CELJSKI TEDNIK
GLASILO SOCIALiSTfClE ZVEZE BEL0VNE6A LJUDSTVA
CEUE, 20. MAJA 1966 — LETO XXI. — ŠT.  19 CENA 50    J™
Za Tvoj
rojstni dan
V mesecu mladosti, ko ob-
čani Celja, zlasti pa še mladi
na poseben način kažemo
ljubezen in zaupanje z boga-
to aktivnostjo, bi radi, da bi
začutil utrip tesne povezano-
sti celjske mladine na Tvojo
življenjsko pot in delo, ki ta-
ko simbolizira revolucionarno
pot vseh jugoslovanskih naro-
dov.   Dobro poznamo Tvojo
mladost, ko so te zaradi revo-
lucionarnosti, doslednosti in
pripadnosti delavskemu raz-
redu vsepovsod preganjali in.
zapirali, poznamo Tvoj veliki
delež, ki si ga imel pri ustvar-
janju enotne in močne KPJ
pred in med vojno, poznamo
Te kât komandanta naše
NOV. Po tem obdobju smo
začeli rasti in živeti mi mladi:
vsak dan smo čutili in čuti-
mo, da si nam s svojim delom
dajal jasno qrientacijo tudi
za naše delo. Velikokrat govo-
riš o mladini in vedno so Tvo-
je besede polne zaupanja v
mlade generacije. Povedati
Ti moramo, dragi tovariš Ti-
to, da dananšji mladi rod vi-
soko ceni revolucionarne po-
dvige prejšnjih generacij, da
ceni vrednote, ki jih je razvi-
lo delavsko gibanje pred voj-
no in vrednote, ki jih je razvi-
la NOB, da smo ogreti zcc
spremembe v gospodarskem
in družbenem življenju ven-
dar pa se pogostokrat naha-
jamo v raznolikih dilemah, ko
se srečujemo z deformacijami
v našem samoupravnem in
družbenem življenju, pogosto-
krat premalo pripravljeni In
povezani z izkušnjami, da bi
jih lahko učinkovito reševali.
Vemo, da nove družbene in
moralne vrednote ter norme
ne nastajajo s pridigami in
dekreti. Vemo, da ni dovolj
govoriti samo o pojavih, am-
pak je treba ugotoviti tuđi
njihove vzroke in iiajti učin-
kovitejše rešitve zanje, če se
v našem družb eno-ekonom-
skem sistemu porajajo defor-
macije kot npr. napačno vred-
notenje človeka, kar pomeni
v bistvu nespoštovanje člove-
kovega dela, vemo, da to ni
zato, ker imamo samouprav-
ljanje, ampak pogosto zavoljo
tega, ker sistema samouprav-
ljanja še nismo do kraja uve-
ljavili. V življenju srečujemo
ljudi, ki so v besedah za sa-
moupravljanje v praksi pa
delajo proti njemu. Opravka
imamo s posamezniki, ki se
ne izrekajo proti uveljavlja-
nju načela. delitve po delu,
dokler niso ogroženi njihovi
lastni interesi. Venomer ima-
jo na jeziku družbeno kritiko,
čeprav je sami niso vajeni in
je ne sprejemajo, vsaj prosto-
voljno ne. Govorijo, da je tre-
ba pritegovati množice delov-
nih ljudi v sistem samouprav-
ljanja, sami pa bi radi obdr-
žali socialistično misel v za-
kupu in presojo, kaj je prav
in kaj ne. Deklarirajo se za
družbeno odgovornost, a svo-
jih napak ne vidijo. Bodi pre-
pričan, tovariš Tito, da v na-
šem razvoju mladi ne vidimo
samo napake, vidimo in ob-
čutimo ogromne uspehe, ki
nam zagotavljajo boljše živ-
ljenje, a vendar nas napake
najbolj bolijo.
25. maja praznuješ svoj 74.
rojstni dan. Kaj Ti lahko mla-
di damo kot darilo za Tvoj
in naš velik praznik. Obljubo,
da nas napake posameznikov
ne bodo spravljale v pesimi-
zem in ustvarjale občutek ne-
zaupanja v nas, temveč da
bodo le kažipot, kjer je danes
eno samo izmed bojišč inlade
generacije in da nam bodo
Tvoje izkušnje in izkušnje
ZKJ pri tem v veliko oporo. -
Obljubo, da bomo na svojih
delovnih in učnih mestih do-
segali takšne rezultate, da bo-
mo usposobljeni nadaljevati
pota in uresničevati cilje, ki
so začrtani v Vstavi in Pro-
gramu ZKJ. Obljubo, da se
bomo ustvarjalno vključili v
realizacijo sklepov III. plenu-
ma CK ZKJ, da bomo v do-
mači občini prispevali k na-
prednim konceptom gospo-
darjenja in samoupravljanja.
Pred Tvojim praznikom se
mi mladi in ostali občani Ce-
lja pridružujemo vsem delov-
nim ljudem Jugoslavije, Ti za
Tvoj 74. rojstni dan iskreno
čestitamo in vzklikamo: }^še
tia mnoga leta, naš dragi to-
variš Titola
STANE SENICAR
VEÍ ODDIHA
Četudi je mnogim kolektivom tež-
ko, da bi skladno s priporočili začeli
skrajševati delovni čas, se vendar
povsod na to pripravljajo.  Najtežje
f)a je ravno tam, kjer so telesni de-
ovni. napori posebej veliki, ker je
pri takem delu бе vedno najbolj ob-
čutno pomanjkanje delovne sile.
V steklarni Boris Kidrič v Rogaški
Slatini so pred dnevi osvojili program
prehoda na skrajšan delovni čas.
Predvidevajo, da bodo že prihodnje
leto delovni čas nekoliko skrajšali,
medtem ko kažejo vsi izračuni, da
bodo mogli v začetku leta 1968 uvesti
••2-urni tednik, ne da bi oö tem trpeli
proizvodni načrti. ,
Steklarna ima vsekakor veliko de-
lovnih mest, ki terjajo veliko telesne-
ga napora, zato bo skrajšan delovni
čas znatno pripomogel k boljšemu po-
čutju delavcev.
SEJA OBČINSKE SKUPŠČINE CELJE
ŠE PROBLEMI BORCEV
za novega predsednika izvolili zdravka trogarja
Osrednja točka dnevnega reda je bila razprava o poročilu v zvezi s stanovanjзксУ pro-
blematiko borcev in vojaških vojnih invalidov. Gradivo je pripravil občinski odbor združe-
nja ZB NOV in prikazuje porabo finančnih sredstev za rešitev stanovanjskih zadev borcev
v zadnjih štirih letih. V uvodnih mislih je Jože Jost poudaril, da je največja težava z ne-
zaposlenimi in upokojenimi borci in invalidi, saj ne morejo računati na pomoč delovnih or-
ganizacij. Gre sicer za ljudi, za katere ne bi mogli reči, da nimajo stanovanj, vendar so nji-
hova stanovanja neustrezna in zato že več let čakajo na primernejša. Vsekakor bi bilo po-
trebno tudi priporočilo delovnim organizacijam, da bi se zavzele za učinkovitejše reševanje
teh problemov. Gotovo je enako težek problem v tem, da so borci prisiljeni pošiljati svoje
otroke, ki ne dobijo zaposlitve doma, v tujino k ljudem, ki so se v času narodno osvobodil-
ne borbe borili proti njim.
Na seji občinske skupščine so obravnavali tudi poročilo o delu občinskega sodišča v Celju
in o delu sodnikov za prekrške v preteklem letu. Prav tako so sprejeli več odlokov. M. S.
fNA TISOČE ROK JE S
PLOSKANJEM IN CVET-
JEM POZDRAVILO ŠTA-
FETO MLADIH DRAGEMU
MARŠALU. V CELJU JE
BIL OSREDNJI PROGRAM
V KAJUHOVI ULICI,
KJER JE ŠTAFETNO PA-
LICO PREDALA MARJANA
LIJBEJ, ZNANA CELJSKA
ŠPORTNICA STANETU
SENICARJU, PREDSEDNI-
KU KOMISIJE ZVEZE
MLADIH. POSNETEK PRI-
KAZUJE STANETA SENI-
CARJA, KO BERE PO-
ZDRAVE PREDSEDNIKU
TITU.      (Foto: J. Sever)
Ob koncu prejšnjega ted-
na se je mudil pri nas prof.
dr. Emil Dusiska, direktor
instituta za teorijo in prak-
so časnikarskega dela s
Kari Marxove univerze v
Leipzigu.
Gost iz Vzhodne Nemčije
je bil na obisku pri novi-
narski katedri Visoke šole
za politične vede v Ljublja-
ni, hkrati pa je obiskal ne-
kaj uredništev in okoliških
krajev. V Celju se je zadr-
žal dalje časa v uredništvu
našega lista v tovariškem
razgovoru o vprašanjih ti-
ska, ogledal si je muzej
NOB, gledališče in še dru-
ge zanimivosti v Celju.
Mimo Celja je prof. Du-
siska obiskal tudi Velenje,
ki mu ga je razkazal direk-
tor gimnazije prof. Bojan
Glavač.
Na sliki vidimo gosta v
družbi s predsednikom Ob-
činskega sindikalnega sve-
ta Bernardom Strmčni-
kom, ko si s celjskega Stare-
ga gradu ogledujeta pano-
ramo Celja.
Po poteh partizanske
Menine
Jutri se bo začel dvodnevni
pohod mladine iz delovnih or-
ganizacij, celjskih 8геап11]г
šol in pripadnikov JLA in dni-
gih organizacij po poteh par-
tizanske Menine. Udeleženci
bodo do Bočne potovali z av-
tobusi, tu pa jim bodo prire-
dili tamkajšnji prebivalci
sprejem s kulturnim progra-
mom.
Pohoda se bodo udeležili
tudi nekdanji borci in aktivi-
sti tega področja, ki bodo
udeležencem posredovali svoje
dogodke iz naše preteklosti.
Pohod v počastitev meseca
mladosti je priredila mladin-
ska turistična agencija PO^
POTNIK.
VREME
QD 20. DO 29, MAJA
Prevladovalo   bo   lepo   vreme,
vendar  včasih  krajevne nevihte,
zlasti okrog 27. maja.
REVIJA
v GORNJEM GRADU
Že od leta 1958 prirejajo v
mozirski občini občinsko re-
vijo mladinskih pevskih zbo-
rov. Letošnja revija, ki jo or-
ganizira občinski svet zveze
kulturno-prosvetnih organiza-
cij v Mozirju, bo v nedeljo,
22. maja popoldne v Gornjem
gradu. Nastopilo bo 10 mla-
dinskih pevskih zborov in har-
monikarski zbor iz Ljubnega
ob Savinji.
Pevska dejavnost se je med
šolsko mladino v občini v zad-
njih nekaj letih zelo razmah-
nila. Pevski zbori obstajajo
skoraj na vseh šolah v občini.
Za letošnjo revijo je značilno
to, da bo po udeležbi najšte-
vilnejša od vseh dosedanjih.
Na dosedanjih občinskih pev-
skih revijah je namreč sode-
lovalo od 3 do 5 mladinskih
pevskih zborov.
Nastopajoče mladinslce pev-
ske zbore bo ocenjevala po-
sebna strokovna komisija. Tri-
je najbolje uvrščeni mladin-
ski pevski zbori bodo nagra-
jeni. Za nagrade so del sred-
stev prispevale tudi nekatere
delovne organizacije v občini.
•er
FRANC OSET
Pred mano je razgrnil debelo
mapo, v kateri je hranil razne
dopise, časopisne izrezke, beležke
del njegovega življenja.
Okoli mene, na zidu je viselo
nešteto priznanj, diplom, odliko-
vanj in na eni strani sobe —
dve spomenici. Na nasprotnem zi-
du pa fotografije pokojnih revo-
lucionarjev in živečih borcev, od
Slandra do Stanteja . . .
Med razobešenimj priznanji so
tudi tista, ki govore o njegovem
dvainštiridesetletnem pevskem
udcjstvovanju.
Ob prihodu je dolgo potežkoval
mojo roko v svoji, se z zdravim
očesom zavrtal vame in vprašal:
»Si od naših? Komunist?«
FRANC OSET želi vedeti, s kom
se pogovarja. Že nekaj let za tem,
ko je bil 1893. leta rojen na Koš-
nici, ko je začel kot fante služiti
kruh, ko je pasel kmetom krave,
ko je zatem delal pri VVestnu v
kovačnici, v nemških rudnikih,
ko je bil hotelski sluga ali dela-
vec v municijski tovarni in kcmo-
laborant po raznih »fabrikah« ali
bil prezposeln, to je bil pogosto
in dolgo — je želel vedeti, s kom
se druži in o čem se pogovarja.
Kajti že pred prvo vojno je bil
v Grazu zaprt kot srbofil. Po voj-
ni je bil prvič organiziran, pre-
dan delavski revoluciji in borbi,
ki jo je ta zahtevala. Bil je med
udeleženci dunajske revolucije, in
ko se je čez nekaj časa vrnil na-
zaj v Celje, je m^d bornim imet-
jem prinesel tudi — zastavo.'Rde-
čo zastavo, ki so jo čez čas delav-
ci nosiH po mestu in ki jo je Re-
bernik obesil pred železniško po-
stajo . . .
»Razumeš, tolkel sem se celo
življenje, bil idealist. Večkrat la-
čen kot sit, odnehal nisem. Imel
sem pa tudi srečo. Pasjo srečo.
Že enainštiridesetega so me obso-
dili na smrt. Pa sem se zmazal.«
V prvi vojni je bil ranjen,
enajst ran v glavo. Tam je pustil
oko in bolečino, ki ga še danes
počasi razžira. Šestintridesetega
so ga spravili v Stari pisker, sku-
paj s Slandrom, Ubojčičem, Bor-
šnerjem . . . Ko je kazen odsedel,
se je znova zagrizel. Delal je na
Koroškem vodovode, od tam pri-
haja vest o shodu, ki je globoko
odjeknil po deželi. Znova se je
zatekel v tujino, se vrnil in zopet
bežal . . .
»Veš, takrat smo, čeprav raz-
drobljeni v trojke, bili hudičevo
organizirani. Bežali smo vsak na
svojo stran in se znova na istçm
mestu dobili, pa nadaljevali. Bilo
nas je mnogo, od katerih je le
malo živih. Od tistih, ki smo bili
takrat v Starem piskru, so razen
mene še živi le Boršner in Uboj-
čič ... « •
Listava po orumeneli mapi, gle-
dava, Franc s težavo poskuša re-
konstruirati takratne dogodke,
imena udeležencev in čas. Zre v
sliko pevcev »Svobodašev, v list-
ke, ki so bili mnogo pozneje iztr-
gani iz beležnice . . .
»Tepel sem se. Bal za druge in
jim pomagal. Nase sem pozabljal.
Danes pa moram zase urediti še
neke stvari, priznanja, pomisli —
nikamor ne pridem, kajti od ta-
krat je že mnogo desetletij. Veš,
kaj me moti? Paragrafi. Pravijo
priznana delovna doba. Veš koli-
kokrat sem bil brezposeln? Ne
zato, ker ne bi hotel delati; ne,
zato, ker sem širil rdečo misel-
nost, danes pa tiste dobe ne mo-
rem uveljaviti, ker nisem bil za-
radi te miselnosti nikjer dobro-
došel . . . Prekleti paragrafi ... Ni
mi za denar, ne, borim se za pri-
znanje ... «
To malo stanovanje na Dečkovi
cesti v Celju, kjer velika stavba
nosi številko 5 — se je spreme-
nilo v majhen muzej naše revolu-
cije, njegovih spominov in njego-
vih let.
»Bodi trden«, mi je dejal ob od-
hodu. »Poglej: včeraj sem cel dan
porabil zato, da bi onemogočil de-
lovanje neke hitlerjevske priskled-
nice, ki se je uspela vriniti v od-
bor društva upokojencev. Jok ba-
ba, ti nam ne boš komandirala.
Pa, četudi je dvajset let že od te-
ga, še vedno te poznamo. Razu-
meš? Vsepovsod se ti hudiči pri-
štulijo, človek mora biti previ-
den ... «
Nani
PISMA
NEUPRAVIČENO
NEZAUPANJE
KAM S STEKLENICAMI?
Pred kratkim ste v tej rubriki
pisali med drugim tudi o tem,
kako nekateri brezvestni stano-
valci celjskoga mesta mečejo v
posode za smeti tudi steklo, stek-
lenice in razbiti porcelan. S tem
baje povzročajo okvare na avto-
mobilu, ki prevaža smeti in tako
povzročajo nepotrebno škodo.
Ne bi razpravljali o tem, kako
poredko se pred stanovanjskimi
bloki avtomobil za prevažanje
smeti sploh pojavlja — saj so
včasih posode popolnoma polne
in stanovalci smeti sploh nimajo
kam odlagati. Zanima me samo,
kam naj zmečejo odvečne stekle-
nice in razbiti porcelan, če ga v
Savinjo ni dovoljeno vreči, če na
primer nimajo časa, da bi vse to
naložili na voziček in ga odpelja-
li k Di nosu in če jih imajo že
polne shrambe? Morda bi tudi o
tem kdaj kdo kaj povedal?
A. B.
V sredo, 27. aprila, sem bil
med dvanajsto in trinajsto uro
v samopostrežni trgovini Rio na- j
sproti restavracije Koper v Celju f
in kupil tri zavitke bonbonov po ^
ceni 90 dinarjev za zavitek. Ko i
pa sem blagajničarki izročil iz-
brano blago in 500 dinarski ban-
kovec, mi je za račun 270 dinar-
jev vrnila samo 30 dinarjev. Opo-
zoril sem jo, da sem ji izročil 500
dinarjev in da mi je torej vrnila
premajhno vsoto, toda odgovori-
la mi je, da sem ji dal samo 300
din. Vztrajal sem, zato mi je
hladno dejala: »Danes vam ne
morem dati denarja. Pridite jut-
ri. Če bom imela v blagajni kak-
šen višek, ga boste dobili«. Po
teh besedah sem nejevoljno od-
šel iz trgovine z drago plačanimi
bonboni.
Doma sem v Rečici pri La-
škem, če bi hotel naslednji dan
v Celje pogledat, če ima blagaj-
ničarka višek, bi moral plačati
za vožnjo v obe smeri 400 dinar-
jev. Zamudil pa bi prav gotovo
skoraj celo dopoldne.
Dve sto dinarjev ni velik de-
nar, več pa je vredno to, da ljud-
je zavoljo takega načina izgublja-
jo zaupanje v trgovino. Prepri-
čan sem, da bi v trgovini ravnali
z menoj kot z nepoštenim člove-
kom, če bi si kaj prilastil in to
bi bilo seveda prav. Zato pa za-
htevam od podjetja, da mojo za-
devo uredi tako, da mi ne bo tre-
ba hoditi v Celje po 200 dinarjev.
Uslužbenka pa se naj zaveda, da
je tudi kmečki človek enak vsem
ostalim in zato naj tudi z njim
postopa tako kot z mestnim pre-
bivalcem.
Viktor Jer am,
Rečica 115.
Laško
illlllllllllllMI
KOLIKO PROSTORA JE V
AVTOBUSU?
Na relaciji Šmarje pri Jelšah
— Celje vozi avtobus IZLETNIK
CELJE z odhodom iz Šmarja ob
5.10. Vsako jutro je tako natr-
pan, da imajo potniki občutek,
da se bodo zadušili. V avtobusu
je prostora za 61 ljudi — skupaj
s sirojišči. Nagnete se jih pa tu-
di 90 ali pa še več. Vprašamo se,
je preobremenitev ali je ni? Za-
kaj je v avtobusu določeaio šte-
vilo sedežev in stojišč registrira-
no samo formalno? Ali je v ta-
kem slučaju kdo odgovoren za
varnost potnikov v avtobusu? Ali
je kdo, ki vrši nadzor (v takih
slučajih — kje so varnostni orga-
ni) nad varnostjo cestnega pro-
meta? Kaj, če bi s« avtobus pre-
vrnil ali zaletel zaradi 'takšne pre-
obremenitve, kdo bi bil žrtev in
kdo bi prevzel odgovornost? Na
to očitno nihče ne misli.
Stanko Mestinšek,
Zadrâe 6, Šmarje
ZA LEPŠI VIDEZ MESTA
Čudim se, da v Celju nihče ne
vidi neurejenega začetka Ipavče-
ve ulice. Na Šlandrovem trgu
imamo enega najlepših spomeni-
kov, ki ga upravičeno s ponosom
razkazujemo vsakomur, ki pride
v Celje. Njegova neposredna oko-
lica je lepo urejena; tu je park,
cvetlični nasadi, lepa zgradba gle-
dališča itd. Hiše na šlandrovem
trgu štev. 1 bivši dvorec — in
še bolj začetek Ipavčeve ulice pa
to prijetno podobo zelo kazi. Na
prostoru ob tej hiši se namreč
bohoti plevel, nesnaga, smeti,
včasih so tu tudi fekalije. Vse
to prav do skladišča Remonta;
kjer so kupi peska.
Ali ne bi bilo mogoče z malo
dobre volje prostor očistiti in za-
saditi nekaj grmičja in dreves?
Z. B.
MALO GLEDALCEV
Pred dnevi je na Polzeli gosto-
valo Prosvetno društvo, »FRANC
KOTAR« iz Tazina s komedijo v
štirih dejanjih »Beneški trojčki«.
Bil je prijeten večer in s prc-
pričanfem, da bo dvorana že ver-
jetno do zadnjega kotička zase-
dena, sva s prijateljico vstopila.
A na najino začudenje, bili sva
— četrta. Ljudje so počasi priha-
jali in nazadnje, bilo'-nas je bore
malo.
Bilo mi je tesno pri srcu zara-
di njih,.ker so prišli od daleč, s
kvalitetno naštudirano komedijo, .
pa jih je Polzela v tako majh-
nem številu pozdravila.
Izvedba komedije same je bi-
la odlična. Le kdo bi mogel poza-
biti Ivana Ručigoja, katerega bi
mirne vesti lahko imenovali člo-
vek s tremi obrazi. Prisrčno je
znal razveseliti občinstvo tudi
Tone Volčini, toda kaj bi našte-
vala. Vsi si zaslužijo pohvalo.
Vsekakor, kdor je zamudil kome-
dijo, mu je lahko zelo žal. Pro-
svetnemu društvu iz Tazina velja
vse priznanje. Upam, da še kdaj
pridete — a ne v prazno dvora-
.no.
Atelšek Jožica,
Dom oskrbovancev 18
Polzela
Kurirčkova pošta in štafeta mladosti v Laškem in Šmarju
Povsod prisrčen spojem
Kurirčkova pošta, ki so jo letos
prevzeli učenci osnovnih šol občine
Laško na mestu, kjer je nekoç stal
mlin, v katerem je zaradi, izdajstva
našlo smrt pet borcev I. celjske
čete, je od tu dalje krenila po poti
I. celjsike čete, nad Oleščami pa
prešla v območje, kjer se je v letu
1944 zaidrževala XIV. divizija. Po po-
ti XIV. divizije so nosilci kurirčko-
ve pošte kreniU iz Olešč v Velike
Grahovše, nato pa preko Vrha in
Laziš v Rimske Toplice kjer so ku-
rirčkovi pošti priredili sprejem
združen s kulturnim programom.
Po kratkem postanku je kurirčko-
va pošta od /tu dalje krenila preko
Kojzice, kjer j-e bil v letu 1941 ustav-
ni zbor pokrajinisikega odbora OF,
v Sedraž in Brezno, kjer so jo na
meji občine Prevzeli pionirji obči-
ne Hrastnik.
ot Ko'-feci letos v šmarski občini raz-
pravljali o sprejemu Kurirčkove;
pošte, so ugotovili, da glavna pošta
ne bo zajela vseh šol n pionirskdh
odredov. Zato so se odločili še za
/ dve lokalni, da bi tako izpolnili
praznino v ostalih, odročnih krajih
iii tako vključil v akcijo vse pioniir-
ske odrede. Glavna Kurirčkova po-
šta je krenila od Pečice čez Sladko
goro skozi, Lemberg, Kostrivndco,
Rogaško Slatino, Sodno vas. Prista-
vo, Kristan vrh, Šmarje in Šentvid
na Ponikvo, lokalni pa od Zagorja
čez Lesično in iz Dobovca čez Do-
načko goro, Stojno selo, Rogatec,
Rogaško Slatino do Šmarja. Čeprav
ju je motil dež, so pionirji zvesto,
čeprav mokri do kože, nosili torbi-
ce s partizanskimi dnevniki, čestit-s
kami in posvetih maršadu Titu. Ho-j
diili so po poteh, po katerih so pred
20 leti •'in dalje med vso narodno;
osvobodilno borbo hodili neustraš-
ni Jcurirji z zelo zaupnimi poročili,
šolska vostva so skupaj z zd^nže-
ojem borcev priredila velika zboro-
vanja, na katerih so množicam go-
vorili stari borci. V Rogaški Slatini
je govorili narodni heroj Luka, v
Šmarju pa je piomirje sprejel in se
jim zahvalil za požrtvovalnost pred-
sednik občinskega Združenja bor-
cev tovariš Anderluh. Pošta je v
Šmarju prenočila, od tam pa je na-
slednji dan nadaljevala pot proti
Šentvidu kjer je bili prav tako mi-
ting. Podobno je bilo tudi v vseh
drugih krajih, kjer so nosilce Ku-
rirčkove pošte pozdravili zlasti pi-
onirji in njihovi učitelji.
Občinska zveza prijateljev mla-
dine in pionirska komisija izrekata
vse priznanje za vestno in varno
prenašanje torbic vsem pionirjem,
prav tako pa tudi vsem onim, ki
so kakorkoli sodelovali pri spreje-
mih in drugih prireditvah. Občin-
skima organzaoijama Slovenske Bi-
strice in Šentjurja pa se zahvaljuje-
jo za točnost predaje in upajo, da
bodo tudi v prihodnje tesno sodelo-
vali pri varstvu in vzgoji oirok.
Nič manj pomemben pa ni bil
sprejem republiške štafete, ki je
prispela v Radeče v nedeljo nekaj
po 18. uri; sprejem* štafete je bil
pred spomenikom, kjer se je zbralo
več sto občanov ki množica šolske
mladine. Kulturni program, ki ga
ije izvedla tamkajšnja mladina in
DPD Svoboda, je izpričal vso ¡Ijube-
zen, ki jo goji naša mladina do svo-
jega wditelja tovariša TITA.
Od tu dalje je krenila štafeta v
Rimske Toplice kjer ji je bil ob
prisotnosti številnih občanov, šol-
ske miladine in pacientov Vojnega
zdravilišča prirejen ponovno veliča-
sten sprejem. Štafeta je nato krenir
ia v Vojno zdravilišče, kjer je pre-
njočila, nalsednji dan pa zgodaj
zjutraj krenila naprej in še pred
sedmo uro prispela v Laško.
Hkrati z republiško štafeto je pri-
spela iz Planine preko Jurkloštra
in Vrha tudi zvezna Štafeta ki jo je
sprejeila množica občanov, članov
delovnih organizacij, šolske mladi-
ne in društev. Po kulturnem mitin-
gu, ki ga je v ta namen priredila
Jaška mladina, sta štafeti krenili
proti Celju, kjer ju je v Tremerju
prevzela mladina celjske občine.
V krajevnih središčih, kjer je bil
prirejen sprejem zvezni kot repub-
liški štafeti, je bil hkrati sprejem
tudi 31 lokalnih štafet, ki so prispe-
le iz posameznih delovnih organiza-
cij, šolskih društev in družbeno po-
litičnih organizacij, le te pa so se
potem priključile republiški in zvez-
ni štafeti. T. K.
TITOVA ŠTAFETA SE JE SPREMENILA V MANIFESTACIJO j
...............мишшж.УШЈ>шм^..................   _.....^
TISOČE MLADIH IZ VSEH REPUBLIK SE JE LETOS UDELE-
ŽILO MANIFESTACIJ OB PRENOSU POZDRAVOV PREDSEDNIKU
TITU. TUDI MLADINA S PODROČJA NEKDANJEGA CELJSKEGA
OKRAJA JE NEKAJ DNI NOSILA ŠTAFETNO PALICO VEČ STO
KILOMETROV DALEČ.
KOLONE AVTOMOBILOV, OKIČENE S CVETJEM JE OB PLO-
SKANJU TISOČERIH ROK SPREMLJALO POT OD VASI DO VASI,
OD MESTA DO MESTA. PALICO SO SI PREDAJALA DEKLETA, IZ
NJIHOVIH ROK SO JO SPREJEMALI FANTJE, DIJAKI, VAJENCI,
ŠPORTNIKI, MLADI VSEH POKLICEV IN STAROSTI. MLADI OD
ŠOŠTANJA DO BREŽIC, OD PODSREDE DO KONJIC, OD CELJA
DO ŠMARJA SO HITELI S POZDRAVI.
V CELJU SO DELAVKE TOVARNE PERILA TOPER — PONES-
LE ŠTAFETNO PALICO TUDI SKOZI NOV PROIZVODNI OBRAT,
ODKODER SO JO NATO PONESLE NA TEHARSKO CESTO, NA-
PREJ PROTI ŠTORAM IN ŠENTJURJU. POSNETEK PRIKAZUJE
MARJANO LUBEJ, KO V SPREMSTVU PRIPADNIKOV JA IN
UČENCEV CELJSKIH ŠOL NOSI ŠTAFETNO PALICO PO KAJUHO-
VI ULICI PROTI ŠLAND|10VEM TRGU. (FOTO: J. SEVER)
Obisk iz Beograda
Pred dnevi so šolski center za
blagovni promet v Celju obiskali
predstavniki trgovskega šolskega
centra in Zavoda za šolstvo Srbije
iz Beograda ter se zanimali za delo
celjske utanove za izobraževanje de-
lavcev v trgovini. Gostje so bili nad
delom celjskega centra prijetno pre-
senečeni. Zato niso štedili z priz-
jianji in pohvalami. Eno takih so
zapisali tudi v šolsko spominsko
knjigo, kjer so med drugim ugoto-
vili, da so spoznali organizacijo dela
ter se prepričali, da je delo resno
in poglobljeno. Zato so tudi na tem
mestu predlagali, da naj bi to sre-
čanje dalo pobudo za ponovno iz-
menjavo delovnih izkušenj. In kot
so rekli, bi naj bilo tudi to pri celj-
skem centru za blagovni promet.
po svetu • po svetu • po svetu • po svetu ® po svetu • po sve7
Spet je svet nekoliko bolj zvihar-
jen in še v prihodnjih dneh ne mo-
remo pričakovati pomirjenja. Če-
tudi je v Vietnamu kazalo, da so
budisti popustili in da se je celo
general Ky spoprijateljil z usodo,
je pred dnevi v Da Nangu (središču
budističnega upora) zagrmelo. Na-
pad so začele saigonske čete, ki so
oblegale Da Nang, a zatem so se
jim priključili še ameriški mornar-
ji z desantom. Nekaj časa so bili
uporniki paralizirani, a so si znova
pridobili oblast nad položajem. Si-
le so zelo neenake in uporniki nima-
jo dosti upanja, četudi je na nji-
hovi strani ljudstvo. Ogromna pod-
pora so jim tudi upori in protesti
v drugih mestih, ki zahtevajo umik
ameriških sil iz Vietnama.
Sukamo   in malezijski premier
Tunku Abdul Rahman se bosta ver-
jetno sporazumela in dogovorila o
medsobojnem nùru. Vse kaze, da se
v teh časih zelo približuje uresniče-
nje dolgoletnega načrta o ustanovit-
vi Mafilinde — združene Malezije,
Filipinov in Indonezije. Pred kakš-
nimi desetimi leti je načrt zajemal
tudi LR Kitajsko a po zdajšnjih ne-
sporazumih je očitno, da so se dru-
gi partnerji dogovorov podvizali, da
izvedejo združitev kot delen proti-
utež kitajski svojevoljnosti.
Dominikanska republika je tik
pred volitvami, ki bi naj odločile
med tremi vodilnimi kandidati Ba-
laguerom, Bonellyjem in Boschom,
ki vsi trije v svojih programih ter-
jajo umik ameriških okupacijskih
enot, a Bosch vztraja celo pri od-
škodnini milijarde dolarjev zaradi
pustošenja in človeških žrtev, ki so
jih povzročile ameriške čete. Volitve
je pripravila začasna vlada Garcie
Godoa, a pomiritev je odvisna samo
od tega, če jih bodo ZDA priznale
in upoštevale. Doslej so v Domini-
kani že nekajkrat uredili položaj,
a ZDA so vedno znova našle kakšen
razlog, da so zadržale v deželi svoje
sile ali celo poslale pomoč.
Francija, ki je izstopila iz NATO,
je s svojim dejanjem pokazala zobe
ZDA, ki so takrat zasumile, da bi
znalo to dejanje sprožiti val naspro-
tij v NATO, toda nikakor niso mog-
li predvidevati, da bo njihova naj-
bolj zvesta zaveznica Velika Britani-
ja tista, ki 'jim bo prva zasadila nož
v hrbet. Velika Britanija sicer ni iz-
stopila, pač pa je britanski minister
za razarožtev lord Chalfont v Parizu
izjavil, da NATO ne bi smel hiti
oborožena blokada proti vzhodu,
temveč bolj sredstvo za pogajanja
in dogovore z vzhodom.
Doslej so se indijsko-paktitaiiski
odnosi razmeroma mirno razvoz-
Ijavali, a zdaj je Pakistan poslal dve
protestni noti indijski vladi, v ka-
terih protestira proti indijskemu
streljanju čez črto premirja in proti
govoru indijske predsednice v
Aurangabadu. Upajmo, da bo ostalo
samo pri protestnih notah in ne bo
prišlo do ponovnega spopada.
OBČINSKI ZBOR SKUPŠČINE OBČINE CELJE, po določilih 1.
odstavka 22. člena zakona o volitvah odbornikov občinskih in
okrajnih skupščin (Uradni list SRS, št. 11-92 63)
RAZPISUJE
nadomestne volitve v občinski zbor Skupščine občine Celje 29. vo-
lilne enote, ki obsega štore levi breg in štore desni breg, ker je v
tej volilni enoti prenehal mandat odborniku Jožetu Gajšku.
Volitve bodo v nedeljo, dne 19. junija 1966.
Predsednik
občinskega zbora
Pelko Cveto 1. r.
Gradnja samskega doma
NA ZGORNJI HUDINJI
Na eni izmed sej je občinska skupščina
Celje v letu 1964 poslušala poroćilo občinske-
ga sindikalnega sveta o problemu sezonske
delovne sile v Celju s posebnim ozirom na
delavce — samce. Ob tej priliki je skupščina
sprejela priporočilo, ki je bilo posredovano
vsem delovnim organizacijam in ki priporo-
ča, naj delovne organizacije posvetijo poseb-
no skrb tem delavcem in sicer na ta način,
da jim omogočijo normalne stanovanjske po-
goje z gradnjo stanovanjskih domov, pri če-
mer pa naj bi jim nudile pomoč tudi druž-
beno-politične organizacije terena z vključe-
vanjem teh delavcev v družbeno-politično in
kulturno življenje stanovanjske soseske.
Rezultat teh prizadevanj občinskega sindi-
kalnega sveta In občinske skupščine je tudi
sklep delavskega sveta gradbenega podjetja
»Gradiš«, ki se je odločil graditi za svoje
delavce samski dom.
To podjetje je zaprosilo pri pristojni uprav-
ni službi za lokacijo, ki jo je po predhodni
obravnavi na urbanistični komisiji in v so-
glasju z republiškim urbanističnim inšpek-
torjem tudi dobilo in sicer na Zgornji Hu-
dinji, v bodočem centru te stanovanjske so-
seske. Lokacijska odločba ie bila izdana dne
9. 6. 1965, gradbeno dovoljenje pa 13. 12. 1965.
Ta lokacija je v skladu s predlogom ure-
ditvenega načrta stanovanjske soseske Hu-
dinja, ki je bil v 3-mesečni razgrnitvi pri
krajevni skupnosti Gaberje—Hudinja in ki na
tem mestu predvideva gradnjo stanovanjske-
ga objekta.
Ko so pričeli z gradnjo samskega doma,
pa so nekateri prebivalci s tega področja,
predvsem investitorji novih gradenj, začeli
protestirati in na njihovo pobudo je bil skli-
can tudi izredni sestanek podružnične orga-
nizacije SZDL. Na tem sestanku so prisotni
sprejeli sklep, da pri pristojnih organih za-
htevajo ustavitev te gradnje in naj celoten
problem posebna delegacija posreduje občin-
ski skupščini.
Dne 27. 4. 1966 je bila seja občinske skup-
ščine, na kateri so bili navzoči predstavniki
občanov z Zgornje Hudinje in na kateri so
ti podali svoje stališče do gradnje samskega
doma na Zg« Hudinji. Skupščini je bilo na
tej seji tudi posredovano stališče urbanistič-
ne komisije in je na podlagi razprave z ap-
lavzom osvojila predlog nekaterih odborni-
kov, naj se z gradnjo samskega doma na Zg.
Hudinji nadaljuje in naj se ovržejo razlogi,
ki govore proti lokaciji.
Kljub temu stališču skupščine pa se je
akcija proti gradnji samskega doma nadalje-
vala in je odklonilno stališče do te gradnje
zavzel tudi krajevni odbor SZDL, s tega terena,
kakor tudi krajevna skupnost. Zaradi tega je
bila lokacija tega samskega doma ponovno
obravnavana na urbanistični komisiji in na
svetu za urbanizem, gradbene, komunalne in
stanovanjske zadeve na seji dne 27. 5. 1966.
Svet je podrob^io proučil vse proDieme
»protestirajočih« in sicer, da v razgrnjenem
predlogu ureditvenega načrta stanovanjske
soseske Hudinja ni bilo navedeno, da bi stal
na tem mestu samski dom, da pri odločitvi
o lokaciji ni sodeloval sociolog, pedagag, da
lokacija iz prometnih, kulturnih, preskrbo-
valnih in drugih aspektov, kakor tudi bližina
šole, .ni primerna, da ta dom ne spada v o-
kolje individualne stanovanjske gradnje itd.
Svet je po daljši in temeljiti razpravi, po-
tem, ko mu je bilo posredovano strokovno
mnenje profesor Lešnika, ki je sicer odkloni-
lno do te gradnje, in potem, ko je prisotna
socialna delavka tov. Stojanovičeva podala
temu nasprotno mnenje, saj se je zavzela
za gradnjo samskega doma na tej lokaciji
pod pogoji, da bo delovna organizacija, ki
bo upravljala s tem domom, oskrbela delav-
ce s prehrano, pranjem, klubskimi prostori
in vodila ustrezni režim, sprejel naslednje za-
ključke in stališča:
1. V predlogu ureditvenega načrta stano-
vanj^e soseske Hudinja, ki je bil v 3-meseč-
ni razgrnitvi, dejansko ni bilo navedeno, da
gre na predmetni lokaciji za samski dom,
temveč je bilo samo napisano, da bo tu stal
stanovanjski blok. To ni v nasprotju s prak-
so v urbanističnem načrtovanju in v tem po-
gledu ni nobenega odstopa, saj gre za stano-
vanjski objekt.
2. Pri zadnji lokaciji za ta samski dom ni
sodeloval niti pedagog, niti psiholog. Sode-
lovanje teh strokovnjakov pri takih lokacijah
ni v praksi, kajti ti strokovnjaki običajno
sodelujejo pri lokacijah samo tedaj, kadar
gre za objekte vzgojno varstvenih ustanov,
šol in podobno. Tudi v tem pogledu ni nobe-
ne napake v postopku.
3. Lokacija ni idealna, vendar v pogojih
urbanizacije mesta Celja boljše lokacije za
samski dom, ki bi bil bližje centra, bližje
kulturnih institucij, bližje preskrbovalnih
centrov, ni, posebno pa še zaradi tega, ker ni
razpoložljivih gradbenih parcel.
4. Lokacija samskega doma je v centru
bodoče stanovanjske soseske Hudinja in po
programu izgradnje mesta Celja ne bo dolgo
osamljena, saj je postopek za izdajo lokacij-
skih dovoljenj za 3 stolpiče v tej soseski že
v teku.
Svet je v smisly zgornjih stališč in ugoto-
vitev sprejel sklep, s katerim je lokacijo sam-
skega doma na Zg. Hudinji potrdil in v polni
meri osvojil stališče urbanistične komisije ter
pristojnega upravnega organa.
Končno je svet za urbanizem, gradbene,
komunalne in stanovanjske zadeve izrazil še
zaskrbljenost spričo negativnih pojavov, ki
so se v zvezi z lokacijo samskega doma po-
javili na terenu Zg. Hudinje, posebno še za-
radi tega, ker je negativno stališče do grad-
nje doma zavzelo tudi vodstvo krajevnega
odbora SZDL in KS Zg. Hudinja.
SVET ZA GRADBENE, URBANISTIČNE,
KOMUNALNE IN STANOVANJSKE ZADEVE
SKUPŠČINE OBČINE CELJE
TUDI TA ODSEK SAVINJE BODO UKROTILI. V Nazarju so pred dnevi začeli regulirati
oba bregova Savinje, ob LIN-u. Sredstva za regulacijo desnega brega je prispeval kolektiv
LIN-a, za levi breg pa republiški vodni sklad. Delavci celjske Vodne skupnosti hite z deli,
da bi čimpreje uredili ta odsek, kjer je od pomladnih voda razbcsnela Savinja pogosto pre-
stopala bregove. Ker ima LIN na tem odseku velika skladišča rezanega lesa, ki bi ga popla-
ve lahko ogrozile, je regulacija tega dela Savinje tem pomembnejša. (Foto: J. Sever)
ZBOR INVESTITORJEV
Stanovanjsko podjetje v Celju sklicuje na podlagi 16. člena za- (I
kona o pravicah in dolžnostih stanovalcev pri upravljanju stanovanj- ( )
sklh zbor investitorjev, ki nastopajo kot ustanovitelji stanovanjskega «
podjetja Celje, za četrtek, dne 26. maja 1966, Zbor bo pričel ob 9. uri }
v stari stranski dvorani Narodnega doma v Celju. Na dnevnem redu
je poleg volitev organov zbora tudi poročilo o delu stanovanjskega
podjetja, razprava, ki naj da smernice predstavnikom ustanoviteljev,
ki bodo nastopali kot   člani delavskega sveta tega podjetja, volitve
teh predstavnikov v širši delavski svet in volitve dveh članov stano-
vanjske arbitraže.
Tega zbora naj bi se kot investitorji m ustanovitelji po svojem
delegatu udeležila vsa ti§ltì podjetja, ki so že podpisala pogodbe o
vložitvi stanovanj v sklad Stanovanjskega podjetja Celje, kakor tudi
tista podjetja, ki take pogodbe še niso sklenila in ne nameravajo
ustanoviti lastnega podjetja, ker stanovanjsko podjetje Celje že od
1. 1. 1966 dalje po čl. 47 temeljnega zakona o gospodarjenju s stano-
vanjskimi hišami upravlja in gospodari z njihovimi stanovanji.
Skupščina občine Celje sklicuje za petek, dne 27. maja 1966, v
veliki dvorani Narodnega doma v Celju, s pričetkom ob 17. uri začas-
no skupščino stanovalcev. Te skupščine s skoraj enakim dnevnim
redom, ki bo na zboru investitorjev, se bodo udeležili delegati za
skupščino stanovalcev, ki so bili izvoljeni na zborih stanovalcev v
posameznih hišah.
CAMP OB SAVINJI
Za večji razmah tuiizma v Mo-
zirju so začeli zadnji čas resno raz-
mišljati o izgradnji camping pn>
štora oh Savinji. Pobudnik in in-
vestitor je ribiška dnožina Mozir-
je. Predvideni prostor ob Savinji so
že dosedaj uporabljali v te namene,
ni pa primerno urejen, niti nimia
najnujnejših objektov.
Loikacija campinga je še bolj
opravičljiva zato, ker je na istem
bregu Savinje v neposredni bližini
že odprto kopališče in v podaljšku
vikend naselje.
Po načrtu naj bi bil tu prostor za
parkiranje, centralni objekt, zeleni-
co za igre ter prostor za zabave.
Ker ima ribiška družina del sred-
tev za ureditev campa že zagotovlje-
nih, bodo z deli začeli že letos.
To bo prvi urejen camping pro-
stor v Zgornji Savinjski dolini. Še
posebej ga bodo veseli ribiči, ki
prihajajo kot turisti na ribolov
v Zgornjo Savinjsko dolino;
— er
NOVA STANOVANJA
Na področju stanovanjske iz-
gradnje je bila politika občinske
skupščine Mozirje v zadnjih letih
usmerjena na to, da bi povsod tam,
kjer so organizirane osnovne šole,
zgradil tudi potrebno število stano-
vanj za prosvetni kader. Ta prob-
lem je že v glavnem rešen povsod
razen v Lučah. Zato je občinska
skupščina že v lanskem letu skle-
nila, da bi v Lučah zgradil stano-
vanjski blok. Ker pa v Lučah pri-
manjkuje tudi sodobnih trgovinskih
lokalov, so se odločili, da bodo
spodnje prostore zgradbe namenili
za potrebe trgovine. Na ta način bo-
do rešili kar dva problema hkrati.
Z gradnjo objekta so priceíi letos.
Objekt bodo izročili namenu pri-
hodnje leto. Investitor stanovanj je
občinska skupščina Mozirje, trgov-
skih lokalov pa trgovsko podjetje
»Mercator« iz Ljubljane.
( —er
LETOS 10.900 KIB. LESA
ZA lASTNO UPORABO
Občinska skupščina Mozirje je
pred kratkim s posebnin^ odlokom
določila količine in vrste lesa za ne-
posredno uporabo v kmečkih go-
spodarstvih. Teh je na tem območ-
ju mozirske občine blizu 1.700. Za
letošnje leto je določenih za nepo-
sredno uporabo v kmečkih gospo-
darstvih skupno 10.900 kubikov le-
sa, od tega 70.000 iglavcev in 3.900
kubikov listavcev. Ta količina pred-
stavlja povprečje lastne porabe v
zadnjih treh letih, povečane pri iz-
redni lastni porabi za približno 15
odstotkov zaradi povečanih gradenj
in večjih popravil kmečkih gospo-
darstev in stanojvanjskih poslopij.
Gozdnim posestnikom ostanejo tu-
di vsi sečni odpadki in vejevina.
Letno okvirno količino lesa v vi-
šini 10.900 kubičnih metrov bo po-
razdelilo gozdno gospodarstvo na
posamezne gozdne uprave. Količine
lesa za domačo uporabo posamez-
nim gozdnim posestnikom pa bodo
določili sveti gozdnih kooperantov.
— er
Omejitev zdravstvene
potrošnje
Pred dnevi se je v Celju sestal sVet
zavoda za zdravstveno varstvo z na-
menom, da bi uskladil programe
zdravstvenih zavodov s programom
zdravstvenega varstva in sredstvi,
ki bi se naj v letošnjem letu zbrala
v skladu za zdravstveno zavarovanje.
Ugotovili so, da bo predvidena vsota
zadoščala za kritje najnujnejših po-
treb, vendar samo ob skrajnem var-
čevanju in smotrnem trošenju sred-
stev. Tako 'SO poudarili, da bi morali
trdneje upoštevati navodila za po-
šiljanje pacientov v zdravilišča, "saj
so ti izdatki lani riarasli visoko nad
republiško povprečje. Da bi omogo-
čili zdravljenje samo zares potreb-
nim, bo pri komunalnem zavodu za
socialno zavarovanje tudi odslej de-
lovala komisija, ki bo dokončno pre-
gledala, če je zdravnikov predlog res
povsem utemeljen. Pa tudi ,sicer bi
izdatki za zdravljenje v zdraviliščih
v letošnjem letu ne smeli preseči re-
publiškega povprečja.
Iz sklada za zdravstveno zavarova-
nje je 2,7 mdlijarde namenjenih za fi-
nanciranje bolnic — 2 milijardi za
celjsko, ostalo za brežiško bolnico.
Predlog, ki ga je pcArdila skupščina
komuryalne skupnosti socialnega za-
varovanja, predvideva, da bi za celj-
sko bolnico potrošili samo 1 milijar-
do 800 milijonov dinarjev. Ko pa je
svet podrobneje razpravljal o teh po-
stavkah, je predlagal, naj bi 90 mi-
lijonov, ki so v sredstvih, namenje-
nih za financiranje bolnic, določena
za kopališko klimatsko zdravljenje,
črtali, saj je za to dejavnost že tako
predvidenih 365 milijonov dinarjev.
Toda tudi bolnicam so priporočili
štednjo in to, naj se pri svojih plan-
skih zahtevkih omejijo na najnuj-
nejše, y
• Za zdravniške preglede naj bi letos
potrošili milijardo in 400 milijonov
dinarjev — za zdravstvene zavode je
namenjena milijarda — in kaže, da
bodo ta sredstva ravno zadoščala. Isto
velja tudi za zobozdravstveno službo.
Ta sredstva bo mogoče razdeliti se-
veda samo v primeru, če ibo sklad za
zdravstveno zavarovanje realiziran v
predvideni višini. Ker pa je to od-
visno od višine osebnih dohodkov v
letošnjem letu, bosta previdnost in
štednja več kot potrebna. I. B.-
Krvodajalska akcija
v EMO
Ob koncu prejšnjega meseca je
bila v EMO kr\'odajalska akcija,
ki se je je udeležilo 118 članov te-
ga velikega celjskega delovnega ko-
lektiva. Kri pa je darovalo 113 pri-
javi j encev. Zasluga za to gre uprav-
nemu odboru, ki je dovolil akcijo
v delovnem času, in pa kadrovski
službi ki jo je pripravila.
Pravzaprav za nobeno delovno
organizacijo ne bi smel biti pro-
bam prostega Ш plačanega dne za
krvodajalce, še zlasti, če imamo
pred očmi dejstvo, da kri kot ne-
pogrešljivo zdravilo pogosto poma-
ga k ozdravitvi tudi članov lastne
delovne organizacije in s tem pove-
čanju produktivnosti. Občinski
odbor Rdečega križa in transfuzij-
ska postaja izrekata vsem, ki so
krvodajalsko akcijo omogočili, v
prvi vrsti pa seveda krvodajalcem,
isreno priznanje. Hkrati pričakuje-
ta, da bosta spričo več ko 3.000 za-
poslenih v emajlirki tudi obe akciji
v jeseni deležni vsaj tolikšnega od-
ziva in da se bodo priglasili tudi
novi krvodajalci, to je tisti, ki krvi
doálej še niso darovali, a jo bo
morda tudi od njih kdo danes ali
jutri potreboval. Vsakdo bi se mo-
ral zavedati, da mora kri darovati
zdrav, če jo hoče dobiti bolan.
OD VSEPOVSOD
LAŠKO: Krajevna skupnost je te
dni izvedla akcijo čiščenja ulic, poti
in javnih nasadov, pri čemer je so-
delovala tudi šolska mladina. Žal pa
so se med delovnimi organizacijami
odzvale le redke, čeprav bi bila to
njihova obveznost.
Most na cesti proti Vrhu preko
Lahomnice je bil že del j časa. nespo*
soben za promet. Skupščina občine
in gozdno gospodarstvo Celje sta
zgradili nov betonski most, s čimer
je rešen komunalni problem, ki se
je porajal že vrsto let. Nov most bo
do zgradili tudi v Jurkloštru in v
Mali Brezi.
Krajevna skupnost posveča v zad-
njem času precej pozornosti tudi
ureditvi pokopališča. Kljub priza-
devnosti pa še ni rešeno vprašanje
mrliške veže, ki je v Laškem ni, ki
pa, kot menijo, bo treba o njej raz-
mišljati in najti zanjo tudi sredstva.
_ T. K.
POLZELA: Na Polzeli gradi žalska
Gradnja dva stanovanjska bloka, v
katerih bo 40 stanovanj. En blok bo
zgrajen do decembra letos, drugi pa
do maja prihodnjega leta. Oba blo-
ka bo odkupila tovarna nogavic za
svoje delavce, s čimer bo rešila pro-
blem tistih, ki živijo v slabih stano-
vanjskih razmerah ali pa se vozijo
iz oddaljenih krajev.
_ T. T.
ŠMARJE PRI JELŠAH: V začetku
tega tedna so bili v šmarski občini
zbori kmetov lastnikov gozdov. Na
zborih so razpravljali o določilih
cerkev Sv. Roka v Šmarju. V ta na-
men je tudi zagotovil 3,5 milijone
starih dinarjev republiških sredstev.
Letos je republika pripravljena^ pri-
spevati še milijon starih dinarjev, če
bo občina prispevala lani obljubljeni
delež.
Občinska skupščina Šmarje je le-
tos namenila za tovrstno dejavnost le
petino sredstev, ki jih je jïredlagal
celjski zavod. V Celju opozarjajo, da
zna priti do nepopravljive škode, če
z deii pri Sv. Roku ne bodo nadalje-
vali. Freske močno odpadajo, potreb-
no pa bo urediti tudi odvodnjavanje
okoli cerkve.
zakaj v laški občini
ZOPET OKUŽBE KRAV
Do uvedbe umetnega osemenje-
vanja, ki je bilo na območju ob-
čine Laško vpeljano leta 1951, je
bila veterinarska ambulanta za-
poslena večidel z zdravljenjem
okuženih krav.
Do umetnega osemenjevanja
spočetka kmetije niso imele po-
sebnega zaupanjja, sčasoma pa
so, sicer ne vsi, uvideli, da je to
edini način, če hočejo obvarovati
svoje krave pred nepotrebnimi
okužbami. Odpor proti umetne-
mu osemenjevanju je nastal
zgolj iz finančnega stališča, ker
je le to za spoznanje dražje, kot
je bila prej osemenitev s pleme-
njaki,zato imajo vsa ta leta.težave
pri izterjavi skočnine. V tej zve-
zi se pojavljajo tu in tam zakot-
ni biki, ki niso rodovniškega po-
rekla in niso pod zdravnikovim
nadzorstvom, lastniki teh pa brez
predhodnih zdravniških pregle-
dov omogočajo osemenitev in ne
glede na posledice, ki nastajajo,
neupravičeno pobirajo plačilo na
račun skočnine.
Večina lastnikov krav, ki so
proti umetnemu osemenjevanju,
se ne zaveda, da je tarifa za
umetno osemenjevanje le mini-
malna, če upoštevamo, da lahko
doseže tržna vrednost 5 tednov
starega teleta tudi do 750 novih
dinarjev.
Posledice okužbe so za marsi-
katero kravo lahko usodne, zato
je bilo že precej dobrih krav pre-
zgodaj onesposobljenih za ple-
menski naraščaj in so šle po ne-
potrebnem predčasno v zakol.
Ker posledice okužbe oziroma
neozdravljivosti okuženih krav
močno finančno prizadenejo po-
samezne kmetovalce, se zdi sko-
raj nerazumljivo, da so še dane*
tako nazadnjaški kmetje, ki se
izogibajo umetnega osemenjeva-
nja, hkrati pa iščejo za osemeni-
tev svojih krav zakotne bike, ki
osemenjujcjo na »črno« ne glede
na posledice. Niso osamljeni pri-
meri, ko je bil živinorejec, po-
tem ko mu je plemenjak okužil
kravo, primoran iskati zdravni-
ško pomoč, ki bi se je bil lahko
ognil, če, bi zaupal umetnemu
osemenjevanju, ki ga vodi za to
osposobljen strokovnni kader in
je tudi vsaka okužba izključena.
Za veterinarja je najtežje, ko
pri okuženih kravah ne more
najti izvora okužbe, spričo tega,
da lastniki okuženih krav nočejo
povedati ime lastnika okuženega
bika, kamor so vodili kravo na
osemenitev. V tem primeru bi
bila za lastnika okuženega bika
kazen za prekršek le minimalna,
če upoštevamo škodo, ki jo je
napravH okuženi plemenjak.
Ker se sadovi umetnega ose-
menjevanja pri mnogih živino-
rejcih odražajo v gospodarskem
napredku'njih samih, je že skraj-
ni čas, da se v bodoče umetno
osemenjevanje še dosledneje iz-
vaja, plemen] ake, ki oscmnjujejo
na »črno« in širijo nepotrebne
okužbe, pa naj bi čimprej od-
stranili.
T. K.
negotovo financiranje ambulantno-pol iklinicnih služb
BOLJŠA ORGANIZACIJA
v 2ALSKI OBČINI ODPADE NA ENEGA ZDIIAVNIKA 2.920, NA
ZOBOZDRAVNIKA 4.588 IN NA PATRONAŽO SESTRO 5.300 PREBI-
VALCEV. NAJMANJ MOŽNOSTI ZA DOBRO STROKOVNO DELO
IMATA ZDRAVSTVENI POSTAJI V ZABUKOVICI IN LIBOJAH. LA-
NI JE BILO ŽE MANJ AMBULANTNIH PREGLEDOV IN VEC V
PREVENTIVNIH SLUŽBAH. ŠE VEDNO POMANJKANJE PATRO-
NAŽNIH SESTER IN ZOBOZDRAVNIKOV.
Na zadnji seji žailske občinske
iskupščine so odborniki med drugim
razpravi j aili tudi o zdravstveni služ-
bi na področju Občine. Ugotovili
so, da je dosežen lep napredek, saj
poleg novega zdravstvenega doma,
z moderno opremo, ki je bil dogra-
jen lani v Žalcu, obstoji še pet
zdravstvenih postaj oziroma ambu-
lant in to v Libojah, Zabukovici,
Preboldu, na Polzeli in na Vran-
skem. V teh ustanovah dela 11
zdravnikov, 9 medicinskih sester,
pet babic ter 14 zobarjev oziroma
zobotehnikov.
Ti strokovni delaivci zadoščajo za
potrebe zdravstvenega varstva v
občini, primanjkuje le medicinskih
sester za patronažno službo in pa
zobozdravnikov.
Zdravstveno stanje občanov v žal-
ski občini je v mejah obolevnosti,
ki so bile ugotovljene v prejšnjih
letih, še vedno srečujemo najpogo-
steje obolelost dihal in prebavil, za-
tem poškodbe in obolenje srca. Pri
poškodbah je zanimiva ugotovitev,
da se le4e pogosto zgode izven de-
la. Polglavje zase predstavlja zadnje
čase obolelost za zilatenico. Odbor-
niki in zdravstveni delavci so ugo-
tovili, da je vzrok tej bolezni v ne-
urejenih vodovodih, predvsem tam,
kjer se zbira dosti ljudi, to je na
šolah. Pri tem so poudarili, da bi
lahko kljub pomanjkanju sredstev
v nekaterih šolah le izboljšali vo-
dovode in uredili preskrbo z zdra-
vo, pitno vodo.
Pri presojanju zdravstvene dejav-
nosti ¿a neikaj let nazaj so ugotovi-
li, da je število pregledov v sploš-
nih ambulantah upadlo in da je po-
raslo število pregledov v preven-
tivnih strokovnih službah. Tako se
je število ambulantnih pregledov
110.426 v lanskem letu, medtem pa
110.426 v lanskem letu, mdetem pa
je število pregledov v preventivnih
strokovnih    službah    poraslo  od
31.434 na 44.032 pregledov. To je
hvalevreden uspeh, ki začrtuje na-
daljevanje dela v tej smeri.
Princip financiranja zdravstvene
službe je bil tudi lani dvojen, raz-
ličen za ambulantno poliklinično in
zobozdravstveno službo. Zaradi po-
sledic gospodarske reforme je bilo
financiranje zdravstvene službe ze-
lo nestabilno, saj so lani kar trikrat
izvršili korekture pogoab. Tako so
bile kar za 15 % znižane cene sto-
ritvam, financiranje ambulantno
poliiklinične službe pa je komunalni
zavod za socialno zavarovanje v
;drugem polletju pavšaliziral in
sredstva omejil. Zavodu za social-
no zavarovainju so tako sanirali iz-
igubo, (263.000,00 №din). Pri tem
stalnem zniževanju dohodkov je za-
ivod prekoračili skrajno spodnjo
mejo rentabilnosti, saj so bili stroš-
ki v drugem polletju višji od do-
hodkov.
— ez
OSKRBOVANCI DOMA NA POLZELI IN GRMOVJU SO OD SVOJIH
SKROMNIH PRIHRANKOV ZBRALI OKROG 250 NOVIH DINAR-
JEV KOT POMOČ INDIJI. ČEPRAV SPREJME VSAK OSKRBOVA-
NEC MESEČNO LE 10 NOVIH DIN, SO BILI MED NJIMI TUDI
TAKI, KI SO DAROVALI VES ZNESEK. VSEKAKOR LEP PRIMER
ČLOVEKOLJUBJA.
ISPEHI GOVORIJO
O DELU
S TISKOVNE KONFERENCE PRI
CELJSKI TURISTIČNI ZVEZI
Zadnja tiskovna konferenca pri
Celjski turistični zvezi, ki jo je vo-
dil tajnik zveze, prof. Zoran Vudler,
je v mnogočem odkrila delovne
uspehe ne samo Celjske turistične
ziveze, marveč tudi Olepševalnega
in turističnega društva v Celju. Gre
za dejavnost, ki dobiva zlasti v zad-
njem času cedali j e širše obeležje in
ki govori o velifci prizadevnositi tu^^
ristične organizacije za ix)spešitev
te-naše pomembne, a velikokrat za-
postavljene gospodarske ponoge.
Delo Celjske turistične konferen-
ce se ne zrcali samo v propagandi
za naše turistične ikraje, marveč tu-
di v prizadevanjih, da bi s komu-
nalno urejenostjo naših krajev, z
organizacijo ustreznih kulturnih in
turističnih prireditev privabili v na-
še kraje oirn več gostov. Seveda se
Ita stremljenja kažejo na najraz-
ličnejših področjih.
Vse kaže, da se bo po zaslugi
Olepševalnega in turističnega društ-
va tudi družaibno življenje v Celju
močno razvilo. Tako je društvo da-
lo pobudo in prevzelo določene ma-
terialne obveznosti za izvedbo bar-
skega programa v Celju. Predvi-i
den je hotel Celeia, kjer naj bi
imeli vsaj enkrat na mesec po ne-
kaj dni ustrezen barski program.
Hvaležna j'e nadalje pobuda za or-
ganizacijo dveh velikih družabnih
večerov v Celeii in Evropi. Prvi v
Celeii bo že 2. julija, drugi v Evropi
pa 6. avgusta. Tu gre za varietejski
program, ples in ostale družabne
igre. Promenadni koncerti v Celju
so že v teku. Tako bo uspelemu
prvomajskemu sledil jutri, v sobo-
to, 21. t. m. že drugi, tokrat na vrtu
hotela Evropa. V celoti pa naj bi
imeli v letošnji sozeni osem takih
koncertov. In nadalje: v pripravi je
telkmovanje gostincev, združeno
tekmovanje izložbenih aranžerjev,
morda z razstavo in veselico, potem
ki bo od 1. do 30. junija na temo
turizem ipd. In če k vsemu temu
dodamo še društvena prizadevanja
za odpravo nekaterih pomanjkljiv
vosti v mestu, zlasti komimalnega
značaja, je izredna aktivnost na
dlani.
Kot vsako leto naj bi tudi letos
imeli na celjskem turističnem po-
dročju več tradicionalnih prireditev
kot flosarski bal, dan ribičev, dan
piva in cvetja itd. To so načrti, ka-
ko pa bo z njihovo uresničitvijo je
zaenkrat težko reči, kajti ponekod
priprave še niso stekle in obstaja
bojazen, da bo vse obtičalo le pri
željah. — mb
Uspela turneja komornega zbora
Dva tedna bo, kar je po skoraj
štirinajstdnevni koncertni turne-
ji po Nemčiji in Holandiji, Ko-
morni mošk| zbor zopet doma.
Od doma se je odpravil kot gost
ženskega pevskega zbora Lyr^ v
Remscheidu in moškega pevske-
ga zbora Oranje v Schmveidu,
domov pa se je vrnil kot tolmač
največjih simpatij do naše pev-
ske kulture, posebej pa še kot
posrednik razumevanja in sode-
lovanja med narodi.
Medtem, ko se je poznanstvo z
Lyro skovalo na lanskem medna-
rodnem pevskem tekmovanju v
Montreuxu, na katerem se je Ly-
ra uvrstila kot najboljši ženski
zbor, se je poznanstvo z zborom
Oranje skovalo že leta 1958, ko
se je KMZ prvič mudil v Holan-
diji, leta 1964 pa — po gostova-
nj ujiolandskega^bora v Celju —
razvilo v resnično prijateljstvo,
ki je narekovalo ponovno sreča-
nje s holandskimi pevskimi to-
variši.
Gostiteljice iz Remscheida so
pripravile našemu zboru troje
koncertov: v Ronsdorfu, Solinge-
nu in Remscheidu, vedno v sode-
lovanju z ondotnimi pevskimi
zbori (Eintracht, Liederkranz in
Lyra), ki jih vodi en dirigent g.
Helmut Höngen, eden najvidnej-
ših zborovodij zahodnonemške
pevske zveze. Kdo so bili pevci,
s katerimi je naš zbor v sloven-
skih narodnih nošah družno sto-
pil na njihov koncertni oder? V
vseh primerih so biti to zbori
delovnih ljudi: kovinarjev, delav-
cev in preddelavcev v ondotnih
tovarnah, trolejbusnih sprevod-
nikov, tapetnikov in drugih ljudi
žuljavih rok, v primeru Lyra pa
sloj žena inkasantov za plin in
elektriko pa mestnih šoferjev,
samostojnih gospodinj in kontro-
listkinj  ter podobnih delovnih
žensk z visoko razvito pevsko
kulturo in splošno izobrazbo.
Po tej seriji z navdušenjem
sprejetih koncertov, ki so jih vsi
trije zbori prvič izvajali skupaj
Z inozemci in to z Jugoslovani, je
zbor v Viersenu, v bližini Kolna,
posnel za radio Köln polurni pro-
gram pesmi jugoslovanskih naro-
dov, zvečer pa kot celodnevni
gost tamošnje občine nastopil še
za javnost v mestni (mi bi rekli
filharmonični) dvorani, ki spada
med prvih deset najbolj akustič-
nih dvoran na svetu.
lo, dosedaj gotovo eno naj-
plodnejših koncertnih turnej v
času svojega obstoja, je KMZ za-
ključil na Holandskem s tremi
nastopi v Herlerheide, v Schin-
veldu ter v Vorburgu (Haag).
Nastopi so bili namenjeni tudi
našim rojakom v Holandiji, zato
je za njih organizacijo razen ho-
landskega pevskega zbora »Ora-
nje« poskrbela tudi Slovenska iz-
seljenska matica.
Pri teh koncertih najbrž res ni
toliko pomembna visoka umetni-
ška produkcija KMZ, ki je sodeč
po prvih strokovnih ocenah, od-
prla zboru vrata na vse koncert-
ne odre, ki jih pokçiva zahodno--
nemška pevska zveza, kolikor
kulturno-poiitični moment, tj.
prijateljstvo, ki ga je rodila pe-
sem: naše, z največjimi simpati-
jami sprejeto petje holandske
domoljubne pesmi Pit Hein ter
nastop holandskih pevcev s slo-
venskimi pesmimi Nocoj pa, oh,
nocoj in So pa tant j e zgodaj
vstali in druge. Obojestranska
pesem je združila goste kakor go-
stitelje v resnične poslanike med-
sebojnega razumevanja in sožit-
ja. Za to pa ni bilo škoda ne tru-
da ne materialnih žrtev, ki jih je
zahtevala dolga pot, predvsemi pa
študij za to pot pripravljenega
repertoarja, ki je obsegal 40 po-
sebej naštudiranih pesmi iz kla-
sike in iz literature jugoslovan-
skih narodov. G. G.
GRADBENA DEJAV-
NOST V ŠENTJURJU
JE PO REFORMI NE-
KOLIKO ZAMRLA. TA-
KO JE OSTALO OD-
PRTO VPRAŠANJE
GRADNJE BENCIN-
SKE ČRPALKE, KI BI
JO NAJ PO POGODBI
ZGRADILO PODJETJE
«CROATIAPETROL,»
VENDAR TO NI IZ-
POLNILO POGODBE-
NIH OBVEZNOSTI.
TUDI SREDSTEV ZA
IZGRADNJO KOPALI-
ŠČA PRIMANJKUJ^
BAZEN JE DOGR*
JEN, KOT SMO IZ-
VEDELI PA BO OB-
ČINSKA SKUPŠČINA
KONČNO LE PRISPE-
VALA NEKAJ SRED-
STEV ZA UREDITEV
OKOLJA. PREDVIDE-
VAJO, DA BO BAZEN
ŽE LAHKO SPREJEL
PRVE KOPALCE PRI-
HODNJI MESEC. ZA-
RADI POMANJKANJA
DENARJA v ŠENT-
JURJU NISO LETOS
USPELI ZGRADITI
NOVIH STANOVANJ,
RAZEN ENEGA STA-
NOVANJSKEGA BLO-
KA, KI GA JE FINAN-
CIRALA ŠTORSKA ŽE-
LEZARNA ZA SVOJE
DELAVCE. BLOK BO
V KRATKEM VSE-
LJIV.  (Foto: J. Sever)
Zbor koroških borcev
v nedeljo je bil občni zbor novoustanovlje-
ne organizacije, ki je bila doslej kot sekcija
ZB v Ljubljani. Navzočih je bilo nad štiri-
deset delegatov iz vse Slovenije, ki so za-
stopali več sto proßtovoljecv. Občnega zbora
sta se udeležila tudi predsednik BOZB tova-
riš Franc Leskošek — Luka in tajnik tovariš
Bizjak.
Izbrali so devetčlanski odbor s predsedni-
kom dr. Maksom Pahorjem iz Maribora. Vsi
člani odbora so vidni borci iz tedanjega ob-
dobja iz raznih krajev naše republike. Izvolili
so tudi nadzorni odbor in člansko razsodišče.
Na občnem zboru so sklenili, da je potreb-
no čimprej pripraviti pravila na osnovi po-
pravljalnega statuta. Sprejeto je bilo nače-
lo, da so člani te organizacije lahko samo
resnični prostovoljci, ^orej tisti, ki so se do
15. februarja 1919 prostovoljno javili pri vo-
jaških enotah ali pri organizaciji Koroške
oblasti na severni meji. Redno mobilizirani
borci torej niso prostovoljci.
K temu naj še pripomnimo, da se je v
zadnjem Celjskem tedniku vrinila pomota.
Za prostovoljce se smatrajo namreč tudi čla-
ni Sokolske legije, dijaške legije in tudi vsi
organi, ki so delovali prostovoljno po 1. 12.
1918 do 15. 2. 1919 v organih Slovenske na-
rodne oblasti v tistih severnih krajih.
Odbor za celjsko območje zaseda redno
vsak četrtek od 11. do 12. ure v prostorih
društva upokojencev. Muzejski trg 7.
ZARADI POMANJKANJA PRO^
ŠTORA TUDI TOKRAT NE MORE-
MO OBJAVITI NADALJEVANJA
REPORTAŽNEGA ZAPISA O TU-
RISTIČNI TRANSVERZALI.
Šolski center za blagovni
promet v Celju obvešča
da bo vpisovanje v I. letnik ŠOLE
ZA PRODAJALCE v petek, dne 1. ju-
lija 1966 dopoldne. Ob vpisovanju je
potrebno predložiti: prijavo, kolek
za N-din 0,50, spričevalo o dovršeni
osnovni šoli, zdravniško potrdilo in
štipendijsko pogodbo, štipendijo za
uk v trgovini so razpisala naslednja
trgovska podjetja:
Agropromet, Celje 4, Agrotehnika,
Celje 1, Astra, Celje i, Avto, Celje
3, Bazen, Velenje 3, Borovo, Celje 1,
Center, Celje 6, Dravinjski dom. Slo-
venske Konjice 12, Elektrotehna,
Celje 1, Jelša, Šmarje 6, Konus, pro-
dajalna Celje 2, Kovinotehna, Celje
6, Мегх, Celje 25, Resevna Šentjur
5, Savinja, Mozirje 3, Tehnomerca-
tor, Celje 9, Tkanina-Galantèrija,
Celje 5, Velma, Velenje 4,j Zarja, Šo-
štanj 2.
Podjetja bodo sprejemala prijave
kandidatoy za sklenitev štipendij-
skih pogddb do 20. junija 1966.
V domu Vere šlandrove znaša o-
skrbnina mesečno N-din 198.—.
POSLOVODSKA ŠOLA. Prijave do
4. junija 1966. Prijavi priložite spri-
čevalo o dovršeni šoli za prodajal-
ce, potrdilo o najmanj dvoletnem
delovnem stažu, izjavo o plačilu šol-
nine, priporočilo delovne organiza-
cije, kolek za N-din 0,50 in dopisni-
co, šolnina letno N-din 1.000.—. Po-
uk v popoldanskem času.
KOMERCIALNA ŠOLA. Prijave
sprejemamo do 4. junija 1966. Prija-
vi priložite: spričevalo o dovršeni
šoli za prodajalce (ali drugi poklic-
ni šoli), potrdilo o najmanj enolet-
nem delovnem stažu, izjavo o plači-
lu šolnine, priporočilo delovne orga-
nizacije, kolek za N-din 0,50 in do-
pisnico, šolnina letno N-din 1.500.—.
Pouk v popoldanskem času.
Za vsa pojasnila se obrnite na taj-
ništvo šolskega centra v Celju, uli-
ca 29. novembra št. 12, telefon 24-57.
Ravnateljstvo
Izid žrebanja
nagradne križanke
Med mnogimi rešitvami zadnje
nagradne križanke je bilo le malo
nepravilnih. Žreb pa je izbral nagra-
jence takole:
1. Štefka Augustič, Žalec, Stolpič
3. — 10 tisoč dinarjev;
2. Boris Batic, Celje, Ljubljanska
cesta 12. in Alenka Huhovic, Graj-
ska vas 1. a. Gomilsko po 5 tisoč di-
narjev;
3. Nagrado po tisoč dinarjev do-
bijo: Božidar Ra\Tiikar, Celje, Lin-
hartova 2., Stojan Bračič, Celje, Ku-
kovičeva 5., Pija Hrašovec, Celje, Sa-
vinjsko nabrežje 5., Dolinar Ivica,
Žalec 251., Drago škorjanc, Ljublja-
na, Ulica Pohorskega bataljona 87.,
Bruno Šmajdek, Celje, Ljubljanska
25/1., Slavka Kampoš, Žalec soseska
Ložnice, Stolpič I., Klemenčič Alen-
ka, Prežihova 8. Celje, Rija Bizjak,
Stanetova 7. Celje in Eudi Sajovic,
Kersnikova 6 a, Celje.
Nagrade bomo nakazali po pošti.
Počitniški dom »Celjskega tiska« v Velern Lošinju ima v mesecu
juniju in septembru še nekaj prostih kapacitet.
Cena oskrbnega dne v komfortno opremljenem domu je za odraslo
osebo 25 N-din,
Rezervacije sprejema sekretariat »Celjskega tiska« Celje, Trg V.
kongresa št. 5 ^ ^
EAJ VSE ODKRIVAJO PRIPRAVE ZA SKRAJSAN DELOVNI TEDEN
MANJKA NEKDO - TRETJI
USTANAVLJANJE KOMISIJ PET MINUT PRED DVANAJSTO ALI PA ŠE POZNEJE
V ŽALSKI OBČINI, TOČNEJE V /DELOVNIH ORGANIZACIJAH
NA PODROČJU ŽALSKE OBČINE, SO »ODKRILI« NOVO BESEDO.
DOSLEJ SO NAMREČ UPORABU ALI IZRAZ »NEKJE« SEDAJ PA
»NEKAJ«. PRI TEM SE STVAR NI DOSTI SPREMENILA. KAJTI:
MANJKA ŠE NEKAJ ANALIZ, RAZISKAV, PODJETIJ, DELOVNIH
NAPRAV, DOBRIH ORGANIZACIJ DELA, TEHNOLOŠKIH PROCE-
SOV ... IN TAKO V NEDOGLED.
O pripravah delovnih organizacij
za prehod na na 4^-urm delovni
teden smo že pisali, tudi o pripra-
vah v žalski občini. Pri tem smo
opozarjali — kar v resnici ne bi
smeilo biti niti poitrebno, ker smo
v minulem obdobju gradili vse za
izboljšanje standarda delovnega člo-
veka — da gre za sikraj sevanj e de-
lovnega časa delavcev. Danes, ko bi
morali biti rezulati že znani in po-
goji jasni, razčiščeni — pa v resnici
komisije šele začenjajo z delom.
Da se ne bi razumeli napak, gre
za prvo fazo uvajanja krajšega de-
lovnega tedna, to je izdelavo načrta
in programa za prehod na 42-urni
delovni teden, ki so ga dolžne spre-
jeti vse delovne oi^anizacije, ki so
ob uveljavitvi temeljnega zakona
obratovale z 48-urnim delovnim
tednom. Torej gre za proces, ki bi
se naj končal v petih letih, po do
aprila (letos) izdelanih načrtih in
programih. Kljub temu se je že pri
tej osnovi nökoliko zapletlo, kajti
delovna organizacija lahko vpelje
krajši deilovni teden, ko zagotovi do-
seganje najmanj enakih delovnih in
poslovih uspehov, kot jih je dose-
gala z 48-urnim delovnim tednom.
Ta pogoj terja od delovnih organi-
zacij, da ustvarijo takšne pogoje.
ki bodo zagotovili efektivni porast
produktivnosti dela v povprečju
vsaj za 12,5 ",'o (za kollikor se bo,
skrajšali delovni čas) in sicer tako,
da postane ta dosežena raven izho-
dišče za nadaljnjo rast produktiv-
nosti dela in poslovnih uspehov.
In so začeli: V tovarni nogavic
na PolzeU: načrt in program za pre-
h<)d na 42-urni delovni teden je
podjetje skoraj v celoti pripravilo,
venidar je zaradi spremembe deviz-
ne politike potrebno opraviti nove,
dodatne analize...
Pri gradbenem podjetje Gradnja
Žalec je komisija že začela priprav-
ljati anallize poslovanja za minulo
obdobje. Iz anailiz skušajo ugoto-
viti predvsem možnost izboljšanja
organizacije dela in samega tehno-
loškega procesa. Dosedanje analize
so namreč pokazale, da obstaja še
precej rezerv, predvsem pri izko-
riščanju delovnega časa.
Gostinska podjetja doslej še ni-
¡SO pokazala nobene organizirane ak-
tivnosti, s katero bi se morala lotiti
priprav.. Vzrok bi naj bil v po-
manjkanju ustreznih kadrov ...
V »Feralitu« izdelujejo načrt že
nekaj mesecev, izdelani so že fi^
nančni izračuni, pKDtrebno je le še
sestaviti načrt prehoda, katerega iz-
delava pa se je zavlekla, ker iz fi-
nančnih izračunov ni razvidno, kdaj
bo možen prehod ... Surovine so
ise namrfcč podražile...
Delovni kolektiv šempeterakega
»Agroservisa» je šele decembra ime-
noval komisijo, ki naj razišče mož-
nosti za izbolljšanje organizacije
della in dvig produktivnosti...
»V Cevomontaži« so pri izdelavi
načrta nastale težave zaradi spre-
memb v poslovanju podjetja, ki
uvaja nove proizvode ...
Že teh nökaj primerov kaže, kako
so v deilovnih organizacijah pristo-
pili k reševanju tega problema. Pri
tem pa iz teh podatkov izzveni tudi
istvamo delo in način organizacije
dela, če temu lahko tako rečemo,
kajti če šole ugotavljamo, KAKŠNO
orgajnizacijo dela imamo in kakšno
naj bi imeli, da še vedno vihtimo
parolo, češ so notranje rezerve,
vendar neodkrite — potem lahko
pričakujemo samo te rezultate, ki
smo jih nanizali. V to niso vključe-
ne delovne organizacije, ki imajo
razvejano proizvodnjo, specifično
za vsak obrat posebej, kot na pri-
mer ima to kmetijski kombinat,
Montana, Invalidske delavnice ...
Tako pa tudi tokrat, ko so z za-
konom ^ uzakonjene bonitete delov-
nih ljudi, pristopamo k uvajanju
teh bonitet pogosto s frazami ljudi,
ki jih vedo, kje in kako postavlja-
ti, vendar nam mora biti danes jas-
neje (kot nam je bilo lahko še vče-
raj!), da s parolami ne bomo teh
bonitet spravili v tisto življenje, h
kateremu strmimo in imamo zanj
možnosti! ..J. Sever
METER ZA METROM — KILOMETER, TODA DO KONCA JE ŠE
DALEČ, BI LAHKO ZAPISALI OB POSNETKU, KI PRIKAZUJE
DELAVCE MED PRIPRAVO CESTE ZA ASFALTIRANJE. GRE ZA
ZGORNJO SAVINJSKO CESTO, KATERE NEKAJ KILOMETROV
DOLG ODSEK NAD LJUBNIM BODO LETOS ASFALTIRALI. ZARA-
DI POMANJKANJA DENARJA NAPREDUJEJO REKOSTRUKCIJ-
SKA DELA LE POČASI. PO NEKAJ KILOMETROV NA LETO. HVA-
LEVREDNO PA JE KLJUB TEMU DEJSTVO, DA DOMAČINI NE
ODNEHAJO IN TAKO TA IZREDNI BISER NARAVE PRIBLIŽU-
JEJO SVETU — DINARJU, KI NAJ NE BI VEC KAPLJAL, TEMVEČ
TEKEL V TURISTIČNO MOŠNJO. (Foto: J. Sever)
Udeleženci smučarskega tečaja, ki ga je organiziral klub šmarskih
študentov
delovni obračun šmarskih študentov
PRESLABO POVEZALI
Čeprav so šmarski študentje z de-
lom isvojega kluba zadovoljni, pa
jih to vendarle ne moti, da ne bi
videli tudi nekaterih slabosti, ki so
se jih I namenili v prihodnjem ob-
dobju popraviti. Tako so med dru-
gim ugotovili, da se v klubu zbirajo
predvsem stari študentje in da je
jbrucov premalo. Pa tudi svojega
delovnega programa niso v celoti,
realizirali. Predvsem velja to za
študentsko oddajo v radiu Šmarje,
ki je niso pripravili — kot zatrju-
jejo — čisto po svoji kri\'di. Prav
lepo pa se je klub odrezal z raz-
stavo likovnih stvaritev študentov
šmarsikega kluba in sicer z dvema
razstavama: v avli univerzitenéga
odbora in v menzi študentsega na-
selja. Z likovnimi deli so sodelovali
Stane Jagodic, 1. letnik akademije
za likovno umetnost, Karola Lesko^
vaç, 3. letnik in Karel Marinšek,
študent filozofske fakultete. Obe
razstavi sta bili zelo lepo obiskani,
tudi vpisna knjiga je bila polna po-
hval. Kljub je želel razstavo prene-
sti še v nekatere kraje domače ob-
čine, vendar za to ni bilo sredstev.
Imeli so tudi smučarski tečaj na
Komni, M se ga je udeležilo okrog'
15 članov kluba in je trajal tri dni.
Da bi se seznanili z načrti in živ-
ljenjem v domači občini, so organi-
zirali razgovor o družbenem planu
občine ki sta ga vodila Beno Bo-
žiček in Darko Bizjak, poleg tega
pa so se člani kluba udeležili tudi
različnih drugih razgovorov. Pa tu-
di predavaU so sami — brata Marin-
ška iz Kozjega na Pilštanju in v
Kozjem, Lojze Golob o slovenski
ekspediciji v -Ande. itd, : y. >g
Sicer pa so študentje ugotovili;'
da je njihovo delo preslabo poveza-
no z deloni Zveze mladine in da
tudi sodelovanje z občinsko skup-
ščino ni bilo tako kot bi moralo
biti. Upajo, da bodo v prihodnjem
obdobju to lahko popravili.
M. S.
GIBANJE PREBIVALSTVA
V času od 8. do 14. maja se je na področju
žalske občine rodil 1 deček.
POROČILI SO SE: ^
Alojz REPOTOCNIK, delavec iz Velenja,
Partizanska 15 in Ana GABERŠEK, poljedel-
ka iz Andraža nad Polzelo št. 31; Štefan KOR-
BER, upokojenec iz Založ št. 78 in Terezija t
MOJZES, poljedelka iz Založ št. 78; Viktor
FIŠER, delavec iz Studenice št. 34 in Ljud-
mila ŠTAHL, delavka iz Brega pri Polzeli št.
42; Erik VEBER, soboslikar in pleskar, iz
Gornje vasi pri Preboldu št. 72 in Marta
KOS, tkalka iz Prebolda št. 90; Alojz GOL-
CER, mizar iz Železnega št. 29 in Silva
ASENBERGER, pomožna kuharica iz Želez-
nega št. '4.
UMRLI SO:
Gabrijel TRGLAV, star 65 let, upokojenec
iz Andraža nad Polzelo št. 58; Karolina PO-
TOČNIK, stara 76 let, kmetica iz Tomaža nad
Vojnikom št. 9; Elizabeta JUDEC roj. ZU-
PAN, stara 71 let, gospodinja iz Zabukovice
št. 170; Ivan KARAT, star 45 let, socialni
podpiranec iz Polzele 18; Rudolf JOST, star
79 let, oskrbovanec iz Pernovega št. 4; Eliza-
beta ŠOSTER roj. BABIN, stara 51 let, go-
spodinja iz Topovelj št. 19.
»... LUKNJA PRI LUKNJI...«
»Luknja pri luknji in vendar
vodo drži! ... Tovariš učitelj, kaj
je to? mi žgolijo učenci in jaz
hitro odgovorim: »Slamnata stre-
ha!« Otroci pa: Ni res! Odgovor
se glasi: GOTOVELJSKA CESTA!
Pritrdim, ker poznam golo resni-
co. Nato otroci naprej: »Tovariš
učitelj, koliko stane kilogram
zdrobljenega kamna?« Jaz sko-
mignem z rameni: kako drago je
pri nas kamenje, tega pa res ne
vem. Ob neki priliki sem vpra-
šal mladega skupinovodjo v kam-
nolomu PODVIN, koliko stane
kubik zdrQbljenca, pa je prav ta-
ko zmignil z rameni in mi za-
upal: »Tovariš, to pa je naša
TAJNA! • Tako na zastavljeno
vprašanje nisem mogel odgovo-
riti, pač pa bomo ob priliki obi-
skali CESTNO—KOMUNALNO
PODJETJE v Žalcu, ki nam bo
dalo ustrezne podatke.
Takoj smo prešli na uporabno
nalogo: Otroci, preštejemo vse
luknje na cesti. Sicer imamo se-
daj v programu časovne račune,
vendar smo se odločili za sešte-
vanje, štejemo in naštejemo пЗ^
tanko TRISTO PETINŠESTDE-
SET TISOČ lukenj! Potem smo
stehtali z enega kvadratnega met-
ra ceste ves pral^ in smo nato
prešli na množenje in izračunali,
da gre teža v tone. Vse to se dvi-
ga in pada, iz dneva v dan, sto-
krat, tisočkrat... Ob dežju pa se
razmoči, spremeni v drugo prvi-
no, v BLATO, ki leti levo in de-
sno, obstarte na hišah, na mimo-
idočih.
Otroci so mi rekli, da jim je
prijetno pri srcu, ko vedo, da
' imajo očete in matere, ki skrbi-
jo zanje. Kdo pa skrbi za GOTO-
VELJSKO cesto? Ne, tudi na to
nisem dal odgovora. Ne strica in
ne tete ne poznam, poznam le
Cestno-komunalno podjetje, to
pa ima druge težave in ga res ne
gre obremenjevati s tako nepo-
membnimi stvarčicami, kakor so
na primer — NAŠE CESTE. Po-
vedal sem otrokom, da se bo že
nekaj uredilo, saj kamenja men-
da r^e IZVAŽAJO in da zanj men-
da tudi devize niso potrebne. Ra-
zumljivo, da imajo ljudje, zapo-
sleni v pisatnah podjetja tudi
svoje skrbi in težave in jim je^
treba enostavno pomagati. Učen-
ci so takoj uganili željo in so
predlagali: »Na seji RK smo se
zmenili za akcijo »VELIKA KO-
ŠTRA«. Predlog je bil soglasno
sprejet in zdaj vsako jutro pri-
hajajo učenci s košarami v roki.
Kolektivno odidemo k Savinji in
tam nalovimo okroglega kame-
nja in ga znašamo k polomljeni
šolski uti. Mimoidoči lahko ña-
pase oči na velikem kupu savinj-
skega proda, ki ga bomo posuli
takoj, ko bo zbran ves materil.
Upam, da nas CESTNO-KOMU-
NALNO podjetje iz Žalca ne bo
prehitelo in da bo nova akcija
do kraja uspela. Pa me je malo
strah, da nam bo UPRAVA ZA
DOHODKE postregla z novo lest-
vico prometnega davka, zakaj
preden bomo RAZSULI kamenje
po vseh TRISTO PETINŠEST-
DESET TISOČ luknjah, bomo
opravili lepo število HONORAR-
NIH ur, le-te pa v naši gospodar-
sik reformi niso v modi; zato bo-
mo o veliki akciji še enkrat
TREZNO premislili.
Za pripravljalni odbor (dk)
STEKLARNA »BORIS KIDRIČ« V ROGAŠKI SLATINI
PRESEGA OBVEZNOSTI
Lani je imela steklarna v primer-
javi z letom 1964 kar za 25% večji
izvoz. * Presegli so tudi letni plan
izvoza in zato so si letos določili
tolikšno vrednost izvoza kakor so
jo realizirali lani. V prvih treh me-
secih so plan presegU sicer samo
za 3 ",„. Ta presežek zares ni tolik
kot prejšnja leta, kar je posledica
velike usmeritve izdelkov za svetov-
no prvenstvo v hokeju. Glede na
proizvodnjo in izvozne pogodbe pa
računajo, da bodo tudi letos preseg-
li plan izvoza približno za 15 "V
V cploti so predvidevali da bodo
letos povečali proizvodnjo za 9 %
v primerjavi z lansiko, a že v prvih
treh mesecih so plan presegli za^
9%, kar pomeni, da je bila v tem
času letošnja proizvodnja kar za
18 % večja od lanske.
Glede zunanjega tržišča je zani-
mivo da izvažajo večidel vse na tr-
žišče s konvertibilnimi valutami, ra-
zen tega pa so začeli spreminjati
tudi strukturo kupcev. Prodaja v
tujino se je namreč usmerila prven-
stveno na tiste kuiKC, ki iščejo
boljše izdelke, kajti kvaliteta izdel-
kov še bolj dviga sloves steklarne v
tujini in zagotavlja boljšo prodajno
.eno.
TV
od 15.
do 21.5.
NEDELJA, 22. 5. 1966
9.25 Poročila (Ljubljana), 9.30 Z
Gusteljnom v nedeljo — oddaja na-
mdno^zabavne glasbe (Ljubljana),
10.00 Kmetijska oddaja (Zagreb),
10.45 Tisočkrat »zakaj« — oddaja za
otroke (Beograd), 11.30 Lassie —
Serijski film (Ljubljana), 14.45 Av-
tomobilske dirke vjyionacu — I. eta-
pa (do 15.30 (Evrovizija), 16.55 Na-
daljevanje prenosa dirk iz Monaca
(do 18.00) (Evrovzija), 18.00 Studio
ena — zabavno^glasbena oddaja
(Ljubljana), 19.00 Veliki podvigi —
serijski film (Ljubljana), 20.00 TV
^ncvnik (Beograd), 20.45 Kako živi
in se. zabava Zadar (Zagreb), 21.45
zadnja poročila (Ljubljana).
PONEDELJEK, 23. 5. 1966
11.40 Televizija v šoli: Zvok v trd-
nih snoveh, kapljevinah in plinih
(Ljubljana), 17.35 Tečaj angleškega
jezika (Beograd), 18.05 Lolek in Bo-
lek — poljska risanka (Ljubljana),
18.25 TV obzornik (Ljubljana), 18.45
Kuharski nasveti (Ljubljana), 19.15
Tedenski športni pregled (Beograd),
19.40 Kratki filmi Charlieja Chapli-
na (Ljubljana), 20.00 TV dnevnik
(Beograd), 20.30 Karaulac: Iskanje
vžigalice — TV drama (Zagreb),
21.30 Mali komorni koncert (Za-
greb), 21.45 Kamen, les in fantazija
(Skopje), 22.00 šahovski komentar
(Zagreb), 22.10 Poročila (Begrad).
TOREK, 24. 5. 1966
18.15 Boj za obstanek — serijski
film (Ljubljana), 18.45 Torkov ve-
čer (Ljubljana), 19.00 Svet na za-
slonu (Ljubljana), 19.45 TV obzor-
nik (Ljubljana), 20.00 TV dnevnik
(Beograd)>20.30 Beograjska pomlad
— zadnji večer festivala zabavnih
melodij (Beograd), 24.00 Zadnja po-
ročila (Ljubljana).
SREDA, 25. 5. 1966
16.40 Poročila (Ljubljana), 16.45 Tik
tak: Lisasti zajček — II. del (Ljub-
ljana), 17.00 Slike sveta — otroški
filmski žurnal (Beograd), 17.30 Dan
mladost — posebna oddaja (Beo-
grad), 18.30 TV obzornik (Ljublja-
na), 18.45 Oddaja resne glasbe
(Skopje), 19.15 Mozaik kratkega fil-
ma (Ljubljana), 19.40 Cik cak (Ljub-
ljana), 19.54 Intermezzo (Ljubljan
na), 20.00 Zaključna svečanost ob
Dnevu mladosti na stadionu v Beo-
gradu (Beograd), 21.30 Kulturna pa-
norama (Ljubljana), 22.10 Zadnja
poročila (Ljubljana).
ČETRTEK, 26. 5. 1966
11.00 Tečaj angleškega jezika
(Beograd), 16.10 Televázija v šoli:
Zvok v trdnih snoveh, kapljevinah
in plinih (Ljubljana), 17.05 Poro-
čila (Beograd), 17.10 Rdeča signal
(Beograd), 17.40 Združenje radoved-
nežev — oddaja za otroke (Zagreb),
18.25 TV obzornik (Ljubljana), 18.45
Krušna mati — reportaža (Ljublja-
na), 19.10 Uvertura za diskoteko
(Beograd), 19.40 TV pošta (Ljub-
ljana), 20.00 TV dnevnik (Beograd),
20.20 Aktualni razgovori (Beograd),
21.10 Oddaja narodne glasbe — od-
daja studia Sarajevo (Beograd),
21.20 Ekran na Ekranu (Zagreb),
22.20 Majka pravoslavna — oddaja
lirike studia Sarajevo (Beograd),
22.30 Poročila (Beograd).
PETEK, 27. 5. 1966
17.30 Pogovri o slovenščini (Ljub-
ljana), 18.00 Mali svet — oddaja za
otroke (Zagreb), 18.25 TV obzornik
(Ljubljana), 18.45 Kako smo pri-
pravljeni za turistično sezono (Ljub-
ljana), 19.15 Karavana — potovanje
po Jugoslaviji (Ljubljana), 19.40 Cr-
na tabla (Ljubljana),"20.00 TV dnev-
nik (Beograd), 20.30 Kapitanov raj
— celovečerni film (Ljubljana), 22.10
Zadnja poročila (Ljubljana), 22.15
Moderen jazz 66 — posnetek kon-
certa na Dunaju (Zagreb).
SOBOTA, 28. 5. 1966
16.05 Poročila (Beograd). 16.10 Kje
je, kaj je — oddaja za otroke (Beo-
grad), 16.25 Prenos športnega do-
godka (Zagreb), 18.10 Vsako soboto
(Ljubljana), 18.25 TV obzornik
(Ljubljana), 18.45 Mladinska igra
(Beograd), 19.25 Ko sem bil še maj-
hen (Beograd), 19.40 Cik cak (Ljub-
ljana), 20.00 TV dnevnik (Beograd),
20.30 Glasbeni kotiček: Urban Ko-
der (Ljubljana), 20.40 Peščena ura
(Ljubljana), 21.10 Crn sneg — TV
igra v nadaljevanjih (Beograd),
22.00 Hitchcock vam predstavlja —
serijski film (Ljubljana).
-  v POČASTITEV 70 LITNICE ZBORA )>FRANCE PREŠEREN«
SLAVNOSTNI KONCERT
Mešani zbor »France Pršeren« je
skupina pevcev, ki pojejo z vsem
srcem. Vezani so na svoje mesto
z vezmi dolgoletne tradicije in ve-
zani po živem utripu sodobnega
mesta. Kot malokatero društvo ima
v poslušalcih široko ozadje. Kadar
zapojejo na celjskem koncertu, je
praznik zanje in za mesto. Kaj bi
se čudili, če je bil njihov jubilejni
koncert letos dvojni praznik! Ne-
mirno vzdušje v dvorani se je pre-
neslo na pevce in vse je bilo v ne-
strpnem radoživem pričakovanju
prvih zvokov.
Spored je zajel pesmi od Gallusa
do   sodobnikov   od   narodne   do
umetne. Za pevca in publiko sko-
raj preobsežen. ZačeU so z Geslom
Konrada Finka, posvečeno zboru.
Za hip nas je speljala v vzdušje
starih, zaslužnih časov čitalnice.
Geslo in častitlijva društ\fena Ra-
stava, ki je bila med okupacijo re-
šena, sta dve svetinji, ki jih imajo
le redki pevski, zbori. Gallusova
eterična muzika je slovenski ponos
svetske značilnosti. Narod, ki rodi
take sikladatelje, nosi pečat naj-
plemenitejšega glasbenega izročMa.
V poročilu se ne moremo muditi od
točke do točke. Večer je bil vse-
skozi v znamenju slavnosti, ki sa-
ma po sebi daje svojstven odraz/
pevcem in publiki. Zborovodja Ed-
vard Goršič je pevce zanesljivo vo-
dil naštudiran pro'gram govori do-
volj prepričevalno o vloženih napo-
rih. IgraJika Goršičeva je recitirala
besedila pesmi, kar se da simpatič-
no. Po odmoru je zbor pel sprošče-
no in publika je izvabila ponovitve
zlasti zaradi pribljubljenih solistov.
Ob zaključku je bila na odru dolga
vrsta gratulantov s cvetjem in da-,
rili, vsa dvorana z zborom in pevo-
vodjem pa ena sama prekipevajo-
ča skupnost. Slavnostno vzdušje je
bilo še stopnjevano, ko so prejeli
dolgoletni člani in članice javno
priznanje za 30 do 40-letno zvestobo
zboru. Ta lepa gesta bi morala od-
mevati v vrstah mladine, da bi po-
snemali starejše pevce po vzorni di-
sciplini in vztrajnosti.
Jubilej resno obvezuje zbor na
nadaljnje delo, ki naj vodi k novim
uspehom z yečjo studioznostjo in
poglobljeno glasbeno poustvaritev.
Zadnji cilj naj bi bil, da bi sleher-
no pesem zapeli v taki formi, da
bo enkratno doživetje za dirigenta,
pevce in publiko.
Kulturna dejavnost zbora »Fran- '
ce Prešeren« je neprecenljiva. V
minulem obdobju in v dvajsetih le-
tih v novi domovini je bilo prepeto
stotine i5esmi, ki so jih ponesli v
neštete kraje. Krize ki nastajajo
v vsakem zboru, je treba prehoditi.
TjSi Celje in naš zbor naj bo vodilo
— zbor ne sme nikoli zamreti, z
njim bi zamrlo veliko ljubezni do
petja in pevskega' posredovanja
množicam. Ta plemenit namen je
vreden skrbi in naporov nas vseh.
A. S.
Dve gostovanji
Koroški akademski oktet Celjani
dobro poznajo, saj nocojšnje gosto-
vanje ob 18. in 20. uri v Narodnem
domu ni prvi obisk tèga pevskega
kolektiva. Oktet si je pridobil števil-
ne prijatelje po vsej ožji in širši do-
movini, pa tudi v tujini — med na-
šimi izseljenci je povsod požel obi-
lo priznanja. Celjani bodo zatorej
prav gotovo nocojšnja koncerta le-
po obiskali.
V kratkem pa bo v Celju gosto-
val še en pevski zbor. To je aka-
demski zbor Tone Tomčiš iz Ljub-
ljane, 'ki slavi letos 20. obletnico po-
vojnega dela. Zbor bo v Celju na-
stopili na dan mladosti — torej 25.
maja ob 20. uri v veliki dvorani Na-
rodnega doma. Predprodaja vstop-
nic je pri blagajni kina Union.
ZBOR ÜCITEIJEV SLOVAŠKE
Na povabilo zbora učiteljev »Emil
Adamič« je pripotoval k nam brat-
ski zbor učiteljev Slovaške. V Ce-
lju so peli na matineji naši srednje-
šolski mladini. Koncertni program
je obsegal narodne in umetne slß*
vaške pesmi vključil so tudi Goto-
vičevo Globoko je more. Zbor je
glasovno monoliten, pevski materi-
al na višini, solisti izredno srečno
izbrani. Pevska disciplina je en-
kratna in enkratno doživetje je nji-l
hovo poustvarjanje. Slovaški kom-
ponisti Leoš Janaček, Viteslav No-
vak, Bohoslav Martinu in drugi so
zajeli v skladbah globino in čudež-
no bogastvo svojega rodu. Dirigent
Ondrej Lenart je specalist za zbore.
Nad pevci ima neomejeno umetni-
ško oblast: »igra na zbor kot na
orgle«. Presenetljivo je fraziranje,
dinamična rast in upad melodije,
vse je naravno in nevsakdanje mo-
gočno v prelivanju tonov, v nape-
tosti nekdanjega življenja- posamez-
nih kompozicij. Solisti so po barvi,
izreki in podajanju svojega parta
na moč »ljudski«. Zlitje solista z
zborom je perfektno. Kaj redko
se čuje »mrmrajoči zbor, ki kot or-
kester opira solista v polni zvočno-
sti. Ta zbor je vrhunski v Češkoslo-
vaški kjer so pevci dobili »za zaslu-
ge v izgradnji« — verjetno najvišje
odličje, ki si ga lahko pridobi kak
korpus na področju kulturne dejav-
nosti.
Zbor poje že dvajset let, njihovo
pobratimstvo z »Emilom Adami-
čem« naj ne bo le narodno, želeti
je tudi studioznih stikov, zlasti za
mlade generacije pevovodij, ki bi
tamkaj našli mnogo vzpodbud za
višjo raven zborovskega dirigira-
nja. V Celju so slovaški zbor spre-
jeli na lastno iniciativo celjski uči-
teljski tovariši, oskrbeli prenočišče
in prehrano z lastnimi prispevki. Ta
požrtvovalnost pa ni le improviza-
cija, marveč kulturna zavest, ki jo
je treba vrednotiti.
Kadarkoli popelje pot simpatični
zbor v Slovenijo in našo državo,
naj zopet obišče Celje, kjer so se iz-
vrstno počutili. Njihov celovečerni
koncert bi z velikim zanimanjem
poslušali vsi, zlasti pa naši pevci.
Doživljeno petje tega zbora je »pe-
sem v pesmi«.
.Л     AS.
Slovenjegraška dvorišča
KAREL PECKO RAZSTAVLJA V LIKOVNEM SALONU
Pečkova razstava je pomembna
v smislu tematskega izbora. Celoten
prikaz je ubran na eno samo temo
— slovenjegraška dvorišča. Ta do-
miselnost našega umetnika je iZ'
vima. Prikazuje nam malomeščan
ska dvorišča, ki so jih stanovalci po
potrebah pregradili z drvarnicami,
ki so jih postavili med dvoje sten
in tako uličice značilno pregradili.
Dvorišča p.otd¡(ícíjú'dzíÍ¿nMiiJ&:jStp-i
letij, nekateri material: kamen ope-
ka, les in železo. V prepreosti obli-
kovalnosti se prikupno kaže
skromna ornamentika dekorativne-
ga značaja. Slikarjev zapis je v dveh
smereh zanimiv, po likovni plati in
po etnografsko, kulturno zgodovin-
ski. Preden bo tempo razvoja pre-
oblikoval zadnje teh dvorišč, bi ka-
zalo eno ali drugo zaščititi v smislu
spomeniškega varstva. V slikarje-
vih zapisih zaživijo reminiscence na
kenešl^f vellute zakqfnií} idic, pri
éni kompoziciji monílmentalne pöii-
darjenosti- pa se človek spomni na
Diirerja, čeprav le po sorodtiosti
vzdušja. Pečko je realist, ki trdno
obvlada risbo, njegove tehnike dose-
zajo namen v risbi in globinski po-
gojenosti. V grafiki je močnejši kot
v olju. v tematiki dvorišč gre nekaj-
krat v podrobnosti, ko bi pričako-
vali poudarek nekaterih značilnosti.
V tem pogledu se mi zdi najbolj
dognano »Dvorišče v zelenem«.
Karel Pečko je javnosti najbolj
znan kot organizator likovnih raz-
stav v Slovenjem Gradcu. Te raz-
stave so v ospredju kulturne dejav-
i^osti tega mesta. Ne zajema le me-
sta in okolice, ta dejavnost presega
meje in je živahna s sosednjo Av-
strijo. Likovno osveščanje slovenje-
graškega področja izhaja iz centra
razstavnega paviljona, katerega du-
ša je naš umetnik. V tej zvezi je
kaj pomembna hkrati turistična de-
javnost in stiki s tujino. V teh sme-
reh je Pečko opravil doslej ogrom-
no delo, rezultati so številni in ve-
liki, v bodočnosti pa bodo verjetno
še stopnjevani. Tretje področje
Pečkovih naporov je njegova slikar-
ska šola za amaterje. Ob razsežno-
sti nalog, ki si jih je naprtil, mu
kajpak primanjkuje časa za lastno
ustvarjanje. Med Slovenj Gradcem
iñ Celjem so stiki prisrčni, kar do-
kazuje sedanja razstava Pečkovih
del v Likovnem salonu.
A. S.
V soboto 28. maja bo v Celju (Narodni dom), v ponedeljek 30. maja
pa v Rogaški Slatini in v torek 31. maja v Dobrni koncertiral ženski
pevski zbor »Lyra« iz Remscheida (Zah. Nemčija). Zbor združuje delovne
ženske mesta Remscheida, znanega središča kovinarske industrije. Zbor
prihaja kot g03t Komornega moškega zbora, ki se je s tem ženskim zbo-
rom spoznal lani na mednarodnem pevskem tekmovanju v Montreuxu,
kjer je zbor nastopil kot eden najboljših, vsekakor pa kot najboljši žen-
ski zbor. Umetniški vodja je prav tako eden najvidnejših dirigentov v
Pevski zvezi ZR Nemčije g. Helmut Höngen. Koncerti, na katerih bo so-
deloval tudi Komorni moški zbor, bodo gotovo nevsakdanji glasbeno-
umetniški dogodek.
S polic Študijske knjižnice
Maksimovič B.: Urbanizam. Te-
orija projektiranja gradova. 2. izm.
i dop. izd. Beograd 1965. S II 3276.
Kosovo i Metohija 1943—1963.
Priština 1963. S. II 3283.
Umetnost situi. Beograd O Ljub-
ljana cop. 1965. S. II 3285.,
Sodobna oprema. Ljubljana 1963-
19. S. II 3286.
Remek dela Ermitaža. Flamanska
in holandsika škola. Beograd 1965. S.
II 3287.
Remek dela Ermitaža. Silikarstvo
XVII in XVIII veka. Beograd 1965.
S. II 3288.
Aubert M., M. Pobe, J. Gantner:
Gallia romanica. Beograd 1964. S.
II 3289.
" Germania romanica. Monumen-
talna umetnost romani k u Srednjoj
Evropi. Beograd 1965. S. II 3291.
Savremeno sliikarsilvo u Jugosla-
viji. Beograd 1965. S. II 3292.
Rouart D., M. Stevanovič: Nepo-
znati Degas i Renoir. Beograd 1964.
S. II 3293.
Jugoslavanske pdljoprivrednc ma-
šine. Beograd 1964. S. II 3294/1.
Velimirović M.: Atomski atlas.
Zagreb 1965. S. II 3296.
Kapr A.: 2 Buchgestaltung. Dres-
den ok. 1962. S. II 3297.
Jugoslavija i svet 1964. Beograd
1964. S. II 3298.
Tausend Inseln der Adria. Beo-
grad 1965. S. II 3300.
Gradovi     Jugoslavije.   Beograd
1965. S. II 3301.
Veterinari, veterinarski tehničari
i studenti veterine u narodnoj re-
voluciji i gradnji socijalizma. Beo-
grad 1961. S. II 3304.
Vodnik po arhivih Slovenije. V
Ljubljani 1965. S. II 3305.
Fryzek v.: Eishockey im Bald.
Praha cop. 1965. S. II 3306.
Uboga Ančka
v IZVEDBI UČENCEV OSNOVNE
ŠOLE VITANJE
Dramska sekcija vitanjske osnov-
ne šole deluje uspešno že nekaj let
in pripravlja samostojne klubske
večere recitacij ske večere v doma-
čem kraju in v občini, uprizarja pa
tudi mladinske igre. Tako so tudi
letos piripravMi igro Pavla Golie
Uboga Ančka.
Premiera Uboge Ančke v režiji
Julke Golob je bila prejšnji petek,
ponovitev za starše pa v nedeljo.
Zanimivo je, da so zanjo kakor za
vse druge igre vse kostume in odr-
ske rekvizite izdelali učenci sami
v krožkih na šoli. Blago za kostume
in rekvizite so kupili z denarjem,
ki so ga zaslužili lani z gostova-
njem, kakor tudi s prispevki delov-
nih organizacij v Vitanju.
Vsekakor lep zgled v kraju, ki je
sicer odmaknjen od večjih kultur-
nih središč!
VELIKA PLOŠČA ZA BERGERJEV KVINTET
Kvintet Franca Borger j a je začel
z delom leta 1959. Lepo se je uve-
ljavil. Nastopal je na najrazličnej-
ših prireditvah in v radijskih pro^
gramih. V tem času sta nasta:li tudi
dve mali gramofonski plošči; ena
med njimi je billa zvočna razgled-
nica mesta Celja, na kateri je bila
priljubljena Celjska polka. Sicer pa
je ansambel najbolj ponosen na
svojo Savinjsko dolino, na skladbo
kii je posvečena dolini zelenega
ziata.
Ansambel ima ime po svojem
vodji Francu Bergerju, ki je hkrati
tudi komponist vseh del, ki j h kvin-
tet iz\-aja. Doslej je skomponiral že
22 skladb, predvsem domačega za-
bavnega značaja. Snov za kompo-
niranje jemlje v domačem okolju,
zato ga lahiko po vsej pravici imenu-
jemo skladatelja naših pristnih viž,
ki imajo svojo domovinsko pravico
na območju od Celja do Logarske
dolmc in Okrešlja. Posebna pesem
pa je ix>svečena tudi prazniku piva
in cvetja v Laškem. Besedila za
pesmi je v glavnem napisal Jože
Perčič, ki je postal stalni Berger-
jev sodelavec. Poleg Berger ja, ki
igra v ansamblu na harmoniko, so
člani kvinteta še Dušan Dedovič-
bas, Jože Kurent- kitara, Mlan Dja-
kušič-trobenta ter Franc Maver-
klarinet.
Med stalne isodelavce* tega pri-
ljubljenega celjskega kvinteta pa
moramo šteti še pevca Zlato 2ohar-
jevo^ozmusovo in Jožeta Koresa.
Ko se je zdelo, da je prenehal z
delom, se je lansko jesen znova po-
javil. Spet je zaživel in oživel. V do-
kaz svoje življenjske sposobnosti in
moči je pri zagrebškem Jugotonu
posnel prvo veliko — long play —
gramofonsiko ploščo »Moj štajerski
kraj«.
Na veliki plošči »Moj štajerski
kraj«, 'ki je že v prodaji, je deset
Borger j evih skladbic: Savinjsko
dekle. Na flosarskem balu. Pod
tvojim oknom, Celjska роФка, Moj
štajerski kraj. Pivo in c\'etje, Re-
grutska polka, Ostaila sama sem,
Knapič vasuje ter Nekoč na vasi.
— mb
Dan
prosvetnih
delavcev
Bliža se zaključek pouka. Na
šolah bodo razdelili spričevala,
učenci in učitelji pa se bodo
zbrali na internih šolskih prosla-
vah.
Pred leti smo uveljavili lep o-
bičaj, da so se tudi prosvetni de-
lavci ob zaključku pouka (torej
V juuiju) zbrali na določen dan^
se pogovorili o svojem delu, po-
slušali referat kakšnega prizna-
nega pedagoga in podobno. Obi-
čajno so ta njihov zbor, znan pod
nazivom »Dan prosvetnih delav-
cev« obiskali tudi zastopniki ob-
činskih skupščin in družbeno-po-
litičnih organizacij ter jih sezna-
nili s svojimi stališči v vpraša-
njih šolstva.
Tudi v Celju smo pred leti pri-
rejali »Dan prosvetnih delavcev«,
menda je to bila vedno prva so-
bota v juniju. Pred tremi leti pa
smo prenehali s tem običajem,
brez nekega pojasnila prosvet-
nim delavcem s področja celjske
občine. Takrat se je šušljalo, da
je vzrok menda nesporazum med
posamezniki — prosvetnimi de-
lavci. Tako od leta 1963 dalje v
Celju ne prirejamo več dneva
prosvetnih delavcev.
Menim, da to ni pravilno. Ko-
likor je bil začasne prekinitve
kriv zares samo nesporazum med
posamezniki, je preteklo že do- ^
volj časa da ga odpravijo. Saj ne
gre za manifestacijo posamezni-
kov, temveč za manifestacijo j
približno 600 prosvetnih delavcev
s področja celjske občine. Zato
predlagam, da v letošnjem jimiju
zopet oživamo ta običaj, poseb-
no, ker je to želja samih prosvet-
nih delavcev. Da se ne bomo zo-
pet kregali, kdo naj prevzame or-
ganizacijsko plat tega zbora,
predlagam občinskemu odboru
sindikata delavcev družbenih de-
javnosti v Celju, da v sodelova-
nju s sindikalnimi podružnicami
na šolah organizira »Dan pro-
svetnih delavcev — 1966«.
Ludvik Rebeušek
VABmO VAS NA IZLETE:
1. Julija 1966 8-dnevni dopust na AŽURNI
OBALI. Prijave do 4. junija 1966.
2. 14~it-tevuc kombi^ilraiio potovanje z vla-
kom In avtobu.<?otn oa DANSKO, NORVEŠKO
in ÔVEDSKO. Prijave do 30. Junija 1966.
3. S-dnevno potovanje v času od 28. 6. do
5. 7. 1966 v LONDON. Prijave do 3. junija
1966.
4. 8-dnevno potovanje z letalom v SOV-
JETSKO ZVEZO v 8ei>tenibru 1966.
5. 8-dne\'no potovanje z vlakom In avtobu-
»om PO DOLINI LOIRE V NORMANDIJO In
PAÄIS. Prijave do 25. maja 1966.
6. 6-dnevno avtobusno potovanje v FIREN-
ZE in RIM. Prijave do 25. maja 1966.
7. 4-dnevao avtobusno potovanje v juniju
v DOLOMITE. Prijave do 25. maja 1966.
8. 13-dnevno potovanje PO VZHODNI EV-
ROPI. Prijave do 30. Junija 1966.
9. KOLEKTIVI IN INDIVIDUALCI! Prijav-
ljajte se za 2 ali 3-dnevne izlete v TRST in
BENETKE,
10. 2-dnevni avtobusni izlet na GROSS-
GLOCKNER.
11. 2 ali 3-dnevni izleti v BUDIMPEŠTO.
12. 2 ali 3-dnevni izleti na DUNAJ.
13. 1-dnevni izlet v TRST. Prijave do za-
ključenega števila,
KOLEKTIVI! Poslužujte se naših kvaUtet-
nih prevozov, ki Vam Jih nudimo po zelo
Enižanih cenah v najsodobneje opremljenih
avtobusih Upa »MERCEDES«.
PRED VSAKIM POTOVANJEM ALI IZLE-
TOM OBIŠČITE TURISTIČNO PODJETJE
»KOMPAS« CELJE, TOMŠIČEV TRG 1, TEL.
23-50.
MALI OGLASI
KUPIM
Avtoturistično podjetje »Izletnik« Celje,
Kersnikova ulica 27, kupi večjo železno bla-
gajno.
PRODAM
SPALNICO prodam. Jože Ajlec, Kajuhova 2,
Celje.
HIŠO novejšo in 1000 m^ zemlje ob prometni
cesti v bližini rudnika Laško proda: Mira
Uratnik, Sp. Rečica 49, Laško.
NOV italijanski superavtomatik pralni stroj
Zoppas (5 kg) prodam. Naslov v upravi li-
sta.
PRALNI stroj ZOPPAS 560 prodam. Naslov
v upravi lista.
KRAVO — dobro mlekarico s teletom pro-
dam. Robič, Cesta na Dobravo 56.
SKUTER Zündep bela 200 ccm prodam. Ju-
rij Versee, Rog. Slatina 124.
DVOSEDEŽNI moped dobro ohranjen proda:
Kovačič, Celje, Ulica 29. Novembra 12.
VZIDLJIV štedilnik — levi prodam. Naslov
v upravi lista.
ENODRUŽINSKO hišo prodam proti zame-
' njavi stanovanja. Naslov v upravi lista.
NSU Primo 150 ccm prodam. Prevolnik, Cesta
v Laško 9.
MLADO kravo (pd teletu) in telico 5 mesecev
hrejo prodani. Mirko Preskar, Braslovče.
VSEÉÍIVO hišo. -vrt, sàTÌotìosnik, 20 minut-
iz Celja prodam. Tone Springer Celje —
Stari grad.
KONTRABAS z zelo močnim in lepim tonom
prodam. Ogled v soboto in nedeljo, Celje,
Trnovlje 200.
HIŠO z vrtom v Savinjski dolini prodam
zaradi bolezni ali zamenjam za stanovanje
do smrti. Nudim doplačilo. Naslov v upravi
lista.
VOLNENE  posteljne  vložke  za  2  postelji
6 (kom. prodam. Naslov v upravi lista.
^PRALNI stroj »Gripo«, otoman in 200 kg ce-
menta proda: Mlakar, Celje, Teharska 82.
RADIO UKV RIZ, bel kamin »Bidermajer«,
2 omari z nastavki, mizo, 4 stole in kom-
pletno posteljo prodam ugodno. Ogled od
16 ure dalje v Trubarjevi 55 B.
»PUGEOT«   403   50.000 km,   dobro  ohranjen
prodam. Ponudbe: Fürst, Ljubljana, Pohor-
. skega bataljona 203.
STANOVANJE
DEKLETU nudim stanovanje. Naslov v upra-
vi lista.
MIRNA zakonca nujno potrebujeta sobo in
kuhinjo ali vsaj večjo sobo — Celje — Ža-
lec ali bližnja okolica. Cenjene ponudbe na^
upravo lista pod »NAGRADA«.
MIRNA mlajša uslužbenka išče opremljeno
sobo. Naslov v upravi lista.
DVOSOBNO stanovanje na Šlandrovem trgu
zamenjam za stanovanje na Otoku. Ponudbe
pod »SPORAZUM«.
MLADA zdravnica išče dvo ali enosobno sta-
novanje takoj ali najpozneje do avgusta.
Na željo plača za eno leto vnaprej. Ponud-
be pod »SOLIDNA«.
SAMSKI moški išče sobo. Naslov v upravi
lista.
FANT IN DEKLE, ki se nameravata poročiti
iščeta sobo po možnosti s kuhinjo v okolici
Celja. Plačata za eno leto vnaprej. Ponudbe
pod šifro »VSAJ SOBA«.
DVOSOBNO stanovanje s shrambo in vrtom
v centru, zamenjam za enako. Pismene po-
nudbe pod šifro »STANOVANJE«.
ODDAM opremljeno sobo. Naslov v upravi
lista.
ZAPOSLITEV
GOSPODINJSKO pomočnico sprejmem. Na-
slov v upravi lista.
GOSPODINJSKO pomočnico iščem. Zglasite
se popoldne pri Veri Smid, Celje, Adami-
čeva 9.
ZA DOPOLDANSKO varstvo otroka iščem o-
scbo. Ing. Tripič, Kajuhova 9, Celje.
ZA DOPOLDANSKO varstvo otroka iščem
žensko. Osebni dogovor v nedeljo dopold-
ne. Ivan Ferme, Kajuhova 9, Celje.
RAZNO
Dr. Strokolu se za uspešno operacijo za-
hvaljuje, enako tudi strežnemu osebju: Ama-
lija Tratar iz Zabukovce.
Nad 70 let star upokojenec s hišo in nekaj
zemlje, išče gospodinjo od 50—65 let sta-
rosti, najraje upokojenko. Nudi posebno
sobo, hrano in kurivo. Lepa plača in pro-
sti čas. Ponudbe pod šifro »Sreča«.
MOPEDIST, ki je 5. maja odpeljal moški
\ -pulover iz parkirišča na starem gradu, naj
ga proti nagradi vrne v Jenkovi 13, Celje. .
POROČNE prstane po zadnji modi izdeluje
zlatar v Gosposki 5, Ljubljana (poleg uni-
verze).
Steklenino ,porcelan in drugi go-
stilniški inventar prodamo zaradi
Opustitve bifeja.
Ogled vsak dan od 10. do IL ure
pisarni Društva ekonomistov,
Celje, Kocbekova 3 (vhod iz dvori-
šča).
INDUSTRIJA AEROTERMIČNIH NAPRAV »KLIMA« CELJE
sprejme v učno razmerje učence naslednjih poklicev:
5 KLEPARJEV
8 INSTALATERJEV parnega in vodnega
ogrevanja
3 INSTALATERJE VODOVODA
1 ELEKTRIKARJA
Pogoji:   uspešno dokončana osemletka
zdravstvena sposobnost
usipešno opravljen strokovni izpit iz
matematike in slovenščine.
Prošnje s priloženim spričevalom o dokončani osemletki in
zdravniškim spričevalom sprejema splošni sektor podjetja do 25.
junija 1966.
/
ZBOR DELOVNIH SKUPNOSTI SKUPŠČINE OBČINE CELJE,
po določilih L odstavka 22. člena zakona o volitvah odbornikov
občinskih in okrajnih skupščm (Uradni list SRS, št. 11-92/63)
RAZPISUJE
nadomestne volitve v zbor delovnih skupnosti Skupščine občine Ce-
lje v 32. volilni enoti v kateri je prenehal mandat odborniku Bru-
nu Hartmanu.
32. volilna enota zajema naslednje delovne organizacije: III.
osnovno šolo, Osnovno šolo Polule, Osnovno šolo Ljubečna, Osnov-
no šolo Vojnik, Osnovno šolo Frankolovo, Osnovno šolo Črešnjice,
Osnovno šolo Štore, Osnovno šolo Svetina, Osnovno šolo Teharje,
Osnovno šolo Kompole, šolski industrijski center Štore, Gimnazi-
jo Celje, Ekonomsko srednjo šolo Celje, šolski center »Boris Ki-
drič« Celje, Kmetijsko izobraževalni center Celje, Tehniško sred-
njo šolo Celje, Gledališče Celje, Mestno ljudsko knjižnico Celje,
Občinski svet zveze kulturno prosvetnih organizacij Celje, Zavod
za prosvetno pedagoško službo Celje, Zavod za spomeniško varst-
vo Celje, Delavsko univerzo Celje, Mestni muzej Celje, Študijsko
knjižnico Celje in Glasbeno šolo Celje.
Volitve bodo v petek, dne 17. junija 1966.
Predsednik        ^
zbora delovnih skupnosti^
Stana Šprajc 1. r.
BECE
BESTSELLER
NA ŽELJO ŠTEVILNIH BRALCEV
pripravljamo posebno izdajo romana J. M. SimmIa
LJUBEZEN JE ZGOLJ BESEDA
ki je izhajal lani v dnevniku VEČER
Ф Opozarjamo na posebno obliko BE-CE zvezkov, ki jih
boste lahko vezali v knjigo!
# Roman bo izhajal v nadaljevanjih!
Ф Roman je zgodba velike ljubezni, ki ga je napisal ena-
indvajsetletni sin dvomljivega in prevarantskega mi-
lijonarja!
# Roman bo na voljo v upravi Večera, pri raznašalcih
in v vseh kioskih in trafikah 2. junija 1966!
BE iE ROMAM - BE-ÍE ROMAM-BE-ÍE ROMAM
ZAHVALA
Ob smrti moje drage žene in mame
MARIJE TONKO
se iskreno zahvaljujemo vsem, ki so jo spremili na njeni zadnji
poti, darovali vence in cvetje, pevcem, dr. Sevšku za njegov trud
pri zdravljenju, gasilcem tovarne EMO, vsem prijateljem in znan-
cem.
žalujoči: mož Ivan, hčerka Erika z
možem Ivanom, sestra Cilka z mo-
žem Jožetom, vnukinja Albina in
ostalo sorodstvo.
AVTOTURISTIČNO PODJETJE
»IZLETNIK«
CELJE
obvešča cenjene potnike, da od
1. 6. 1966 dalje obratujeta novi
avtobusni progi
LENDAVA—VARAŽDIN
—KRAPINA—CELJE
po naslednjem voznem redu:
S 15. 6. 1966 prične obratovati
tudi avtobusna proga
CELJE—REKA—CRIKVENICA
—SELCE
ki bo obratovala po naslednjem
voznem redu:
Za koriščenje prevoznih uslug
•se priporoča kolektiv.
Svet Komunalnega zavoda za
socialno zavarovanje Celje razpi-
suje prodajo starih rabljenih os-
novnih sredstev.
Prodaja bo na sedežu zavoda
v Celju, Gregorčičeva 5a v torek,
dne 24. 5. 1966 ob 8. uri.
ÎZLETNÏÎC
CELJE
ZEMSTVO.
eUDIMPESTA — dvodnevni avtobus-
ni Izleti za kolektive in posamízrtike, datum
potovanja po dogoi'om.
BENErKJB — TREVISO — UDINE — GORI-
CA — msï, dvodnevni avtobusni izleti za
kolektive in posameznike.
TRST — MIRAjVIARE, enodnevni avtoou-
sni Izleti za kolektive in posameznike.
CELOVEC — VRBSKO JEZERO — GOSPO-
SVETSKO POUK, enodnevni avtobusn; izleti,
datiun po dogovoru.
DUNAJ — BRATISLAVA —
BUDIMPEŠTA, tridnevni avtobusni iz-
leti za kolektive iu pósan-eznike. Datum po-
tovanja po dogovoru.
RIM — FIRENCE — BENETKE, 9-dnevno
potovanje z avtobusom dne 13. maja, 17. ju-
nija, 8. julija, 2. septembra in 7. oktobra
1966. Prijave sprejemamo do vključno mesec
dni pred pričetkom potovanja.
CAPRI — NAPOLI — RIM — BENETKE,
9-dnevno potovanje z vlakom dne 21. junija
in 16. septembra 1966. Prijave sprejemamo
do vključno mesec dni pred pričetkom po-
tovanja.
PARIZ — NICA — MONTE CARLO — MI-
LANO — BENETKE, 11-dnevno potovanje Z
vlakom dne 19. maja, 23. junija, 21. julija,
25. avgusta, 22. septembra in 20. oktobra
1966. Prijave sprejemamo do vključno mesec
dni pred pričetkom potovanja.
SOLUN — ISTAMBUL — SOFIJA, 8-dnev-
no potovanje z avtobusom dne 22. maja, 26.
junija, 17. julija, 14. avgusta, 18. septembra
in 9. oktobra 1966. Prijave sprejemamo do
vključno mesec dni pred pričetkom potova-
°^PÒ JUŽNI ITALIJI, BARI — NAPOLI —
POMPEJI — COSENZA — MESINA — TA-
ORMINA — CATANIA — PALERMO — CA-
TANZARA, 12dnevno potovanje z avtobusom
dne 19. maja, 18. junija in 10. septembra
1966. Prijave sprejemamo do vključno mesec
dni Tired pričetkom potovanja.
BUDLMPESTA — KRAKOV — VARŠAVA
— BERLIN — PRAGA — DUNAJ, 10-dnevno
potovanje z avtobusom dne 18. maja, 13. ju-
lija, 28. septembra in 5. oktobra 1966. Pri-
jave sprejemamo do vključno mesec dni
pred pričetkom potovanja.
PO SOVJETSKI ZVEZI, vsak mesec 12-dnev-
na potovanja z vlakom in letalom. Udeležen-
ci teh potovanj si bodo ogledali MOSKVO,
LENINGRAD, KIJEV, RIGO in JALTO.
Vse programe in informacije navedenih po-
tovanj zahtevajte v našem turističnem oddel-
ku na TITOVEM TRGU 3 ter v poslovalnici
Velenje, Krško, Mozirje in Krapini.
IZLETNIK organizira potovanja po tu in
inozemstvu z modernimi turističnimi avto-
busi.
IZLETNIK posreduje v najkrajšem času
nabavo potnih listov in tujih vizumov.
IZLETNIK rezervira postelje v spalnih va-
gonih, prodaja vozovnice za letalski promet
za tu in inozemstvo.
IZLETNIK menja tuja plačilna sredstva.
Za cenjeni obisk se priporoča
IZLETNIK CELJK
tel 28-41
živinozdravniška
dežurna služba
Od 21. do 2S. maja 1966
CIRIL UMEK,
veterinar, Celje
Kersnikova 37 — vogal
Kersnikove in Dečkove
ceste
Turistična
PROSTE KAPACITETE
Na celjskem turističnem področju je dovolj
prostih mest v vseh krajih Gornje Savinjske
doline. Zdravilišču Dobrna, v hotelih Zdra-
viliško gostinskega podjetja in pri zasebnikih
v Rog. Slatini, za hote! Paka in za zdravili-
šče v Rog. Slatini pa so ob sobotah potrebne
rezervacije.
PRIREDITVE
CELJE — V soboto 21. maja bo ob 18. uri
promenadnl koncert na vrtu hotela Evropa.
V primeru slabega vremena bo koncert pre-
stavljen za en teden. Igrala bo pihalna godba
SKUD France Prešeren pod vodstvom Rudol-
fa Starica.
Vsako nedeljo popoldne igra na STAREM
GRADU narodno-zabavno glasbo ansambel
OCVIRK.
Ob sredah in sobotah Je ples v hotelu CE-
LEIA, ob sobotah pa tudi v SAMOSTRE2NI
RESTAVRACIJI.
DOBRNA — Vsako soboto in nedeljo ples
v restavraciji TRIGLAV.
ROGAŠKA SLATINA — 20. maja ob 20. uri
REVIJA LATINSKO AMERIŠKIH PLESOV
22. maja ob 10. uri dop. promenadnl koncert
v zdraviliškem parku. Vsak torek ob 20. uri
ples v ZDRAVILIŠKEM DOMU, vsako sredo,
soboto in nedeljo pa ples v restavraciji PO-
ŠTA.
IZLETI
Olepševalno in turistično društvo Celje pri-
reja v maju in Juniju avtobusne izlete. Prvi
bo v nedeljo 22. maja v Mrsko Soboto—Mo-
ravče—Ljutomer—Jeruzalem, drugI 12. Junija
v Varaždin—Krapino—Krapinske Toplice in
tretji 19. Junija na Ljubelj—Vršič—Zelenico.
Prijave za izlete sprejema TURISTIČNI IN-
FORMACIJSKI URAD Celje v Stanetovi ulici
poleg kina Metropol. Opozarjamo, da je že
odprto kopališče v Rhn. Toplicah
OGLAŠUJTE V
CELJSKI
TEDNIK !
HVALEŽNA POBUDA MLADIH
pri obravnavanju telesnovzgojnih vpr ašanj
Nedavni posvet o nekaterili pro-
blemili telesne vzgoje v celjski ob-
čini, ki ga je pripravil občinski ko-
mite Zveze mladine in nanj povabil
predstavnike vseh organizacij, ki so
kakorkoli zainteresirani, da dobi te-
lesna kultura v občini tisto rtiesto
in veljavo, ki ji pripada, lahko šte-
jemo med pomembne prispevke pri
obravnavanju in reševanju zahtev-
nih nalog na tem družbenem pod-
ročju. Pobuda zasluži toliko večjo
pozornost tudi zavoljo tega, ker ka-
že, da to ni bil prvi in zadnji posvet
te vrste in nadalje, ker se družbeno
politične organizacije zavedajo, da
morajo sodelovati z občinsko zvezo
za telesno kulturo pri formiranju
in izvajanju telesnovzgojne politike
v občini. In ker je bila prav mla-
dinska organizacija tista, ki je dala
pobudo za takšno skupno obravna-
vanje teh vprašanj, smo lahko tega
še bolj veseli.
Posvet je načel in 0(|prl veliko
vprašanj, ki bi jih težko zvrstili v
določen vrstni red. Eno vprašanje
se namreč povezuje z drugim, vsa
pa tvorijo najboljšo celoto, ki se
odraža v stanju telesne vzgoje v
celjski občini. Ni naključje, da so
največ govorili o razvoju telesne
vzgoje in se ustavljali ob vprašanju,
ali še lahko govorimo o množični
dejavnosti na tem področju, ali ne.
Sicer pa so bili enotni v mnenju,
da bo množičnost zagotovljena te-
daj, ko bomo šolam vseh vrst torej
tam, kjer se mladina organizirano
zbira in dela, zagotovili boljše mate-
rialne in ostale pogoje za telesno-
vzgojno dejavnost. Pričakovati mno-
žičnost v društvih je več ali manj
neutemeljeno. Pomembno mesto v
razpravi so ravzeli tudi vzgojni vi-
diki, zatem materialna vprašanja,
kadrovska in podobno. Med zaključ-
ki je pomemben sklep, po katerem
bodo o vprašanjih telesne vzgoje
razpravljali vsi mladinski aktivi v
občini. Tudi delo na sestavi srednje-
ročnega plana razvoja telesne kultu-
re mora sloneti na skupnih prizade-
vanjih vseh činiteljev. Hvaležna je
pobuda, po kateri naj bi svet za šol-
stvo in telesno vzgojo, zatem občin-
ska zveza za telesno kulturo, organi-
zacija Zveze mladine pa tudi Zavod
za prosvetno pedagoško službo sku-
paj pripravili poročilo o mestu, vlo-
gi in problemih telesne kulture v
občini za skupno sejo članov obeh
zborov celjske občinske skupščine.
V načrtu je tudi posvet o vzgojnih
vidikih in vzgojnem delu v telesno-
yzgojnih organizacijah. Gotovo je,
da bo ta razprava odprla nešteto
problemov,' na katere prepogosto-
krat pozabljamo, včasih tudi v tež-
nji, da bi za vsako ceno dosegli čim
boljše športne rezultate. Posebni za-
ključki posveta se ustavljajo ob
vprašanjih šolske telesne vzgoje in
dela šolskih športnih društev ter pri
močnejšem uveljavljanju in pomoči
pedagogov za telesno vzogojo pri de-
lu organizacij. In končno, sklenili
sOy da naj bodo takšni skupni raz-
govori stalna oblika dela, izmenjave
izkušenj in medsebojne pomoči.
—m
PORAZ KOŠARKARJEV
Celjani so tokrat zamudiili izredno
priložnost, da premagajo favorizi-
rano dkipo iz Domžal. Potem, ko so
vseskozi vodili, so v zadnjih minu-
tah igre popustiili lin bolj rutinir^ni
gostje so poraz spremenili v zmago.
Največ zaslug za njihovo zmago
imata vsekakor bivša igralca Jljub-
Ijanske Olimpi j e Vrhovec in Kralj.
Reziiltat 46:54.
TEKMOVANJE m?
Steklar in Gotovlje
v štiirinajistem kolu obeh podzvez-
nih nogometnih lig so bili doseženi
naslednji rezultati:
Nazarje : Žailec 0:5 (0:3), Polzela
: Zreče 2:1 (2:0), Šmartno : Breži-
ce 5:1 (4:1), Vojnik : Kladivar 0:5
(0:1), tekma Senovo Rogatec bo
odigrana kasneje.
II. razred
Vransko : Štore 1:3 (1:2), Gotov-
lje : Ljubno 4:0 (2:0), Krško : Šent-
jur 7:1 (4:1), Sevnica : Salek_4:l
(1:1), (ta tekma je izven konkui-en-
ce), Laško : Ponikva 6:1 (4:1).
V prvem razredu sta vodeči mošt-
vi Steklarja in Žalca na vročih igri-
ščih v goistoh zabeležili zancsljiivi
emagi. Preseneča poraz Zreč v Pol-
zeli in pa visoka zmaga Šmartnega.
V drugem razredu je presenetljiv
visko 'poraz Ljubnega. štore, ki
igrajo spomladi v odHcni formi, so
tudi   tokrat   zmagale,   v   ostalih
r   tekmah pa so bili doseženi pričako-
vani rezultati.
Lestvica I. razreda po 14. kolu
V 15. kolu pa igrajo naslednji
pari:
I. razred
Senovo : Nazarje, Brežice : Pol-
zela, Zreče : Vojnik, Rogatec :
Šmartno in Steklar : Žalec.
II. razred
Gotovlje : Vransko, Ljubno
Laško, Ponikva : Krško, Šentjur
Sevnica in šalek : Štore.
d. š.'
Koše za ekipo Celja so dosegli:
Šeligo 13, Zorko 11, Zupančič 10, Bo-
žič 6, Leskovšek, Pavšer in Petro-
vič po 2.
CELJANI PRVAia
Celjski rokometaši so si z nedelj-
sko visoko zmago v Brežicah že za-
gotovili prvo mesto v republiški ro-
kometni ligi. Zmaga v Brežicah nad
borbenimi domačini je bila lažja
kot je bilo pričakovati, rezultat 30:9
pa priča o pravem razmerju sil na
igrišču.
Na sporedu so še tri kola: v nede-
ljo čakajo Celjani Slovenjgrajčane
nato gredo v Piran, v zadnjem kolu
pa gostujejo v Celju igralci Slova-
na. Težko verjamemo, da iz vseh teh
srečanj celjski rokometaši ne bi iz-
vlekli vsaj dveh točk, kolikor je po-
trebnih, da z gotovostjo osvojijo pr-
venstvo. Pred dnevi je v celjsko e-
kipo zopet prestopil Markovič, ki je
nekaj časa nastopal v ekipi zvezne-
ga ligaša Rudarja iz Trbovelj. To je
spet nbva okrepitev celjskih roko-
metašev pred odločinimi spopadi v
kvalifikacijah za vstop v zvezno ro-
kometno ligo.
—ed
Rokomet v
ŽALCU
Pod pokroviteljstvom ObZTK Ža-
lec je bilo v Žalcu občinsko prvest-
vo osnovnih šol v rokometu. Tek-
miovanja se 'je udeležilo sedem
osnovnošolskih ekip s skupaj 120
udeleženci. Vrstni red — fantje: 1.
Žalec, 2. Griže, 3. Prebold itd. De-
kleta: 1. Vransko, 2. Prebold, 3. Ža-
lec itd.
ObZTK Žalec, ki vodi ta tekmo-
vanja s pomočjo učiteljev telesne
vzgoje na osnovnih šolah, ima na
programu še tekmovanje v atletiki
in plavanju. Vse kaže, da se Šole na
podeželju vedno bolj uveljavljajo
in da je zanimanje za telesno vzgojo
podeželske mladine vedno večje.
A. V.
Nagrada Loke
s sodelovanjem para salobir
V dneh 28. in 29. maja bo v Škofji Loki tradicionalna motocikli-
stična prireditev »Nagrada Loke 66«. Iz seznama nastopajočih je raz-
vidno, da bo nastopilo v šestih kategorijah preko 100 tekmovalcev
iz 16 držav, med njimi tudi par brat in sestra Salobir v vožnji na
motorjih s prikolico. • ^
Med zanimivimi naj omenimo, da bodo med prikoličarji nasto-
pile kar štiri sovozačice in da bo favorizirani italijanski tekmovalec
Parlotti med drugim nastopil tudi na jugoslovanskem motorju TO-
MOS. Za porušenje absolutnega rekorda proge, ki znaša 133,005 km h
v enem krogu je predvidena nagrada 400 tisoč starih dinarjev, poleg
te pa so seveda zmagovalcem in najboljšim tekmovalcem namenjene
tudi praktične in denarne nagrade. EG
SAH
Pod pokroviteljstvom občinskega
sindika'lnega sveta Celje je bilo
pretekli teden v Dobrni medobčin-
sko sindikalno prvenstvo v šahu. Le-
tošnje tekmovanje je bilo najbolj
masovno in zelo kvalitetno, ker so
se zbrali vsi najmočnejši šahisti
bivšega celjskega okraja. Borbe so
bile zelo zanimive, manjikalo pa tu-
di ni presenečenj.
Vrstni red ekip: Ingrad 29 točk;
železarna 28,5, Občina Žalec 27,5,
Steklarna Rogaška Slatina 24, EMO
in Konus 19,5 ter občina Mozirje
3,5 točke. Prve tri ekipe so se pla-
sirale na republiško tekmovanje.
ŠPORT NA OROBNO
V tekmi zvezne odbojkarske lige
so v nedeljo igralke aPrtizana Celje
— mesto v Zagrebu podlegle rutini-
rani ekipi domače Mladosti z rezul-
tatom 1: 3.
V teku »osvoboditve« v Mariboru
v nedeljo je zmagal s precejšnjo te-
žavo Cervan pred klubskim kole-
gom Kovačem. Tudi ekipno je bil
Kladivar prvi.
Prvi polfinalni turnir v hokeju na
travi zaL republiško prvenstvo se je
končal z dvema zmagama Celjanov:
Celje — Gaberje : Akademik 1 : O in
Celje : Slovan 11:0.
Na občinskem prvenstvu v roko-
metu je med pionirji zmagala ekipa
I. osn. šole, med mladinci in mladin-
kami pa ekipi gimnazije.
V prijateljskem športnem dvobo-
ju med reprezentancami TSš Celje
in Maribor so bili v vseh panogah
boljši dijaki celjske TSŠ.
ObZTK Pelje razpisuje tekmova-
nje sindikalnih ekip v rokometu. Po-
samezne ekipe se morajo prijaviti
do 25. maja v pisarni ObZTK.
V Celju pa je bilo v nedeljo ekip-
no pionirsko prvenstvo tekmovalne
skupine Celje, na katerem je sodf-
ilovalo malo šolskih pionirskih ekip.
Rezultati: starejši pionirji — III.
osnovna šola, starejše pionirke —
I. osnovna šola, mlajši pionirji in
mlajše pionirke — II. osnovna šola.
Vse te dkipe bodo tekmovale na
republiškem tekmovanju v Ljublja-
ni.
Pertinač
OBČI\SKi NOGOMET
Sindikalno nogometno tekmova-
nje je v polnem razmahu. Po nepo-
polnem VI. kolu je lestvica nasled-
Zbor mozirskih planincev
Na praznik 27. aprila, ko je naš
slovenski narod proslavljal 25. ob-
letnico ustanovitve OF Slovenije, je
bil letni občni zbor PD Mozirje. Že
sam kraj občnega zbora je bil zelo
posrečeno izbran, nad vse prijazna
gorska vasica šmihol nad Mozirjem,
je bila gostiteljica mozirskih pla-
nincev in gostov, ki so se udeležili
zbora.
Po zelo izčrpnih poročilih društ-
venih funkcionarjev, iz katerih je
bilo razvidno prav celotno delo
društva, se je razvila živahna raz-
prava. Dosti so govorili o planin-
skih postojankah posebno še o Mo-
zirski koči in gostišču v Šmihelu
nad Mozirjem, ki bi ga naj zopet
odprli. Na splošno je bilo lansko
leto naše društvo zelo agilno, vsi
skupinski izleti in tudi mladinski so
bili dobro obiskani, posebno še iz-
leti po slovenski planinski transver-
zali.
Delo mladinskega odseka je malo
zaspalo, treba bo najti še načine in
metode, da bo naša mladina začu-
tila potrebe in veselje do naših le-
pih gora. To naj bo prva naloga
našega članstva, da odtegnemo mla-
dino cestam in jo navajamo na ple-
menite cilje naše organizacije.
čllanstvo našega društva je po-
raslo od lanskega leta za 93 članov
in je najmočnejše v Zgornji Savinj-
siki dolini.
Občni zbor je soglasno sprejel
sklep o povečanju članarine; ker
društvo nima planinske postojanke,
je članarina ostala minimalna, za
člane ND 8 za mladince ND 4 in za
pionirje ND 2.
Zelo delaven je bil odsek Gorske
straže, ki šteje sedaj 27 članov, od
teh je 10 mladincev.
V delovnem načrtu za letošnje
leto je med drugimi nalogami in iz-
leti skupinski izlet članov in mla-
dine v dolino Soče in Kobarid, kjer
si bodo ogledali kraje, v katerih je
deloval Goriški Slavček — pesnik
Gregorčič. Mladinski odsek ima v
načrtu dva večja skupinska izleta
in sicer v dolino Soče in pa na Rib-
niško Pohorje. Transverzailci bodo
letos prehodili pot po Primorskem
delu trans\erzale in pa čez Kam-
niške planine, tako da bodo neka-
teri že drugo leto opravili vso pot
od Maribora do Ankarana.
A. M.
ŽRTVE
PROMETA
Prometna nesreča s smrtnim izidom se
je zgodila na cesti II. reda Laško — Rim-
ske Toplice. Mopedist Mihael Gobec roj.
1926. leta iz Tratna 22 je vozil proti Rim-
skim Toplicam in zadel z desno stopalko
mopeda v obcestni kamen na desnem
robu cestišča. Sunek ga je zbil nekaj
metrov naprej in sicer na rob ceste, kjer
je obležal mrtev. V času nesreče je bila
izredno gosta megla.
IN ŠE TRAKTORIST
Druga nesreča s smrtnim izidom v zad-
njih dneh se je pripetila na stranski ce-
sti, ki vodi v kamnolom Ingrada v Be-
lem potoku pri Frankolovem. Voznik
traktorja s prikolico Vili Koštomaj roj.
1944. leta iz Ljubečne je na prikolici vo-
zil pesek po klancu nazdol, ki ima 14 "/o
padec v smeri ceste I. reda. V bližini hi-
še štev. 2 je prikolica potisnila traktor
proti levi strani v odtočni jašek, kjer se
je traktor prevrnil na streho in pokopal
pod seboj traktorista, ki je takoj podle-
gel.
ODPRLA SO SE VRATA
Proti Trnovljam je vozil z osebnim av-
tomobilom CE 112-77 Jože Jakše. V bli-
žini križišča z Mariborsko cesto je usta-
vil in vzel v avto sopotnico, pri tem pa
ni dobro zaprl vrat na desni strani. Po
krajši vožnji so se odprla in ker jih je
skušal med vožnjo zapreti je zavozil v
obcestni kamen in se prevrnil. Na avto-
mobilu je škode za 2.500 novih dinarjev.
AVTOMOBIL PETKRAT PREVRNIL
Pri vožnji z osebnim avtomobilom CE
93-76 po cesti IV. reda v bližini vasi
Telčc, je voznica Veronika Grm izgubila
oblast nad vozilom, zapeljala na levo, v
breg, nato pa na desno stran pod cesto,
kjer se je avtomobil petkrat prevrail in
obstal na kolesih v gozdu pod cesto. Voz-
nica je dobila nalom reber in odrgnine
po telesu, škodo na avtomobilu pa so
ocenili na približno 10.000 novih dinar-
jev.
MOPEDIST v SMERNIK
Mopedist Martin Ribič je peljal iz Pol-
zele proti Šempetru in se v Dobrteši vasi
zaletel v obcestni smernik. Na mopedu
je peljal še Antona Ribarja. Pri trčenju
sta oba padla po cesti, pri čemer je do-
bil sopotnik rano na glavi in pretres
možganov, voznik pa manjše praske po
obrazu.
ŠTIRJE LAŽE POŠKODOVANI
Voznik osebnega avtomobila LJ 186-02
Karel Robida je privozil po cesti III. re-
da iz smeri Stranje in zavijal v desno,
ker pa je privozil preveč po levi strani
ceste je zavozil v obcestni jarek in trčil
v betonski obcestni ispust. Voznik je do-
bil prasko na obrazu, žena Marija ima
poškodovana kolena^ sopotnica Marija Je-
raj udarec v sence, Marija Pavlic pa ima
poškodbe na nogah. Vsa tra so islirfe-
prvo pomoč v celjski bolnišnici.
PRISTANEK V POTOKU
Iz Ljubljane proti Celju je vozil z ne-.
primcAio hitrostjo voznik osebnega avto-
mebila CE 89-82 Franc Šck. Na levem
zavoju je zavozil oziroma ga je pričelot
zanašati na desno izven cestišča, kjer je'
zadel v obcestni kamen nakar je 16 met-
rov drsel in zadel v jablano, sunek je;
vozilo zasukal za 180 stopinj, nato pa je
obležalo zvrnjeno na bok v potoku. Na
srečo ni bilo telesnih poškodb, škodo
pa so ocenili na îi.OOO novih dinarjev.
OTROK PRED AVTOMOBIL
Voznik tovornega avtomobila s prikoli-
co — italijanske registracije — Gaetano
Cavallari je vozil iz Zalea proti Ljublja-
ni. V Šempetru je nenadoma z leve stra-
ni ceste pritekla pred avtomobil sedemlet-
na Grozdana Cede. Voznik nesreče ni mo-
gel preprečiti, s sprednjo stranjo avto-
mobila je zadel deklico in jo zbil po voy
zišču, tako da je dobila težje telesne pd-i
škodbe in to pretres možganov, rano na
čelu in drugo.
MOPEDIST V KAMEN
Po cesti II. reda.Velenje — Arja vas
je peljal z mopedoni Ivan Jambrovič, ki
je pred gostilno v Vinski gori zadel v
obcestni kamen ter padel. Pri tem je do-
bil pretres možganov in odrgnine po ob-
razu. Poškodovan je bil tudi sopotnik
Ferdinand Zidar. Mopedistu so vzeli kri
na preiskavo.
ZOPET MOPEDIST
Voznik mopeda Franc Veber je vozil
iz štor proti Celju in na zavoju na Te-
harju zadel v neznanega nasproti vozeče-
ga kolesarja' tako, da sta oba padla po
cesti. Vebet- je dobil pretres možganov,
rano na glavi in odrgnine po obrazu ter
so ga prepeljali v celjsko bolnišnico. Ko-
lesar je po nesreči pobegnil.   ^
NESREČA NA OVINKU
Nesreča se je zgodila na cesti III. reda
v Lahovem grabnu pri Jurkloštru. Na ne-
preglednem in ozkem ovinku sta se sre-
čala in trčila voznik osebnega avtomobila
LJ 360-65 Ivan Rezec in voznik osebnega
avtomobila CE 105-36 Vlado Slemenšek.
Pri tem je bila laže poškodovana Slemen-
Skova sopotnica Doroteja Zorko, škoda
na avtomobilih pa znaša 8.000 novih di-
narjev.
IZGUBLJENI DVE ŽIVLJENJI
Huda prometna nesreča se je zgodila
na križišču Kidričeve ceste z železniško
progo Celje — Velenje v Velenju. Iz sme-
ri Šoštanja sta se pripeljala z mopedom
Ivan Igrišnik roj 1944. in Vladimir Novak
roj. 1934. leta oba rudarja v rudniku Ve-
lenje. Na progo sta pripeljala v trenutku,
ko je prečkal omenjeno cesto tovorni vlak
štev. 5993. Lokomotiva je trčila v levo
stran mopeda, oba potnika zbila ob pro-
go, kjer sta obležala mrtva. Križišče je
pregledno in opremljeno s svetlobnimi
signali, ki so utripali v času nesreče.
upokojenci zahtevajo spremembo pokojninskega zakona
V neenakopravnem položaju
ČEPRAV SKRB ZA STARE LJUDI SODI MED DOLŽNOSTI, KI SO
VSAJ DELNO NALOŽENE TUDI DRUŽBI, JE RAZMEROMA ZAPO-
STAVLJENA. TO SO UGOTOVILI TUDI NA NEDAVNEM OBČNEM
ZBORU DRUŠTVA UPOKOJENCEV V CELJU, KO SO MED DRUGIM
POUDARILI, DA BI ČIMPREJ MORALI UREDBI VSAJ DVE TEMELJ-
NI ZADEVI, KI UPOKOJENCE NAJBOLJ SKRBITA: TO STA KOREK-
TURA TEMELJNEGA ZAKONA O POKOJNINSKEM ZAVAROVANJU,
KI DOPUŠČA CELO VRSTO ŠPEKULACIJ IN PA IZGRADNJA STANO-
VANJSKEGA DOMA UPOKOJENCEV, KI BI BIL PO NJIHOVEM
MNENJU V CELJU VEC KOT POTREBEN.
Ko SO govorili o temeljnem zako-
nu O pokojninskem zavarovanju, so
bili proti temu, da so mlajši upoko-
jenci v boljšem položaju, hkrati pa
so obsodili tudi tiste delovne orga-
nizacije in posameznike, ki si zad-
nja leta pred upokojitvijo na naj-
različnejše načine zvišujejo osebne
dohodke, samo zato, da bi imeli ob
upokojitvi višje povprečje. Tako i-
majo mnogi teh ljudi celo višje po-
kojnine kot so bile plače staroupo-
kojencev. člani društva so na svo-
jem občnem zboru ponovno zahte-
vali tudi to, da se izenačijo upoko-
jenci s 35 leti službene dobe s tisti-
mi, ki so upokojeni po novem po-
kojninskem zakonu. Razpravo so na-
daljevali s pomenkom o rekreaciji
starih ljudi. Ugotovili so, da so v
mnogih delovnih kolektivih nameni-
li svojim članom znatne vsote za re-
grese pri letnih dopustih, da pa bo-
do upokojenci dobili samo okrog 7
tisoč dinarjev in še to jeseni, ko bo-
do tu že tudi prvi deževni dnevi.^Za-
to so predlagali, naj bi delovne or-
ganizacije svojim upokojenim čla-
nom omogočile vsaj to, da koristijo
dopust v njihovih počitniških domo-
vih pod enakimi pogoji kot aktivni
člani.
Prav tako se ni premaknila tudi
gradnja stanovanjskega doma. Idej-
ni načrti so sicer gotovi, lokacija
odobrena, toda denarja za gradnjo
ni. Društvo pričakuje vsaj del tistih
sredstev, ki se stekajo v sklad za
gradnjo stanovanj iz pokojnin, se-
veda pa ta denar ne bo zadoščal in
bodo morali iskati vire tudi dru-
god. Na občnem zboru so članstvo
obvestili, da je pokroviteljstvo nad
gradnjo stanovanjskega doma pre-
vzel Franc Leskovšek-Luka, ki so ga
imenovali za častnega člana svojega
društva.
NASVETI
Ce se boste pri pripravljanju pe-
civa odločili, da najprej zmešate
moko in mleko, pa šele potem do-
date rumenjake, v testu ne bo dru-
dic, ki jih je tako težko razmešati.
-Ker imajo poprova zrna več aro-
me kot zmleti poper, je najbolje, da
zrno stolčemo ali zmeljemo šele tik
pred uporabo.
Mleko se ne bo prismodilo, če bo-
ste v posodi, kamor nameravate vli-
ti mleko, prekuhali nekoliko vode.
Vsem, ki nimajo radi močne črne
kave, bo všeč, če boste kavi dodali
nekoliko kakavnega prahu.
Palačinke bodo še posebno rahle,
če boste zmesi dodali nekoliko slad-
ke smetane. Jajca dodajte druga za
drugim in za vsakim prilijte še žlieo
sladke smetane.
HENRI DUNANT
pobadnik za ustanovitev RK
Henri Dunant je bil rojen kot
Švicar 8. maja 1828 v Ženevi. Na
ta dan se prične vsakoletni teden
Rdečega križa. Dunant je bil v
svojih najlepših moških letih po-
sloven človek — trgovec. Takrat-
na fancoska birokracija je ovira-
la njegovo trgovsko poslovanje v
Alžiru, zato je Dunant iskal fran-
coskega cesarja Napoleona III.,
ki se je junija 1859 mudil s svo-
jo vojsko v Lombardski nižini
južno od Gardskega jezera, da bi
ga poprosil za zaščito pri pro-
stem trgovanju v Severni Afriki.
Tako je postal Dunant čisto slu-
čajno priča eni najbolj krvavih
bitk, v kateri je francosko-pie-
motska armada na kresni dan 24.
junija 1859 pri Sglferinu odločno
zmagala näd avstrijsko vojsko
Franca Jožefa. 40.000 ranjencev
in umirajočih je klicalo na po-
moč, ko si sami niso mogli po-
magati. Spričo te grozne slike in
strahotnega pemanjkanja, ki so
ga v blazni vročini trpeli ranjen-
ci obeh nasprotnih armad, je Du-
nant začasno pozabil na svoje tr-
govske posle in se je s svojo mo-
ralno in materialno močjo posve-
til organiziranju pomoči ranjen-
cem ne glede na to, kateri arma-
di so pripadali. V zgodovino je
prišel izrek: »tutti fratelli« —
vsi smo si bratje, ki so ga izgo-
varjale žene naselbine Castigli-
oni še dva dni po bitki, ko so jim
nekateri hoteli preprečiti, da bi
pomagale tudi ranjencem prem^a-
gane avstrijske vojske.
^ Dunant ni mogel pozabiti trp-
ljenja, ki ga je bil videl. Tri leta
za tem je že izdal knjigo »Spomi-
ni na Solferino«, ki je zbudila
vest vsega človeštva. Dunant je
zahteval ustanovitev pomožne or-
ganizacije, ki bi v vojnih časih
s posebnimi prostovoljci oskrbo-
vala ranjence.
Že leta 1863 pa je od 26. do 29.
oktobra mednarodna konferenca
v ženevi sprejela prve sklepe za
ustanovitev Rdečega križa in že
22. avgusta 1864 je bila podpisana
tako imenovana Prva ženevska
konvencija, s katero je bil tudi
formalno ustanovljen Rdeči Križ.
Leta 1901 je norveški parlament
počastil 73 letnega Dunanta s
tem, da mu je podelil prvo mi-
rovno Nobelovo nagrado. Dunant
je umrl 30. oktobra 1910, star 82
let, v Heidenu v Švici, kjer Џ ži-
vel poslednjih 18 let svojega živ-
ljenja. Po vsem svetu se ljudje,
ki so kakorkoli povezani z Rde-
čim križem, spominjajo velike
osebnosti Henrija Dunanta, ki je
spočel humano idejo, da je tre-
ba pomagati vsem trpečim brez
razlike in ki je tako hitro prived-
la do ustanovitve Rdečega križa,
okoli katerega se danes zgrinja
staro in mlado vseh kontinentov
ne glede na barvo človeka.
POJDIMO
\
v gore
Ko se vozimo iz Rimskih Toplic
proti Zidanemu mostu, vidimo na
levi strani skozi okno strmo poboč-
je Velikega Kozja, na desni strani
skozi okno se razširja skaloviti Ko-
pitnik do Zidanega mosta.
Veliko Kozje je vogelni hrib, ki
napoljnjuje vzhodni trikotnik med
sotočjem Save in Svinje.
Iz Zidanega mosta se napotimo
skozi podvoz na drugo stran Savi-
nje in se pričnemo vzpenjati navz-
gor skozi naselje, imenovano Maj-
land.
To naselje je nastalo v času, ko
so gradili železnico in so se tu nase-
lili italijanski delavci.
Nad Majlandom se začenja poboč-
je Velikega Kozja, ki sicer ne dose-
ga niti 1.000 metrov višine, a ima v
marsičem, posebno v flori, že čisto
gorski značaj, saj na njem rastejo
svišči, avriklji, blagajevke in drugo
gorsko rastlinje. Ta hrib torej slavi
po svoji planinski flori in lepem raz-
gledu, pa si zasluži tudi večji obisk.
Iz Velikega Kozja pridemo navzdol
na široko sedlo in tu do daleč okrog
vidne cerkvice Sv. Lovrenca.
Okrog cerkve in na obeh straneh
cerkve se razširja travnik v dolžini
kakih 2 km, kjer cveti konec aprila
in v začetku maja najlepša gorska
cvetlica, krasno modri zvončasti en-
cijan.
Na sedlu samem pod cerkvijo je
planinsko zavetišče na Lovrencu, ki
je nedavno dobilo tudi elektriko.
Lani 1. maja so odprli Gašperjevo
kočo na severni strani pod Velikim
Kozjem, kamor je od postaje v Zi-
danem mostu poldrugo uro hoda,
vtem ko je do Lovrenca iz Zidanega
nK)sta kar dobri 2 uri pešhoje.
Obe zavetišči, od katerih je na
Lovrencu oskrbovano vse leto, Ga-
šper jeva koča pa samo v času od
1. maja pa do konca oktobra ob so-
botah in nedeljah, oskrbuje PD v Ra-
dečah, ki ima tudi svojo kočo na
Prehodavcih v Julijcih,
Iz Lovrenca lahko nadaljujemo
pot še dobro uro hoda na znano pla-
ninsko točko Lisca.
Na Veliko Kozje pridemo tudi od
postaje Rimske Toplice, nekaj časa
po cesti in tu se odločimo, da nada-
ljujemo pot ob Gračnici skozi Lo-
kavec na Veliko Kozje ali pa mimo
tovarne lesne galanterije. Ta pot je
dobro markirana, skozi Lokavec pa
zelo pomanjkljivo.
Iz Lovrenca pa je priporočljiva
pot nazaj domov v Loko, ta pot je
na novo in zelo dobro markirana
in prijetna.
Dr. Ervin Mejak
ABC NEGE • ABC NEGE • ABC NEGE
Ker smo v eni prejšnjih številk govorili o
tem, katere skupine ljudi se lahko brez ško-
de sončijo in kateri so tisti, ki naj poletne
dneve na plaži rajši preživijo k^e v senci,
pa se danes pogovorimo o tem, kako naj se
sončimo.
Ce je le mogoče, se sončimo goli, kajti ta-
ko bomo kožo najlaže in najhitreje utrdili.
Pri sončenju se sprehajajmo, igrajmo z žogo,
badminton ali kaj podobnega, kajti pri leža-
nju se nabere okrog telesa plast vročega, s
parami nasičenega zraka, ki lahko telesu ško-
di. Ce pa se vendarle sončimo leže, si polo-
žimo nekaj pod glavo in se na soncu obra-
ćajmo. Žene si naj pri sončenjtv zavarujejo
lase in glavo. Močno zagorel obraz je manj
lep kot zmerno rjav, na njem se pozna vsaka
najmanjša gubica in pri pretiranem sončenju
se koža tudi močno izsuši. Sončenje obraza
priporočamo samo tistim mladim dekletom,
ki imajo zelo mastno kožo ali mozolje na
obrazu.
Ko smo kožo vsaj malo utrdili in je že
začela rjaveti, lahko posežemo po oljih in
kremah za sončenje. Temeljito si namažimo
zlasti ramería in hrbet, kajti ta del telesa
je soncu najbolj izpostavljen.
Tudi otroci naj se med sončenjem gibljejo,
igrajo naj se ob vodi, kje v pesku ali v tra-
vi. Prve dni jih na soncu ne smemo pustiti
dlje kot dvajset minut. Potem jih vsaj za
pol ure pošljimo v senco. Otrok naj na son-
cu nosi kapico ali klobuček, ki ga ne smemo
močiti — češ, da otroku ne bo vroče. Prvih
nekaj trenutkov bo res tako, kasneje pa bo
vlaga začela pareti in otrok lahko dobi son-
čarico. Iz belega ali rdečega blaga sešijmo
otroku ovratničke, ki naj sežejo nekoliko čez
ramena. Ogrniti rtiu jih moramo že po prvih
desetih minutah sončenja in ga tako obvaro-
vali opeklin, ki so lahko tako zelo huda za-
deva. Tudi otroka moramo pridno mazati z
zaščitnimi sončnimi kremami.
Dojenčke po tretjem mesecu starosti son-
čimo doma pri odprtem oknu. Pazimo, da ni
prepiha in da otročku ni preveč vroče. Prvi
dan ga sončimo dve do tri minute, nato pa
postopoma več. Kože mu ni treba mazati,
paziti pa moramo, da ga ne sončimo s pol-
nim želodčkom in da ga per sončenju ne
prenesemo takoj v hladen prostor.
Ce se bodo zavedali, da lepe, zggorele bar-
ve ne moremo kar naenkrat pridobiti in da
vsi ljudje ne moremo biti enako rjavi, potem
nam bo sončenje prijetnejše, pa tudi posle-
dic se bomo izognili.
KAM PO KONČANEM ŠOLANJU?
Velike možnosti y vojaških akademijah
VELIKE MOŽNOSTI V VOJAŠKIH AKADEMIJAH — DRŽAVNI SE-
KRETARIAT ZA NARODNO OBMRAMBO PODELJUJE TUDI ŠTIPEN-
DIJE NA CIVILNIH FAKULTETAH
Glede na razpise za vpis novega
letnika na višje in visokošolske za-
vode želimo občana, še posebno di-
jaka zaključnih razredov sred-
njih šol seznaniti z možnostmi šola-
nja na raznih vojaških akademijah
in dodeljevanjem štipendij državne-
ga sekretariata za narodno obrambo
za študij na civilnih fakultetah.
Razpisan je natečaj za sprejem
fantov, ki so končali ali bodo letos
končali šolanje na srednjih šolah, v
osem različnih vojaških akademij.
Ti imajo možnost vpisa na splošne
vojaške akademije, letalske vojaške
akademije, letalske tehniške akade-
mije, vojaške akademije protiletal-
ske obrambe, vojaške pomorske
akademije, mornariško tehniške
akademije, vojaške tehniške akade-
mije različnih strok in intedantske
vojaške akademije. V vse navedene
akademije se lahko vpišejo že se-
daj. Posebno vabljiva je splošna vo-
jaška akademija.
Do sedaj so se prosilci v večjem
številu odločali za študij v vojaških
strokovnih akademijah, kot so, le-
talska tehniška, mornariško tehniš-
ka, vojaška tehniška akademija itd.
-^o je bilo zato, ker mladina nc poz-
na možnosti napredovanja in per-
spektiv, ki jih imajo častniki, ko
končajo splošno vojaško akademijo.
Kdor hoče doseči največjo vojaško
kariero in najvišji vojaški položaj,
mora predvsem končati splošno vo-
jaško akademijo. Ves komandni ka-
der se odbira iz kadra splošne vo-
jaške akademije, medtem ko častni-
ki, ki so končali tehniške akademi-
je, opravljajo strokovno službo za
potrebe združenih vojaških enot. Pe-
hotni častnik JLA ni več tisti, kot
ga pojmujemo še iz avtroogrske vla-
davine. Pehotni častnik se v činu
majorja največkrat pojavlja kot
splošni vojaški komandant, kar po-
meni, da poveljuje združenim eno-
tam kopne vojske v katero so vklju-
čene tehniške enote kot pomožne
službe. Zato je za mnoge kandidate,
ki prosijo za sprejem v vojaške šo-
le, najugodnejša splošna vojaška
akademija, s katero je možno dose-
či pomembno napredovanje v služ-
bi. Iz čina kapetana, ki je končal
splošno vojaško akademijo, je mož-
no nadaljevati študij na višji voja-
ški akademiji, s čimer je nadaljno
napredovanje neomejeno.
V vseh navedenih vojaških akade-
mijah traja šolanje od treh do šti-
rih let in v tem času pridobijo go-
jenci akademsko izobrazbo ter po-
stanejo častniki JLA. šolanje, pre-
hrana, obleka, skratka vsa oskrba v
času šolanja je brezplačna. Izredno
dobri so pogoji življenja v interna-
tih vojaških akademij. Na razpolago
so vsi športni rekviziti, kakor tud*
drugo za razvedrilo. Za sprejem v
vojaške akademije so za prosilce
predpisani določeni pogoji, ki so
razvidni iz samega razpisa. Prosilec
mora biti zdrav, kar ugotovi vojaška
zdravniška komisija. Drugi pogoji so
л^ес ali manj splošni. Interesenti do-
bijo natančnejš'e informacije pri or-
ganih za narodno obrambo vseh ob-
čin. Oddelki oziroma odseki za na-
rodno obrambo pri občinah imajo
potrebne tiskovine za prošnje in da-
jejo druge zahtevane informacije.
V JLA ie zaposleno tudi določeno
število civilnih strokovnih uslužben-
cev različnih strok. Za izšolanje teh
kadrov podeljuje državni sekretari-
at za narodno obrambo štipendje za
študij na civilnih fakultetah. Letos
je razpisan natečaj za dodelitev šti-
pendij študentom strojne, elektro-
tehniške, tehnološke, medicinske,
stomatološke, farmacevtske in prav-
ne fakultete. Prošnje sprejemajo or-
gani za narodno obrambo vseh ob-
čin, štipendija znaša od 250 do 310
novih dinarjev mesečno in se izpla-
čuje vseh 12 mesecev v letu. Poleg
štipendije dobijo štipendisti še vsa-
ko leto 250 novih dinarjev za šolske
potrebščine in za diplomsko delo
ob koncu študija 400 novih dinar-
jev.
Oba natečaja, tako za sprejem
mladincev na šolanje v vojaške aka-
demije kakor za dodelitev štipendij
sta predpisala rok, do katerega mo-
rajo interesenti vložiti prošnje. Pro-
silci, ki želijo nadaljevati študij v
vojaških akademijah, morajo vloži-
ti prošnje najkasneje do 15. julija
1966, prosilci štipendij pa do 31. ok-
tobra 1966. Roki so postavljeni, po-
goji ugodni, šolanje in oskrba brez-
plačna in zato želimo, da občani ve-
do za možnosti šolanja v vojaških
akademijah in da se seznanijo z vo-
jaškimi poklici, ki obetajo bodoč-
nost naši mladini. F. K.
MIHAIL ZOŠCENKO:
aristokratka
Grigorij  Ivanovič je globoko vzdihnil, si
obrisal podbradek in pričel pripovedovati.
— Jaz, bratje, ne maram žensk, ki nosijo
klobuke. Ce nosi ženska klobuček, nogavice
iz lažne svile ali zlat zob, takšna aJIstokratka
zame ni ženska. Svoj čas sem se seveda pona-
šal z neko arislokratko in jo celo vodil v gle-
dališče. Tu je ona izmanifestirala svojo ide-
ologoijo v polnem obsegu.
Srečal sem jo na dvorišču. Na konferenci.
Gledam, sedi nekakšna dama.
— Od kod si, sem rekel, — ti, državljanka?
Iz katere številke?
— Jaz sem, je rekla, — iz sedmega.
— In nenadoma mi je bilo strašno všeč.
Zahajal sem večkrat k njej — na številko
sedem, kot uradna oseba v smislu — kako
je pri nas, državljanka, z vodovodom in stra-
niščem. Funkcionirata?
— Da, je odgovarjala, — funkcionirata.
In se je ovi la v flanelast šal in molčala.
Samo oči so ji gorele. In zob se je svetil v
ustih. Hodil sem k njej ves mesec, pa se je-j
navadila. Zdaj je bila bolj 7govorna, kot na
primer, vodovod funkcionira, hvala Grigorij
Ivanovič.
Pričela sva se sprehajati po ulicah.^ Ko sva
stopila na ulico, je rekla, da jo primem pod
roko. Primem jo pod roko in se vlečem kot
čreva. Sploh ne vem, kaj naj rečem, a tudi
pred ljudmi me je sram.
E, pa mi naenkrat reče: — Zakaj me vedno
vodite po ulicah. Od tega se mi že meša.
Saj bi me kot kavalir in človek oblasti pova-^
bili recimo v gledališče.
— Lahko, sem rekel. In prav kot naročeno
mi je partijska celica poslala vstopnico za
opero. Eno karto sem dobil jaz, drugo mi je
dal ključavničar Vaško.
Vstopnic nisem niti pogledal, a bili sta
različni. Ena za parter, druga za galerijo.
Tako sva šla. Sedla sva — ona na sedež, o-
značen na moji vstopnici, jaz na Vaskinega.
Sedel sem v tisti višini in niti hudiča nisem
videl. Dolgočasil sem se, dolgočasil in odšel
dol. Pogledam — odmor in ona se sprehaja.
— Zdravo, sem rekel.
— Zdravo!
— Interesantno. Sem rekel. — Funkcionira
tukaj vodovod?
— Ne vem, je rekla.
Odšla je v bife, jaz pa za njo. Hodila je
po bifeju in gledala v šank. V šanku krož-
nik, na krožniku pecivo. Jaz pa, gosak, bur-
žuj neotesani, se motam okrog nje in pred-
lagam:
—, Ce želite, pravim, — pojesti kak košček,
se ni čne sramujte, plačam.
— Merci, reče.
In takoj stopi z izzivalno hojo do krožnika
in cap košček s kremp in prične jesti.
Denarja imam — ^ en zob. Največ za tri
koščjce. Ona je, jaz pa nervozno iščem po
žepih, štejem s prsti, koliko imam denarja.
Poje prvi košček in cap drugega. Jaz celo
zakašljam. Toda molčim. Popadla me je ne-
kakšna buržujska sramežljivost. Kavalir, pa
brez denarja. Vrtim se okrog nje in rečem:
— Morda bi v dvorano. Morda je že zvo-
nilo.
— Ne, reče. In vzame tretji košček.
— Da ne bo preveč? rečem. — Kaj če vam
bo slabo?
— Ne, pravi, — mi smo navajeni. In vzame
četrti košček.
Tedaj mi je bušnila kri v glavo.
— Pusti, rečem, — nazaj!
Obstala je in odprla usta. v katerem se je
zasvetil zob. Vseeno, sem pomislil, konec je
najinih sprehodov.
— Pusti, sem.rekel. — Sto hudičev!
Položila je kos peciva na krožnik, jaz pa
vprašam, koliko stanejo trije koščki peciva.
Natakar ie'indiferenten.
— Za vas, pravi, — za štiri koščke toliko
in toliko.
— Kako? pravim, — za štiri? Četrti je na
^ krožniku!
— Da, načet brez kreme.
Zbrali so se ljudje, eksperti. Eni pravijo:
načet je, drugi pravijo: ni načet.
Obrnil sem žepe, iz katerih so seveda letele
na tla vse mogoče smeti. Ni mi smešno. Šte-
jem denar.
PreSteiem denar in ga odštejem za itiri
koščke. Zastonj, hudiča, sem se prepiraF. Pla-
čam in se obrnem dami: 1
— Pojetje, rečem. — Plačano je.
Dama se zmrdne. In premišljuje, ali naj
poje. Oglasi se nekdo:
— Dai. reče, — jaz bom no jedel!
In poje, govno. Za moj denar.
Sedela sva v gledališču, do konca, nato ere-
va domov. A tu mi ona s svojim buržujskim
tonom reče: — Precejšnja sviniarija z vnše
strani. Moški, ki nimajo denarja, ne h"òdijo
z damami.
A jaz ргалпт: — Ni sreča v denarju. Opro-
stite za pojasnilo.
Tako sva se razšla. Niso mi všeč aristokrat-
ke.
SVOJE PRIHRANKE BOSTE VAR-
NO IN ZA VAS KORISTNO NALO-
ŽILI NA HRANILNO KNJIŽICO
KREDITNE BANKE CELJE!
KREDITNA BANKA CELJE — o-
srednja enota z ekspoziturami ŽA-
LEC, MOZIRJE, LAŠKO, ŠENTJUR
PRI CELJU, ŠMARJE PRI JELŠAH,
ROGAŠKA SLATINA, SLOV. KONJI-
CE, SEVNICA IN BREŽICE.
Podružnice:
CELJSKA MESTNA HRANILNICA,
SLOVENSKA BISTRICA, VELENJE
z ekspozituro v ŠOŠTANJU, SLO-
VENJ GRADEC z ekspoziturami v
RADLJAH OB DRAVI, DRAVOGRA-
DU in PREVALJAH.
OBRESTNA MERA ZA NAVEDE-
NE VLOGE 5;, — ZA VEZANE
PREKO 12 MESECEV OD 7 DO
7,5 «0.
KREDITNA BANKA CELJE
FERDO
kocevar
- 33 -        •
;■/■■
Janez je dvignil tri prste desne roke, rekoč:
— Prisegam in obljubljam, da bom izpolnjeval vse ukaze!
Vsi ljudje so slišali te besede. Grofovi služabniki so mu
nato prinesli viteško opravo. Na prsi so mu pripeli svetel je-
klen oklep, okrog pasu mu pripasali velik križast meč, na gla-
vo mu potisnili svetlo čelado in na levo ramo obesili širok že-
lezen ščit. Končno je dobil v roke še zastavo in se tako oprav-
ljen obrnil k množici:
— Teharčani! Božja previdnost me je ob vašem čestitem
starešinstvu izvolila za načelnika. Slišali ste mojo prisego. Te-
harčani, zlasti pa vi, mladeniči moji, ki še niste prijeli za plug,
bodite vedno pripravljeni, kadar nas bo potreboval naš gospo-
dar, grof Urh, da nas popelje na bojno polje slave v borbo za
domovino, vero in domače ognjišče! V tem resnem trenutku
vas zaklanjam, da sc tej naši zastavi nikdar ne izneverite, da
jo pogumno branite do poslednje kaplje krvi! Slavna in na
novo proslavljena naj plapola nad našim junaškim rodom, do-
kler bo enega samega njegovega člana obsevalo sonce. Fantje
moji! Daleč po svetu slovi slovensko junaštvo. Turek in Nemec,
Madžar in Lah pozna naše ostre mece in že ob vriskanju slo-
venskih sinpv jim upada pogum. Zatorej fantje, ne vdajmo se!
Stara slovenska hrabrost se v nas ne sme izneveriti; pokazati
hočemo svetu, da smo Slovenci trdne skale, kadar smo združe-
ni in' složni, živela torej naša sloga! Živelo naše starodavno
slovensko ime!
— živel! Živel! živci!'je odmevalo med ljudstvom od ene
strani do druge.
S tem je bil formalni del svečanosti pri kraju. Množica
se je hotela že raziti, ko se je zopet oglasil rog. Vsi so obstali
in čakali, kaj še bo. Tedaj je stopil grof Urh iz svojega šotora.
V roki je držal pismo. S kretnjo je pozval župana in vseh se-
dem starešin predse. Grof je potem rekel:
— Teharčani! Ker ste mi že v raznih nadlogah prihiteli
vedno radi na pomoč, ker so vaši sinovi vedno rade volje pre-
livali svojo kri zame in skupnega sovražnika pogumno zavrača-
li od naših rodnih mej in ker so moje ljube Teharje prvi ste-
ber moje rodovine, sem se odločil, da vas nagradim. Lepše
priložnosti za to, kakor je ravno današnja, skoraj ni. Dal sem
torej napisati pismo, na podlagi katerega vas zaradi vaših
zaslug za mojo rodovino vplemenitujem — vas in ves vaš rod
na vekov veke. To pismo izročam sedaj vpričo vsega naroda in
starešinstva vašemu županu. V grb sem vam dal od svojih treh
zvezd dve, v znamenje, da ste prvi za menoj, da spoznate, da
ste mi enakorodni in enakovredni!
Med zbrano množico je vzvalovilo. Ljudi je zajela nepo-
r-;V"i't.:-~ ■  ■    . .     - 34 -
pisna radost; pričeli so poskakovati in se objemati ter plesati:
grofa Urha pa so spričo tolikšne velikodušnosti, ki je ni nihče
pričakoval, kovali v zvezde. Janeza so dvignili fantje na širo-
kem ščitu kvišku ter ga pričeli nositi. Vse se je gnetlo krog
njega, vse ga je pozdravljalo in mu čestitalo. Pri tem seveda
niso izostali njegovi sorodniki, ki so med seboj tekmovali,
kdo mu bo prvi segel v roko in ga pozdravil. Celo stara Marti-
naška se je prerinila skozi gnečo do njega. Tresla se je od
vznemirjenja in solze so ji tekle po obrazu; nato pa mu je
pomolela svojo suho roko.
— Saj veš, Janez, je rekla, — pa mi ne smeš zameriti,
če te še vedno tikam, ker si danes postal načelnik, saj veš,
da sem te nekoč pestovala. Kot majhnega dečka sem te jemala
vedno s seboj na pašo, na perisce, v cerkev in v vas, kamorkoli
sem šla, povsod si bil z menoj. Ali se še spominjaš, kako sem
ti pela pesmice in ti pripovedovala pravljice o stekleni gori,
o izdanih gospicah, o treh bratih, ki so bili vsi trije vojaki, o
Pesoglavcih in groznih Turkih, ki so hiše požigali, ljudi morili,
dekleta lovili! No, in sedaj si postal vitez! Nikoli si ne bi
mogla misliti, da bom tako srečna! Ce dovoliš, ti bom prero-
kovala srečo, ki te čaka... glej, prav v tem trenutku, ko so te
oklicali za načelnika, je z naše lipe sfrfotala velika sova. Spla-
šil jo je ljudski vrišč. Mene je pri tem stresla groza. Vem,
da današnja^ladina na lakšno znamenje nič ne da, toda moja
rajna mati, bog ji daj večni mir in pokoj, so se teh mračnih
ptic vedno bali. Kadar so imeli zlasti v gradu kaj opraviti, so
se vselej vrnili, če so videli sovo ali srečali staro žensko. Zato
sem danes tudi prav dobro pazila na sovo, kam se bo obrnila.
Čeprav imam slabe oči in me je slepelo sonce, sem vendar
dobro videla, kako je planil nad njo orel, jo zgrabil in odnesel
v višave nad oblake. Vidiš, to je zelo dobro znamenje. Marti-
naški je zmanjkalo sape, zato je' globoko vzdihnila in nada-'
Ijevala: — Ali se še kaj spomniš Janez, kako je bilo... Ni
mogla dokončati stavka, kajti fantje so Janeza zopet dvignili
in odnesli dalje.
V grofovem šotoru je bilo veliko slavje, ki ga je Urh pri-
redil za župana, starešine in novoizvoljenega načelnika. Tudi
grofica Katarina je po končanih volitvah prijezdila iz Celja na
Teharje. Spremljala jo je vsa gospoda, kolikor jo je tedaj
živelO'V Celju in okolici. Čvrsti mladenič ji je bil takoj na prvi
pogled tako všeč, da ga ni več izpustila iz oči. Že čez nekaj
časa je zaupno vprašala svojo dvorjanko:
Kako ti je všeč ta preprosti Teharjan?
— Svetla grofica, je odvrnila ona, — tako zalega korenja-
ka še nisem videla med Slovenci, da o naših nemških vitezih
- 35 -
niti ne govorim. Ce se ne motim, je pač ta novi načelnik?
— Ravno prav, se je nasmehnila grofica zvito, — kot na-
čelnik bo moral pri^ dostikrat po opravkih na grad, in tu mu
bova hitro nastavili mreže.
— Gotovo nama ne uide, če ga bova skupaj zalezovali.
Že druge korenjake sva dobili na limanice, pa takega prostaka
ne bi?
Kako čisto dmgače je v tistem trenutku mislila preprosta
Teharčanka Marjetka, ki je ves ceremonial skrivaj opazovala
izza zakajene kuhinje. Pengarjevi se je zaradi grofa niso upali
pustiti med ljudstvo v vas. Rdečica ji je zalivala nežno lice in
srce ji je hitreje utripalo kakor sicer pod kipečimi prsi. Glo-
boki zdhiljaji so spremljali goreče molitve in temnomodre oči
so se ji svetile v solzah veselja in rajske radosti.
Slavje v grofovem šotoru je trajalo do pozne noči in se
je počasi sprevrglo v nepopispo popivanje.-Edini, ki se ni čez
mero napil, je bil novi načelnik — Mlinarjev Janez. Molče je
sedel med živahno druščino in se je pogosto oziral proti Pen-
garjevim. Najraje bi bil že zdavnaj zapustil druščino, ki mu je
postajala odvratna in odhitel k Marjetki. Toda žal, zadrževal
ga. je običaj, čakati na šentjanževico, ki je končno kmalu priš-
la na vrsto, na kar se je vsa družba dvignila in se napotila
proti Celju. Divji krik in vik_sta spremljala pijanega grofa in
njegovo drhal v temno noč in "nesramno govorjenje ter zbijanje
opolzkih šal je bilo slišati namesto veselega petja in vriskanja.
Janez se je znebil druščine in jo ubral k Pengarjevim.
Tu je našel zbrane fante, svoje tovariše, ki so ga priča-
kovali. Zelo jih je zanimalo, kaj so govorili v zvezi s tisto te-
harsko zadevo. Martinaška je hotela celo vedeti, kaj so jedli,
kdo jim je stregel in vse drugo, kar sodi zraven, šimkov Tone
pa je prebiral svoje citre, da je bilo veselje. Da ni nihče mislil
na spanje, je razumljivo, toda pozaia ura jiîh je vendarle kmalu
ločila.
Na tistega ogleduha v svinjaku ni nihče pomislil. Ko je
prinesla gospodinja pujskom hrano, je planil lopov ven in zbe-
žal. Hitel je na volišče, kamor je prišel ravno v trenutku, ko
so fantje nosili Janeza na ščitu. Ko se je vrnil v grad, je grofu
povedal vse, kar je bil izvohal pri sv. Ani, da je bil namreč
novi načelnik Jiolovodja v napadu pri mlinu. Le da je bil toliko
ur zaprt v svinjaku, o tem je molčal.
Grofu se je ob tej novici zmračilo lice. Besnel je in pri
najboljši volji ni mogel razumeti, kako se je moglo zgoditi, da
so prostaka, ki mu je celo stregel po življenju, izvolili za na-
čelnika! Takoj drugo jutro je poslal Janezu ukaz, naj prevzame
začasno stražo v Bežigradu. Mislil je, da ga bo tako najlaže
(JLÇubil v svoje kremplje ia-se nad njim maščeval. ,
— 36 —
5. Ubežnik in ujetnik
Hrum in šum včerajšnjega praznika je potihnil. Nastopil
je zopet delavnik in življenje je steklo spet po tirnicah vsak-
danjosti. Novi načelnik se je pripravljal, da bo šel v gozd sekat
drva. V tistem trenutku pa mu je grof poslal svojega sla z uka-
zom, da mora še danes prevzeti stražo v Bežigradu. Janez je
odložil sekiro ter se oborožil. Nato je odhitel pod lipo in zatro-
bil v svoj rog. Kmalu so se okrog njega zbrali fantje, rado-
vedni, kaj se je zgodilo. Janez je od njih izbral deset najmoč-
nejših, med njimi tudi Šimkovega Toneta ter krenil z njimi
proti Bežigradu.     r-f \,/;    •
V Bežigradu so imeli biriči že ukaz, naj stražo nad ujet-
niki nemudoma izroče novemu načelniku. Tega se seveda
Janez ni nadejal, zakaj mislil je, da bo opravljal častno stražo.
Ko mu je veliki birič izročil ključe od ječ, jih je Janez ves
bled od jeze vrgel ob tla, rekoč:
' — Pojdi h grofu Urhu in mu povej, da ga pozdravljamo,
obenem pa mu sporočamo, da mu za biriče ne bomo služiM!
Tega mu nismo prisegli! Do večera bomo ostali tu in niti tre-
nutka del j, prav tako tudi ne jamčimo za njegove ujetnike.
Vehki birič se je teh predrznih besed tako ustr'ašil, da so
mu kar kolena klecnila. Le z glavo je zmajal, kakor da ne more
verjeti, in odšel.
.y — Dobro si se odrezal. Janez! je rekel šimkov Tone. —
Res je, grofovi biriči nikoli ne bomo! Nikdar in pri moji veri,
če postanejo vsi teharski fantje biriči, jaz ne bom!
■ — Jaz tudi ne! doda Janez zaničljivo.
— Mi tudi ne! so rekli ostali fantje. — Naj nas grof poš-
lje v vojsko in videl bo, kaj znamo, ujetnike strazili in biričili
pa nikoli ne bomo!
— Tako je, fantje! ¿daj sem šele vesel, da so me izvolili
za vašega načelnika. Enakih misli in enakega duha moramo
biti, drugače nam ne kaže.,
Ob teh besedah je brcnil Janez ključe, ki so mu ležali
pred nogami, da so zarožljali po tlaku, šimkov Tone jih je
pobral.
— Janez, je rekel, — pojdimo vsaj po ječah pogledat, da
bomo vedeli, koga bi imeli čast straziti.
Šimkov Tone je v prvih vratih dvakrat zavrtel ključ, da
je v rjaveči ključavnici zaškripalo, nato pa odrinil vrata v ječo.
Plesnobni in zatohli vonj jima je udaril v nos, da sta se mo-
rala takoj umakniti. Šele ko se je smrad razkadil, je stopil
Janez v ječo.
očarljivost konjskih dirk • od zama<ìka do kostanja • z denarjem na konju
M IZGUBI VERE V SKRIVNOSTNO
roman na toaletnem papirju • mitraljezec v duhovniškem oblačilu 'Ш
E. A. Hotchner, ameriški časnikar,
ki je bil dolga leta Hemingway e v
znanec in prijatelj. O Hemingwayu
je napisal knjigo, po kateri so prire-
jeni odlomki, ki jih tu objavljamo.
OČARLJIVOST KONJSKIH DIRK
Ne morem si misliti, da bi lahko
opisal ves čar tistih dirkalnih dni,
la sva jih doživela skupaj z Erne-
stom v Parizu. Film spominov se
mi odvija pred očmi, kakor da bi bi-
lo včeraj: konji in jookeyi, kakor
da bi jih naslikal Degas pred ozad-
jem pokrajine v barvali Renoira.
Ernestova isrebrna žepna steklenička
z vgraviranim napisom »Z ljubezni-
jo, Mary« vedno napolnjena s čudo-
vitim starim calvadosom. Najine
vzpodbujevalne besede jockeyem
»najinih« konjev pred vsako tekmo.
iNajino divje zmagoslavje in veselje
po vsaki zmagi. Nikoli ne bom po-
zabil, kako je Hemingway pripove-
doval o svoji prvi stavi. »Tiste dni,
ko sem bil bolj reven kot cerkve-
na miš, sem se spoprijateljil s tre-
nerjem Patrickom, ameriškim iz-
seljencem. Pravzaprav sem bil edi-
ni, ki so mu dovolili dostop na za-
sebna vadišča. In Patrick, znanec še
iz prve svetovne vojne, mi je sve-
toval: "Pojdi in izprosi ali nakradi
иепагја, kolikor moreš. Stavi na
Epinarda! To je edinstvena prilož-
'ost!" šel sem in iaprosil, izsilil in
Evleikel zadnji sou, ki so ga lahko'
Vdje   taJirat   v Parizu pogrešali.
Stave so bile 59 proti 10. Vse sem
vložil na Epinarda in ta je zmagal
daleč pred vsemi drugimi. Od iz-
kupička sem lahko živel dobrih
osem mesecev in moj mali Bumby
je lahko spet pil mleko ...« •
Sploh so Hemingwayu \'edno za-
vidali, ker je pri konjskih dirkah
stavil vedno na zmagovalca. Mnogi
[So ga spraševali, kako mu to uspe-
|va in so hoteli vedeti za njegovo
iskrivnost. Vedno znova je odgovar-
jal: »Pojdite na dirkališče in povo-
hajte! Dober nos je pri konjskih
Idirkah več vreden kot vsa zna-
nost!«
In prav Hemingwayev dober nos
Inani je ob zaključku jesenskih dirk
'v Auteuilu prinesel toliik sloves,
kakršnega    si  družba  Hemhotch
sploh ni mogla zamisliti. Prav pred
zadnjo dirko smo še poslednjič
pregledali knjigovodstvo naše »druž-
be« in ugotovili, da smo sicer na-
brali lepe dohodke, a za pravo
družbo to le ni bilo dovolj. In He-
jningwayj'e čez noč rešil vprašanje
naše slave in uspeha ...
PAPA JE OB TALISMAN
Ob šestih je zazvonil telefon. Bil
je Hemingway. »Tu Hemingway,
svetnik, z nasvetom sezone. Si že
buden?«
»Ne«, sem po pravici priznal.
»Potem se zbudi. Danes je velik
dan. Ravnokar sem prejel obvesti-
lo od Georgesa, šefa v baru. Popol-
dne bo dirkal nenavaden konj in ta-
koj se morava sestati, da se pogovo-
riva o tem konju.« Kadar se je Ge-
orges navdušil za nekega konja, je
bil preplah upravičen. Redkokdaj
je zinil kakšno, a če je, potem je ve-
ljalo. Ko sem prišel k Hemingwayu
v sobo, sem ga našel v volnenem ko-
palnem plašču, čezenj pa je imel —
kakor običajno — nemški vojaški
pas z napisom »Gott mit uns«. Pred
njim na mizi je bil velik kup papir-
jev, popisanih z izpiski o tekmoval-
nih uspehih.
»Od kdaj pa že bediš?« sem ga
\Tprašal.
»Sanjal sem cela poglavja svojega
romana; čisto živo sem lahko citai
vrstico za vrstico. Zbudil sem se in
^dšel v kopalnico, kjer «sem vse za-
pisal na toaletni papir, da bi ne pre-
budil Mary. Potem je telefoniral Ge-
orges. Ta konj — Bataclan II. je
izven znanih in tekmuje prvič. Raz-
merja so 27 proti 1. Georges je vse
poizvedel pri svojih zaupnikih in je
zdaj pripravljen jamčiti z dušo in
telesom. Priporoča nam, da stavimo
vse svoje premoženje in še kaj na
tega skrivnostnega konja.«
»Prav,« sem dejal.
»Samo nekaj je še,« je dejal He-
mingway. »Zgubil sem svoj talisman
Preklet dan! Da ga izgubim prav da-
nes«,
»Pomagala ti bom iskati!« je deja-
la Mary. Ponudil sem se tudi sam.
»To je zamašek od šampanjske ste-
klenice,« nama je pojasnjeval Papa.
»Znamke Mumm. Med vojno sem
imel za talisman rdeč kamen, ki mi
ga je podaril sin Bumby. Toda neke
noči v Angliji, ko so prišli pome pi-
loti RAF, da bi se udeležil nekega
napadalnega poleta, sem ugotovil,
da sem ob kamen. Pozabil sem ga
bil v hlačah, ki sem jih poslal v či-
stilnico. Sobarici sem dejal, najdi
mi nekaj za tahsman in zaželi mi
srečo. Pobrala je zamašek od šam-
panjske steklenice. Bil je čudovit ta-
hsman. Na tistem letu so sestre-
lili vsa angleška letala razen naše-
ga. Cu j, Hotch, če greš zdaj, v me-
sto, da zbereš dodatni kapital za na-
šo stavo, potem mi najdi tudi neki
talisman. Vseeno kaj, samo da bom
lahko vtaknil v žep«.
Moje možnosti, da bi v Parizu na-
bral potreben denar, so bile — mi-
lo rečeno — omejene. Toda vendar-
le sem imel nekoliko sreče in sem
do dogovorjene ure zbral nekaj
frankov. V Ritz-baru je sedel Hemin-
gway s šefom bara pri mizi, ki je
bila obložena s papirji, statistika-
mi, tabelami, formulami in podob-
nim. Kakor vselej — bodisi, da se
je odločil napisati nov roman, ali
če se je odpravljal na lov — je v
potankosti premislil vsako potezo
in dejanje. ^
CRNI FAR JE Z NAMI
Položil sem svojo zbirko frankov
na mizo in Hemingway je pripisal
vsoto k seštevku. »Vsi so že vložili
svoje prihranke: Georges, vsi barski
natakarji, Mary, portir, čuvaj v stra-
nišču, sobni strežaj, skratka, če Ba-
taclan II. zdaj ne bo tekel tako, ka-
kor predvidevamo, si lahko zvečer
iščemo tudi drug hotel!«
»Don Ernesto!« je tedaj prekinil
Hemingwaya sredi računov majhen
debelušen mož v oblačilih, ki so ka-
zala na duhovnika.
»Crni far!« je zaklical Ernest, pla-
nil pokonci in objel duhovnika, ki
je potoval skozi Pariz v neko majh-
no mestece na severu Francije. Tam
je nameraval vložiti svoje skromne
prihranke v neko keramično tovar-
no. Ernest in pater Don Andres sta
se spoznala v Španiji v času držav-
ljanske vojne. Pater je pridigal v
barcelonski katedrali, ko se je voj-
na začela in je nahrulil svoje fara-
ne,^ naj se zgubijo domov, vzamejo
puške in se udeležijo vojne. Po voj-
ni so ga seveda pregnali iz Španije
in zatekel se je na Kubo, kjer so mu
dodelili najbolj revno faro. Pogosto
je obiskoval Hemingwaya na njego-
vi farmi in se tam posvetil jedači,
pijači in spominom na državljan-
sko vojno, v kateri je sodeloval kot
mitraljezec. Zdaj se je po pozdravu
z Ernestom oglasil v svečani špan-
ščini: »Don Ernesto, zdaj, ko sem
uvidel, kakšne vrste je vaše podjet-
je, sem sklenil,' da se vam pridru-
žim in vložim svoj keramičen denar
na vašega konja!«
»Mi je zelo žal,« je dejal Heming-
way, »a z morebitno izgubo ne bi
rad prevzemal nobene odgovorno-
sti.« Po dolgi in razgreti razpravi
sta se nazadnje dogovorila: v pod-
jetje Bataclan gre samo polovica
prihrankov, drugo ostane za kera-
miko v rezervi!
NE IZGUBI VERE
V SKRIVNOSTNO
»In zdaj«, je dejal Hemingway,
»potrebujem svoj talisman!«
»Prinesel sem ti nekaj, kar mi je
padlo na glavo. Videti je kakor lepo
jasno oko, kaj praviš?« Dal sem mu
lep rjav kostanj, ki ga je Heming-
way natanko pregledal, namazal
narahlo z oljem in vtaknil v žep z
besedami: »Nikoli ne izgubi vere v
skrivnostno, moj dragi,« in je odšel
iz bara.
Ko smo sedeli na tribuni pred tek-
movalno stezo v Auteuilu, je dejal
Hemingway: Edina konkurenta Ba-
taclanu, ki me vznemirjata, sta Clip-
per in Killibv. Killiby ima dober
duh...
Hemingway je bil vedno tam, kjer
je bilo »napeto«. Bil je dopisnik v
španski državljanski vojni (in se je
je tudi aktivno udeležil), vojni do-
pisnik v prvi in drugi svetovni voj-
ni. Pogosto so častniki in vojaki ob-
čudovali pogumnega pisca, ki je ne-
ustrašeno koračil v prve bojne vr-
ste, a v Parizu je osvoboditelje celo
pričakal v baru hotela »Ritz«, ka-
mor je prišel dobri dve uri pred za-
vezniškimi četami. Na sliki ga vidi-
mo v spremstvu angleškega letal-
skega častnika, kjer je bil Heming-
way leta 1944 vojni dopisnik in se
je udeležil vseh najbolj nevarmn
poletov RAF.
Takoj po startu je Bataclan poteg-
nil, a je kmalu zaostal na drugem
mestu, ob vodnem jarku je izgubil
še nekoliko tal in ob obratu je bil
vrstni red: Killiby, Clipper, Batac-
lan. Pred zac^njo prepreke je bil naš
Bataclan brezupno za dvajset dolžin
v zaostanku,-toda ko je Killiby pri-
hajal proti zapreki, je jockey popu-
stil vajeti in konj je s prednjimi
nogami podrsal po zapreki. Neslo
ga je naravnost na glavo in telebnil
je po vsej svoji širini, medtem ko je
imel jockey še ravno toliko časa, da
se je odkotalil pred konjskim tele-
som. Clipper, ki je bil že v zraku,
se ni mogel ogniti padajočemu Killi-
byju in se je zložil poleg njega. Joc-
key je priletel na zemljo z najmanj
nežnim delom telesa in se ni več
zganil. Pač pa je jockcy Bataclana
imel dovolj časa, da je previdno us-
meril konja na varen konec zapre-
ke in s petimi dolžinami prednosti
prijezdil prvi skozi cilj.
PRIHODNJIČ: GORA DENARJA —
GROFICA IZ BENETK — MRTVI
OŽIVI
Četrta Hemingwayeva žena Mary je
precej trpela zaradi njegovega nag-
njenja do lepih žena, a ga je znala
kljub temu zadržati. Na sliki vidimo
grofico Adriano, ki je »skrbela« zanj
v Benetkah, v gornjem kotu pa je
pisatelj v gondoli na sprehodu po
Benetkah.
Zakrinkana vojna
Vohunske zgodbe iz ii. svetovne vojne
(24)
Sprva je kazalo, da sploh ni razumel, kako
?a inore podpolkovnik vpraševati po očetu. Za-
'e/ se je praskati po četinastih laseh in se
^jncjal na ves glas, da mu je letela slina iz ust
*J to ne samo po pisalni mizi temveč tudi čez
^iz.o v podpolkovnika. »To je zares šala in pol,
^^agi moj! Moj oče je prismuknjen .., pravi
^^ari norec ... «
No, če si je upala ta karikatura človeka za-
^l'jevati, da je njegov oče nor, potem je to moral
zares težak primer. »In zakaj je tior?« je
"Vprašal podpolkovnik.
»Zakaj? — Zato, ker dela!«
»Kaj pa vi? Ste nasprotnik dela?«
J Ob tem vprašanju se je začel podpolkovni-
ÖV gost ponosno trkati po nepravilnih prsih.
Pa bi jaz delal? Pa zakaj naj bi delal!? Običaj-
Jo spim na kakšnem polju. Večerjam bolje kot
^kšen vojvoda. Kjerkoli je kakšna kmetija,]
?fn je tudi kakšna krava. Kadar lastnik kme-\
'/e ne pazi, pridem z lahkoto brezplačno dol
уека. Kokoši so tudi ljubeznive živali. Tu in\
^Њг zavijem kakšni vrat in jo dam v lonec in..
^ je čudovita večerja!« Da bi potrdil svoje be-^
^de, se je gospod Dufour ponosno pogladil po.i
'^hdcu in s to potezo počastil vse tiste dobrote,
^^Ukor jih je doslej pojedel v svojem življenju,
^jegovo preprosto veselje je bilo naravnost
^ezljivo in ko ga je podpolkovnik vprašal, če
^ kdaj hodil v šolo, se je že ob vprašanju ne-.
^ nasmehnil. Ne, v šolo ni hodil nikoli, a
Hl^ temu se zna podpisati.
»Kako pa to naredite?« ga je vprašal pod-
polkovnik z resničnim zanimanjem. Dufour je
zgrabil nalivno pero, ki je ležalo na mizi, sve-
čano si je odmaknil oguljene rokave z zapestja,
potem pa je skrčil desnico kakor violinist, ki se
pripravlja, da ho zaigral kakšen Beethovnov
koncert za violino in orkester. Z levico si je
pritegnil list papirja, nagnil glavo in izplazil je-
zik in potem z vidnim uživanjem nakracal na
papir znamenje »X«.
»Tako«, je dejal zmagoslavno, »Jean Dufour
vam je na razpolago, gospod!«
Podpolkovnik ga je zasliševal in preskušal
dobro uro, a je moral slednjič priznati, da mu ni
kos. »Odpeljite ga«, je dejal njegovemu sprem-
ljevalcu. »Pošljite ga v Belgijo, kadarkoli si
domislite. Gestapovci ga ne bodo nikoli zlonñli,
pač pa bo on zlomil njih. In potem, ko ga bo
belgijska policija že stotič prijela in tudi vedno
spustila, bo vsak policist odmajal z glavo, ka-
kor hitro ga bo ugledal. On bo zli duh vse bel-
gijske policije. Ta človek je pravi genij!«
Obveščevalni oficir se jo zadovoljno nasmeh-
nil. »Gospod Dufour bo kmalu odpotoval. Sicer
pa tudi londonska policija ne ve, kako bi opra-
vila z njim. Dali smo mu čudovito stanovanje
v Edgware Roadu, toda vse kaže, da mu ne uga-
ja, kajti vsak večer odide v Hyde^ark in prespi
noč na travi!«
Ko sta odhajala iz podpolkovnikovega urada,
se jé Dufour v slovo samo nesramno zarezal.
Podpolkovnik ga ni nikoli več videl, vendar je
z zanimanjem sledil njegovo vohunsko kariero.
Ko se je spustil prvič s padalom na belgijsko
ozemlje, je imel s seboj 400 funtov sterlingov za
nekega agenta v Bruxellesu. Niti 48 ur ni minilo
ko je prišla v centralo kratka vest: »Naloga
opravljena.« Kdo bi tudi vedel, kolikokrat se
je še spustil s padalom na sovražnikovo ozem-
lje, opravil nalogo, se vrnil v Anglijo in nemu-
doma spet pripravil za naslednje dejanje. Niti
enkrat samkrat se ni primerilo, da ne bi prišel
na sestanek v dogovorjenem ča^u, pa najsi so
bili vse naokrog policisti ali gestapovci. Angle-
škim agentom v Belgiji je prinesel tisoč in tisoč
funtov sterlingov in nikoli ni zmanjkal niti en
Sam penny.
Ta nepismni in — na videz — neumni maj-
hen kurji tat in potepuh, je bil najboljši agent
kakor si ga lahko zamislimo, čestokrat je uspel
opraviti svojo nalogo tam, kjer bi odpovedali
tudi dosti bolj inteligentni in telesno bolj čvrsti
agenti. To strašilo v človeški podobi je bilo
naravnost neprecenljive vrednosti za britansko
obveščevalno službo. Podpolkovnik se ga je zelo
pogosto spomnil in vedno znova si je želel, da
bi ga lahko enkrat po vojni povabil v Londonu
na najboljšega ocvrtega piščanca — in to plača-
nega, ne ukradenega!
POTRPEŽLJIVOST JE ODLIKA
Kakršnekoli že imajo Nemci tudi napake,
priznati jim moramo, da so temeljiti in da ima-
jo smisel za organizacijo. V metežu, ki je nastal
v prvih mesecih po padcu Francije, zasedanju
Holandije in sosednjih dežel, je uspelo tisočim^
begunceni, da so pobegnili v Anglijo. Nekateri
so prišli v Anglijo s čolnom, ki je kakšne пџгпе
, noči izplul iz tihega zaliva na evropski obali od^
Norveške do Bretagne. Drugi so spet potovali
po kopnem na jug do Pirenejev in čez rnejo v
Španija. V kolikor jim je uspelo, da so ušli Fran-
covi policiji, so prispeli na kraju v Portugalska,
kjer so čakali na prvo ladjo za Anglijo.
Moda letošnjih očal in kostimov
PRAV NIČ MU NI BILO NE-
RODNO, MALEMU JUNAKU,
KO GA JE OKO INDISKRET-
NE KAMERE POISKALO
PRAV V TRENUTKU, DA JE
LAHKO UJEL VSO LJUB-
KOST NJEGOV EDEBELUŠ-
NE POJAVICE. CELO MALCE
PONOSNO JE DVIGNIL RO-
ČICE, KAJTI NJEMU SVOJE
ZAPELJIVOSTI RES NI TRE-
BA SKRITI ZA KOPRENE IN
PODOBNE »PRIPOMOČKE«,
KI NAJ VZBUDIJO NAVDU-
ŠENJE V LJUBLJENEM BIT-
JU.
ČLANI KEGLJAŠKEGA KLUBA IZ KÖLNA »RADAUBRuDER«
SO VEDNO TAKOJ PRIPRAVLJENI ZA KAKŠNO ŠALO, POSEBEJ
ŠE V TRENUTKIH, KO GRE ZA STAVO. IN TOKRAT JE ŠLO ZA
2000 DM. NIHČE JIM NAMREČ NI HOTEL VERJETI, DA LAHKO
ZGRADIJO IN TUDI VOZIJO NAJDALJŠE KOLO NA SVETU. Z
GRADNJO NI BILO TEŽAV, SAJ NEMŠKA INDUSTRIJA TO ZMO-
RE. TEŽE JE BILO Z VOŽNJO. PO DOLGIH URAH VAJ JIM JE
KONČNO USPELO. ZA NASTOP V SLOVITI PARADI MASK STA
SICER ZADNJI HIP DVA ČLANA ODPOVEDALA, A KMALU SO
NAŠLI NADOMESTILO IN SE OB VELIKEM NAVDUŠENJU OBČU-
DOVALCEV PELJALI SKOZI MESTO.
BREZ BESED
»SKRITO IN ZAKRITO« IMENUJEJO HUĐOMUŠNEŽI MODNE
NOVOSTI, KI JIH PREDLAGAJO MODNI KREATORJI ZA LETOŠ-
NJE POLETJE. PRI KOPALNIH OBLEKAH SO SICER OGORČENI
MORALISTI DOSEGLI, DA JE ČEZ VSE ŽENSKO TELO, KI BI
ZNALO VPLIVATI POHUJŠLJIVO, PREVLEČENA TKANINA — ČE-
TUDI MARSIKJE SAMO KOPRENA, NAŠITI LISTIČI, RAZNO-
BARVNI CEKINČKI, PISANE RESICE »ALI MREŽE. MREŽE SO
MORDA POSEBEJ ZNAČILNE ZARADI SODOBNEGA POJMA
»OMREŽENJE«, A V VSEM OSTALEM SO LETOŠNJE KOPALNE OB-
LEKE PRIKROJENE TAKO, DA JIH LAHKO BOLJ KO NE SNAME-
MO Z ENO SAMO POTEZO. ZARADI ZADREGE, KI BI MOGLA
NASTATI OB NEPREDVIDENEM »SMUKU« IZ MREŽE (ALI ČESA
PODOBNEGA), SO IZNAŠLI SONČNA OČALA, KI V OBLIKI ŠČIT-
NIKA ALI »OP-ART« ŠAHOVNICE ZAKRIVAJO VEČ KO POL OB-j
RAZA IN VARUJEJO IDENTITETO V PRIMERU MORALNIH »NE-
ZGOD« (ZGORAJ LEVO). i
Mala križanka
VODORAVNO: L okrogla vas juž-
no-afriških domačinov, 6. del avto-
mobilske "karoserije, 8. južnoameri-
ška tovorna žival, 9. okrajšava za
srednji, 10. Adamova žena, 11. gr-
ška črka, 12. avtomobilska oznaka
somborskega okraja, 13. osnovatelj
arijske ločine, 14. ovinek, 16. vrsta
palme, ki raste na Sundskih otokih.
NAVPIČNO: 1. narodna junakinja
(Slavka), 2. del telesa, 3. oče, 4. nem-
ški predlog, 5. važen dokument, 6.
sijaj, 7. tatvina, rop, 11. moško ime,
13. pozdrav starih Rimljanov:, 15. ke-
mični znak za iridi j.
po ivanu bratkü
iz »spominov na
partizanska leta«
64. Toda v rovu je dolgi dve uri čakala ko-
lona tovarišev, ker je takoj potem, ko sta se iž
rova splazila Ravbar in Ludvik, prišel k stra-
žarski uti vojak in se do polnoči ni umaknil ni-
kimior. Dokler je stal tam, izhod ni bil mogoč,
ker bi vse natanko slišal.
65. Okrog polnoči se je začela kolona premi-
kati naprej, ker je stražar odšel drugam. Osem
senc se je splazilo iz odprtine in izginilo v ko-
ruzi. Toda pri plazenju so povzročili prevelik
šum in mitral jezeč na stolpu je postal pozoren.
66. Reflektor je osvetlil koruzno njivo in
straža je začela klicati: »Alarm! Alarm!« V noč
je odjeknilo nekaj strelov. Snopi ostre svetlobe
so otipavali koruzno njivo, kjer so se begunci
naglo umikali. Ko so prispeli na domenjeno
mesto, Ravbarja in Ludvika lü bilo več.       .
CELISÜI lEDNIK
UREDNIŠTVO IN UPRAVA: Celje, Gledališka ulica, poštni predal 161, TELEFON: 23-69. — URE ЈШЕ uredniški odbor. ODGOVORNI UREDNIK Drago Hribar. — Časopis je ustanovJ
oki;ajni odbor SZDL Celje. Izhajal je kot »Nova pot«, »Na delo«, »Naše delo« (1945), kot »Celjski tednik« (1948-1950), nato kot »Savinjski vestnik« (1950-1954) in od 1955 ponovno kot »Celj-
ski tednik«. S 1. januarjem 1966 so ga USTANOVILE občine Celje, Laško, Mozirje, Šentjur pri Celju, Šmarje pri JelS-ah in Žalec. — Tednik IZHAJA ob petkih. IZDAJA: Zavod za infor-
mativno službo Celje. TISK IN KLIŠEJI: »Celjski tisk: — Cena: posamezna številka 50 par (50din), letna naročnina 20 (2.000) din, polletna 10 (1.000) din. Tujina 40 (4.000). — TEKOC»
RAČUN: 507-3-227. ^