kleti veliko dela s pregledom prinesenih vzorcev. Novost se je obnesla, saj so kmetje zadovoljni, ker Leta 1962 je Metlika sprejela urbanistični program, v katerem so začrtali razvoj za 30 let naprej, toda čas je talaatni pogled v bodočnost že prehitel. Mesto se hitreje razvija, kot so računali, zato je načrt že doživel nekaj sprememb, razen tega so potrebni zazidalni načrti za posamezne predele mesta, kjer se gradnja najhitreje razvija. Na zadnji seji občinske skupščine so potrdili zazidalni načrt za Vejar od Pečaričeve mehanične delavnice do Obrha, kjer bo na okrog 8 hektarih zemlje nastalo 60 visokopritlič-nih hiš ter 22 vrstnih hiš in dvojčkov. Poleg tega bo v tem kompleksu prostor za igrišča ter poslovne objekte s trgovinami. Prav tako « bil potrjen zazidalni načrt za 2 hektara zemlje ob Vinogradniški cesti SPREHOD PO METLIKI SKLADIŠČE POSLOVNE ENOTE Elektro Novo mesto se je konec oktobra iz l*'uxove hiše na Dragah preselilo v poslopje Pavla Starca na Cankarjevi cesti, v bližini Pečaričeve avtomehanične delavnice. Tu lahko stranke dobijo električaije zlasti v jutranjih urali. KMALU NOVI SALON - Zidarska in inštalaterska dela v novem frizerskem salonu tovarne BETI so končana. V tokalu manjka le šc oprema. V novili in svetlili prostorih bosta urejena moški in ženski oddelek. PROMETNA ZRCALA so po mnenju mnogih Metličanov narobe postavljena. Ne zdi se jim posrečena namestitev zlasti pred Mudiovo hišo in pod kostanjem pri trgovini Metalke. Na obeh krajih je ccsta šc kar pregledna, kaj takega pa ni mogoče trditi za križišče ulice Na Požek in Vinogradniške ceste, kot za ovinek na Šolski ulici pri Prosenikovi hiši. f^rda bi kazalo zrcali premakniti na nevarnejše točV»* dokler komu- nalno podjetje ne naroči novih zrcal. DO KDAJ V TEMI? Vsa šolska ulica je brez sleherne razsvetljave. Ker se konec popoldanskega pouka in zlasti šc raznih pošolskih dejavnosti v zimskih mesecih potegne v trdo temo, prosijo starši otrok, naj bi tu postavili dve ali tri cestne svetilke. NEDELJSKI PONOČNJAKI, zlasti iz vasi, kažejo po Metliki posebno podivjanost. Ni dovolj, da z vpitjem budijo ljudi iz spanja, spravijo se tudi na prometne znake in koše za smeti. Ze nekajkrat so našli prevrnjene vse koše od središča mesta do železniške postaje. 65. ROJSTNI DAN STA konec prejšnjega meseca praznovala bivši metlici gostilničar Božidar Barbič in upokojeni čevljarski mojster Anton Žugelj. Oba sta bila med vojno v partizanih, kot vesela, družabna človeka pa sta dolga leta sodelovala zlasti pri metliškem pevskem zboru in domači folklorni skupini. Obema želimo trdnega zdravja! med Pezdirčevo hišo proti Dra-šičem. Tu je predvidenih 28 stano-vanjdcih visokopritličnih poslopij z dovozno cesto. Izkazalo pa se je, da zazidalnih kompleksov ni mogoče komunalno opremljati z dosedanjim prispevkom, kije bil resda simboličen v primerjavi z dejanskimi stroški za na peljavo vodovoda, kanalizacije in elektrike ter gradnjo cest, zlasti pa.v primerjavi z višino komunalnega prispevka v sosednjih občinah. Doslej so graditelji hiš odšteli le 3000 din pavšala v ta namen, kar je bilo že pred leti enkrat manj, kot znašajo dejanski stroški. Odborniki so izglasovali rore-•membo cene. Od 1. januarja 1972 dalje bodo pobirali 15 din komunalnega prispevka od kvadratnega metra zemlje. Razpravljali so tudi o tem, kako pripraviti lastnike parcel, ki so predvidene za gradnjo, da bi jih prodali po primerni ceni, kajti nekateri s prodajo zemlje zavlačujejo v upanju, da bo cena rasla. Tako zahtevajo posamezniki že 40, baje pa tudi 60 din za kvadratni meter zemlje, kar je za Metliko očitno preveč. metliški tednik OBVEŠČAMO cenjene potrošnike in dobavitelje, đa bo naša prodajalna »^ŽELEZNINA« v Metliki od 15. odprta 11. 1971 dalje vsak delavnik od 8. do 15. ure »MERCATOR«, Metlika črnomaljska godba na pihala zadnje čase spet uspešno nastopa, posebno pozornost pa vzbujajo bihke godbenice. Posnetek je s slovesnosti pri spomeniku na Gor. Lazah. (Foto; R. Bačer) Dobra volja jemlje konec V iolah ni prostora, za kulturne potrebe 15 din na občana, za telesno vzgo^ jo pa samo 2,35 din! »So še kje tako slabe razmere kot v črnomaljski občini?« so spraševali odt)orniki na zadnji seji šolstvo ima za osnovno dejavnost zagotovljen denar, toda razmere so kljub temu slabe. Na podružničnih šolah je vedno manj otrok, vedno teže je v hribe dobiti učitelje, ob tem pa v večjih osemletkah, kamor naj bi prešolali oddaljene otroke, nastaja nemogoča stiska s prostori. Posebno pereče je v Črnomlju. V razredih imajo po 38 ali celo več učencev, ni prostora za izvenšolske dejavnosti ne za podaljšano bivanje otrok v šolah. Oba vrtca, v Črnomlju in Semiču, sta petkrat pretesna za vse otroke brez varstva, posebna šola pa bi morala biti dvakrat večja, da bi lahko !?)rejela vse duševno in telesno motene otroke iz Bele krajine. Za potrebe kulture je sicer letos na razpolago 254.000 din, kar je največ v vsem povojnem obdobju, vendar ta vsota pomeni le 15 din na prebivalca. Republiško poprečje je 70 din in še nad to „nizko“ ravnijo se v večjih centrih zgražajo. Za potrebe telesne vzgoje imajo v letu 1971 samo 40.000 din, kar pa pomeni le 2,35 dinarjev na občana. OD GABRA DO LUŽE 28. oktobra, na praznični dan Semiča, so zač&h graditi cesto čez Semiško goro, od Gabra do Smuške luže. Buldožer je že začel riti po trasi, ki so jo zakoličili spomladi. Nova cesta, ki bo 4 metre široka, bo speljana med vinogradi in travniki in bo za prebivalstvo velikega pomena. Prav tako računajo z njo pridobiti v turističnem pogledu. Cesto gradi krajevna skupnost Semič s pomočjo Gozdnega gospodarstva Novo mesto in finančne pomoči tovarne Iskra ter bo predvidoma končana do 1. maja 1972. To so ugotovitve, podkrepljene s podatki, odborniki pa naj bi take razmere izboljšali. Kako? Od kod denar?^ Sklenili so, naj občina predvsem išče posojila za dograditev posebne šole; da bodo v Adlešičih postopoma ukinjali vige razrede osnovne šole in otroke vozili v Črnomelj. Glede ukinitve šole na Talčjem vrhu in morda še kje, pa so bili mnenja, da je to sicer nujno, vendar je treba prej starše obvestiti, sicer bi se preveč razburjali. Večletna zapostavljenost prosvete in njenih kadrov se zdaj hu'do ma-ščige. Več kot 25 let po vojni je v vsej občini samo nekaj učiteljskih stanovanj, medtem ko je v industriji in zdravstvu stanje veliko boljše. Med prosvetnimi delavci, kulturnimi in telesno vzgojnimi delavci je še nekaj zanesenjakov, ki še in še žrtvujejo svoj prosti čas, seveda brezplačno, v dobro mladine.,D obra voja pa ljudem pojema, ko vidijo tako stisko za denar v domači občini, ob tem ko so delovni pogoji v razvitih predelih povsem drugačni. Dostikrat pa prizadevni posamezniki niso deležni niti moralne podpore in priznanja, čeprav to ne bi nič stalo. DENAR MORA BITI Ko so odborniki na zasedanju občinske skupščine 5. novembra obravnavali povečanje priznavalnin borcem, starejšim kot 66 let, ki im^jo priznano partizanščino pred 9. 9. 1943 in danes živijo v slabih razmerah, so bili mnenja, da je treba dobiti denar za povečanje priznavalnin na 400 din mesečno. Izvršni svet SRS je zagotovil manjkajočo vsoto. Ker imajo okrog 150 takih borcev, bi morali iz proračuna nenadoma dodeliti 160.000 dinarjev. Od kod, če jih ni? Edina možnost je; dobiti republiško soglage k uporabi denaija iz izločenih proračian-skih sredstev ali pa ponudenega denarja ne vzeti. Do tega pa ne sme priti, so rekli odborniki. »Dolenjski list« tribuna bralcev Trimetiske kose najnovejših kamgamov iz 100-odistotne volne za moške obleke vam v veliki izbiri vzorcev nudi s 30-odstotnim tovarniškim popustom »VELETEKSTIL«, Črnomelj Denar vzrok malodušja? Občinska konferenca Socialistične zveze ocenjevala delo vseh organizacij in društev v črnomaljski občini — Vsem manjka denar! v črnomaljski občini deluje kar 112 organizacy in društev. Od teh imajo v primeri z drugimi še kar urejeno financiranje Zveza komunistov, SZDL in sindikat, medtem ko so vsi ostali odvisni od skromnih dotacij iz proračuna in beračenja po delovnih organizacijah. Neorganizirano prosjačenje pa ne bi smelo biti odvisno le od prepričljivosti funkcionarja, ki prosi, ali dobrohotnosti in naklonjenosti vodilnega podjetju, temveč od potreb in programov dela. Medtem ko so nekatere organizacije zadnje čase precej na boljšem, zlasti gasilci, pa je tudi nekaj takih, ki obstiuajo le na papiiju in je o njih slišati le ob občasnih akcijah ali pri-reditvali. Kot so ugotavljali, je glavni vzrok za malodušje in manjše uspehe neustrezno financiranje, ponekod pa tudi kadrovanje. Praksa namreč kaže, da lahko marsikje tudi brez trdne materialne baze dobro delajo, če je vodstvo organizacije ali društva požrtvovalno, toda vse manj je zanesen’’ .ov. Morda je vzrok tudi v te , ker se kadrovanje vrti v pre-'-^kem krogu, med ljudmi, ki že vrsto let opravljajo funkcije zdaj tu, zdaj tam, ali pa celo v več organizacijah hkrati. Vključevanje mladih in še neobremenjenih s funkcijami ni zaživelo, kar naj bi v bodoče popravili s pomočjo SZDL, ki ima vpeljano evidentiranje. Od vseh 112 organizacij imata samo dve plačanega funkcionarja, 11 si pomaga s honorarnimi sodelavci, 91 vodilnih funkcionarjev pa ne dobi niti dinarja, dostikrat šc pohval niso deležni. Letos financira občinski proračun 68 dejavnosti raznih organizacij in društev, za vse pa je na razpolago samo 350.000 din ali 2,6 odst. pro--računa. Na seji so omenjali še ncr ustrezne odnose nekaterih pristojnih v občinski upravi, ki ob pomembnih odločitvah nikogar ne vprašajo, temveč odločijo, kot se njim zdi prav. 20 DINARJEV PREDRAGO Vse šole na črnomaljskem območju imajo težave s šolsko kuhinjo. Malica po 20 din na mesec bi bila kolikor toliko ekonomsko računana, toda po taki ceni je velika večina staršev ne bi mogla plačevati. Ce računajo 10 din, otrokom ne morejo dati drugega kot kruh in čaj. Vemo pa, da bi bili potrebni kalorični in vitaminski dodatki v šolski prehrani, saj otroci marsikje doma tega nimajo. ^ ČRNOMAUSKi DROBIR PREVOZI VEDNO DRAŽJI -Občina mora plačevati prevoze otrok, ki se vozijo iz podružničnih šol v središča, toda ti stroški skokovito naraščajo. Medtem ko so pred tremi leti plačevali za progo Dobliče-Crnomelj 2.600 din, je sedanja cena že 11.000 dinarjev. Do kod se bo cena povzpela prihodnje leto? NEPRIMERNO BRANJE - Vedno več staršev in' vzgojiteljev se pritožuje, ker šolarji zaradi visokih cen ne morejo naročati zanje primernih listov in literature, medtem pa segajo po plaži, stripih in neprimernem branju, ki ga je povsod dovolj in po nizkih cenii. PROSVETNI DOM PROPADA -Edina velika in spodobna dvorana za prireditve^ v črnomaljski občini je Prosvetni dom v "Črnomlju, pa tudi tu je potrebna obnova: stare zavese razpadajo, kulise prav tako, streha pušča. Za popravila bi potrebovali okrog 350.000 din. Zaenkrat ne kaže, da bi ta denar dobili. Škoda bo vedno večja. Se' VEDNO NERED - Črnomaljski kino ima med starejšimi vedno manj obiskovalcev. Zakaj? Ker jih moti hrup, glasno komentiranje dogodkov na platnu in neprimerno obnašanje mladine. PR VIC O RAZLIKAH - 15. novembra je predvidena občinska konferenca Zveze komunistov, na kateri . bodo kot osrednjo točko dnevnega reda obravnavali socialne razlike v naši družbi. NAPREDEK PRI UPOKOJENCIH — Podružnica društva upokojencev v Črnomlju šteje skupno s Semičani 888 članov, od tega jih je 575 vključenili v vzajemno pomoč. Črnomaljski upokojenci so z novimi prostori dobib dokaj dobre pogoje za delo. OTROCI TELOVADIJO - Odkar je TVD Partizan s pomočjo krajevne skupnosti pred 3 leti nastavil profesionalno telesnovzgojno delavko, je stekla redha vadba za otroke do 16 leta. Redno telovadi 250 otrok iz mesta, poleg tega še 20 rokometašic in 30 atletov. TEDENSKi^LE B Petek, 12. novembra — Emil Sobota, 13. novembra — Stanislav Nedelja, 14. novembra — Borislava Ponedeljek, 15. novembra — Leopold Torek, 16. novembra — Jerica Sreda, 17. novembra - Gregor Četrtek, 18. novembra - Hilda BREŽICE: 12. in 13. 11. ameriški barvnifilm „Mrliči ne plačajo dolgov**. 14. in 15. 11. franletnico in žeUjo še mnogo zdravja in zadovoljstva, hvaležne hčerke m sinova z družinami. Čestitki se pridružujejo še vnuki in pravnuki ter jim poši^ajo 83 poljub kov. [^?OB^ESTllj\ I OTVORITEV GOSTILNE pri Francetu Laknarju v Globočicah 6, Kostanjevica, bo na Martinovo nedeljo, 14. novembra. PripraviU vam bomo dobro domačo jedačo in pi; jačo - cviček. Vabljeni! GOSTILNA LUZAR, GomUa, vabi na veselo zabavo v nedeljo, 14. novembra. Pričetek ob 15. uri. I^aU bodo domači fantje. Vab()eni! ŠČETKE ZA LOSCILCE in za sesalce za prah obnovi ščetarstvo Armič, Ljubljana, Tržaška 52. mi Jožefa Staniša, Podgrad 13, Stopiče, prepovedujem vožnjo, hojo in pašo na vsem mojem posestvu. Kdor tega ne bo upošteval, ga bom sodno preganjala. Avgust Kolenc, Grmovlje 33, Škocjan, prepovedujem vožnjo po travniku v Stari vasi. Kdor tega ne bo upošteval, ga bom sodno preganjal. Podpisana Frančiška Ambrožič iz Vel. Brusnic 97 (Bendje) prepovedujem pašo po mojih njivah in travnikih v Niščih in na Hribih. Kdor tega ne bo upošteval, ga bom sodno preganjala. & Ob nepričakovani izgubi mojega ljubega moža, našega dobrega brata in strica ANTONA KORDANA iz Ljubljane se zahvaljujemo vsem darovalcem vencev in cvetja in vsem, ki so ga v tako velikem številu spremiU na njegovi zadnji poti. Mirna, 8. novembra 1971 Žalujoči: žena Malka, sestra Marija in Jožefa ter Stanko Ob tragični, mnogo prerani izgubi, ko nam je kruta smrt iztrgala iz našega toplega doma najdražjega moža, skrbnega očeta, brata, strica in dobrega tovariša TONETA JERIČA iz Krmelja se iskreno zahvaljujemo vsem, ki ste ga v tako veUkem številu spremiU na njegovi zadnji poti in ga obsuU s cvetjem. Iskrena zahvala Elektru Krško za organizacijo pogreba, društvenim organizacijam in govornikom za ganljive besede ter gospodu župniku za obred. Prisrčna hvala sosedom in prijateljem za nesebično ponioč in tol^bo, za vsa pismena aU osebno izražena sožalja in vsem, ki nemo sočustvujejo z nami. Krmelj, 29. oktobra 1971 Neutolažljiva žena in sinova ter družine Jerič, Skoda, Janežič Ob smrti našega dragega moža, očeta, starega očeta, tasta in bratranca PETRA DRŽAJA iz Dragatuša se najlepše zahvaljujemo vsem, ki so ga v tako velikem številu spremiU k zadnjemu počitku. Iskreno <« zahvaljujemo zdravnikom pljučnega oddelka bolnice Novo mesto za lajšanje bolečin in zdravnikom zdravstvenega doma Črnomelj, Obrtnemu komunalnemu podjetju in vadbenemu podjetju BEGRAD. iz Črnomlja, organizaciji ZB in osnovni šoU Dra-gatuš za podarjene vence, gospodu župniku za opravljeni obred, Simo-ničevim in ostalim sosedom za pomoč v težkih trenutkih ter vsem, ki ste mu prinesU toliko cvetja. Dragatuš, Črnomelj, Maribor 7. 11. 1971 Žalujoči: žena Neža, sinova Lojze in Peter z družinama, hčerka Fanika z družino, zet Peter z družino in bratranec Tbne z družino Ob prezgodnji smrti mojega ^ub-Ijenega mož^a JOŽETA BLATNIKA iz Soteske 32 se v globoki žalosti iskreno zahvaljujem vsem prijateljem in znancem, ki so mi izrazili soža^e, počastili pokojnikov spomin, mu darovaU vence in cvetje in ga tako v velikem številu .spremili na zadnji poti. Zahvaljujem se nadalje sosedom in vaščanom za izkazano pomoč, družinama Cirila Uce Gašper tudi družini Fifoltovi - Marici in in Jožice Gašperšič in očetu, kakor Stefanu. Prav lepo se zahvaljujem gospodu župniku iz Toplic in cerkvenim pevcem za lepo petje. Se enkrat iskrena hvala vsem skupaj. Žalujoži: žena in drugo sorodstvo Najlepše se zahvaljujem vsem sosedom, ki 90 mi pomagaU gasiti moje hleve in s tem o^arovali stanovanjsko hišo, in novomeškim gasilcem. Posebno se zahvaljujem sosedom, ki so mi odstopiU vodo iz svojih vodnjakov. Hvaležni Anton Gačnik, Sela pri Ratožu 8, Otočec ob KrkL Ivanka Adam je poklonila občinskemu odboru RK 150 dinarjev namesto venca na grob pokojnega Antona Pleničarja. Rdeči križ VAS VABI NA ODVZEM KRVI V mesecu novembru bodo redne krvodajalske akcije v občinah Postojna, ^dovščina, Jesenice, Brežice in Črnomelj. Rdeči križ Slovenije vljudno naproša prebivalce teh občin, da se čimprej javijo občinskemu odboru Rdečega križa in mu sporočijo, kateri dan žeUjo priti na odvzem krvi. Ker amo kri nadomesti kri, je razumljivo, da si jo z darovanjem zagotovimo tudi sebi in svojim najbUžjim, če bi jo potrebovaU. Dolžnost zdravili občanov je, da kri darujejo vsaj nekajkrat v življenju, saj je nehumano zanašati se samo na soUdarnost drugih. Dajanje krvi je odraz človečnosti, zato Rdeči križ pričakuje na odvzem krvi vse zdrave občane navedenih občin. BREŽICE (obč. odb. RK tel. 72-112) 23. in 24. novembra 1971 ČRNOMELJ (obč. odb. RK tel. 76-198) 25., 26., 27. novembra 1971 REPUBLIŠKI ODBOR RKS OBČINSKI ODBORI RKS 4 Hvala za vašo kri, ki rešuje življenja! Preteku teden so darovali kri na novomeški transfuzijskr postaji: Pepca Jerman, gospodinja iz Ločne; Vinko Osolnik, Alojz Nov^, Tone Starc in Marjeta Dolinar, člani Krke, tov^ne zdravil, Novo mesto; Alojz Zupančič, član Komunalnega podjetja. Novo mesto; Jože Smrke in Srečko Daničič, člana IMV Novo mesto; Jože Ferbežar, Milena Žitnik, Jože Dragman, Stane Bobnar, Franc PavUn, Milka Božič, Jožefa Mavsar, Avguština Stipič, P^ca Hribar, Martin Avbar, Franc Turk, Bogdan Zupančič in Anica Škrbec, člani Novo-teksa. Novo mesto; OtiUja Fink, član Novolesa, Straža: Jožica Sime, ReU Bevc, Marija Gorenc, Cvetka Sl.emenik, dr. Jure Cepuder in dr. Franc Janež, člani Splošne bolnice. Novo mesto; Ana Gorenčič, članica Remonta, Mirna peč; Štefka Slogar in Cveta Fink, članici Mesarije, Novo mesto; Anton Rumpler, duhovnik iz frančiškanskega samostana, Novo mesto; Jožefa TrogrUč, članica Novotehne, Novo mesto. 'g J S S s 4 4 4 Ba Mercator koniiKija za sprejem in razporejanje delavcev objavlja prosta delovna mesta — PRODAJALCA za prodajalno »Železnina« v Polju — Ljubljana pogoj; KV delavec trgovske stroke; — ve« NKV DELAVCEV za prodajalno >2eleznlna« v Polju — Ljubljana Kandidati naj pošljejo pismene ponudbe v 8 dneh po objavi na naslov: Mercator, veletrgovina, import-export, Ljubljana. AiUcerčeva 3. ZAVOD ZA ZDRAVI5TVEN0 VARSTVO NOVO MESTO, Mej vrti it. 5 RAZGLASA in takoj sprejmi^ ADMINISTRATORKO v stalno delovno razmerje ah na željo samo za določen čas. Lahko je tudi upokojenka. Pogoj: znanje strojepisja. Pismene ponudbe pošljite na zgornji naslov ali se zglasite osebno zaradi dogovora. IŽNOVOM£SKE®r PORODNi^NiCES^^ Pretekli teden so v novomeški porodnišnici rodile: Marjeta Čolnar z Lešnice - Marto, Marija Jakša iz Kočevja — Martino, Marija Vidmar iz Drame - Marino, Martina Selak iz Dobrave - Elizabeto, Marija Derganc iz Vrtače — Silva, Martina Markovič iz Gornjega Polja — Tineta, Veronika JakUč iz Gribelj - Laro, Jožefa Dragan iz Trebnjega*^ Branka, Marija Lavrič iz Semiča — Sašo, Marija Božič iz Krškega - Alenko, Mari^ Kunič iz Črnomlja - Sama, Marija Simonič iz Črnomlja - Klavdijo, Ljubica Cigič iz MetUke - ZAHVALA Ob nenadni saiirti našega ljubega moža, očeta, starega očeta, brata in strica ALOJZA REPŠETA iz Mamic pri Sentjaniu se iskreno zahvaljujemo vscon, ki so ga v velikem številu spremili na zadnji poti, mu darovali vence, cvetje ter se poslovili od njega. Zahvaljujemo se radeSki godbi za žalostinke, pevcem »»Svobode« Krmelj za lepo petje, govornikom za poslovilne besede. Hvala gospodu župniku za govor v cerkvi in opravljen obred, prisrčna hvala sosedom in vaščanom za nesebično pomoč ter DU Sent^nž za 4q)remstvo s prap>orom. Se enkrat najle^a hvala vsem! 2aluJoći: iena Jožefa, hčerke Marica, Milka, Jdka z družinami, brata Joi^ Franci, sestre Anica, Jožefa, Fani in drugo sorodstvo ZAHVALA Ob bridki izgubi našega ljubljenega sina, očka, moža, brata, strica |n svaka iVANA-VANČA BELETA iz AdajnJčeve ulice 27, Novo mesto se najlepfie zahvaljujemo govornikoma Stefanu Galiču, direktorju Grorjancev in Vladu Stibriču, zastopniku ZROP, za EK)slovilne besede ter vsem stanovalcem Adamičevega naselja, podjetjem CJorjanci, Indusitriji obutve, Krki, Elektrotehni, posebej pa Se zdravstvenemu domu in zdravnikoma dr. Vladimirju Zoriču in dr. Janezu Janželcoviču ter strežnemu osebju interiiega oddelka novomeške bolnišnice. Zahvaljujemo se tudi organizaciji ZROP, ob koncu p>a vsem d'arovalcem cvetja in učencem L letnika STS Novo mesto ter vsem ostalim, ki so nam na kakršenkoli način pomagali blažiti bolečine Žalujoči: žena Vida s sinom Janezom, mama, bratje, sestre in drugo sorodstvo Ireno, Ana Gregorič iz Gribelj — Silvestra, Danica Judež s Krke -Boštjana, Marija Krnc iz Dobrave -Antona, Antonija Matkovič iz Kvasice — Antona, Marija Pavlovič iz Sevnice - Katarino, Marjeta Štor iz Straže - Barbaro, Ljudmila Jerov-šek iz Dolnjih Kamene - Andrejko, Erika Lukač iz Krškega - Martino, Marija Turk iz Korone vasi - de-kUco, Anica Vrbovšek iz DoUije Stare vasi - dečka, Jožefa Jerovšek iz Trstenika - dečka in Kristina Bevc iz Gorenje vasi - deklico. - Čestitamo! IZ BREŽIŠKE PORODNIŠNICE Preteku teden so v brežiški porodnišnici rodile: Martina Kovač iz Cmca - Srečka, Vladka Oštrbenk iz Čateža — Katjo; Ana Kodrič iz Brezja - Lidijo, Anastazija Koletič iz Male Rakovice - dečka. Ružica Tasič iz Kraja t)olnjega - Karmelo; Ana Zorenč iz Trebč - deklico; Vesna Razum iz Novakov - Sabino; Anica Obranič iz Otoka - dekUco; LjudmUa Smukovič iz Podbočja -Atojzija; Terezija Lipar iz Dednje vasi dečka; Milena Androjna - Benjamina; Marija Jelančič iz Sevnice - Miijano; Stefica Splejt iz Bistrice ob SotU - Silva; Andjela Mihelčič iz Vrbovca - dečka; Darinka Bošnjak iz Nedelje - Viktorijo. - Čestitamo! Sejmišča BREŽICE Na sobotnem sejmu v Brežicah je bilo naprodaj 713 prašičev, mlajših od 3 mesecev, in 33 starejših. Vsega skupaj so prodali 538 prašičev. Za mlajše so zahtevaU 10 do 11 din za kilo žive teže, za starejše pa 9 do 10 din za kilo žive teže. NOVO MESTO Ponedeljkov sejem v Novem mestu je bil izredno živahen. Kupci so prišli tudi iz drugih občin. Cene prašičem so bile tokrat višje, živinski sejem pa je imel nespremenjene cene. Naprodaj je bilo 918 maljših in 86 starejših prašičev, prodaU pa so jih 765; Za prašiče, stare do 12 tednov, so zahtevaU od 160 do 220 din, za starejše pa od 230 do 400 din. Na sejem so prignali 202 glavi govedi, prodaU so jih 63. Za vole so zahtevah od 7,60 do 8,50 din za kilogram žive teže, za junce in teUce od 6 do 7 din. 'ii' Komunalno stanovanjsko podjetje SEVNICA Za občinski praznik čestitamo vsem delovnim organizacijam In občanom! RADIO VSAK DAN; poročila ob 5.00, 6.00, 7.00, 8.00, 10.00, 11.00, 12.00, 15.00, 18.00, 19.30 in ob 22.00, Pisan glasbeni spored od 4.30 do 8.00. PETEK. 12. NOVEMBRA: 8.10 Glasbena matineja, 9.05 Radijska šola za nižjo stopnjo — Živim v velikem mestu, 10.20 Pri vas doma, 11.00 Poročila - Turistični napotki za naše goste iz tujine, 12.30 Kmetijski nasveti - inž. Gvido Fajdiga: Kako postopati s čredinkami po zaključku paše, 12.40 „Čez polja in potoke“, 13.30 Priporočajo vam ... 14.10 Kaj vam pripoveduje glasba, 14.35 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo, 15.30 Napotki za turiste, 16.00 „Vrtiljak", 17.10 Človek in zdravje, 18.15 „Signali**, 19.00 Lahko noč, otroci! 19.15 Minute z ansamblom Rudija Bardor-feija, 20.00 Slovenski zbori tekmujejo, 20.30 „Top-pops 13**, 21.15 Odd^a o morju in pomorščakih, 22.15 Besede in zvoki iz logov domačih, SOBOTA, 13. NOVEMBRA; 8.10 Glasbena matineja, 9.05 Pionirski tednik, 10.20 M vas doma, 11.00 Poročila - Turistični napotki za naše goste iz tujine, 12.30 Kmetijski nasveti - inž. Ivan Skočir: Novejši izsledki pri obnovi vinogradov na terasah, 14.10 „Po domače**, 13.30 Priporočajo vam ... 14.10 Sobotno popoldne za mladi svet, 15.30 Glasbeni intermezzo, 16.00 „Vrtiljak**, 16.45 S knjižnega trga, 17.10 Gremo v kino, 17.50 Z an-•samblom Pranega Puharja, 19.00 Lahko noč, otroci! 19.15 Minute z ansamblom Štirje kovači, 20.00 Spoznavajmo svet in domovino, 22.20 Oddaja za naše izseljence. NEDELJA, 14. NOVEMBRA; 6.00 do 8.00 Dobro jutroJ 8.05 Radijska igra za otroke - Mise Dal-bray; „Godec Ci-Pahan*‘ 2., 9.05 Srečanja v studiu 14, 10.05 Se pomnite, tovariši... Alojz Ribič: V trboveljskih revirjih v začetku osvobodilnega gibanja, 11.00 Poročila — Tiiristični napotki za naše goste iz tujine, 11.20 do 13.00 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo, 13.15 Obvestila in zabavna glasba, 13.50 Z domačimi ansambli, 14.05 do 16.00 Nedeljsko športno popoldne, 16.30 Humoreska tega tedna - D. Buzza-ti: Kdo bi mu to pripisal! 17.30 Radijska igra - Michel Deon; „Posebna izkaznica gospoda van Baba-buona**, 19.00 Lahko noč, otroci! 19.15 Glasbene razglednice, 20.00 „V nedeljo zvečer**, 22.20 Zaplešite z nami PONEDELJEK, 15. NOVEMBRA; 8.10 Glasbena matineja, 9.05 Pi^ svet pravljic in zgodb, 10.20 W vas doma, 11.00 Poročila — Turistični n^otki za naše goste iz tu- ^e, 12.30 Kmetijski nasveti - inž. lan Lipoglavšeic; Spravilo lesa s konji, 12.40 Pihalni orkestri na kon- certnem odru, 13.30 Priporočajo vam ... 14.35 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo, 15.30 Glasbeni intermezzo, 16.00 „Vrtiljak**, 17.10 Ponedeljkovo glasbeno popoldne, 18.15 Ob lahki glasbi, 18.35 „Interna 469“, 19.00 Lahko noč, otroci! 19.15 Minute z ansamblom Toneta Kmetca, 20.00 Predstavljamo^ vam skladatelja Ferdinanda Paera, 22.15 Za ljubitelje jazza. TOREK, 16. NOVEMBRA; 8.10 Operna matineja, 9.05 Radijska šola za srednjo stopnjo, 10.20 Pri vas doma, 11.00 Poročila - Turistični napotki za naše goste iz tujine, 12.30 Kmetijski nasveti - inž. Jože Osterc: Pomen koruze za pridobivanje mleka in mesa, 12.40 Vedri zvoki z domačimi ansambli, 13.30 Priporočajo vam ..., 14.30 Z ansamblom Francija ^haija, 15.30 Glasbeni intermezzo, 16.00 „Vrtiljak**, 17.10 Popoldanski simfonični koncert, 18.15 V torek na svidenje! 19.00 Lahko noč, otroci! 19.15 Minute z ansamblom Henčka Burkata, 20.00 Prodajalna melodij, 22.15 Glasba francoskih klavesini-stov. SREDA, 17. NOVEMBRA: 8.10 Glasbena matineja, 9.05 Nenavadni ogovori, 10.20 Pri vas doma, 11.00 oročila - Turistični napotki za naše goste iz tujine, 12.30 Kmetijski nasveti - inž. Olga Stefula: Sodal-no-ekonomska vprašanja kmečkega prebivalstva v slovenskem obalnem področju, 12.40 „Od vasi do vasi**, 13.30 Priporočajo vam... 14.10 Poje mešani pevski zbor „France Prešeren** iz^Or^ja, 14.35 Naši poslušalci česutajo in pozdravljajo, 15.30 Glasbeni intermezzo, 16.00 „Vrtiliak**, 17.10 Jeakovni pogovori, 18.15 Popevke s slovensl^ festivalov, 19.00 Lahko noč, otroci! 19.15 Glasbene razglednice, 20.00 „Komorni studio**, 22.15 S festivalov jazza. Četrtek, i8. novembra: 8.10 Operna matineja, 9.05 Radijska šola za višjo stopnjo (ponovitev) — Kakšna je naša zemlja, 10.20 Pri vas doma, 11.00 Poročila — Turistični n£^tki za tuše goste iz tujine, 12,30 Kmetijski nasveti *- inž. Milica Oblak: Oskrba ribezovih nasadov v dobi zimskega mirovanja, 12.40 Vzhodnonemške pihalne godbe, 13.30 Priporočajo vam... 14.30 Z ansamblom Mojmira Sepeta, 14.45 „Mehurčki , 15,30 Glasbeni intermezzo, 16,00 „Vrtiljak**, 17,10 Koncert po željaii po-dušalcev, 18,15 Z ansamblom Jožeta Privška, 18,30 Iz kasetne pro-dukcye RTV Ljubljana, 19.00 Lahko noč, otroci! 19.15 Minute z ansamblom Jožeta Kampiča, 20.00 Četrtkov večer domačih pesmi in napevov, 21.00 Literarni večer — Pesnik Izet Sarajlić, 22.15 Med novejšimi posnetki našega glasbenega arhiva. TV 14. NOVEMBER 8,55 MADŽARSKI TV PREGLED (Pohoije, Plešivec) 9,35 PO DOMACE Z ANSAM-BLOM DORKA SKO-BERNETA in PEVCEM JURIJEM REJO (JRT) 10.00 KMETUSKA ODDAJA 10.45 MOZAIK 10.50 OTROŠKA MATINEJA: Doktor Doolittle, Svet, v katerem živimo 11.40 MESTECE PEVTON -serijski film (lok) do 12.30 16.30 VITEZI OKROGLE MIZE - film 18.15 ROKOMETNI FINALE ZA POKAL „KARPATOV** - prenos IV 19.30 RISANKE 19.45 aKCAK 20.00 TV DNEVNIK 20.30 3-2-L 20.35 STARE BAJTE - humoristična oddaja 22.25 VIDEOFON 21.40 ŠPORTNI PREGLED 22.10 POROČILA 15. NOVEMBER 17.45 KLJUKCEVE DOGODIVŠČINE - 7. del 18.15 OBZORNIK 18.30 UUDJE V SOSESKI 19.00 MOZAIK 19.05 MLADI ZA MLADE 19.50 aKCAK 22.00 TV DNEVNIK 20.35 C. Tuzzi: ZAIGRAJ MI KONEC SVETA - ital, TV drama 21.25 HOKEJ JESENICE : DINAMO (NDR) - posnetek 16. NOVEMBER 16.45 MADŽARSKI TV PREGLED (Pohorje, Plešivec do 17.00) 17.50 TIKTAK: Vrtiljak ugank 18.05 RISANKA 18,20 OBZORNIK 18.35 NASTOP ANSAMBLA THE SEEKERS - I. del 19.00 MOZAIK 19.05 VZGOJA ZA ŽIVLJE- NJE V DVOJE: Razvoj 19.30 ELEKTRIČNI MEŠALNIKI 19.50 aKCAK 20.00 TV DNEVNIK 22.25 3-2-1 2o!35 ODPORNIŠKA GIBANJA V FILMSKIH UPO-DOBITVAH - poUski film 17. NOVEMBER 17.45 DOKTOR DOOUTTLE - serijski film 18.15 OBZORNIK 18.30 ZABAVNO GLASBENA ODDAJA 19.00 MOZAIK 19.05 REZERVIRAN CAS 19.50 OKCAK 20.00 TV DNEVNIK 22.45 3-2>l 20.55 M, Uskokovič: CEDO-MIRILIC - 4. del 22.45 JAZZ NA EKRANU: Kvintet Duška Gojkoviča -I. del 18. NOVEMBER 18.15 OBZORNIK 18.30 SVET, V KATEREM ŽIVIMO 19.00 MOZAIK 19.05 ENKRAT V TEDNU 19,20 VSE ŽIVUENJE V LETU DNI CIKCAK TV DNEVNIK 3-2-1 ČETRTKOVI RAZGLEDI 21.55 MAUPASSANTOVE NOVELE 19. NOVEMBER 17.10 L. Suhodolčan: NA- OCNIK IN OCALNIK - I. del 17.40 OBZORNIK 17.55 MESTECE PEVTON -serijski film 18.45 TEKMOVANJE V VATERPOLU ZA PO-KAL EVROPE - prenos s Hvara 19.50 CIKCAK 20.00 TV DNEVNIK ' 20,25 3-2-1 20.35 SLAVNA IMENA: Jack Lemmon v filmu -APARTMA 22.35 POROClLA 19.50 22.00 22,45 • 20.55 21. IN 22. NOVEMBRA 1971 LICITACIJA PRI CARINARNICI LJUBLJANA Carinarnica Ljubljana bo 21. in 22. novembra 1971 prodajala osebne avtomobfle in ostalo blago: avtomobfle v nedeljo 21. novembra 1971 v prostorih Šolskega centra za tisk in papir, Ljubljana, Pokopališka 33, od 8. ure naprej. Motoma kolesa in ostalo blago pa 22, novembra 1971 od 8, ure dalje v prostorih carinarnice Ljubljana, Šmartinska 152, soba 13/n. O^ed vozil in ostalega blap bo v petek, 19. novembra od 8. do 13. ure in v soboto 20. novembra 1971 od 8. do 13. in od 14. do 17. ure v carinarnici Ljubljana. AVTOMOBILI ZAČETNA CENA 1. tov. a. Mann Diesel, 735, kiper, letnik 1967, nevozen 100.000_ 2. o. a. Ford Mustang, letnik 1968, nevozen , 50.000 3. o. a. Opel Kadett LS Coupe, letnik 1969, nevozen 35.000 4. o. a. Alfa Romeo, 1750 CTV, letnik 1968, karamboliran 30.000 5. o. a. Opel Rekord, letnik 1968, nevozen 30.000 6. o. a. Mercedes 220 S, letnik 1962, nevozen 20.000 7. o. a. BMW 1800 TI, letnik 1967, zaleten 13.000 8. o. a. BMW 2002, letnik 1971, zgorel 13.000 9. o. a. Opel Rekord, letnik 1964, nevozen 12.000 10. o. a. Opel Rekord, letnik 1965, nevozen 11.000 11. tov. a. Mercedes LK 312/36, 3. tone, letnik 1957, nevozen 10.000 12. o. a. Mercedes 220 Sb, letnik 1964, karamboliran 10.000 13. o. a. Opel Rekord Caravan, letnik 1964, nevozen 10.000 14. o. a. Opel Rekord Caravan, letnik 1965, zaleten 9.500 15. o. a. BMW 1800, letnik 1966, nevozen 9.500 16. o. a. Volkswagen 1300, letnik 1966, nevozen 9.000 17. o. a. Opel Kadett L, letnik 1967, prevračan 8.000 18. o. a. Opel Rekord, letnik 1961, nevozen 8.000 19. o. a. Opel Kadett D, letnik 1969, zaleten 8.000 20. o. a. Fiat 125, letnik 1968, zaleten 7.500 21. o. a. Renault 8, letnik 1971, zaleten 7.000 22. o. a. Renault Cravaelle, letnik 1964, nevozen 7.000 23. o. a. Volkswagen 1500 Combi, letnik 1963, nevozen 7.000 24. o. a. Ford Taunus 17 M, letnik 1966, karamboliran 6.500 25. o. a. Fiat 1300, letnik 1966, nevozen 6.000 26. o. a. Mercedes 190 B, letnik 1963, karamboliran 6.000 27. o. a. VW 1300, letnik 1969, karamboliran 6.000 28. o. a. Opel Rekord, letnik 1965, nevozen 6.000 29. o. a. Opel Rekord, automatic, letnik 1962, nevozen 6.000 30. o. a. Volkswagen Čarman Ghia, letnik 1966, karamboliran 6.000 31. o. a. Ford Cortina 1500, letnik 1965, nevozen 5.000 32. o. a. Volksvvagen 1200, letnik 1964, nevozen 5.000 33. o. a. Citroen ID 19, letnik 1963, nevozen 5.000 34. o. a. Opel Rekord Caravan, letnik 1965, nevozen 5.000 35. o. a. Volkswagen Combi bus, letnik 1967, karamboliran 5.000 36. o. a. NSU Prinz 110, letnik 1968, karamboliran 5.000 37. o. a. Opel Rekord, letnik 1962, nevozen 4.500 38. o. a. Opel Rekord, letnik 1964, karamboliran ' 4.500 39. o. a. Ford Taunus 20 M Turnier, letnik 1965, karamboliran 4.000 40. o. a. Opel Rekord, letnik 1964, nevozen 4.000 41. o. a. Ford Taunus 17 M, letnik 1962, nevozen 4.000 42. o. a. Opel Rekord, letnik 1965, nevozen 4.000 43. o. a. Volkswagen 1500, letnik 1965, karamboliran 4.000 44. o. a. Citroen 2 CH, letnik 1965, karamboliran 4.000 45. o. a. Volksvvagen 1200, letnik 1960, nevozen 3.500 46. o. a. Opel Rekord Caravan, letnik 1961, nevozen 3.500 47. o. a. Volksvvagen Combi bus, letnik 1958, nevozen 3.500 48. o. a. Opel Caravan, letnik 1962, nevozen 3.500 49. o. a. Peugeot 404, Caravan, letnik 1966, karamboliran 3.500 50. o. a. BMW 1800, letnik 1964, karamboliran, reg. mot. 3.000 3.000 5.000 3.000 3.000 3.000 3.000 3.000 3.000 51. o. a. Mercedes 180 D, letnik 1960, nevozen 52. o. a. Ford Taunus 12 M, letnik 1964, karamboliran 53. o. a. Opel Rekord, letnik 1962, karamboliran 54. o. a. C^l Rekord, letnik 1965, karamboliran 55. o. a. Volkswagen 1200, letnik 1960, karamboliran 56. o. a. Ford Taunus 17 M, letnik 1962, nevozen 57. o. a. Opel Kadett, letnik 1963, karamboliran 58. o. a. Volkswagen 1200, letnik 1963, karamboliran 59. o. a. Ford Taunus 17 M, Caravan, letnik 1966, karamboliran 3.000 60. o. a. Simca 1000, letnik 1966, nevozen 3.000 61. o. a. VVartbuig, letnik 1967, karamboliran 3.000 62. o. a. Simca 1301, letnik 1966, nekompleten 3.000 63. o. a. Ford Capri, letnik 1970, zgoren, reg. mot. 2.500 64. o. a. Opel Olimpia Rekord, letnik 1958, nevozen 2.500 65. o. a. Ford Taunus 17 M, letnik 1963, karamboliran 2.500 66. o. a. Volksw^en 1200, letnik 1959, nevozen 2.500 67. o. a. Ford Taunus 17 M, letnik 1964, nevozen 2.500 68. o. a. Fiat Steyer 600, letnik 1959, nevozen 2.000 69. o. a. Glass 1700, letnik 1965, nevozen 2.000 70. o. a. Glass 1204, letnik 1965, nevozen 2.000 71. o. a. Ford Taunus 17 M, Combi, letnik 1964, karamboliran 2.000 72. o. a. Ford Taunus 17 M, letnik 1963, karamboliran 2.000 73. o. a. Opel Kadett, Letnik 1963, karamboliran 2.000 74. o. a. Opel Rekord, letnik 1964, nevozen 2.000 75. o. a. VOLVO 1800 S Coupe, letnik 1965, karamboL 2.000 76. o. a. Opel Rekord, letnik 1962, nevozen 2.000 77. o. a. Opel Rekord, letnik 1965, karamboliran 2.000 78. o. a. BMW 1700, letnik 1959, karamboliran 1.500' 79. o. a. Opel Rekord, letnik 1962, nevozen 1.500 80. o. a. Opel Rekord, letnik 1958, nevozen 1.500 81. o. a. DKW F 11, letnik 1963, nevozen 1.000 82. o. a. Opel Kadett Coupe LS, letnik 1967, reg. motorja 1.000 83. o. a. DKW Junior, F 11, letnik 1964, karamboliran 1.000 84. o. a. Volkswagen 1200, letnik 1964, reg. samo karoser 800 85. o. a. Opel Admiral, letnik 1964, brez registracije 600 86. o. a. Renault 4 L, letnik 1971, brez registracije 500 87. o. a. Renault 8, letnik 1963, reg. motorja 500 88. o. a. Ford Taunus Caravan 17 M, zgoren, letnik 1962, reg. samo motor , 5000 89. o. a. Opel Rekord, letnik 1964, reg. samo motr 500 90. o. a. Ford Taunus 17 M, letnik 1966, karamboliran, reg. samo motor 500 PONOVNO NA LICITACIJI 91. o. a. Buick Skylark, letnik 1964, nevozen 20.000 92. o. a. Mercedes 190 D, letnik 1964, karamboliran 15.000 93. o. a. Pontiačk, letnik 1960,nevozen 13.000 94. o. a. Ford Taunus 17 M, letnik 1965, karamboliran 13.000 95. o. a. Fiat 850, letnik 1968, nevozen - karamboliran 10.000 96. o. a. Mercedes 220 Sb, letnik 1961, nevozen 7.000 97. o. a. Alfa Romeo Giuletta, letnik 1966, nevozen 6.000 98. o. a. Volkswagen fuigon, letnik 1965, nevozen . 6.000 99. o. a. Volkswagen 1200, letnik 1962, karamboliran 5.000 100. o. a. Opel Kadett, letnik 1965, karamboliran 5.000 101. o. a. Volkswagen furgon, letnik 1962, nevozen 5.000 102. o. a. Volkswagen Čarman Ghia, letnik 1963, karamboliran 5.000 103. o. a. Volksvvagen Čarman Chia, letnik 1963, karamboliran 5.000 104. o. a. Volksvvagen 1500 Varinat, letnik 1963, ^ nevozen 5.000 105. o. a. Opel Rekord, letnik 1963, nevozen 5.000 106. o. a. BMW 1500, letnik 1963, nevozen 5.000 107. o. a. Opel Rekord, letnik 1965, karamboliran 4.000 108. o. a. Ford Anglia Caravan, letnik 1966, nevozen 4.000 109. o. a. Volksvvagen Combi bus, letnik 1959, nevozen 4.000 110. o. a. Ford Taunus 17 M, letnik 1962, karamboliran 4.000 111. o. a. Volksvvagen Combi bus, letnik 1960, nevozen 4.000 112. o. a. Opel Rekord, letnik 1964, karamboliran 3.500 113. o. a. Mercedes 220 Sl. letnik 1962, nevozen 3.000 114. o. a. Opel Rekord, letnik 1956, nevozen 3.000 115. o. a. Opel Rekord, letnik 1964, karamboliran 3.000 116. o. a. Opel Rekord Coupe, letnik 1964, karamboliran 3.000 117. o. a. Simca 1301, letnik 1966, karamboliran 3.000 118. o. a. Volksvvagen 1200, letnik 1961, karamboliran 2.500 119. o. a. Citroen Furgonet 2 CH, letnik 1965, nevozen 2.000 120. o. a. Volksvvagen 1200, letnik 1966, nevozen 2.000 121. o. a. BMW 1500, letnik 1963, karamboliran 2.000 122. o. a. Volksvvagen 1200, letnik 1961, nevozen 1.500 123. o. a. Opel Kadett, letnik 1962, nevozen 1.500 124. o. a. Opel Rekord, letnik 1961, nevozen 1.500 125. o. a. BMW 1700, letnik 1964, nevozen 1.400 126. o. a. Volksvvagen 1200, letnik 1955. nevozen 1.000 127. o. a. Opel Rekord, letnik 1961, karamboliran 1.000 128. o. a. C^l Rekord, GT, 1900 S, letnik 1970, karamboliran ^ 30.000 129. o. a. Mercedes 220 SE, letnik 1961, nevozen 10.000 130. o. a. Volksvvagen 1200, letnik 1952, nevozen 8.000 131.0. a. NSU Prinz Sport Coupe, letnik 1966, nevo,:en 5.000 132. o. a. Opel Rekord Coupe, letnik 1967, karamboliran 10.000 133. o. a. BMW 700 S Coupe, letnik 1963, nevozen 3.000 134. o. a. BMW 700, letnik ^961, karamboliran 2.000 135. o. a. Peugeot 304, letnik 1970, karamboliran 9.000 136. o. a. Peugeot 304, letnik 1970, karamboliran 9.000 137. o. a. Peugeot 304, letnik 1970, karamboliran 9.000 138. o. a. Ford Taunus 17 M, letnik 1962, karamboliran 4.000 ostalo blago ( avtodeli in drugo). Pravico udeležbe na javni dražbi imajo vse pravne in flzične osebe. Udeleženci morajo v dneh, ki so odrejeni za ogled blaga, vplačati varščino 10% od začetne cene pri carinarnici Ljubljana, predstavniki podjetij pa morajo poleg tega predložiti tudi pooblastOo. V nedeljo, 21. novembra ne bomo sprejemali, temveč samo v petek, 19. in v soboto"*20. novembra 1971. leta. Vse informacije o licitaciji lahko dobite po tel. 316-588 Carinarnica Ljubljana od 18. 11. 1971. dalje. Spisek ostalega blaga, ki ni objavljen v tem oglasu, bo objavljen na oglasni deski carinarnice Ljubljana. IZ CARINARNICE LJUBLJANA Volja, močnejša od jekla Novi komandant novomeške garnizije podpolkovnik Joso Božić, je povedal, da je tesno sodelovanje med JLA in drugimi občani vrlina, ki jo je treba še naprej negovati in razvijati * Mesto komandanta novomeške garnizije je pred kratkim prevzel po odhodu polkovnika Jožeta Nagodeta podpolkovnik Joso Božić. Novi komandant se je že kot 15-leten dalmatinski mladenič vključil v SKOJ in delal v organizaciji ilegalno vse do odhoda v vojaško akademijo v Beograd. Po končani vojaški šoli je bil dolga leta vzgojiteljelj mladih oficirjev v naši JLA, nato je služboval v raznih garnizijah. Pot ga je v letu 1959 pripeljala v Novo mesto; tuje bil dve leti, nato pa je zapustfl Dolenjsko ter se spet vrnil v našo metropolo po desetih letih. enote, kjer so fantje nabiti z močjo, to se je pokazalo posebno na zadnjih manevrih ,Svoboda 71 “ - Kakšen je odziv mladih na razpise v vojaške akademije? ,J^e bi bilo posebno težko zbrati zadovoljivo število mladih fantov za vojne akademije, če bi zbirali vse, ne glede na narodnostno pripadnost. Ker pa mora biti oficirski kader zastopan iz vseh republik, nastajajo težave. Mladeničev iz Slovenije ni nikoli dovolj, zato pa so verjetno tudi vzroki. “ - Kaj menite, ali mladi ljudje premalo vedo o akademijah? „Vsekakor! Marsikdo ne ve, da akademije vzgajajo visoko kvalificirane strokovnjake, saj vemo, da danes ni lahko streči elektronskim napravam, radvjem, raketam itd. Ljudje, ki se izšolajo za upravljanje s sodobnimi tehničnimi sredstvi, se brez težav zaposlijo tudi izven JLA, saj nosijo naziv inženirja in podobno. Še več, za takšnimi kadri je izredno povpraševanje. “ - Kaj pa povezava JLA in drugi občani? „ V našem sistemu vseljudskega odpora dobiva to vpra-šarije vedno večjo vrednost JLA brez občanov in obratnega si ne morem predstav-Ijati. Sodelovali bomo povsod, kjer bomo lahko! Zavedam se, da vsaka nova pridobitev pomeni več v naših skupnih prizadevanjih, da bi bili močnejši in bolj pripravljeni, če bi bilo treba. “ - Slišali smo, da je na manevrih „Svoboda 77“ vrhovni poveljnik tovariš Tito posebej pohvalil oficirje in vojake iz naše garnizije. „Prejeli smo visoko priznanje. To je zahvala vsem, ki so vložili toliko naporov in truda. “ SLAVKO DOKL mMm - Prosim, opišite pot do vojne akademke v Beogradu. „Decembra 1944 je krenilo na pot 184 fantov iz Dalmacije. Najstarejši so imeti 20 let. V Beograd pa nas je prispelo marca 1945 zelo malo, saj je samo v nekaj dneh na poti zmrznilo več kot 100 mojih tovarišev. Pot nas je peljala zaradi sovražnih ofenziv celo v Črno goro, premerili pa smo več kot 700 kilometrov. Tedaj sem ugotovil, da je volja močnejša od jekla." - Kako ste zadovoljni z mladimi, ki prihajajo služit kadrovski rok? „Z veseljem ugotavljam, da prihajajo v naše enote vedno boljši fantje, zlasti če upoštevam večje telesne zmogljivosti, umsko raven, sposobnosti in željo po napredovanju ter izpopolnjevanju. “ - Kakšne so fizične sposobnosti vojakov? „Včasih so bile telesne zmogljivosti večje, ker je vojska hodila peš Danes ne gre več brez sodobne tehnike, ta pa se giblje s pomočjo bencina in elektrike. Razumljivo, da imamo posebne M. NIKOMUR VEič PODLOlŽNIKI Sonce stoj — samo za hip! Slovenci se bomo poklonili naši puntarski epo> peji Spomenik naj bo v Posavju! Iztekajo se štiri stoletja po pretresljivih porazih kmečke vojske v hrvaško-dovenskem kmečkem uporu 1573. Med puntarji so bili podložniki bizeljske, pišeške, brežiške, mokriške, lesKovške, rajhen-burške in kostanjev^ke gospodščine. Uporniško bratstvo slovenskih obsotelskih kmetov z zatiranimi Zagorci onstran Sotle je zagorelo v mogočen plamen, kije z upanjem osvetljeval brezupni boj izmozganih tlačanov s tiranskimi graščaki. Go^odo so branili iz-vežbani vojaki in po porazu v Krškem je kmečka vojska doživljala samo še neuspehe. Posavje bo proslavilo obletnico teh dogodkov z vrsto kulturnih manifestacij v letih 1972 in 1973. Medobčinski odbor za proslavo štiristoletnice kmečkih uporov vključuje v program tudi postavitev spomenika ali spominskega obeležja v pokrajini, ki Je bila tedaj prizorišče kmečldh bojev. To pojmuje odbor kot pravico in dolžnost sedanje generacije do tako pomembnega zgo- A. Šuštar 3300 metrov visoko! Novomeški letalec Adolf Šuštar in njegov spremljevalec Kos^a Virant sta 6. novembra popoldne z jadralnim letalom Blanik v izredno ugodnih vremenskih razmerah poletela 3300 metrov visoko in dosega neuradni dolenjski višinski rekord. Letalca bi se lahko povzpela še više, da nista imela težav s pritiskom. Za takšne podvige je pac treba imeti posebne aparature, ki jih pa novomeški letalci nimajo. TRČENJE NA KRIŽIŠČU Ko je 6. novembra ob 15.15 peljala Bernarda Severkar iz Prigorice po Ljubljanski cesti v Kočevju, je iz neprednostne Kidričeve ulice pripeljal pred njen avto Bogomir Ste-, fanič iz Kočevja. Bos po miličnike 8. novembra ob 8. uri je inž. Drago Švegl iz Ljubljane zapeljal z avtom že ^oraj pri Kočevju s ceste na njivo in se prevrnil Takoj je šel prijavit nesrečo na postajo milice v Kočevje, kamor je prišel bos, ker je med nesrečo izgubil oba čevlja. Enega so kasneje našli v avtu, drugega pa pod njim. Miličniki so ugotovili, da je bil voznik trezen, daje bila cesta mokra in da je na avtomobilu za okoli 7.000 din škode. Kaže, da je do nesreče prišlo, ker hitrost vozila ni bila primerna za mokro cesto. dovinskega dogodka in ugotavlja, da mora imeti pomik v Posavju vseslovenski značaj. Predlagani sta dve lokaciji: Krško polje pri Drnovem in terasa nad Savo pri Mokricah — obe povezani z upori in obe ob prometni magistrali, da se bodo popotni lahko ustavili ob njih. Spomenik je lahko delo enega umetnika ali kolektivna kiparska stvaritev v organizaciji Forme vive. Osrednjo proslavo si odbor zamišlja prve dni v septembru prihodnje leto, prav tako v Posavju. Ib naj bi bila mogočna prireditev, na kateri bi se zbrali tisoči Slovencev in Hrvatov, da bi povezali niti davnih zgodovinskih dogodkov z bližnjo preteklostjo po&ajine, z uporom in žrtvami v narodnoosvobodilnem boju in pregnanstvu. J. TEPPEV Cvetoči novi del Sevnice: dobesedno in v prenesenem pomenu besede. Naše čestitke za občinski praznic 12. november!'Več o občini na 4. strani. JAVNA TRIBUNA V DIJAŠKEM DOMU Bodo še naleteli na gluha ušesa? Iskra se ni zanetila ognja, ni pa rečeno, da ga ne bo! Mladina v dijaškem domu ne potrebuje balzama, hoče korenite posege v reševanje težavnih vprašanj — Novo mesto potrebuje nov dijaški dom! 5. oktobra popoldne so se v Dijaškem domu Majde Šilc v Šmihelu pri Novem mestu zbrali gojenci doma, dijaki — vlakaiji, predstavniki dolenjskih občinskih skupščin in republike na javni tribuni. Sestali so se zaradi izredne stiske, saj v neprimernih zgradbah živi več kot 300 gojencev, poleg tega so nastale težave z neurejeno centralno kuijavo. Zelje, z^teve in prošnje so do zdaj v glavnem naletele na gluha ušesa, zato je mladinsko vodstvo ubralo takšno pot. Na petkovi tribuni so najprej go- vorili dijaki. Opisali so žalostno stanje, v katerem živijo, in zahtevali takojšnjo pomoč. Na najslabšem so gojenci v domovih na Kapitlju in na Grmu. Nimajo niti najosnovnejših pogojev za učenje, bivanje in razvedrilo, zato se ni čuditi, da bodo PREJPLiMI NA JESENICAH Kača na pošti Skrivala se je v novi telefonski centrali v zadnji številki lista smo poročali o otvoritvi nove pošte na Jesenicah na Dolenjskem. Dogodka so se razveselili najbolj na Eošti in v delovnih organizacijah, i imajo veliko telefonskih pogovorov širom po Jugoslaviji in so morali potrpežljivo ure in ure čakati na zvezo. Se v istem tednu je poskrbela za strah in presenečenje kača, ki £je monter Cerjak slučajno od-il v usmerniku. Zagledal jo je, ko je odprl omarico. Roka mu je samogibno zaloputnila vratca, Sonja Avguštinova, ki nado-me^a upravnika Škrleca, pa je kar otrpnila od strahu, ko je zvedela za novico. Nekateri pravijo, da je bil modras, drugi, daje bila belouška. Kdo ve, saj si vrat nihče ni upal več odpreti, da bi kačo natančneje spoznal. Naslednji dan je poštarico rešil iz zagate direktor Metala Milan Šepetave. Prišel je na kraj presenečenja z nekim fantom. Kačo sta previdno poškropila z Nuvanom za uničevanje mrčesa, pa bi jima skoraj ušla, ker je bil strup preblag. S kleščami sta ji končno le prišla do živega in jo odnesla iz centrale. Nekateri so pripovedovali, da je kača povzročala telefonske motnje, vendar to ni bilo res. V usmernik je prilezla po kablu. Zdaj bodo omarice v centrali previdno od- Eirali, čeravno ni nevarnosti, da i si Še kakšna kača poiskala v njih zimsko skrivališče. J. TEPPEV .J Le zakaj me obsojate kot kakega kriminalca ali uničevalca socialistične družbe? Nikogar nisem oropal, ubfl ali dragače oškodoval. Ne. rušim, temveč gradim. Ker gradim, opravljam koristno delo. Družbi in sebi. Z gradnjo rešujem sebi in družini pereč stanovanjski problem. Kaj bi bilo, če ne bi gradil in bi vloženi denar porabil za pijačo? Pijan bi se valjal po jarkih, razbijal po gostilnah, doma pa pretepal ženo in otroke. Tudi v službo bi hodU neredno in bi tako postal družbeno zlo. Če bi za ta denar samo ie-delf bi postal debel in obleke bi bile pretesne. Rešil bi našo tekstilno industrijo, sam pa bi imel težave s srcem, visokim krvnim pritiskom in razpadanjem jeter. Tako bi pogosto delal gnečo v ambulantah in obremenjeval preveč zaposlene zdravnike. Še najbolj veijetno bi si kupil avtomobfl. Z njim bi povečal prometno zmedo na naših cestah, ogrožal življenja, obremenjeval miličnike m sodnike za prekrške. in podobnih krajih, kjer se ukvaijajo s tem. Upam, da bodo poslej bolj umi in bo možno dobiti dokumenta-cgo, potrdila in odločbe prej kot v treh letih. Čmi graditelj Končno bi kaznovan sedel v zaporu in živel na plečih delovnih ljudi. Tega ne maram. Bolj ico razmišljam, vklim, da s črno gradnjo vse te težave odpadajo. Ves denar imam trdno naložen: ne v banki, lqer bi se bal devalvacije, 4i doma tatovom na očeh. Denar imam pod streho v zklu, strehi, instalacijah in podobnem. Bogato se obrestuje, kajti drugo leto bo prav gotovo vse dražje. Vesel sem, da sem s črno gradnjo razbremenil urbaniste in druge ljudi na občini Moja hiša je trikrat cenejša od drug^. Je to čmja magga? Ne. To je rezultat pridnih rok. Prav tako mi ne smete očitati, da sem gradbenikom odžrl kruh, kajti adbena podjetja se s ta-imi malenkostmi, kot je enostanovanjska hiša, nočejo ukvaijati. Ni vredno. Konec dober, vse dobro. V občinskih in dmgih statističnih poročilih bo ČRNO NA BELEM pisalo: zgradili smo toliko in toliko stanovanj, vendar pri tem ne bodo omenjali, ali so bfla črna ali bela. Prav tako ne bodo omenjali, kdo dela škodo naši skupnosti: tisti, ki ne dovolijo graditi, ker prepočasi izdajajo dovoljenja, ali tisti, ki jih mine potrpljenje, pa po nekaj letih čakanja začno graditi brez blagoslova odgovornih. Opazoval sem živali in ptice, 1^0 si gradgo gnezda. Ne plačujejo taks in drugih prispevkov ter ne prosijo dovoljenj v nedogled. Enostavno jih zgradijo tam, kjer mislijo, da jim je mesto. Njihova gnezda so trdna in služijo svojemu namenu. Najbrž so živali, pametne, čeprav jim nekateri očitajo, da delajo po instinktu ali nekem notranjem čutu. Pravijo, da je tudi človek pameten. Najbrž ni, ker mora dobiti potrdilo, da je tisto, kar namerava ustvariti in delati, prav in pametno. Vidite, jaz tega potrdila ni- ŽABARJEV LENART učni uspehi slabi, pozna pa se jim tudi na zdravju. V razpravi sta od povabljenih naj-tehtneje govorila podpredsednic ObS Novo mesto Avgust Avbar in Predsednik ObS Metlika Ivan Žele. odpredsednik je povedal, da v kopici težkih vprašanj s področja reševanja šolstva dijaški dom ni bil deležen prave pozornosti. Ničesar ni obljubil, predlagal pa je, naj dolenjske občine kupijo dijaškemu domu novo opremo, Ki stane nekaj več kot 600.000 din, novomeška občina bi prispevala 300.000 din. Ivan Žele se je čudil, da je mladina toliko časa zdržala v takšnih pogojih. Očital ji je, da je premalo odločna in borbena! Tudi sam je pripravljen pomagati, omenil je, da se vodilni ljudje dolenjskih občin lahko z enako zavzetostjo, kot rešujejo šolska vprašanja, lotijo tudi tega. Gosta iz Ljubljane in Kranja sta poveda^, da bodo o težavah dijaških domov v teh dneh razpravljali v najvišjih republiških telesih. Posvet je pokazal, da se je mladina z vso resnostjo zavzela za ureditev svojih težkih vprašanj. Pripravljena je tudi marsikaj razumeti in sama sodelovati, saj je veliko pomagala s prostovoljnim delom pri Šmihelu. Mladi so povedali: „Kar je v naši moči, smo naredili, če pa še kaj hočete od nas, povejte! “ s. DOKL |S|[i]{i]Ii][i]Ii][i](i]Ii][ MARKET na Kristanovi cesti ^; MARKET na Cesti herojev in ; DELIKATESA na Glavnem trgu 1 gBBBBlBBljHIllil 1 MNENJA GOSPa DAiRSTVElNIKOIV »Ko bi vsaj prej vedeli ...<( Sevnica: kako v podjetjih občutijo sušo Prekinitve v oskrbi z elektriko povzročajo" velike motnje tudi v sevniški konfekcijski industriji, v LISCI in JUTRANJKI. Tov. Žbogar, tehnični direktor konfekcije LISCA; „Omejitve pri preskrbi z električno energijo so pač nujnost, moti pa nas način večernih izklopov. Sami sprašujemo pri podjetju ELEKTRO Celje, kdaj bodo prekinili dobavo, vendar zvemo le za tisti dan, in še to pozno. Zikij se na primer ne bi dogovorili za nekajdnevni izklop, saj predstavlja izklop za eno uro mnogo večji izpad, kot si mislimo. Brez elektrike pri nas •ne moremo šivati, prav lahko pa bi nadoknadili dva ali tri dni takrat, ko bodo elektrarne dobile vodo.“ Tov. Dumbovič, tehnični direktor konfekcije JUTRANJKA: „V petek, ko le bila Sevnica v temi od 20. do 21. ure, smo tako kot v LISCI pustili delavke domov že ob 20. uri, saj jih ne moremo pustiti čakati v temi, storilnost po 2L uri — do konca popoldanske izmene - bi bila slaba. Izklopu se pač ne moremo izogniti, veijetno pa bi se dalo narediti tako, da bi bil v času, ko še lahko organiziramo malico in odmor delavk. Za izklop bi morali vedeti vsaj en dan poprej." O pomanjkanju električne energije smo govorili še s predstavnikom EUIKTRA Celja, ki je dejal, da ob 10. uri dopoldne še niso vedeli za izklop za naslednji dan in da jim to poročajo iz Celja oziroma Maribora. Tok prekinjajo izmenično po posavskih občinah, eni so na vrsti prej, drugi pozneje.. Al. ŽELEZNIK 1 obanske konference SZDL Brežice, Cmo-inelj, Kočevje, KrAko, Metlika, Novo mesto, Ribnica, Sevnica In Trebnje. ^^P^JATELJSKI SVET: Franc Beg. Viktor Dragoft, Inž. Janez OaCnlk, Janez Gartniir (predsednik sveta). Tone GoAnlk, Jože Jek«. Franc Lapajne. Lojzka Potrč, Slavko Smerdel. Franc StaJ-dohar In Ivan ŽlvJč. UREJUJE UREDNIŠKI ODBOR; Tone Goftnlk (glavni In od-Kovornl urednik). Ria Bnčer,' Slavko Doikl, Marjan LeRan. Jože 1’rlmc. Jože Spllchal. Jožica Teppey In Ivan Zoran.. Tehnični urednik: Marjan Mo9kon. IZHAJA vsak četrtek — Posamezna Atevllka 1 dinar — L,etna i^itročnlmi 49 dirv^rjev. polletna 24,50 dinarja, plačljiva vnaprej — Za Inozemstvo 100 dinarjev ali « amerlSklh dolarjev (ali ustrezna flruRa valuta v vrednosti 6 ZDA dolarjev, pri čemer Je že vštet lO-odst. popust, ki pa velja samo za tiste, ki plačujejo naročnino v devizah). Naft devizni račun: 521-620-1-32002-10-8-9. OGLASI: lom vlSine v enem stolpcu (45 mm oz. 10 cicero) 33 din, 1 cm na določeni strani 45 din, 1 cm na 1.. srednji in zadnji strani lista: 66 din. Vsak mali oglas do 10 besed 10 din. vsaka 'nadaljnja beseda l din. Za vse ostale oglase in oglase v barvi Vflja do preklica cenik ftt. 4 od a. I. 1971 — Za oglase odgovarja Mirko Vesel. TEKOCi RACUN pri podružnici SDK v Novem meotu 531-8-9 - NASLOV UREDNIŠTVA IN UPRAVE: 68001 Novo mesto, Glav-nt trg 3 — PoStni predal 33 — Telefon: (068) 21-227 — Nenaročenih t'okoplsov In fotografij ne vračamo — Tiska tiskarna »Ljudske pravice« v Ljubljani.