Priloga ,,Našemu Listu" št. 35. V Kamniku, 2. septembra 1905. lzhaja vsako soboto in je za naročnike ,,Našega Lista" v kamniškem okraju brezplačen. Kamničan Oglasi se racunajo tristopnapetit-vrstapo 10 v. za enkrat, za večkratno ob- javljenje po dogovoru. Poziv! f K odkritju spomenika najvecjega sloven-skega pesaika, našega Prešerna dospele bodo od vseh. strani naše širne domovine velike mno-žice ljadstva. Svoja odposlanstva odpošljejo ne le slovenski kraji, temvec tudi druga slovan-ska mesta. Že sedaj je naznanjenih mnogo Čehov, Hrvatov in Srbov in do slavnostneg-a dneva se jih gotovo oglasi še mnogo. 1 Čast našega mesta, kakor tudi vse kam-niške okolice zahteva, da tudi mi ne zaosta-nemo za drugimi kraji. Ravno Gorenjska je v prvi vrsti dolžna pocastiti velikega genija in z veliko udeležbo pokazati, da se zaveda in da ve ceniti največjega slovenskega pesnika, svo-jega rojaka. O kamniškem Malem gradu. (Napisano leta 1887.) (Konec.) Pred sila davnim časorn so živeli v Kamniku trije bratje trojčki. Vse mesto jih je ljubilo in skrbelo za nje, da so se izučili za duhovnike. Prišel je vesel eas, da bi morali prvič stopiti pred žrtvenik (oltar) in darovati pre-sveto daritev. Kainničani so sklenili navlaše za to sloves-nost sezidati tako cerkev, da bodo mogli vsi trije bratje h. krati peti novo mašo. Kmalu so nabrali toliko novcev, da se je začela cerkev zidati. Hitro je bila dovršena, a troški niso bili še popolnem pokriti. V tej stiski se zateko pobožni Kainnieanje k bogatej grofici Veroniki, ki je v onem gradu poleg cerkve stano-vala. Obče znana je bila njena prevzetnost in skopost, zato je doslej še nikoli niso prosili za kako pomoč. Ta zadrega prisili torej Kamničane, da se drznejo prestopiti prag mogočne grašeine in stopiti pred mlado gospo. Ve-ronika jih vzprejme z navadno mrzloto; slišavši pa njih ponižno prošnjo, zadere se na ves glas, rekoč: »Poberite se beračil Raje se pri tej prici izpremenim v kačo, kakor da bi dala samo jeden vinar za vaše prazno delo!" In pravično nebo je čulo grozno kletev mlade gospe. Komaj izreče te besede, spolni se jej želja. Pred pro-silei leži grda pošast pol žene pol kače. Grozno vpijoč in kolneč se vali iz grada. Pod neko skalo se zemlja odpre in jo požre. Predno pa izgine nesrečnica pod zemljo, udari s pestjo tako moeno po skali, da se pest vtisnej va-njo. ' Še danes se vidi jama, v katero se je Veronika po-greznila. Tik nje pa leži skala, kjer sta vtisnjeni pest in dlan. I Takoj se stemni nebo; strela udari v grad ter ga po-ruši. Samo štiri stene so ostale do danes kot spomenikj pravične kazni božje. ' Novomašniki so brali kmalu potem vkljub grofiči-nemu nasprotovanju prve sv. maše vsak v jeclnej kapelici. Zakleta Veronika leži še danes pod ,,raalim gradom' in čuva tri kadi zlatnikov onemu, ki jo reši. Nekdaj so se igrali otroci na zelenej grivi (trati)' blizu one cerkve. Kar prileze do njih ostudna pošast: ženska do pasu s kačjim repom. Vsi zbeže, samo nek sedemletni decek počaka. Njega poprosi zakleta deklica, naj jo udari trikrat s šibico. Pogumni deček jo res udari;| po drugem udarcu pa postane pošast tako ostudna, dal otrok preplašen zbeži. Veronika zavpije tako močno, da se hrib potrese, in tožeč, da ne bode še kmalu zclenela smreka, katera bo dala les onej zibelki, kjer bode spal. njen rešitelj, izgine pod zemljo. I Še danes pričakuje uboga zakleta deklica pod »malim gradom" rešitve. Pred kakimi dvesto leti je nek Nemec C. in kr. praharna v Kainniku ne upošteva i^i najmanj, da deluje vpopolnoma slovenskem okraju in po-stavlja se na ekstremno nemško stališče. Praharna potre-buje raznovrstnega lesa in drugili takih potrebščin, ki jih more dobivati le od slovenskik okolicanov, pri tem se ji pa niti ne poljubi razpisati take svoje ponudbe v obeh deželnih jezikih. Pretečeni teden je dala zopet nabiti na kamniški občinski deski tak razglas, seveda samo v nem-ščini. Ne poznamo tajnosti, ali je ta razglas le za kakega privilegiranca nabit aH ima kak drug namen, to pa vemo, da najdeš pri nas težko kmeta, ki bi le malo nemški raz-umel, toraj tudi ne razume nemškega razglasa. Povsod dmgod se vsaj vojaške oblasti nekoliko ozirajo na faktične jezikovne razmere in upoštevajo vecino prebivalstva, le naša c. in kr. praharna, ki je tudi del vojaške uprave, dela v tem oziru veliko izjemo, dasi bi bila tudi njena dolžnost ozirati se na prebivalstvo svojega okraja. Kdo je temu kriv, nam je popolnoma vseeno, pravicno pa to ni. Slo-venski govorečih uradnikov je v praharni dovolj, slovenska prestava bi toraj gotovo nic ne veljala, ce je mogoče šted-ljivost vzrok takemu postopanju. Ako že mora biti povsod nemščina, kjer je popolnoma odveč, dobro, imejte jo, zahtevamo pa, da se vsaj vojaška oblast ozira tudi neko-liko na nas Slovence, med kojimi dela ravno naša pra-harna ogromne dobičke. S takim postopanjem se le vtrjuje občno mnenje, da tudi e. in kr. praharna zastopa in neguje velenemško misel. Doražalske demoiistracije na dan ondotnega nem-škega izzivanja se vedno straše po našem okrajnem gla-varstvu. Še vedno se vrše poizvedbe in se šikanirajo ude-leženci domžalskih dogodkov. Pretečeni teden je bil pri našem okrajnem glavarstvu kaznovan g. P. Štefanovic, rodom Srb, z zaporom 4dni. Orožnik je izjavil pri obrav-navi, da ga je videl lueati kamenje proti vlaku. Zatožen-cevega zagovora pri obravnavi niti poslušati niso hoteli, še manj, da bi se nanj ozirali. Kar je sicer dmgod povsod dovoljeno in tudi postavno, to se pri nas enostavno pre-zira. Obravnavo je zopet vodil litijski okr. glavar g. Tekavčid. Mestna godba v Kainniku priredi v nedeljo dne 3. septembra 1905 koncert na vrtu hotela Fischer. Začetek ob 4. uri popoldne. Vstopnina 40 v. Šaljiva loterija. Ples. Korijandoli korzo. Cisti dobiček je namenjen za napravo nove drušvene obleke. Preplacila se hvaležno sprejemajo. Koncert se vrši ob vsakem vremenu. Cvetočo jablan je videti na vrtu vile g. Bernardove v Stranjah. V Domžalah so hoteli prirediti ondi na počitnicah bivajoči visokošolci predstavo »Rokovnjaeev" na korist Ciril-Metodovi družbi in v proslavo njene SOletnice. Žal, da je to preprecila nezgoda. Vsled neprevidnosti je padla svetilka, viseca nad zastorom na tla, se razbila in pro-vzrocila ogenj. Ta prizor je razburil mnogobrojno zbrano občinstvo. Vse je bežalo in tiščalo k izhodu, ki je bil za Martin, čuvši o velikem bogastvu Veronike, prišel iz daljnih krajev v Kamnik in začel zaklacl kopati na ,,malem gradu". Ali neka skala je siromaka tako po glavi udarila, cla je oslepel in kmalu potem umrl. P Pripoveduje se, da je pozneje Veronika prišla večkrat na dan. Po noči je ležala vrhu klanca pred kovačnico na stopnicah in se zagnala na vsakega pijanega človeka, ki kse je tod mimo plazil. Sedaj pa, ko so kianec prekopali In vse hiše na onej strani podrli, tako tudi kovačnico, in mesto lesenih stopnic lepšo pot na hrib naredili, ne pii- ,kaže se Veronika nič vec. r Bodi-si s to Veroniko kakor hoče, to je pa vender resnično, da se kamniški mestni grb, odkar ljudje pame-tijo, slika tako, da pod velikimi mestnimi vrati leži ženska podoba s kačjim repom. J. B. tak naval mnogo premajben, tako, da je ondi nastala ve-lika gnjeca. Sreca, da ni bila ograja posebno močno nare-jena in da je bilo mogoče odtrgati in polorniti deske ter je tako marsikdo po tem potu dospel na prosto. Ogenj so sieer diletantje sami kmalu pogasili, a na predstavo ni bilo več misliti, ker se ljudstvo ni raoglo pomiriti. Škoda je le neznatna in razun prestanega strahu ter neznatnih prask se nikomur nič žalega ni zgodilo. Predstava ,,Rokovnjačev" se bode vršila zaradi znane nezgode na praznik v petek dne 8. septembra na vrtu g. Potočnika. Vstopnina je za obiskovalce nedeljske predstave prosta, da bodo tako nekoliko odškodvani. Za-četek igre je ob 4. uri popolclne. Grasilno društvo v Koiiiencli je praznovalo v ne-deljo 27. t. m. desetletnico svojega obstanka. Popoldan od 2. do 3. ure je bil vsprcjem došlih gasilnih društev, med terui je bilo najbolje zastopano kamniško gasilno društvo, na kar se je vršilo pred Gasilnim domom defilirarrje. Na okrašenem vrtu g. Mejača se je vršila popoldanska veselica. pri kateri je svirala kamniška mestna godba. Za razno-vrstnost vsporeda je skrbel tudi nacelnik kamniških ga-silcev gosp. J. Fajdiga, ki je marsikak dobitek spečal po dražbi precej visoko. Kamniški Sokol je poletel pri tej priliki v prijazno vas Komenda, kjer ga je načelnik ko-mendskega gasilnega društva g. Andrej Mejač s toplimi besedami pozdravil. Komendsko gasilno društvo sme biti ponosno na tako lepo uspelo slavnost, za kar ima pac največjo zaslugo g. načelnik Mejac, ki je s to prireditvijo dokazal, da se da tudi na deželi prirediti lepe slovesnosti. Fes ovee raztrgal. Velik lovski pes je preskočil ograjo staje za ovce pos;.'stnika Repanšska na Podlomu v kamniškem okraju ter raztrgal devet ovae. Is vlaka je skocil v torek po noči pri Trbovljah delavec Rudolf Simončic iz Rov pri Radomlju in dobil na glavi in po životu hude poškodbe ter je malo upanja, da bi okreval. Prepeljali so ga v deželno bolnieo v Ljubljani. V mestno hranilmco v Kainniku je vložilo v meseeu avgustu 176 strank K 72.619"72, 113 vzdignilo K 26.312-65, 8 strankam se je izplačalo hipotečnib posojil K 11.900. Stanje Lranilnih vlog K 1,324.033-73, stanje hi-potečnih posojil K 971.552-41. Denarni promet K 311.730-37. KLiutioi ^c^ Ponudbe sprejema tiskarna v Kamniku. Stanje hranilnih vlog: nad l,gO@.QOQ K MESTNA HRANILNICA V KAMNIKU Rezerai zaklad: eiad IS.OCIO K sprejema hranilne vloge vsak delavnik od 9. do 12. ure dopoldne in jih obrestuje po 4°/0 ter pripisuje nevzdignjene obresti vsacega pol leta h kapitalu. — Rentni davek plačuje hranilnica iz svojega, ne da bi ga zaračunila vlagate]jem. Za varnost vlog jamči poleg lastnega rezervnega zakJada mestna občina Kamniška z vsem svojim premoženjem in z vso svojo davčno močjo. Da je varnost vlog popolna, svedoči zlasti to, da vlagajo v to hranilnico tudi sodišta denar maloletnili otrok 111 Varovancev. Dename v]oge sprejemajo se tudi po pošti in potom e. kr. poštae hranilniee. Posojila se dajejo na zemljišoa na 5 °/0 obresti in na amortizovanje v 36 letni ali krajši dobi, tako da poplača dolžnik posojilo 100 K v teku 36 let popolnoma, ako plačuje hranilnici vsakega pol leta z obrestmi vred 3 K. Posoja se tudi na menice in na vrednostne papirje. Izdajatelj in odgovomi urednik Hinko Sax. Lastnina ia tisk tiskarne A. Slatnar v Karuniku.