303 Številna. O UuMM v sredo. 30. decembra 1908. **.J« vsak dan zvečer IzvzemH nedelje ta pruirikt ter re.j, »< f*tU prejeman .a mM^h de*ele ve leto 25 K, po, leta .3 K, za t*m let,^So h, o en mesec 2 K 30> Z» M "1 ■ Mljiijini {*o 24 K, za pol leta 12 K, za četrt leta 6 K, nen mesec 2 K. t* dor .,.« sam ponj, plača za v« leto 22 K, ia pO *a .IK, z, Četrt iet*B5 K 50. h, za en mesec I K 90 h. - Za Nemčijo celo leto28K. Za mm drng. dat. eJj,Amerik. -.0 leto 30 K - Na naročbo brez Istodobne vpo«.j. .pravatttvo je v Knatlovlh ulicah tt. t. UpravnlStvn naj ae blagovolijo poailjatl naročnine, reklamacije, oznanila, t J. admmistrabvnetstvari. SrMlniJtva telelon tt S4, Odprto pismo barona T. S c h w a r z o , c. kr. de- i želnemn predsedniku vojvodine Kranjske v Ljubljani. j Z odlokom z dne 28. oktobra t L j št. 25.229 ste blagovolili v varslv > avtoritete klerikalne večine v dežel- j nem odboru razpustiti občinski-od- | bor idrijski in imenovati "za gerenta začasno upokojenega e. kr. davčnega kontrolorja Josipa Zazula, navzlic temu, da se je od dveh političnih društev, narodno - naprednega »Je-dnakopravuost« in socialno - demokratičnega »Naprej«, ugovarjalo, da ste dalje obljubili deželnemu poslancu Ganglu in zastopniku socialno-demokratične stranke, strokovnemu tajniku A. Kristanu, strogo nepristranost e. kr. vlade v tej zadevi. Ni moj namen danes razmotri-vati, kako je mogoče podpisati dekret, s katerim se namešča začasno upokojenega c. kr. državnega uradni ka za gerenta drugega mesta v deželi, tudi ne razmišljati, je li pravilno in v duhu stroge nepristranosti, da se izbere gerenta iz stranke, ki tvori v mestu komaj eno petino prebivalstva (pri zadnji deželno zborski vol it v i iz splošne kurije je izmed 1300 volilcev dobil klerikalni kandidat le 240 glasov), hočem marveč vam g. deželni predsednik le z enim slučajem predočiti, koga se j;; vam nasvetovalo in koga ste potem vi imenovali na važno mesto geren-tovo. Začetkom lanskega leta je prinesel list »Notranjee« infamen dopis iz Idrije, ki je dal sklepati na grdo mistifikacijo od klerikalne strani z edinim namenom, napraviti pred dr-žavnozborsko vol it vi jo spor v na-rodno-napredni stranki sami. Pisal sem takoj uredništvu »Notranjca«, ki mi je k sreči še moglo postreči z rokopisom. Dasi smo že naprej, sodeč po vsebino dopisa, slutili, kdo ima na vesti mistifikacijo, sem bil o teia brž ]x>polnoma na jasnem, ko sem prejel dopis, kajti v rokopisu sem spoznal takoj pisavo c. kr. davčnega kontrolorja Josipa Z a z u 1 a (služil sem svoječasno ž njim skupaj pri e. kr. davčnem uradu in tedaj dobro poznal njegovo pisavo) in v nemalo začudenje videl s v oje i m e pod dopisom. Se isti večer, ko sem prejel rokopis, sem imel priliko ga poka zati svojemu prijatelju, davčnemu uradniku, in ne da bi ga bil preje o stvari informiral, mi je na vprašanje: »poznaš li to pisavo i« na prvi pogled odvrnil: »kajpak, dobro, to je pisava našega kontrolorja.« Da se še bolje prepričam, sem dobil od pr»- j jateljev Zazulova pisma, primerjal jih z rokopisom, za to naprosil tudi strokovnjake, ki so vsi izjavili, da je izključen vsak dvom, da bi ne bil dopis, s katerim je bilo mistificirano uredništvo »Notranjca«, rokopis davčnega kontrolorja Zasula, ki sem ga nato v tem listu javno obdolžil s svojim polnim imenom mistifikaci-je. Pričakoval sem tožbe, a je ni bilo. Zazulo je sicer branil OswaId v »Slovenčevih« idrijskih novicah, a obdolženec sam ni dal glasu od sebt;, dasi bi vsak pošten človek na tako hudo obdolžitev takoj iskal zadoščenja pred sodiščem. Tudi sem javno na upogled razpoložil mistificiran dopis. Sedaj, ko ste, gospod deželni predsednik, smatrali za umestno imenovati Zazulo za gerenta in je tli imel drznost prevzeti to s stališča c. kr. vlade gotovo odlično in važno mesto in zlasti še, ko hoče svojo disciplinarno moč zlorabiti proti moji osebi, ker sem si upal napad na občinsko pisarno primerno zavrniti, se mi vidi potrebno, to zadevo znova spraviti na dan. Sledi naj predvsem dopis v rokopisu, ki je bil s prav malim popravilom priobčen v »Notranjem«: »Veliko novic se je nabralo zadnji čas v našem kotu in vem, da bodo tudi bralci cen j. lista zadovoljni vsaj nekatere od teh izvedeti. Najprej nam je poročati, da je bil izvoljen v slavnostni občinski seji enoglasno častnim meščanom £. okr. sodnik Hinko Sturm, ker se ;e začasa, ko so hoteli premestiti okr. sodišče v Žiri, krepko potegoval za to, da ostane v Idriji. Čast ko-m ur čast! Pa tudi g. c. kr. notar Alojzij Pegan, ki je zelo vnet za koristi Idrije, zasluži vse priznanje, ker je obljubil, da bo v novo ustanovljeni »Mestni hranilnici« izvrševal vse posle brezplačno. Prav tako smo hvaležni g. Kristanu, ki se je za Idrijo že mnogo žrtvoval in bo dosegel, da dobe rudarji zopet »žito« na za j. ki se jim je po krivdi kletih klerikalcev odvzelo. Znano je, da so pri nas mesnice nadvse nesnažne; zato smo hvaležni hišnemu posestniku g. Ipavcu, ki je predlagal, da občina ukaže vsem mesarjem napraviti po vseh mesnicah kamenita tla in stene, z vodovodom in vsemi modernimi potrebščinami, posebno, da ne bomo užvali od podgan objedenega mesa. Zanimalo bo tudi g. čitatelje1, da se je na predlog g. Lapajneta sklenilo, na naši realki imenovati le. take moči, ki so d o b i o kvalifikovane, ne glede na »žlahto«. Za železnico je obljubil gosp. župan »•vtika po 10 h. krepke podpore, kajti bil je že tri j krat na svoje stroške na Dunaju in f se je radi velikih utroška v občinski i upravi prostovoljno odpovedal žu- j panski plači. Dvoje pa moramo omeniti, da "e spozna perfidnost klerikalcev. Kan-celistu g. Bablerju so odvzeli spominsko kolajno, ker se je po denun-ci jaci j i dognalo, da mu jo je glavarstvo ob 401etnici pomotoma podelilo. Druga novica pa je, da se znani Bo gatinče pred šolo, ki se je za realko in posojilnico veliko žrtvoval (podaril je mnogo cementa in tra-verz) zelo jezi, ker tudi on ni imenovan častnim meščanom. Mi moža poznamo, pa tudi zgodovino cementa in traverz, zato damo možem prav, ker ga ne upoštevajo. K sklepu še omenimo, da gre v pokoj mnogozaslužni g. dr. Suntar, na njegovo mesto pa pride čila moč z izbornim i medicinskimi izpiti. — Ta teden smo tudi ustanovili »absti-nenčni krožek«, kojega predsednik je g. Peter Kenda, odborniki pa g. Kogovšek, Pegan, Gangl in drugi. Ker smo omenili g. Gangla, povejmo še, da so g. profesorji na naši realki sklenili spisati vse učne knjige, kar jih še manjka, slovensko, kar je od gospodov jako požrtvovalno. Dolgo smo molčali, sedaj pa ne moremo več, kajti dolžnost naša je, naslikati »delovanje« tajnika Grab-nerja v Logatcu. Ne samo, da kot Nemec niti dobro slovenskome zna, nam tudi vedno svojo blaženo nemščino usiljnje. Pa še drugo: Preje smo namreč pri zaupnih davčnih iz-|X)vedbah morali stati na mrzlih hodnikih v gradu, sedaj pa nas pri zaslišanju tlačijo v tiste ozke, popolnoma pokvarjene prostore novega davčnega urada, kjer se gnetemo kakor na kakem sejmu, o tajnosti izpovedb pa ni govora, ker se vse sliši. Smilijo se nam davčni uradniki, ki morajo v teh prostorih bivati, a to je njihova stvar, če si ne znajo pomagati, mi pa molčali ne bomo, temveč zahtevamo od glavarstva v Logatcu in direkcije v Ljubljani, da se nas vabi v o brinu, kjer je dovolj prostora in ne more vsak slišati kaj se govori. A ne le to! Ko je bil dr. Rupnik pri nas, ko je naše razmere poznal, nismo vedeli koga imamo; ta naduti Grabner pa nad nami kriči in nas sili priznavati vsote, ki za naše kraje niso primerne, ker on razmer ne pozna. Pred leti smo morali celo d v a krat radi hišne najemnine v davkarijo, ker mu baje prvič neki Milavec ni prav delal; ali pa je bilo radi dijeti Upravništva telefon it 83. Pa tudi svoje ljubljence ima! Tako je klerikalcu D. sam svetova', naj manje napove, kakor je D. v resnici prodal; drugim pa izsiljuje zadnje vinarje, dasi imamo že itak neznosne davke. Zahtevamo, da se zaslišijo vai davkoplačevalci, ki bodo, razen tistih, katere protežira, vsi potrdili resničnost naših trditev. Do takih uradnikov ljudstvo ne more imeti zaupanja) Toliko za danes; če to ne pomaga, govorili bodo naši poslanci. V Idriji, 25. sušca 1907. Julij Novak. Ker sta oba članka za volitve važna, naj se blag. skupno v eni številki prijaviti. Mijo Strans, Fran Pelhan, Jan. Koler.« Po navedenem si dovoljujem vas vprašati, gospod deželni predsednik, ali more uživati oseba, ki ima na vesti grdo mistifikacijo, s katero s>* nečuveno sramoti c. kr. uradništvo in druge občane, le še trenotek važe, najvišjega e. kr. uradnika v deže'i, zaupanje1? Ali se more zahtevati od mene, občinskega uslužbenca, da skazujem dolžno spoštovanje človeku, ki je zlorabil moje ime, ponaredil moj podpis in še tri druge f Po mojem mnenju in vsakega poštenega človeka, je to izključeno. Končno: Hočete li gospod deželni predsednik v varstvo ugleda c. krr deželne vlade in dobrega imena idrijskega mesta nemudoma odstaviti gerenta Zazula in imenovati na njegovo mesto c. kr. vladnega komisarja ? V I d r i j i , 28. grudna 1908. .1 uli.j Novak. tajnik mestne občine idrijske. Gosposka zbornica. Dunaj, 29. decembra. Tako živahna še ni bila proračunska debata nikoli v gosposki zbornici ka-kar danes. Prvi je govoril grof T h u ii , ki se je bavil v prvi vrsti z razmerami na Češkem. Govornik je slikal vse dosedanje boje češkega naroda za svoje narodrte pravice. Avstrija je narodnostna država, kjer morajo biti vsi narodi zadovoljni ter ne sme noben narod vladati nad drugim. Krivično je, da se ne da Jugo. slovanom in Italijanom vseučilišča. Govornik je apeliral na časopisje, naj pospešuje narodnostni mir, ki se mora prej ali slej skleniti, ker je nujna potreba. Prvi pogoj za češko-nemško spravo se zdi govorniku uvedba drugega deželnega jezika v srednje in meščanske šole. Nemci pa tudi morajo opustiti svojo zahtevo glede delitve dežele, ker je sicer mir nemogoč. Nadalje je govornik z vso odločnostjo protestiral proti temu, da bi se dale Madžarom kake konce m je glede armade. — V imenu srednje stranke je podal baron Czedik izjavo, da stranka slej kot prej priznava edinole kroni pravico, odločevati o organizaciji in vodstvu armade. — Potem je imel daljši govor ministrski predsednik baron Bienerth, ki je rekel glede armad nega vprašanja, da tudi ogrska nagodba pozna le celotno armado z enotnim vodstvom in notranjo organizacijo. Skupna armada je glavno jamstvo za evropej-ski mir. — Grof FI n is ki je ostro kritikoval razvado, da si vluda kupuje delavnost parlamenta z raznimi koncesijami, posebno z izplačevanjem dijet med počitnicami. — Dr, K p p i n g e r je našteval pretirani* zahteve Nemcev na Češkem. — Baron P 1 e n e r se je tudi zavzemal za obvezni pouk obeh deželnih jezikov. — Končno je bil proračunski provizorij sprejet v vseh treh branjih. Istotako so bile sprejete brez debate tudi ostale predloge, ki jih je dognal parlament v zadnjem zasedanju, med njimi tudi trgovinsko - politični po-oblastilni zakon. Parlamentariziranje ministrstva Dunaj, 29. decembra. V krogih krščansko-socialnih poslancev so zatrjuje, da se novo koalicijsko ministrstvo sestavi že pred zopetnim zasedanjem državnega zbora meseca januarja. V nemških naprednih krogih so sicer tudi za parlamentarno ministrstvo, toda poprej zahtevajo ureditev češko-nemškega spora. Za češko šolstvo na Severnem Češkem. Praga, 29. decembra. Nemci so zopet razburjeni, ker so izvedeli, da so dobila okrajna glavarstva na Severnem Češkem od deželne vlade ukaz, naj pospešujejo z vsemi sredstvi ustanovitev čeških obrambnih šol, da se prepreči štrajk čeških otrok. V Pst ju se osnuje že po novem letu češka ljudska šola, proti čemur sklicujejo Nemci protestne shode. Dogodki na Balkanu* Proti odškodnini Turčiji. Carigrad, 29. decembra. A v -stro-ogrski veleposlanik, grof Palla-vicini, je izjavil nekemu dopisniku, da je Avstro-Ogrska dala Turčiji za spremembo položaja v Bosni dovolj zadoščenja s tem, da je izpraznila Sandžak. Ako pa sedaj Turčija še zahteva kompenzacijo s tem,da naj Av- ■r LISTEK. Ha rednih tleh. Povest; spisal |Fr. Ran t. (Dalje.) Dr. Stanko Brnot se je i>o pogrebu svoje žene peljal naravnost domov. Nobena vez ga ni več vezala na Vrhovčeve in ni se mu zdelo potrebno, da bi to prikrival ljudem, saj so že itak dovolj jezikali, da je svojo ženo zanemarjal in jo varal, tako, da je naposled same žalosti n mrla. Razdražen in slabovoljen je prišel domov. Na svoji mizi je našel du Meče pisemce. Že od daleč je spoznal, da je to pismo pisala gospa Petteg. »Te se moram najprej odkriža-ti,« je rekel z brutalno odločnostjo in je nežno pisemce srdito raztrgal ter vrgel v koš, ne da bi je bil čitai. Bilo je na mizi še več drugih pisem, a Brnot ni nobenega odpr1. Pomaknil jih je na stran in začel pisati pismo, namenjeno gospe Petteg. Lakonično ji je naznanil, da se je njene ljubezni naveličal in da mora ž njo pretrgati vsako občevanje, ker bi mu bila velika ovira pri zasledo vanju njegovih življenskih name nov. Brezobzirno in s sirovo odkritosrčnostjo je Brnot sporočil svoji ljubici, da se na noben način ne misli poročiti ž njo, pač pa da si je izbral že drugo nevesto, ki jo ljubi in s katero upa, da bo resnično srečen. Naznanilo o nevesti je bilo sicer izmišljeno, a Brnot je porabil to laž, upajoč, da oplaši gospo Petteg tudi zdaj tako, kakor jo je opladil, ko se je poročil z Anico. »Malo bo jokala pisarila mi bo dolga pisma - naposled se bo tolažila z nado, da se nekaj tednov po svoji poroki vendarle povrnem k nji in da bo zopet vse pri starem, kakor je bilo po poroki z Anico. No, zdaj se bo pač zmotila.« Šele, ko je bilo gospe Petteg na menjeno pismo spisano in kuverti-ranoje vzel Brnot druga pisma v roke. Pregledal je najprej naslove in potem odprl pismo, na katerem je čital besedo »Abgeordne{enhaus«. Komaj je bil prečital prve vrste, je prebledel in roka se mu je začela tresti razburjenja. »Ni mogoče« - -»ni mogoče,« je jecljal in stopil k oknu, da bi razločneje videl vsako črko. »Ljubi tovariš,« je čital. »Tvoj tako čudovito spretno uprizorjen naskok na ministrstvo ti je sicer pridobil velik ugled v zbornici, a ker *-i storil velikansko napako, da si zapustil Dunaj, so te drugi pripravili ob sadove tvojega dela.Ti si sejal.želi so pa drugi. Tvoj govor je spravil vlado v največjo stisko. Prej že zagotovljena večina za proračun se je vsled tvojega govora razbila. Ministrski predsednik te je iskal, da bi ga rešil iz stiske. To je bil pravi trenotek zate, tedaj bi bil ti lahko stavil svoje pogoje. Vse bi bil mogel doseči, kar bi bil zahteval, vse bi ti bila vlada koncedirala. In tebe ni. bilo tu. Priskočili pa so vladi drugi na pomoč in — rešili so jo. Kar bi bil ti lahko dosegel, so dobili drugi. Vlada je morala njih pomoč drago plačati, a rešila se je vendar. Pri glasovanju je bil proračun odobren, sicer le z malo večino, a kdo še vpraša dandanes, kolika je večina pri takem glasovanju. Kriv si sam, saj si nas silil in vodil v boj, v odločilnem trenotkn pa si nas zapustil.« Dvakrat in trikrat je Brnot prečital to pismo svojega najintimnejšega zaveznika v parlamentu in potem kakor onemogel padel na bližnji stol. Trenotek pozneje je bil že zopet na nogah. Prešinila ga je blazna Ijn- tost in kakor v pomirjenje svojih do skrajnosti razdraženih živcev, je začel trgati in ob tla metati vse, kar mu je ravno prišlo pod roke. Torej so se v nič razpršile vse njegove nade in brezplodno je bilo vse njegovo, mno^o mesecev trajajev-če prizadevanje? Sinilo mu je v spomin, kako se je mučil in trudil ves ta čas. Koliko časa, dela in denarja je žrtvoval, da se je do dobra pripravil za svoj naskok, koliko je moral študirati, koliko poizvedovati, koliko se h 1 i niti in dobrikati, da si je ustvaril podlago svojemu nastopu in osi-gural potrebno zasloni bo — in zdaj, ko je bila odločilna bitka že dobojc-vana, ko je bilo le še iztegniti roke, da vzame sad svojega dela, zdaj so ta sad pobrali drugi in pustili njemu samo ime. • Na mrtvo in pokopano Anico je zvalil vso krivdo in klel je tisti trenotek, ko se je odločil, da jo zasnubi. Bil je sploh nezmožen pravične sodbe, ker je vedno in povsod videl le samega sebe, a v tem trenotkn ga je zapustila sploh vsa preudarnost. Zavedal se je samo, da sovraži Anico iz vse svoje duše, da jo sovraži še čez grob in jo bo sovražil vse žive dni. Čutil se je prevaranega po Anici in njenih starših. Da se ima samo Vrhoven zahvaliti za mandat, da je pahnil Anico v nesrečo in v grob, to mu še na misel ni prišlo. Pomnil jo le dvoje: da mu Vrhovec ni izplačal dote in da je Anica umrla prav tedaj, ko je dozorel sad njegovega dela in da so ta žlahtni sad utrgali drugi. Še tisti večer se je odpeljal Brnot na Dunaj. »Morda le še ni vse izgubljeno — morda se da le se kaj rešiti,« si je rekel in to klavrno upanje ga je vzjH)dbodlo, da je pohitel v državni zbor. Tam je kmalu spoznal, kako prazna je bila njegova nada. Bilo je res vse izgubljeno in še več, kakor je v začetku sam mislil. Krizo, ki jo je bil Brnot provzro-čil, je vlada sicer za nekaj časa zmagala, toda njena poprej trdna za-slomba je bila razbita, konflikti so se pojavljali vse pogosteje in so se dali vse težje ravnati, končno je nastala nova kriza, iz katere ni bilo nobenega izhoda več, in vlada je vsged tega, razpustila državni zbor. Ko se je dr. Brnot štiri mesece }h> Aničini smrti vrnil v Topolno, je bil politik brez mandata in v silnem, morečeni strahu, da ga več ne dob;, se je lotil vnovič in povsem od kraja tmdapolnega dela, da si izvojuje zo-petno izvolitev. (Konec prihodnjič.) stro-Ogrska prevzame del njenega državnega dolga, mora se Avstrija sklicevati na svoje upravičene za hteve za povrnitev izdatkov za 301et-no zdrževanje našega vojaštva v Sandžaku, za gradnje cest, za podpiranje begunov pred okupacijo itd. Spopad pri Zelnici. Dunaj, 29. decembra. O spopadu na srbsko-bosanski meji pr* Zelnici se poroča iz vojnega ministrstva, da sta bila zadeta dva orožnika. Stražmešter Lesnjak je bil zadet od zadi. Napadalci so bili kmetje, ki tvorijo vstaško četo ter so oboroženi razen s puškami tudi z bombami. Ta dogodek ni prvi, temuč že tretji v par tednih. Pri prvem konfliktu, ko je prestopila avstrijska patrulja nehote srbsko mejo, je tudi srbska mejna straža streljala, a ni bil nihče ranjen. Skoraj istočasno kakor v Zelnici je tudi pri Celebiču prekoračila avstrijska vojaška patrulja črnogorsko mejo ter so Crnogorci iz zased** streljali na njo, ne da bi bi i i koga zadeli. Bojkot proti Avstro-Ogrski v Crni gori. C e t i n j e , 29. decembra. Zadnjo nedeljo je bil v Cetinju velik shod, na katerem se je sklenil bojkot proti vsemu avstro-ogrskemu blagr. Zborovalci so prisegli, da ne bodo ničesar več kupovali pri avstrijskih trgovcih. Živila si bodo nabavljali i/. Italije namesto iz Dalmacije. Dnevne vesti 7 I^ubljaruv 30. decembra. — Protest deželnega odbora. V včerajšnji seji se je na predlog dr. Lampeta sklenilo, da se odpošlje ministrskemu predsedniku sledeča brzojavka: Deželni odbor kranjski naj-odločnejše protestu je proti imenovanju tretjega deželnega šolskega nadzornika, ker vidi v tem popolnoma nepotrebnem imenovanju neopravičeno obremeujenje davkoplačevalcev in utesnitev vpliva avtonomnega zastopstva na šolsko upravo, dasi mora dežela nositi ogromne otroške za šolstvo, a vkljub temu ni primerno zastopana v deželnem šolskem svetu. — Ljubljanski občinski svet ima danes, dne 30. t. m. ob 6. uri zvečer izredno sejo. Na dnevnem redu je edina točka: Naznanilo predsedstva. — Kdo je kriv? Imenovanje nemškega deželnega šolskega nadzornika v osebi Al luna Belarja, .:e razburilo vso kranjsko deželo. To j«' nekaj tako nezaslišanega, to je tako nečuvena krivica, da mora razgreti tudi najm imej šega človeka. Kriv je tega v prvi vrsti deželni predsednik baron S c h w a r z. Ta človek je n a pel vse svoje moči in upregel vos vpliv svoje službe, da bi oškodoval kranjske Slovence in povečal moč kranjskega nemštva. Odkar je v deželi, deluje na to s trmo in vztraj nostjo hudobnega človeka. Schvvarz izpodriva slovenske in nastavlja nemške uradnike, Schwarz je ustanovil s privoljenjem in z vednostjo klerikalcev — katerim se to ne bo nikdar odpustilo nemško gimnazijo v Ljubljani; Schwarz je z izredno predrznostjo prelomil vse postavne predpise, da bi na to gimnazijo spravil same zagrizene Nemce in Sclrvvarz je tudi kriv imenovanja Belarjevega. Kaj je dajalo temu človeku pogum, da je tako postopal.Pač samo mnenje, da mu slovenski naprednjak i sami ne morejo do živega in da se sme zanašati na klerikalcc? ki so ga tudi res doslej neprestano podpirali in ga vsaj s pasivnostjo ščitili. V tem, ko smo mi vodili naj-ljutejši boj zoper slovenskemu narodi] sovražno in škodljivo početje barona Schwarza, so klerikalci molče stali na strani, se niso ganili in so sklepali s Schwarzem celo kompromise, kakor na primer zaradi usta. novitve nemške gimnazije v Ljubljani. Tako postopanje je moralo seveda dati pogum baronu Schvvarzu in nje govemu svetovalcu Kalteneggerji., da sta se drznila začeti akcijo za ustanovitev mesta nemškega deželnega šolskega nadzornika. Krivda zadene v prvi vrsti Sch\varza, kajti ta je silil na ustanovitev tega mc sta tudi še potem, ko je ministrstvo že enkrat odbilo njegov predlog. Zdaj, žal. šele zdaj, ko je Schvarz že vse dosegel kar je hotel in ukrenil zoper Slovence kar je nameraval, se je dvignila proti njemu tudi klerikalna stranka. Pozdravljamo njen nastop z upanjem, da bodo enkrat njenim besedam sledila tudi dejanja. Sclnvarz in njegovi sokrivci morajo izginiti s površja. — Novi »sulfur - nadzornik«, je eden tistih ljudi, ki živi o nesreči drugih. Žalostno je sicer tako življ« nje in vse obsoje vredno, ali »dr.« Albin B e 1 a r se ne meni zato, saj mu je edino le to dejstvo prineslo davno zaželjeno toplo gnezdo deželnega šolskega nadzornika. Belarju je dala to mesto njegova potresna opa- zovaluica, s katero je baharil in Šuš-maril po celem svetu, dokler ni dosegel svojega namena. In glejte ga sedaj ob grozni katastrofi, ki je zadela južno Italijo! Komaj so zabingljala nihala njegove opazovalnice, ni imel nujnejšega posla, kakor da se je vsc-del in napisal obširno »strokovnjaško mnenje« za vse mogoče nemške liste, pred vsem za »Neue Freie Presse«, »Grazer Tagblatt« itd. Mož,ki ni vreden, da bi od vezal jermen na čevljih kakemu Suessu, Uhligu, Trabertu ali Palazzu, stopa pred svet kot nekaka kapaciteta, katera pa ne ve drugega povedati, kakor koliko milimetrov daleč je vznihalo nihalo na opazoval-niškem aparatu. To bi mogel spoznati vsak učenec ljudske šole, zato ni treba profesorja, še manj pa šolskega nadzornika. Obžalujemo le liste, ki se dajo po tej »sulfur - kapacitet"« tako neusmiljeno farbati. — Javen ljudski shod se vrši prihodnjo nedeljo, dne 3. januarja ob polu 11. uri dopohlne v veliki dvorani »Mestnega doma«. Na dnevnem redu je protest proti nečuveni krivici, ki jo je vlada zagrešila nal našim narodom z imenovanjem Albina Belarja za nadzornika. Na razgovoru pa bodo tudi razmere pri c. kr. deželni vladi kranjski sploh. Govore tir. O r a ž e n , dr. S v igel j in dr. Žerjav. — Iz justične palače, Dežel no-sodni svetnik g. E i n s p i e 1 e r torej ni več predstojnik okrajnega sodišča ljubljanskega. Na njegovo mesto pride višjesodni svetnik gospod Andoljšek. Da se je zgooilo to iz političnih nagibov- tem ni nobenega dvoma, saj je znano, kako je nemčurski »Volksrat« očitno in skrivaj rogovilil proti svetniku gospodu Einspielerju. Drugo vprašanje pa je. če bo nadsvet. g. Andoljšek hotel izpolnjevati želje nemškega Volksrata. — Kaj predstavlja nemški narodni svet na Kranjskem? Ako kdo čita v uradnem časniku »O številno obiskanem shodu Nemcev na Kranjskem« in o »nemškem narodnem svetu«, mora si nehote misliti, da tvori nemški živelj najmanj dve petini vse-ig prebivalstva naše kronovine in da sede v takozvanem »narodnem *?)« svetu možje, ki imajo za seboj ^00.000 sodeželanov iste narodnost ! Toda onega številnega nemštva na Kranjskem nikjer ni in v »nemškem narodnem svetu« nimajo kolovodje nikogar drugega za seboj, kakor sa-^io ljudi, ki imajo pred spojim značajem pridevek »c. kr.« . . . — Zanimivo, a resnično. Kakor hitro se pusti nenemške, k germanskemu plemenu sicer spadajoče Ko-^evarje na strani, vidimo, da so vsi oni Nemci, kateri so imeli svoj nedeljski shodič v ljubljanski kazini, larez izjeme tudi člani ljubljanske kazine. In če pregledamo natančnejše kaziuski imenik, se prepričamo, •ia je, ne upoštevaje garnizijo, med •stalimi člani samo kakih 70% »c. kr.« narodnih Nemcev. Ali bi pri teh dejanskih razmerah ne bilo bolj n pravice no pisati o občnem zboru teri izražata ogorčenje nad nedolžao prelito krvjo v Ljubljani 20. septembra. Pripomnimo, da je naslov na nas samo slovenski! Na Kitajskem niso taki fanatiki, kot so naši Nemoi ia nemškutarji, ki ne poznajo iin-m nobenega slovenskega kraja ! Koledar za kmetovalca je ravnokar izšel. Ta našim kmetovalcem priljubljena lična trpežna knjižioa obsega tudi letos kratke in poučne Članke in tabele o živinoreji, gnojenju, živinozdravstvu, klearatvu. sadjarstvu gozdarstvu o davkih, merjenju lesa itd. Ta koledar, ki se rabi v umnem gospodarstvu skoraj vsaki dan je kmetovalcem zelo priporočati. Cena trpežno vezanemu koledarju je 1 K 60 v, s pošto 1 K 80 v. Nedostavljene poštne pošl-ljstve. Sledeči poštni pošiljatvi. oddani meseoa oktobra v Ljubljani, ni bilo mogoče dostaviti na^lovljenoem: priporočno pismo štev. 80 z dne 10 oktobra 1908 z naslovom Pavel R u p n i k, Gradec; poštna nakaznica štev. 634 z dne 20 okt. 1908 z naslovom Fran Breoelnik v Ljubljani 134 K 98 vin. Posnemanja vredno. Potiik prve Če&ke tovarne kravat, o katerem smo že parkrat poročali, se je odločil vsa naročila kolkovati s koleki „Ptuj in datumom 20 /9 08". Zapet en nov dohodek naši prekoristm družbi sv. Cirila in Metoda. Pocniki Slovenci, storite vsi tako! Uradna nemščina Pred seboj imamo brzojavko, ki kaže res naravnost „klasično" nemŠč>no, katere ne bo razumel niti največji nemški jezikoslovec. Evo je: „Graz sagt tas turten kain hotel Liibach is lso elso wirts teoh inen gherenmr". Kapelnik F. Emersić, ki je deloval kot kapelnik Štiri leta v Postojni in sedem let v Novem mestu ter tudi v Ljubljani večkrat nastopil z velikim uspehom, je sedaj kapelnik v Vaducu v (kneževini Liechteustein) in vodi tudi veteransko g dbo v sosednem H henembu. Vladajoči koez Liechtensteinski je poslal g kapelniku Emeršiču, kakor poroča „Voral-berger Zeitung" častno darilo 300 K v priznanje njegovih zaslug. V vodnjak le padeL Dne 23 t. m. popoldne sc z dvorišča pri »Jelenu" v Kranju snravijali sieg. Me tali so ga v opuščen vod ujak, ki je nad 20 metrov gkbok. Na dvorišču je bil tudi sinček odvetnika dr Josipa Kušarja, Boleslav, kateremu je zdrknilo in je padel v vodnjak. Zbrala se je takoj velika mnotioa ljudi, a nihče se ni upal v vodnjak Končno je prišel mestni stražnik Ivan Smajd, ki se je spustil v vodnjak in našel na duu dečsa skora popolnoma nepoškodovanega. Bil je le nekoliko opraskan. Izvlekli so potem najprej dečka iz vodujaka, potem pa še Smajda. Oddelek lesenlških planincev vabi vse prijatelje zimskega Športa na Silvestrov večer v „Aljažev dom" v Vratih. Odhod z Mojstrane od „Požganca" ob 3 popoldne, dne 31. deoembra. Zavedni Metilčeni vseh stanov so se odkupili od novoletnega Čestitanja v prid družbi sv. Cirila in Metoda z zneskom 48 K 20 h, h kateri svoti je dodala I. dolenjska posojilnica v Metliki še 20 K. Živeli zavedni MetliČani in vrle M^tliČanke! Naj oproste, da nam ni mogoče vseh darovalcev našteti po imenih, ker bi nam vzeto preveč prostora. Za kršem le umrla v Lirski Bistnoi 24letna Marij a Kerhlanko iz Gornjega Tinskega pri Celju. Sankališče v Bohinja. Slavnosi na otvoritev stmkališča v Bohinju se vrši S. januarja 1909 ob polu 12. uri dopoldne. Začasno se je to sankališče otvorilo že na Sv. Štefana dan in se je znašlo vsled tega nekaj prijateljev zimskega športa iz Kranja, Bleda, Gorice in Trsta. 2e ta dan je bilo precej veselega vrvenja ob san kališču in na sankališču, še več pa se sme pričakovati prihodnjo nedeljo, ker se zlasti v Trstu in Gorici jako zanimajo za ta šport in se bodo radi posluževali udobnosti, ki jih daje pri vožnji železnica. Ako j>ripomnimo. «!a je sankal išče tehnično izborno ograjeno in da so ga vsled tega Vsi vozači hvalili, smemo pač pričakovati, da polete ta dan tudi ljubljanski prijatelji zimskega športa v romar. -tičen Bohinj, ki je pozimi se mnogo lepši kot poleti. Nudila se jim bo p*i ta dan tudi izborna prilika, da pokažejo zlasti gostom iz Primorske, koliko so se že izurili v tem velezdra-vem zimskem športu. Ako pripomnimo danes, da se v Bohinju skrbno pripravljajo za ta dan in da je skrb-Ijeno za razne udobnosti in zabave, ki se morejo nuditi človeku pozimi, da se obeta koncert itd., mislimo, da bo marsikoga vleklo tja. Podrobnosti se pravočasno objavijo. Župnik, ki nI iupnik. Po deželi se klati neki potepuh, ki se izdaja za župnika Nagla na Dunaju. Star je kakih 50 let, srednje velikosti, močan, polnega lica. kratko ostriženih las, debelih ustnic. Opozarjamo Ijud-dstvo, naj se ne da ogoljufati po njem, da bi mu dalo kake darove, ki jih nabira v „dobrodelneu namene. Vedno izzivanje* Na božični dan zjutraj je na kolodvoru v Celju izstopil neki Nemec in vpil na vse grlo „Heil deutsches CJii". Nihče mu ni tega branil. Slovenski potniki torej še na celjskem kolodvoru niso varni pred nemškimi izzivanji! Nemški patriotizem v Celju. Cesarjeva zahvala je bila v Celju plakatirana samo v nemškem jeziku, a vzlio temu so jo celjski nemški ne-odrešenoi potrgali skoraj z vseh voglov. Iu poslanec Maikhl se kar cedi patriotizma, kadar govori o so venskih „veleizdajaloih"! Ustanovni zbor Društva za varstvo In oskrbovanje otrok v celjskem sodnem oarajo" se je vršil dne 28. deo. v Celju v tamoš njem hotelu pri „Belem voluu ob povoljni udeležbi. , Str za", tako se imenuje novi „neodvisni politični list za slovensko ljudstvo", ki je zagledal pod egido državnega poslanca dr. Korošca luč sveta o božiču kot klerikalna protiutež naprednemu ^Narodnemu Dnevniku" v Celju. „Slovenski Gospodar" bo tudi Še nadalje izhajal Da bo novi list imel enak program, kakor stari, je umevno samo po sebi. Lastnik lista, izdaja*-ij in odgovorni urednik je neki Fran Rakovi 6 dočim je pod programom podpisan — konzorcij „Straže". Okrajna brantlnlca v Slov. .Bistrici je vsled brezbrižnosti Slovencev po sreči priromala v popolnoma nemške roke. Prej je razpolagal z njenim Čistim dobičkom okrajni za-stop, ker pa je sedaj postala hranilnica glasom premenjeuih pravil popolnoma eamost- jen zavod, bo dobiček okroglih 10 000 K odslej ostal v rokah slovenjebistriških nemČurskih mogotcev, ki ga bodo porabili v nem-Škonacionalue namene, a okrajni za-stop bo moral zvišati doklade. da nadomesti odpadek 10.000 K. Tako se maščuje slovenska brezbrižnost! Akademlčno ter. društvo ,,Bo sočnost11 je sklenilo ustanoviti takoj po novem letu svojo III. javno ljudsko knjižnico pri Sv. Trojioi v Slov. goricah Do tega sklepa je društveni odbor privedlo prepričanje, da je mogoče zajeziti naglo prodiranje nem-skutarstva in „štajercijanstva" v sveto-troj škem trgu in okolici z vsestransko ljudsko izobrazbo, katero bo nudila nameravana knjižnica. Ker pa manjka društvu še precej prepotreb nih knjig in ker so tudi naša gmotna sredstva malodaue izčrpana, zato se obračamo do vseh, ki vedo ceniti ve liki pom n ljudske izobrazbe z vdano prošnjo, naj nam priskočijo na pomoč bodisi s književnimi darovi ali pa z denarno podporo. Vsa darila se ob javijo v časnikih. NB Darila n8j" se blagovolijo pošiljati na naslov: Veko-slav Šumenjak, pravnik, Praga II., Puchmajerova ulice 52/111, Češko. Nasilni „1 ajerber". Framski ^fajerber", ki je seveda „nemški", je napravil pred par meseci izlet, pri katerem se je precej močno gasilo s — pivom. Ob povratku so prišli ti navdušeni gasilci mimo narodne gostilne, kjer se je plesalo. Tudi „fajer-bsru" se je zljubilo plesati, ali narodna dekleta niso marala plesati s „fajerberkarji". Zato je dal „haupt man" „šturmati" gostilno. Čudno je bilo pa potem, da je državno pravdni štv o tožilo slovenske fante in dekleta. Ali glavna razprava je pokazala, da je bil kriv „fajerber", proti kateremu se je sedaj uvedla preiskava zaradi hudodelstva javnega nasilstva Velika dobro tnica V Gradcu je umrla barom ca Hermina Zois-Edelstein, ki je zapustila deželi 200 000 K za umetniški dom, 70 000 kron za ustanove v vojaških šolah, svojo hišo v Gradcu pa rešilnemu društvu. V Obrtni razstavi! ki se je božične praznika otvorila za domaČe obrtnike v Celovou, je razstavil tudi Slovenec, kipar Alojzij Progar, nekaj plastičnih modelov iz sadre. Ta edini Slovenec, ki se je udeležil te rezstave, dasiravno je med imeni raz-stavljalcev marsikatero ime, katero jasno kaže, da je njegov nosilec pristno slovenskega pokoleoja, n. pr. Hoinig, Janesoh, Slama, Kr a sani g, Rabitsoh, Kollitsoh, Jergitsoh itd. Ne vemo, zakaj ne bi Slovenoi ob takih prilikah pokazali, da morejo konkuri rati s svojimi nemškimi stanovskimi tovariši 1 50 let delavka v tobačni tovarni Te dni je praznovala v oa-lovcu 64lefna Paulina Matsohnig (Mačoik?) petdesetletnico, odkar je delavka v tobačni tovarni v Celovou. Uprava tovarne ji je ob tej pri:iki izročila Častno darilo 100 K in častno diplomo. Roparski napad. Cunjar Janez Florian se je vračal od Sv. Magdalene v Beljak Bil je preoej pijan. Med potjo ga je nekdo napadel, pobil s palico na tla in mu vzel 75 K. Sum leti na železniškega delavca Pavla Zelsaokerja, da je oropal ounjarja. Bol med huzarji In policaji. V neki gostilni v Beljaku je bila dne 23. t. m. pravcata bitka med huzarji in policaji. D /a policaja sta nevarno ranjena, a tudi huzarji so več ali manj ranjeni. Neki huzar je smrtno zadet iz policijskega revolverja. Nesreča na lovu. Na Kali pri Tržiščih na Tolminskem je ustrelil po nesreči na lovu Frano Bizjak 141etuega Tomaža Lebana. Obstreljen je ta po hrbtu in se nahaja v bolnišnioi v Gorioi. Umrla je na Božič v Gorioi gospa Jo sipina Dominko rojena Maš era, vdova po pokojnem Fr. Dominku, naduČitelju v Kobaridu, pozmje okr. šolskem nadzorniku za tolminski okraj. Bila je vrla slovenska žena. — Včeraj dopoldne je umrl v Prva&ni g. Vinko Gregorič, posestnik in ustanovitelj ondotne čitalnice in „Sokola". Narodnemu možu blag spomin! Svarilo. Po slovenskih pokraji nah Kranjske, Koroške, in Štajerske slepari ljudstvo neki Ivan L o n č a r i č, kateri se večkrat tudi pred stavlja kot Ivan LončariČ-Lovretič. Ta mož se predstavlja za nadzornika različnih zavarovalnih družb, sprejema neopravičeno denar od strank in jo potem po navadi popiha V zadnjem času je bilo na ta način veliko ljudi na Primorskem, Šnajer-kem in Kranjskem ogoljufanih Radi goljufije preganja tega moža deželno sodišče v Ljubljani že skoraj eno leto. Opozarjamo ljudstvo, da se temu možu, kateri je baje iz Crkve* nioe doma in govori hrvaško, ne vsede na limanice. Tržaška burja v svojem elementu Včeraj so imeli v Trstu hud dan. Burja je divjala z izredno močjo, tako da je bil ustavljen ves promet na suhem in tudi deloma na morju Dosegla je hitrost 101 am na uro. Nobena ladja ni mogla priti v pristanišče. Po mestu so bile sicer napete po vseh nevarnejših mestih vrvi, vendar se je zgodilo mnogo nesreč. Dve ženski sta bili vrženi ob tla, da so se jima zlomile roke. Proti večeru je burja nekoliko ponehala. Obesil 80 le v Trstu 681etni delavec Mihael Dane v, a so ga še o pravem času rešili in oddali v opazovalnico, ker je kazal znake slaboumnosti. Proti srbskim „velalzdalal- cem", ki so v zagrebških zaporih, bo baje državno pravdništvo. kakor piše uradni list „Narodne Novine", dvignilo obtožbo začetkom meseca januarja, čas je pač že, saj so osum ljenoi že nad tri mesece v preiskovalnem zaporu Žalostne božične praznike je imel kmet Dukmaoič v Lupoglavi. Božični dan je streljal z revolverjem in ga potem pustil na mizi. Njegova trinajstletna hčerka je hotela ogledati revolver, a nesreča je hotela, da se je revolver sprožil in dekletce je obležalo na mestu mrtvo. Baucbov bol z ženskami. Za radi poraza, ki ga je doživel baron Rauoh v Karlovou, so se začeli nje govi mameluki maščevati celo nad soprogami njegovih protivnikov. Iz Karlovca se nam poroča, da se je uvedla preiskava proti soprogi poslanca dr. Vinkoviča, češ da je na dan volitev v Karlovcu hujskala ljudstvo proti Židom. Čudno, da je takoj niso obtožili in zaprli radi veleizdaje. Slovenci v Ameriki. Slovensko društvo „Bled" v South Lovrain, Ohio, je darovalo za ljubljanske žrtve 10 20 dol. — V New Yorku izhajajoči slovenski dnevnik „Glas Naroda" pri občuje naš Članek „Naša bodočnost". — V Bingbam, Utah, je usmrtila elektrika Johna MalaviČa, doma iz Podložarjevega brega pri Velikih Laščah. Bil je nameščen v Vampa Mine kot nočni čuvaj in je hotel iz meniti svetilko. Prišel je v dotik o z električnim tokom, ki ga je usmrtil. Prvi »Kinematograf Pathe" prej ,,Edison11 na Danajakl cesti nasproti kavarno „E trope" ima od danes do vštetega petka sledeči spored: Svojeglav oboževalec (Komično.) Na Sam bes* ju. (Zanimiv naravni posnetek.) Osvojitev dote. (^aloigra) Skioptiške slike. 1. Žtioa pri Trbižu. 2 Planica pri Kranjski gori. 3. Ko pališče Kamnik- 4. Klansko jezero II. Mu Ane in sladke sanje. (Krasna projekcija v barvah.) Posel po silli. (Jako komično) Priporočamo 1 Ogenj. Snoči okoli 3/46. je začel goreti v zgradbi Kavčičeve hiše na Pri vozu v I. nadstropju lesen strop. Oddelek rešilnega in gasilnega društva je bil na telefonično obvestilo naglo na svojem mestu in je pod poveljstvom načelnika g. Ljudovika Stricija že v teku četrt ure ogenj po gasil. Svojo dolžnost bi bili pa ognje-gasci storili še preje, ako bi ne bili hidranti zamrznjeni. Pogorelo je le nekaj šele z biče v jem obbitega stropa in je škode kakih 100 K. Stavba je bila zavarovana. Ogenj je nastal vsled tega, ker so si delavci na onem prostoru podnevi zakurili, sicer na opeki, pri tem pa je moral vendar kak otrinek pasti na lesen strop, ki je potem toliko časa tlel, da je začelo goreti s plamenom. V Stuttgartu je bilo v neki hiši dne 22. t. m. potom vloma ukradenih poleg denarja tudi 7 hipotečnih zastavnih listov virtenberške društvene banke v vrednosti po 100, 200, 500, 1000 in 2000 mark. Ker ni izključeno, da bi ukradene zastavne liste tat kje pri nas ne skušal prodati, odnosno zastaviti, se interesovani krogi tem potom opozarjajo. Rop. Dne 26. t. m. je dosedaj še neznan ropar napadel na desnem bregu Save 121etnega Lovrenci ja Ju vana iz Polemika pri Litiji ter mu iztrgal zavitek, v katerem je imel 14 klobas in nekaj mesa in 1 K 20 v denarja, potem pa pobegnil v smeri proti Ljubljani. Lopov je bil okoli 20 let star, je nosil zeleno že obnošeno obleko, kolesarsko čepico in čevlje, na zadrgo. Kjer bi se pojavil, naj ga izroče prvemu varnostnemu ob last v«. Nesreči. Ko je včeraj pomagal delovodja Jožef Mozetič pri zgradbi prekopa na Martinovi cesti riniti voz z gramozom, se je ta prevrnil ter zlomil Mozetiču pod kolenom desno nogo. Poškodovanca so prepeljali z rešilnim vozom v deželno bolnišnico. Tudi 331etncga Alojzija Ko-kalja iz Velike vasi pri Vačah so pripeljali v deželno bolnišnico, ker si je na ledu zlomil levo nogo. Uradne vesti. Na vadnici tukajšnjega c. kr. učiteljišča je začetkom drugega semestra popoluiti mesto vadniške učiteljice. Prošnje je vložiti do 20. januarja pri c. kr. dež. šoi. svetu v Ljubljani. — Deželna vlada razpisuje do 4. februarja 1909 službo vladnega kancelista z dohodki 11. či-novnega razreda. — V Karmelu, politični okraj Krško, je razpisana služba poštnega odpravitelja. Plača 600 K, uradni pavšal 125 K, za slugo 399 K. Prošnje je vlagati tekom 14 d ni pri poštnem in brzojavnem ravnateljstvu v Trstu. — Na enorazred-nici v Babnem polju je razpisano definitivno mesto učitelja. Prošnje je vlagati do 23. januarja 1909 pri okr. šolskem svetu v Logatcu. Okrajno sodišče v Kamniku je dalo zaradi sodno dognane blaznosti pod skrbstvo Marijo Uršič, dninarico iz Zagorice št. 3 in ji postavilo za skrbnika prevžitkarja Matevža Ur-šiča. Gro30ilt potres v lužnl Italiji. Cela južna Italija stoji na vulkanskih tleh, od napoljskega zaliva, kjer se je v novejšem Času zopet prebudil Vezuv, pa do najskrajnejše točke kalabrijske in potem še dalje na otoku Siciliji, kjer stoluje 3279 m visok ognjenik Etna Med Liparskimi otoki je Stromboli znamenit kot vedno delujoč vulkan. Vse to ozemlje je trajno torišče silnih, vedno se vračajoči h potresov, posebno pa najjužnejši del Italije, njeno „stopalo", Kalabrija, zahodna Sicilija, sploh ozemlje, katero pade v krog. ki ga začrtamo s polumerom 90 do 100 km in s ediščem na Liparskih otokih. Zgodovina pripoveduje o velikanskih potresih v tem ozemlju. Taki potresi so bili v letih 1638, 1693, 1659, 1783, 1805. 1871, 1874, 1878, 1879, 1894 in 1905 Najstrašnejši je bil potres leta 1783. V tem letu je bilo mesto Messina popolnoma razdejano, da se je moralo zidati popolnoma iznova. V ponedeljek, dne 28 t. m, je prinesel brzojav zopet poročila o strahovitem potresu v teh krajih. Potresne opazovalnice pri nas so notirale močan potres v oddaljenosti kakih 900—1000 kilometrov, in poročila iz Italije so potrdila, da se naši mehanični opazovalci niso zmotili. Prihajale so vedno strašnejše vesti, in danes se mora reči, da je skoraj cela južna Italija v razvalinah, pod razvalinami pa tisoči mrtvih in ranjenih. Kakor smo že poročali med brzojavkami, seje začutil prvi sunek okrog 6. ure 20 minut zjutraj in sunki so se nadaljevali celih 62 minut. Obenem s sunki pa je bilo tudi Čutiti valo vanje tal, ki je prihajalo od zahoda proti vzhodu Najbolj so trpeli kraji ob morju, ker je morje silno narastlo in preplavilo vso obalo. Razdejanje Messine. Is Messine prihajajo najstrašnejša poročila. Mesto je štelo nad 100 000 prebivalcev, a okolico pa okrog 150.000. Potres in morski valovi so uničili, dve tretjini mesta. Najstrašnejše pa je, da je poleg tega Še na večih krajih izbruhnil požar. Koliko ljudi je mrtvih, ni Še mogoče dognati. Is Rima poročajo, da je samo v Messini mrtvih 15.000 ljudi, kar se pa morda vendar ne bo izkazalo kot resnično. Kakor vselej ob takih nesrečah, so se tudi pokazali roparji, ki plenijo po razdejanih hišah. Vlada je proglasila obsedno stanje, vojaštvo straži mesto. Očividci, ki so prispeli iz Messine v Katanijo, so tako prestrašeni, da ne vedo skoraj nič povedati o celi katastrofi £ len izmed njih je pripovedoval takole: „Okrog V2 6 zjutraj me je zbudd hrušč. ŠKoČim pokonou in hitim na ulico, kamor je z vseh hiš letela opeka, kamenje in dimniki. Deževalo je kakor iz škafa. Noč je bila temna Porivali so me, suvali, nosili, in tako sem se rešil na ladjo. Deli mesta ob morju morajo biti vsi razrušeni". Neko poročilo iz Rima pravi, da je v Messini na stotine mrtvih, tisoče pa ranjenih. Ulice in trgi so polni ruševin. Plinarna se je razletela. Požar divja vsevprek. Vse obsežne zgradbe so porušene, porušeno je tudi poštno in brzojavno poslopje, borza in vse vojašnice. Oddelek vojne mornarice je odplul na pomoč. Iz drugih krajev. Iz Katanije poročajo, da seje v tamošnji luki potopilo več ladij. Enaki nesreči je komaj ušel neki avstrijski parobrod in dve jadernioi. Morje je preplavilo mesto, tri otroke so odnesli valovi. V Malettu ste se zrušili dve cerkvi iu 55 hiš, v Sau Giovanni de G i a rre je razdejanih 10 hiš, v Ri posto se je podrla katedrala, mestna hiša je tako poškodovana da se je bati, da se zruši vsak hip. Morje je narastlo 10 m visoko in preplavilo celo mesto. V Monteleone je razdejanih veČ hiš. Tri osebe so mrtve, 60 ranjencev pa so izvlekli iz ruŠenin. V Palmi je tudi več oseb mrtvih. V Cantan z aro in okolici je poginilo tudi več ljudi Eaako, kakor Messioa, je prizadeto tudi mesto Reggio diCala-bria, odkoder Še včeraj ni bilo mogoče dobiti nikakega poročila, ker so vse brzojavne zveze pretrgane. Divizijski poveljnik in prefekt v Reggio sta baje izginila, ali sta pa med mrtvimi. Razdejana je tudi vsa okolica. Zadnja poročila. V Messini je po najnovejših poročil h ponesrečilo do 12000 ljudi. Od 200 mož finančne straže, ki je bila v svoji vojašnici, se je rešilo le le 41 mož Na kolodvoru se je rešilo od 280 uslužbenoev samo 8 V P al mi je mrtvih okrog 500 ljudi. Iz Reggio di Calabria še ni nikakih zanesljivih poročil. Iz R ma poročajo, da je potres zahteval v vsem okrog 75000 človeških žrtev (mrtvih). Samo v Ka-labriji je mrtvih okrog 30000 ljudi. Prva pomoč. Italijanski kralj je daroval za ponesrečence 200 000 lir, ministrski predsednik Giolitti je nakazal 100C00 lir za nakup živil. Ruska in angleška eskadra, ki ste bili v pristanišču v Sirakuzi sta odpiuli na pomoč pred Messino. Francoska vlada je tudi poslala vojno brodovje na pomoč. Italijanski kralj v Messini. V torek zjutraj sta se odpeljala italijanski h ral j in kraljica s posebnim vlakom iz Rima v Vila sam Giovanni pri Reggio Z ladjo se je prepeljal odtod v Messino, kamor je dospel snoči. Dronne novice. — Punt proti »kralju Sahare«. Moštvo na ladji »saharskega kralja«, milijonarja Lebaudvja, se je spun-talo proti gospodarju. Puntarji jo grozili »kralju«, da ga vržejo v morje, ako se ne vrne takoj na Francosko. »Kralj« se je udal. — Volkovi so požrli pri Gravi-lii pod goro Etno 71etnega kmečkega dečka. — Bivša nevesta vojvode Abru-škega, ameriška milijonarka Elkins-se je odločila, da gre v bolnišnico za usmiljeno sestro. — Premetena sleparija. Prevozna tvrdka Danzas v Curihu je imela zastopništvo za izvoz šampanjca v Avstrijo. Ker se je zadnje čase izvoz rapidno množil, a tovarna ni dobivala naročil, je o tem obvestila avstrijsko carinsko oblast, ki je odprla zaboj in steklenice ter našla, da so steklenice napolnjene z — caherli- nom. Sleparijo sta izvrševala uradnik tvrdke in neki zobozdravnik. Avstrijska carinska oblast je bila na ta način osleparjena za pol milijona kron. — Pravnuk benečanskega doza — slepar. Pred sodiščem v San Rt mu se vrši obravnava proti 281etne mu grofu Maninu, pravnuku zadnjega doža v Benetkah, zaradi raznih sleparij. — Za vojake v obmejnih krajih na jugu monarhije se je nabralo za božičnico 170.000 K. Telefonsku n Brzojavno porotna. Novi „velelzdajslci". Zagreb 30. deoembra. V Pakracu so bili aratirani radi „veleizdaje" veleposestnik Jagnjič, pop Podonavao, Vuksan in Drago s o v a o. Bojkot avstrijskega blaga v Srbiji. Belgnd 30 decembra. (Posebna brz. „Slov. Nar.") Včeraj so dela oi na železniški postaji in v savskem pristanišču prenehali prenašati avstrijsko blago, s čemer se je začel bojkot avstrijskega blaga v Srbiji, toda v polnem obsegu na vsi črti se začne bojkot šele jutri, in sicer popolnoma po vzoru na Turškem. Tu se je bojkot poslednjih dni silno pmjstril. Bojkotni odbor je dal po vsi Turčiji afiširati plakate, v katerih se preti prekršiteljem bojkota ne samo z od-vzetjem iz Avstrije naročenega blaga, nego tudi s smrtjo. Snežni vihar i. Londen 30 decembra. Po vsi državi divjajo strahoviti snežni viharji, kakršn h tukaj še ne pomnijo. Skoraj ves železniški promet je ustavljen. Orsova 30. decembra. Radi silnih snežnih žametov po Romunskem je izostala danes vsa romuusaa pošta. Mnenje ruskih politikov o Izvoljske-ga govoru. Petrograd, 30. decembra. (Posebna brz. »Slov. Nar.«) Predsednik dume Homjakov se je o govoru ministra Izvoljskega izrazil tako-le: Govor ministrov je napravil name najboljši vtisk. Več, kakor je storil Izvoljskij, se od ministra zunanjih del ne more zahtevati pri sedanjem mednarodnem političnem položaju. Maklakov je z govorom tudi zadovoljen posebno z ozirom na to, da je Izvoljskij izjavil, da smatra Rusija za svojo dolžnost, da deluje na skle-njenje zveze med Srbijo, Crno goro, Turčijo in Bolgarsko. Skrajno nezadovoljna z ministrovim govorom jo desnica. Poslanec Markov se je o govoru izrazil tako-le: »Jaz nisem slišal nobenega govora, slišal sem bi ponovitev cirkularne note. Ako govori minister, da se ima Srbiji iz Črni gori pomagati edino mirnim potom, znači To toliko, kakor da se jima ne bo nudilo prav nobene pomoči. Potres v Italiji. Rim, 30. decembra. Med ponesrečenci v Mesini je tudi 53 nemških in avstrijskih turistov. Palermo, 30. decembra. Mesina je popolnoma razdejana. Pod razvalinami je najmanj 12.000 žrtev. Napolj, 30. decembra. Ruska križarka »Makarov« je dospela semkaj iz Mesine. Na krovu jo pripeljal sabo 400 ranjencev iz Mesine. Rim, 30. decembra. Katastre t ii. ki je zadela Mesino, je podobna pc-polnoma oni, ki je svoje dni zadela Herkulan in Pompeji. O usodi mesta Reggio di Calabria se dosedaj Še ne ve ničesar gotovega, najbrže je popolnoma razdejano. Pod razvalinami Mesine se nahaja vsa vojaška po-sadka. Milan, 30. decembra Po najnovejših vesteh iz Mesine je v celem poginilo okrog 1-1S.000 ljudi, rešil', se jih jedva par sto Rim, 30. decembru. V Mesini je vlada dala proglasiti preki sod, ker so kaznjenci, ki so utekli iz ječ, jeli po mestu ropati in pleniti. Rim, 30. decembra. Vsi listi so pričeli s subskripeijami za žrtve v Siciliji. V Milanu so tekom enega dne nabrali 600.000 lir. Darila. Upravništvu našega lista so poslali: Za družbo sv. Cirila In Metoda: Gosp. Branko Žemljic v Bočni nabral za raz~e šaljive nastope in petje i2'B0 K. — G. F. Majcen, uradnik j. ž. v Vuzenici 1 K. — Pri županu na Jezici so darovali gg. iz Dornberga 4 K — G. Izidor Luzoik 1 K, Travizan Josip 1 K, skupaj 6 K. — G. dr. Vilfan v Radovljici 10 K, mesto venca na grob Drago-tina Pohlina. — Prijatelji Drag. Pohlina v Radovljici 42 K, mesto venca na njegov grob. — Iz nabiralne muske v „kalotu* 6 32 K. — SI. županstvo oboi ne Naklo na Goriškem 50 K. Janez Puci v Ratečah 1 K. — Šolski otroci II. razreda v Vel. Laščah 3 20 K kot božični dar. — Kvod-libet partija v Tržiču 10 K, poslal mr. H. R. — 6. Davorin in Ana Vrinšek na Bledu 5 K, kot odkup od novoletnih in godovnih voščil. — Slovensko omizje v osmem okraju na Dunaju 20 K, mesto venca žrtvam (druga pošiljate*?). — Pri odhodnici gosp. nad poročni k a Maistra iz Unca se je nabralo v gostilni g A. Belk ta 10 20 K. s pripombo: B g živi honetne značaje! — Iz nabiralnika gostilne Stri tarjeve pri Sv. Križu pri Kostanjevici 5 K. — G. Ivan Valenčič v Trnovem 10 K.— Neimenovan v Ljubljani l K. — Veseli gostje nabrali o priliki krsta najmlajšega Zmagoslava Primožiča 9 K. Na potovanju iz Ljubljane na Turjak bilo prt g. Kan-daretn na Pijavigorici nabranih 3 50 K. — Pri Brgantu v Trnovem so se veselili častnega izidn volitev ter darovali naši družbi: ga. Bergantova 1 K, gg Gradi-šar, Kocjan, Kunstler, Primožič, Sie, Trt-nik in ga. Sič po ! K skupaj 8 K. — G. Milan Plut v Belgradu 5 K. kot odkup od novoletnih voščil. — G. dr. Pi-penbacher 3 K, kot odkup od novoletnih voščil. — G. Danica Skal*« nabrala 4 K. — G. I. K. dal in zbral na svojem po-nočnem potovanju ^pri Fajmoštru", v Prešernovi kavarni in v kavarni Avstriji 10*50 K kot božični dar. — Tvrdka P. Magdić 51 63 K, kot čisti dobiček od narednih znakov za božunico družbi. — G. Skušek obral Vili Franketa z Gradiške pri igri 1, 2, 3 za 1 K. — Kvartet: Matjan - Stegnar - Završan - Šebenk 20 K, kot božični dar. — Kegljaška zveza »Edinost* zbrala v Narodnem domu in slaveča 25 letnico članstva dragega prijatelja Fr. Šifrerja zbrala na predlog predsednika Lillega 30 K. — G. 0. Ber-natovič 26*40 K, kot 5°/0 od skupljene vsote. — G. Nikola Novakovič tu 25 K. — Pri godovanju g Ivana Zenka zbranu v veseli družbi 4 K. — G. Avg. Drukar c. kr. notar v Gornjem gradu 5 K, kot odkupnino od novoletnih voščil. — G. Janko Rebek, učenec V. razreda v Celju nabral v veseli družbi v Vojniku 5 K — G. M. Fegic, nadu'itelj nabral v gostilni svojega tasta g. Intiharja 14*11 fC. — Skupaj 408 46 K Srčna hvala! Živeli: Za žrtve 20. septembra 1908: SI. županstvo občine Naklo na Goriškem 50 K. — SI županstvo občine Bukovje pri Postojni 20 K. — G. P. B. nabral na dan sv. Štefana v gostiln' Ambrožič 3*08 K. — V hmeljevi gostilni v Radečah bilo nabranih 9 K. — Tvrdka A & E. Skaberne za ranjence i()0 K. pa za obsojence 100 K 200 K. — G. Nikola Novakovič tu 25 K. — Skupaj 307*08 K. Srčna hvala! — Živeli! Za nesrečno rodbino Kisele: Rodoljub v Kamniku 10 K — Živel! Za mestne uboge: G. <> Bema- tovič, trgovec 20 K — Živel! Za društvo „Drava" v Be'jaku od Kvodlibeta v Tržiču H. B. K. — Živel! £a slovensko solo v Aleksan- drlji: Ud Kvodlibeta v Tržiču H. R. 4 K — Živel! Za kočevskega „Sokola": Družba pri rZlati kaplji" 15 K. Živela! Društvu za varstvo otrok v sodnem okraju Ljubllana: Učenke V. b razreda na šoli pri sv. Jakobu 2-10 K. — Živele! Narodovo zdravilo. ia*o »e sine imta» tat ooiwsu uteftujoče, mišice in Sivce kxep-CnioCe. kot mazilo dobro znano .»Moiiovo francosko ignnje in sol-, katero se splošno Predstavo ob delatniktk: ob 4., 5., 6., 7. in 8. uri Ob nedeljah In prazniki*. ob 10. in 11. uri dopoldne in < b 3 , 4.,~5., 6 , 7., 8. in 9. uri popoldne. Vsako soboto in sredo nov program Sl>ke se dobivajo samo iz prve svetovne pariške tvornice Pat h 6 F r dres. Kinematograf Pathš Dunajska cesta, nasproti kavarne „Evropa11. Cene prostorom: L prostor 00 vin., IL prostor 40 vin.: " prostor otroci 40 vin., IL prostor L otroci in vojaki do narednika SO vin. Vsa četrtek m soboto od 3. do 6. ure predstave za učenoa po znižani ceni. 1 prostor 20 vin H. prostor 10 vin. 4897 narodnjaki t Prispevajte m Trubarjev spomenik! Stanovanj s tremi sobami in vsemi pripadki se odda teko] al! za februar na Poljanski cesti st. 24. 4892-i Radi družinskih razmer 86 tako| proda stara in dobro idoča •iehj-iistiljcjsH obrt pod ugodnimi pogoji v velikem zimsko'letnem leoihsću 4895—1 Več pove upravuištvo „Sloven-skega Naroda". Goveje oll telečle meso vsak dan svežega klanja, zadnji del in stegno Ia MF* 9 fantov = 4 kg netto u4L 1 i Jutri. 31. decimhn v gostilni „ORNI OREL" v L|ubl|ani, Gosposke uMoe s plesom, pevsko zabavo, šaljivo pošto it). Za točno postreibo fe skrbl)eno. Za obilen obisk se priporoča 4906 BoatilntSsrka. Zaradi preselit t se odda velik lokal v katerem se nahaja dobro idoča trgovina. Dopisi pod ftitOV. 10" pOStO restante Veliko Lašče 4656-3 50 bi dobrega ln zdravega r Modri mak | Ravnokar je izšei Koledar za kmetovalca lOOO. m i m SprejKO v tej stroki selo izurjen ključavničar. 4891 Naslov v uprav. „Slov. Naroda". HOTEL „ILIRIJA" Kolodvorske ulice. Sprejema opoldanski in večerni abo nemont na brano. Opozarja se na novo zgrajeno, moderno kegljišče! ffltrlja Jtovnk belega 4893 1 ima naprodaj Josip Maljavee v Roću (Istr*). — Cena hektolitru, postavljeno na vsako postejo na Kranjskem, 22 kron. 4830—4 Posojilnica v Radovljici razpisale slu t bo tajnika s začetno mesečno plačo 200 kron* Pogoj J6 izkazano večletno službovanje v kakem denarnem zavodu. Vstop čimpreje. — Ponudbe do 0» ianuar^p 1909. 4859-2 prima najfinejši, debelozrnat, lepo očiščen, vzorna vrečica za 5 kg K 2-70 dobavlja Ha-binstein * Comp., Podwolocxy§ka (Oa iicija) atev. 517. «898 4671—4 COCNAC DIST1LLERIE FRAHCA1SE BUDAFOK, — uredil drž. drž. konz. J LEGVART. — IV zelo popolnejši letnik z vsebino: Kratek opis umne živin: reje: zlata pravila živinoreji, kimlj^nje goveje živine in prašičev Mlekarstvo, preiskovanje in bolezni mleka Obdelovanje travnikov, naprava in osuševanje travnikov, umetna in naravna gnojila Živinozdravni t v o. Vinoreja Tabele za merjenje lesa. Zadružništvo Merjenje lesa Prerać. v kile, orale in hektarje. Koledar in še mnogo drjgega. Vezan je letos v posebno močno platno. Gena a pošto S 1*80, m se na roče pri Iv. Bonacu v LJubljani Vsled prihranitve dragega povzetja se naj znesek naprej dopošije. Resno ženitna ponudba. Učitelj bi se rad seznanil s primernim dekletom v starosti do 25 let. Natančne ponudbe pod „A. B." na upravništvo »Slovenskega Naroda« do 8. Januarja. 4894—1 Gostilna „Pri Bobenčkn" na Glincah a novo urejenimi prostori, acetilen ako razsvetljavo in lepim vrtom s konoe-sijo vred SO Odda zaradi bolezni tako| ali poznolo v najem. —i Isto tam se odda tudi = prodajal&ica, m staraj in fakiu. Več se izve nr Glincah it 37 pri LlnbllanL 4068-38 jačana, tigrovima F. JUST-MASCHKE fm LlabllatM, *ldo»«Ue **«•**- »- f(f priporoča po najnižji oeni elegantne klobuke z«, dame in otro e m IffT' bluze, snndnja krila, predpasnike, ossnve, zimsko perilo, K Zunanja naročila točno in vestno. Od 28. decembra do 6. januarja prodajam zaradi inventure moško in Jamsko konfekcijo pod vsako ceno. nAngleško skladišče oblek" 0. Bernatovič um 929 in uspe&no porablja pri tjrganju po udih tn nri (togih nasledkih prehlajenja. Cena ste-tdenici K 1*90. Po postnem povzetji rwspo- SUja to mazilo vsak dan lekarnar A. MOLL. c. in kr. dvorni zalagatelj na DUNAJI, Tuch-lauben 9. V zalogah po deželi je izrecno zahtevati MOLL-ov preparat, zaznamovan ? varstveno znamko in podpisom 3 3 —18 /Itne cene * Budimpešti Bvt 3 decembra 1908 Tat anla) Pšenica za april 1909 . Pšenica za oktober 19o9 Rž za april „ Koruza za maj 9 Oves za april m Efekti*«. 10 vin. višje za 50 kg K 12 82 za 60 kg K 10 99 za 50 kg K 10*38 za 5C kg K 7 34 za 50 kg K 864 o pod ceno ~m prodajam radi pomanjkanja prontora obleke, površnike, zimske suknje in dežne plašile 387i 53 za gospode ln dečke kakor najmodernejšo konfekcijo za dame in Deklice. Metoijsla trsoTina A. LiiKič. gjg Od Z5. decembra do ZS. lonuvoria prodajam na svojih prostorih -sr Šelelsezzi dre-reredu poleg: 3ix"biiej-n-egrau mestu Prima slanino brez kožo od prašičev ls lastnih pitalisč i. vrste......ks kron 1*50 ii. h .........1*30 Meso istih prašičev: i. orste......ki kron 140 «••11 H. 4291—29 120 Elija p-redović Heteoroiosicno porotno, <^in» omd mor)«m »06. Sradttfi «twnl Mak 7M • mm E 0» 29 90 Cas opazovanja Stanje barometra v š6 t* a s Si VetroTO 728*6 I —7 3, si. sever jasno 727*2 —7 l sl.svzhod oblačno 729*1 jI— Srednja včeralsnja temperatura 6*5«, norm. -2 6°. Padavina v 24 urah 06 mm 9. zv. 7. zj. 2. pop. Podružnica v Celovcu, jei. glavnica k 39«oo.«uu. Stritarjeve ulico štev. 2. jk«-««»-w-»» Priporoča promese na kreditno srečke po kron 20'— žrebanje 2. lanuarja 1909 promeso na srečko za regulacijo Donavo po .., 10'— r promese na llobljanske srečko po »7— „ promeso na 3% xem kreditne srečko po „ 5*50 » pOT" W9r SMT* Vise a promne lamo 40 kron. Vlogo na knjltlce In na tekočI račnn obrestuje po čistih mmmm Podružnica v Spljetu. lvllie» K »-»-»oo.oaao. 2 2. 9. ii ii ii ■i ii ii n n i 300.000 140.000 40.0 0 100.000 °/ Ker namelv^opustiti lukfurijozno gelanterijeko blago, kakor f.nejSe papirnate izdelke, zbornike za slike in razglednice ter lepo opremljene kasete 8 papirjem in drugo blago, prodajam aed.j za praznike 10 dO 20°/o ceneje kakor dosedaj. m brgovina s papirjem in galant. blagom na drobno in čebelo. Razstavo si lahko vsakdo ogleda, ne da bi kaj kupil. Ker je to le redka PX pal, da me bode vsak zaveden SlovenOO pocastd. & obUen obisk se priporoža - spoštovanjem Ljubljana, Mestni trg. Uutnin« in tUk »Narodu. ti»kar»M. UO&fM i> Uporni mrWnik B..t. ••#»«»*•