Poštnina plačana v gotovini.
Posamezna številka 10 din
•*?—«3
ii
Leto IX. — Štev.
V Ljubljani, dne 12. aprila 1953.
Tisk tiskarne »Toneta Tomšiča« v Ljubljani — Odgovorni urednik Igor Prešern
—	Uredništvo in uprava v Ljubljani, uredništvo: Likozar jeva ul. 12, uprava: pasaža Nebotičnika (Cankarjeva 4) — Poštni predal 377 — Telefonske številke uprave 21-281, uredništva med tednom 23-009, ob nedeljah pa 23-009, 21-193 in 20-278 — Čekovni rač. uprave št. 602-T-84
—	Celoletna naročnina znaša din 400,
polletna din 200.
1

BORIS KIDRIČ UMRL
Včeraj popoldne je vse jugoslovanske narode težko pretresla vest, da je ob 14.25 na posledicah težke bolezni nenadoma preminul tov. Boris Kidrič, član Zveznega izvršnega sveta in član sekretariata Izvršnega komiteja CK ZKJ.
Sožaltii bfzeRarid Zveze športov Jugoslavije
IZVRŠNEMU SVETU LJUDSKE SKUPŠČINE FLRJ — BEOGRAD
Globoko užaloščeni in prizadeti izrekamo sožalje zaradi izgube narodnega heroja in člana Izvršnega sveta Ljudske skupščine FLRJ tov. Borisa Kidriča. Njegovo herojsko delo za procvit naših narodov nam bo vedno svetal vzgled.
Zveza športov Slovenije
CENTRALNEMU KOMITEJU ZVEZE KOMUNISTOV JUGOSLAVIJE — BEOGRAD
Tragična vest o izgubi našega hrabrega tov. Borisa Kidriča nas je nadvse globoko prizadela. Vedno bomo skušali posnemati njegov vzgled, kajti njegovo življenje je primer, kakšen naj bo revolucionar in borec za boljšo bodočnost naših narodov. Ob tej težki izgubi vam izrekamo najiskrenejše sožalje.
Zveza športov Slovenije
Boris Kidrič se je rodil 10. aprila 1911 kot sin bibliotekarja državne knjižnice, kasnejšega znanstvenika in predsednika Slovenske Akademije znanosti in umetnosti. Že v rani mladosti se je pričel politično udejstvovati ter je 1. 1928 postal član KPJ. Kot mladinski politični delavec se je odlikoval z odločnostjo, vztrajnostjo in energijo v borbi za boljšo bodočnost delavskega razreda. Kapitalistični režim stare Jugoslavije ga je zaradi njegove dosledne borbe za pravice delovnih ljudi neprestano preganjal. Tov. Kidrič je bil v težkih letih borbe slovenskega naroda v prvih vrstah ter je s svojim vztrajnim in herojskim delom odločno posegel v razvoj narodnoosvobodilne borbe. Po osvoboditvi 1. 1945 je postal prvi predsednik narodne vlade Slovenije. Tudi na tem mestu je, kakor povsod, s svojo močno osebnostjo upravljal mlado republiko Slovenijo ter jo povedel do zavidljivih uspehov. Ko je nova socialistična Jugoslavija začela organizirati svoje gospodarstvo, je bil tov. Kidrič Jpoklican v Beograd, kjer je kot predsednik Gospodarskega sveta FLRJ posvetil
vse svoje sile napredku jugoslovanskega gospodarstva. Zaradi njegovih neprecenljivih zaslug za napredek socializma v naši državi je bil na V. kongresu KPJ 1. 1948 izvoljen za člana politbiroja CK KPJ. Na VI. kongresu ZKJ, kjer je bil izvoljen za člana sekretariata Izvršnega komiteja CK, je kljub zavratni bolezni sodeloval ter se zavzemal za nadaljnji razvoj delavskih svetov in napredek našega gospodarstva. Za njegove velike zasluge ga je delovno ljudstvo Jugoslavije odlikovalo po svojih predstavnikih z redom partizanske zvezde I. stopnje, z redom zasluge za narod L stopnje, z redom bratstva in enotnosti I. stopnje, z redom za hrabrost in z redom junaka socialističnega dela. Slovenska akademija znanosti in umetnosti ga je zaradi predvojnih in povojnih znanstvenih del izvolila za svojega rednega člana. Svetli lik tov. Borisa Kidriča bo ostal vedno v našem spominu na najvišjem mestu. Spominjali se ga bomo in žalovali za njim kot za hrabrim borcem na narodno osvoboditev in neutrudljivim delavcem za boljše življenje in dobrobit slovenskega in vseh jugoslovanskih narodov.
Zoran Polič:
0 amaterstvu, športni stavi in še kai
HACUIAR
izmazal aa pžočfea
Reka, 12. aprila. Danes je bilo v bližini Reke na Platku prvenstvo v »Jadranskem veleslalomu, katerega, se je udeležilo 38 tekmovalcev iz Ljubljane, Maribora, Celja, Zagreba, Reke in Dubrovnika. Snežne razmere 80 bile slabe, ker je včeraj zapadel nov sneg. Tekmovalna proga je bila dolga 1200 metrov in je imela 320 metrov viSinske razlike in 22 vratič. Vrstni red na cilju je bil tale: L Magušar (E) 1:07,0, 2. Modrič (L) 1:08.8, 5. Peter Cetina (Celje) 1:13.8, 4. Jože Sevčnikar (B) 1:15.5, 5. Žirovnik (Reka) 1:18.0 *n tako dalje.
Turpin : Humez 9. junija
Britanska boksarska zveza je sklenila Priznati zmagovalca srečanja Turpin (V. B.):Humez (F), ki bo 9. junija v Londonu, za svetovnega boksarskega prvaka srednje kategorije, s pripombo, da mora novi svetovni prvak v roku 90 dni braniti svoj naslov proti prvaku iz Amerike.
Borba Marciano : WaIcot odložena
Borba za svetovno boksarsko prven-*tvo v težki kategoriji med Marcianom bi Walcotom, ki bi morala biti 10. t. m., 1® Preložena zaradi poškodbe Marciana Ba 1. maj t. I.
Marsikdo se bo čudil temu naslovu 1 Mnogim ne bo šlo v račun, da povezujem stvari, ki na videz nimajo nič skupnega. In vendar sta to ne samo vprašanji, o katerih zadnje čase v športu največ razpravljamo, temveč — kar je še posebno važno — oba problema in še mnogi drugi odločno zadevajo ob naša vzgojna prizadevanja in postajajo osrednji problemi tistega dela vzgoje naše mladine, katerega hočemo dati s telesno vzgojo.
Prav zaradi tega, moram priznati, preseneča človeka način razpravljanja in zaključki, ki jih predlagajo glede nakazanih problemov celo mnogi naši poznani športni funkcionarji.
Osnovni razlog za razprave je »zastoj, ki je nastopil v razvoju športa oziroma v nekaterih primerih celo padec«. S to ugotovitvijo se sicer v celoti ne strinjam — razloge za to bom še navedel — vendar vzemimo, da je tako. Toda ali je potem prav iskati zdravila v plačanem športu, v športni stavi in podobno? Mislim, da ne! Dejansko bi s takim reševanjem zanikali družbeno vlogo telesne vzgoje, nepravilno, površno in drobnjakarsko bi reševali stvari, ki so globlje in obsežnejše.
Ali lahko govorimo o zastoju v telesni vzgoji? Navedel bi le nekaj številk, ki naj dokumentirajo nadaljnje nasprotne trditve. V parti-
zanskih društvih LRS je vključenih v letu 1952 42.000 pripadnikov, do-oim jih je bilo še v letu 1951 23.000. Raznih tekmovanj je bilo v partizanski organizaciji v letu 1952 ca. 800 s preko 21.000 udeleženci. Če navedem le nekatere od teh tekmovanj, bi omenil: 17 tekmovanj v mnogobojih s 545 udeleežnci, 92 tekmovanj v vajah na orodju z 1929 udeleženci, 255 smučarskih tekem z 9823 udeleženci, 31 tekem v plavanju s 626 udeleženci, 133 tekem v odbojki z 1597 udeleženci, 42 nogometnih tekem z 1013 udeleženci, 54 tekem v namiznem tenisu z 230 udeleženci itd. In če s temi podatki povežemo še 102 javna nastopa partizanskih društev z 15.067 udeleženci, 164 akademij s 5670 udeleženci, 7600 udeležencev raznih štafet, 1358 udeležencev raznih krosov, 26 izletov z 2135 udeleženci, 6 taborcnj z 269 udeleženci itd., potem vidimo, da se je skoraj neopazno pričelo razvijati v partizanskih društvih razgibano, vsestransko tekmovalno življenje. In ali ni to nova, bolj množična in solidnejša osnova športu? Ali se nam ne ponujajo iz te množice novi talenti, ki samo iščejo skrbne roke trenerja, da jih povede do vrhunskih rezultatov!
Številke nam torej kažejo dokaj razveseljivo sliko' tn ni govora o padcu množičnosti v športu, lahko pa o padanju števila članov v šport-
nih klubih in o padcu kvalitete — toda o tem kasneje.
Namenoma sem vzel samo številke partizanskih društev. Če k temu prištejemo še dejavnost športnih društev v LRS, so številke še mnogo ugodnejše. Nevarnosti za padec masovnosti v športni dejavnosti torej ni. Pač pa se mi zdi, da navedene številke govore o nečem drugem.
Ni v nevarnosti šport in njegova kvaliteta, pač pa smo v nevarnosti mi vsi, da bi prepozno spoznali, kako se sama po sebi, v popolnoma naravnem procesu, vrši delitev dela med prizadevanji za množičnost in borbo za kvaliteto. Mladina sama instinktivno izbira pravilno pot, začenja v partizanski organizaciji, se vključuje v tekmovanja in tako ustvarja pogoje za vrhunske storitve.
Da je taka pot edino pravilna in predvsem zdravju mladine koristna, bodo morali prav kmalu spoznati vsi, ki so neposredno udeleženi na delu v športnih organizacijah.
Prihaja čas, ko sicer lahko velja princip delitve dela v organizaciji telesne vzgoje, ko pa ne more več veljati princip delitve telesne vzgoje, temveč izključno le princip popolne enotnosti, ko iz množičnega dela v partizanskih društvih raste kvalitetni šport. To sicer ne zahteva organizacijskega zlitja, zahteva pa sistematično in metodološko pravilno usmerjeno delo. Ali smo se Izpolnitvi te naloge že približali? Zaenkrat le malo in še to bolj spontano1 na samem terenu. Skromni so še rezultati sodelovanja med zve
in klube, potrebno pa je skupno Izhodišče, skupni cilj in pa seveda enak odnos do človeka, kateremu je telesna vzgoja namenjena.
Če torej govorimo v sklopu vzgojnih vprašanj zaenkrat samo o problemu telesne vzgoje, potem se nam postavlja kot osnovna naloga, da čim preje in čim učinkoviteje ustvarimo enotnost telesne vzgoje, da torej vsebinsko, organizacijsko, metodološko in še morda kako, zagotovimo rast kvalitetnih športov iz široke partizanske osnove. Toda govoriti samo1 o problemu kot takemu ni dovolj. Čim nam je važna družbena vloga telesne vzgoje, potem je za nas predvsem odločilen njen vpliv na vzgojo mladine v celoti. Vzgojni vpliv partizanskih in športnih organizacij na doraščajočo mladino in predvsem na njo — je odločilnega pomena. Pri tem ne gre samo za kvalitete^ ki jih daje telesna vzgoja doraščajoči mladini v fiziološkem pomenu, gre tudi In .to mnogokrat še predvsem za moralne kvalitete. Toda ali smo uspeli telesno vzgojo z ozirom na tak njen značaj dovolj uveljaviti v našem vzgojnem sistemu? Prav gotovo ne! G tem priča še vedno nezadostno število ur telesne vzgoje v vseh vrstah šol, o tem priča odnos nekaterih pedagoških kadrov, odnos do vajencev v gospodarstvu itd. Malo smo zaenkrat storili, da bi se negativni odnosi odstranili, malo, da bi odgovorni vzgojni in politični organi spremenili svoj pogled na telesno vzgojo — ne zaradi pisma CK o telesni vzgoji, temveč zaradi iskrenega spoznanja, da je samo-v tesni povezanosti telesne in duliov-
zami skromna pa tudi volja reali- ne vzgoje pravilna pot za uspešen zirati sodelovanje v obliki, ki bi	v; —mlad,ne.
v
donašala koristi ne samo razvoju telesne vzgoje, temveč tudi širši izbiri kvalitete.
Ali obstojajo upravičeni razlogi, ki bi zavirali tesnejše sodelovanje med partizanskimi in športnimi Organizacijami? Mislim da ne! Toda dokler bo pri nekaterih poedincih omalovaževanje drugega sektorja
vsestranski razvoj zdrave mladine. Mnogo bo še truda, da dosežemo to spoznanje in s tem ustvarimo pravilnejši odnos. Toda trud ne bo zaman, predvsem pa bo koristnejši kakor pa da z »lahkimi« metodami in sredstvi skušamo pospeševati razvoj športa. Spremenjen odnos odgovornih ljudi bo narekoval tudi večjo skrb za materialna sredstva,
dela — člani Partizana smatrajo, da bo odpiral sicer minimalna, toda za
Preteklo sredo se je v upravi našega lista, ki ima svoj novi lokal v pasaži Nebotičnika, zglasil srečni nagrajenec prvega »Poletovega nagradnega natečaja« tov. Branko Grosek (desno). Z veselim izrazom na obrazu si je dal izplačati nagrado 10.000 din, naš fotoreporter ga je takoj »pritisnil«, na 2. strani pa berite intervju našega novinarja z nagrajencem (Resnična zgodba o prvi nagradi).
šport ni telesna vzgoja, športniki pa, da je partizanska vzgoja samo zastarela oblika orodne telovadbe — tako dolgo ni mogoče ustvariti iskrenega stika in tako dolgo ne moremo govoriti o vzgojni vlogi enotne telesne vzgoje, temveč le o boljših ali slabših metodah dela, ki si medsebojno konkurirajo, zbirajo ozek krog pristašev in se bore za »čistost« svojega dela oz. svoje po-noge, ne pa za čim uspešnejšo telesno vzgojo delovnih množic, še posebej pa mladine.
Za uspešnejši razvoj telesne vzgoje moramo to vprašanje temeljiteje obravnavati in temeljito rešiti. Še vedno velja, da je za vse delavce na polju telesne vzgoje dovolj prostora in s tem tudi za vsa društva
sedanje stanje vendar zadostna sredstva iz proračunov vseh državnih organov, podjetij, zadrug in drugih. To pa moramo doseči, ker si drugače ne moremo zamisliti uspešno izvršene naloge telcsivi-vzgojnih organizacij. Prepričevanje odgovornih ljudi in njihovo seznanjanje s pomenom telesne vzgoje pa ni enkratno dejanje, temveč dolga ln naporna pot, ker moramo računati na predsodke in na odpor, ki so ga rodili mnogi nezdravi pojavi na naših športnih (predvsem nogometnih) tekmah. Toda ko bo razumevanje enkrat ustvarjeno, bo rodilo trajnejše uspehe kot vsako, navidez uspešno, toda v bistvu ne-vzgojno sredstvo. Potrudimo se za-(Nadaljevanje na 6. strani)
MURSKI SOBOTI nista potrebni
DVE ŠPORTNI DRUŠTVI
Hrastničani se m dajo vsakemu
Murska Sobota je bila že nekdaj znana po svojih športnih tradicijah. Tako smo prva leta po osvoboditvi večkrat citati o uspešnih nastopih murskosoboških športnikov na različnih tekmovanjih, pa tudi nogometni klub Mura je veljal kot soliden .n nevaren nasprotnik. Vendar je ta aktivnost v zadnjem času zamrla.
V Soboti imajo danes TVD »Partizan,« ki šteje nekaj čez 300 članov in NK Muro, M se pa udejstvuje zgolj v nogometu. Druge lago veliko število mladih in športa gojili, čeprav imajo za to na razpo-športne panoge v zadnjem času niso željnih ljudi. Ne manjka jim pa tudi bazen, štadion in igrišč.
To je bil morda tudi razlog, da se je pred nekaj meseci pojavila
Odlika vsake žene je lep teint! Dosežete ga z uporabo kvalitetne, klinično preizkušene kreme »POUR VOUS«!
iniciativa za ustanovitev novega športnega društva z imenom Panonija, ki bi poleg ostalih šlportov gojila tudi nogomet. Nepoznavalec murskosoboških razmer bi tej iniciativi nujno pritrdil in bi novi organizaciji želel čim več uspehov. A glej čudo, Zveza športov Slovenije, prav tako pa tudi upravni organi, ki so pristojni za odobritev novega društva, so odklpili pristanek za ustanovitev. Uradno je bilo sporočeno, da ni potrebno formirati novega športnega društva, ker že obstoja NK Mura, ki lahko po potrebi priključi nove športne sekcije. Na prvi pogled se zdijo taki ukrepi
birokratsko dušenje pozitivne iniciative. Toda če pogledamo to stvar nekoliko natančneje, vidimo, da je bilo to zelo potrebno. Najbrže so initiatorji športnega društva Panonija pošteno mislili s svojim predlogom, a praksa je pokazala, da so to idejo izrabili nekateri, ki so iz tega poizkušali kovati zase dvomljiv ■politični kapital. Odločitev športnih forumov in upravnih organov so hoteli, kljub temu, da jim je bilo vsestransko pojasnjeno, zakaj se je to zgodilo, na sestankih Socialistične zveze delovnih ljudi in Zveze komunistov Jugoslavije izrabiti za ustvarjanje sovražnega razpoloženja med nameščenci, obrtništvom in delavci. V tej svoji kampanji so šli nekateri celo tako daleč, da so javno debatirali o frakcijah, ki so Si dobile v Murski Soboti vso oblast in ki ne pustijo obrtnikov pošteno delati. Za pridobivanje članov k predvidenemu društvu so uporabljali metode, ki jih lahko vsak pošten državljan samo obsodi. Pri kozarcih vina so s podporo dvomljivih izjav dajali podpisovati pristopne izjave. Ne redko so se razlegali po Murski Soboti klici »Dol z Muro«,, »Živio Panonija«. Nek očividec pripoveduje, da je spor zavzel tak razmah, da so se začeli cepiti na stranke celo v družbenih organizacijah. Mnogo očitanj s strani iniciativnega odbora Panonije je šlo na račun kvalitete NK Mura, pri tem
Partizan : Tillburg 4:1
Nogometno moštvo beograjskega Partizana je v četrtek premagalo reprezentanco nizo» zemske pokrajine Tillburg s 4:1. Gole »a Partizana so dali: Zebec 2, Hercog in Borgič po 1.
V sredo je na olimpijskem stadionu v Amsterdamu pred 65.000 gledalci nogometna reprezentanca Nizozemske premagala dunaj«= sko moštvo VVacker s 3:2 (1:0).
teiiim mm i ni
Prvo kolo našega »Poletovega nagradnega natečaja« je mimo, Prvo nagrado —10.000 din je kot edini udeleženec, ki je pravilno zadel 11 rezultatov, dobil Branko Grosek.
Kako je bilo v nedeljo zvečer
Slučajno ser- bil ravno jaz tisti, ki sem Grosku v nedeljo zvečer, še preden je »Polet« izšel, zaupal »zlata vredno« novico. »Čestitam,« sem dejal, »dobil si 10.000 din!« Začudeno me je pogledal in ni vedel, kam bi me dal in kaj bi mi rekel. »Kako?« »10.000 din si dobil,« sem ponovil, »prvo nagrado Poletovega nagradnega natečaja«! Nejeverno je zmigal z glavo (v mislih je verjetno izračunal, da spada letošnji 1. april že v zgodovino) in še vedno začuden vprašal: »Res? To pa ne bi bilo slabo!« Še zamišljen je dejal: Potem pa moram dati 5.000 din Lorbku!« »Zakaj moraš?« sem se zanimal. Končno se je le razvnel: »Veš, z Lorbkom — to je neki moj kolega — sva izpolnila vsak po en kupon. Tisti »x« za polčas tekme Odred : Branik je njegova ideja, sam sem bil za 1. Dobro, da sem ga poslušal. Desettisoč din — ni kaj reči — bo kar prav prišlo!«
»Polet! Polet!« .
Mislim, da Branko ni nikoli težje čakal »Poleta«, kot tisti dan. Končno pa smo ga vendarle dočakali. Odhitel je, da kupi izvod: »Res je! Sijajno! Veš, pravzaprav ti nisem verjel!« je še rekel in odkorakal, da
Basra«
v miru prespi veselo novico. Skoraj žal mi je bilo, da ga nisem vprašal, kaj misli o »Poletu«, pa sem se še pravočasno spomnil, da v tem slovesnem razpoloženju skoraj gotovo ne bi mogel dati nobene objektivne ocene.
Kdo je Branko Grosek
Tokrat prve nagrade ni dobil laik, ki bi izpolnjeval listke po svetovanju stare mame ali pa sosedove hčerke. Branko je sam aktiven športnik in redno zasleduje športna dogajanja. Kot šahist je že dosegel vrsto pomembnih uspehov. Pred kratkim je v močni konkurenci zmagal na prvenstvu liubljanske Univerze (je študent I. letnika pravne fakultete) in osvojil naslov mojstrskega kandidata. Bil pa je tudi že mladinski prvak Slovenije in spada med najmočnejše šahiste ljubljanskega LUŠK.
Še dve »usodni«
To prvo kolo nagradnega natečaja je važno iz dveh razlogov. Dejstvo, da je dobil prvo nagrado ravno šahist, je mogoče mig usode, da tudi »Polet« vpelje šahovsko rubriko. Za vse tiste pa, ki aktivno sodelujejo v našem nagradnem natečaju, naj bodo pri vpisovanju enic, dvojk in iksov odslej vodilo Groskove besede, ko je rekel: »Rezultate je treba vpisati realno — pa dobiš!«
pa niso pomislili, da je NK Mura po pismu CK KPJ očistil svoje vrste in izključil vse, ki niso mislili pošteno igrati nogometa in ki so hoteli nogomet izrabiti za svoje osebne ambicije. S tem je seveda odpadlo več dobrih igralcev (žal dobrih samo v ozkem strokovnem smislu), kar se je seveda odražalo v uspehih kluba. A klub si je s tem utrdil svojo pot, po kateri bo lahko dosegel dobre rezultate. Izkoriščanje take situacije pa je temeljito pokazalo nezdrave poglede nekaterih tovarišev Panonije.
Ta spor (če ga lahko tako imenujemo) se je pa kljub temu približal svojemu koncu, ki bo slednjič le rodil pozitivne uspehe. Predstavniki Mure, »Partizana« in iniciativnega odbora Panonije so se vendarle pošteno porazgovoriti o vseh teh problemih. Zedinili so se, da bodo ustanovili novo skupno športno društvo, v katerem bo sodeloval tudi NK Mura kot sestavni del. Pri tem pa bodo morali seveda še vedno paziti, da ne bodo dopustili skritim podpihovalcem nezdravih odnosov mesta v novi organizaciji.
HoMČattc se **a
POLET!
Turnir na Dunaju in Budimpešti
Včeraj se je na Dunaju začel turnir najboljših nogometnih moštev Avstrije in Madžarske. Rapid je v prvi tekmi premagal Bastyo s 5:4 (2:3), Honved pa Austrio s 7:6 (4:4). Danes se je turnir nadaljeval v Budimpešti, kjer je Honved premagal Rapida z 2:0 (2:0), Bastya in Anstria pa sta igrali neodločeno 1:1 (1:0).
Lansko leto je bilo za novo ustanovljeni košarkarski klub Edinstvo iz Hrastnika po skromnih začetkih — bogato. Po petih zaporednih poraziti smo doživeti samo še dva s Krimom. Ostalih 14 tekem pa smo odločili v svojo korist.
Marsikoga, ki se je udeležil lanskega mladinskega prvenstva v Celju, je začudilo, da je bil med prijavljen« tudi naš, dotlej neznani klub. Na prvenstvo nismo šli zaradi tega, da bi posegli v borbo za prva mesta, pač pa, da bi igrali 4 tekme z boljšimi moštvi in da bi se ob tem učili. Naš drzen sklep se je pokazal koristen. Na prvenstvu smo marsikaj pridobili. Predvsem občutek rahlega zaupanja v moštvo je bil dragocen. Sledile so nato zmage nad Proletarcem, Kovinarjem in Partizanom iz Medvod. Pomemben je bil tudi tesen poraz s Krimom (45 : 47), ki je dosegel zmago šele v zadnjih minutah.
Razen poraza z drugim moštvom Krima, kjer smo zaradi srednješolskega atletskega prvenstva nastopili v oslabljeni postavi, smo še dvakrat premagali Proletarca, Gaber j e, Partizana iz Medvod. Po enkrat pa so morali kloniti košarkarji Kovinarja, II. moštva Rudarja in Svobode iz Trbovelj. Skupno smo lani izgubili 7 tekem, dobili 14. Razlika v koših je 636 : 577 v našo korist.
Kakšni so naši izgledi za letošnje leto? S prestopom dveh igralcev iz prve petorke — Selana in Martinčiča k Svobodi — je naše moštvo trenutno šibkejše, kot je bilo lani jeseni. Prepričani pa smo, da bomo v poletju to izgubo r reboleli, v jeseni, na mladinskem prvenstvu, pa zaigrali bolje, kot lani
Dvigalci uteži ljubljanskega Železničarja vadijo na stadionu Železničarja. Pot do tja je iz središča mesta sicer dolga, toda se izplača. Vsem našim šViortnikom bi namreč želel toliko voije in veselja do vadbe, kot jo kažejo dvigalci Železničarja, V nekaj minu-težka atletika le ni tako brez vsake privlačnosti kot to nekateri trdijo.
Mala dvorana pod tribuno že takoj ob vstopu vpliva nekam domače. Rokoborska blazina zavzema polovico prostora, druga polovica pa je namenjena dvigalcem uteži. Ko
sem prišel na stadion, so bili ravno pri »delu«.
Neumorni trener Jenko popravlja in uči. Vsi imajo vanj neomajno zaupanje — in to je potrebno, kajti dviganje ni samo naporen, ampak tudi nevaren šport, posebno za začetnike. Med dvigalci je mnogo talentov, od najlažje pa do najtežje kategorije. Znani strokovnjak Jenko pa je seveda najbolj ponosen na svoje tri reprezentante — Colariča, Dolenca in Rozmana.
Dvigalec srednje kategorije, državni reprezentant Jože Colarič, mi je o začetku svoje športne kariere prilpovedoval naslednje:
»Rodil sem se 1. 1933 in sem po poklicu radiomehaniik. Spočetka sem telovadil, že od šestega leta dalje pa sem se rad zabaval z ročkami. No, in tako sem pred dvemi leti poizkusil. Ker mi je je šlo kar dobro, sem tukaj tudi ostal. Ljudje pravijo, da to hi zanimiv šport. Oh, ko bi vedeli, kako vesel sem, ko od treninga do treninga čutim, da se mi veča moč. Prvič sem nastopil in dvignil v sunku 87.5 kg, v troboju pa 210 kg.
SLOVENSKI IN DRŽAVNI PRVAK
Napredoval sem od nastopa do nastopa. Na mednarodnem dvoboju v Ljubljani proti Dunaju sem dvignil 255 kg, z 272.5 kg pa sem osvojil prvenstvo Slovenije. L. 1952 sem postal tudi državni prvak z 295 kg, na Dunaju pa sem prvič prekoračil magičnih 300 kg. Kot veste,« in pri tem se je nasmehnil, »pa se mi je na treningu posrečilo dvigniti 312.5 kg, kar je doslej moj najboljši rezultat.
NJEGOVA NAJVECJA želja
Moja največja želja? Prav gotovo, da še izboljšam svoje rezultate. Menim, da bom ob vestnem treningu letos dosegel okoli 320 kg, mogoče pa tudi več. Še enkrat bi pa poudaril, da se imam za svoje uspehe največ zahvaliti svojemu trenerju Jenku.
KU
V našem klubu je nastala še ena sprememba. Zaradi težav in gostoljubnosti upravnega odbora TVD »Partizan« iz Hrastnika, smo se vključili v »Partizan« in bomo odslej zastopali to društvo. V telovadnici, ki jo imamo trikrat tedensko na razpolago, že nekaj mesecev treniramo. Zadnje čase so postali treningi zanimivejši, ker se jih razen Kovača, ki se pripravlja za maturo, udeležujejo vsi igralci. Trener Mi-Mnovič se trudi in prenaša znanje, pridobljeno na lanskoletnem trenerskem tečaju, na igralce. In kaj naj povem k zaključku? Da se bomo potrudili in se še dalje držali gesla: »Vsakemu moštvu se pa ne damo!«
V. T.
TISOČ
srednješolcev k plavalo
Plavalna zveza Slovenije je tudi letos v počastitev praznika OF razpisala srednješolsko prvenstvo v plavanju in skokih. Zanimanje, ki vlada letos med srednješolsko mladino za to tekmovanje, je letos mnogo večje kot lani, saj se je prijavilo že preko 850 dijakov in dijakinj samo iz Ljubljane. Ce upoštevamo, da se bodo tega tekmovanja udeležili prav gotovo tudi dijaki iz bližnjih gimnazij izven Ljubljane (Kranj, Kamnik, Trbovlje itd.) bo skupno nastopilo preko 1000 srednješolcev. Veliko število dobrih plavalcev in plavalk ima VII. gimnazija, medtem ko brani pokal iz prejšnjih let I. gimnazija. Ljubljanski srednješolci bodo pričeli s predtekmovanji v sredo (15. t. m.), finalno tekmovanje za vse srednje šole pa bo v nedeljo, 26. t. m.
Skakalci Železničarja so nastopili
V ponedeljek, 6. t. m., so v zimskem kopališču v Ljubljani nastopili prvikrat pionirji in pionirke skakalne šole PK Železničar. Sistematična vzgoja najmlajših skakalcev pod vodstvom dr. Gale in Škofiča je pokazal, kako moramo pričeti z vzgojo skakalnega naraščaja. Mali pionirčki od 10 do 13 let, so pokazali, da so se po večmesečni pripravi v telovadnici na specialnih orodjih za skoke mnogo naučili ter da že lepo obvladajo svoje telo v zraku. Rezultati — pionirke: 1. Pehani 84,84, 2. Pevec 69.84, 3. Savič 69.15. Pionirji: 1. Zupančič 79.00, 2. Štefanič 68.58.
STRELCI LJUBLJANE, POZOR!
V zvezi s strelskim patrolnim tekom, ki ga organizira SD drž. sekretariata za notr. zadeve LRS dodajamo še sledeči pojasnili:
1.	Hitra hoja je (po atletskih pravilih pravilna le toliko časa, dokler tekmovalec ne preskoči ali nima obeh nog v zraku — v tem slučaju je to že tek,
2.	Sprememba daskvalifikacij (L točka): Patrola bo diskvalificirana, če si tekmovalci pomagajo med seboj v prvi, tretji in peti etapi, ali če teče eden med njimi ali pa vsi trije s puško čez ramo.
Kranj : Železničar 2351:2349
V sredo je bila v Ljubljani prvenstvena tekma kegljaške lige v mednarodnem slogu, v kateri je doživel ljubljanski Železničar svoj prvi poraz, Kranjčani pa so si s priborjenima točkama precej opomogli. Kegljači Kranja so takoj v začetku pridobili v vodstvu in ga obdržali do 4. para, ko je Čadež (Z) s sijajno igro dosegel odličen rezultat in s tem rahlo prednost, vendar je v zadnjem paru odločil končno zmago v prid gostov Martelanc, ki je bil boljši od Likovnika za 5 kegljev. Kranj 2351 (Debeljak 382, Valentar 386, Grom 394, Ambrožič 399, Starc 387, Martelanc 403); Železničar 2349 (Gabrovšek 364, Tiller 380, Dominko 387, Čadež 434, Mlakar 386, Likovnik 398).
Po prihodu v Zagreb sva se udobno namestila, jaz seveda ne najbolj po svoji volji, ker je bdelo nad menoj pazljivo oko mojega prijatelja — kar sem mu sicer dal prav, na tihem sem si pa le zaželel kakšnega krajšega »izleta« po Zagrebu — naslednji dan pa sva odšla na dirkališče, kjer je bil določen celodnevni trening.
Številni letaki so oznanjali veliki dogodek, na mnogih krajih pa so bile tudi razstavljene slike dirkačev, M bodo nastopali. Pred neko izložbo je bila velika gneča. Radovedna kaj je v izložbi, se tudi midva ustaviva. Tudi tu so bile slike dirkačev, ljudje, med katerimi je bilo največ dečkov, pa so se živahno prerekali o tem, kdo bo zmagal. Večinoma so se vsd navduševali zame, ker sem bil v Zagrebu zelo čislan. Pomešam se med nje in se začnem z njimi pregovarjati. Pokažem na svojo sliko in pravim:
»Ta že ne bo zmagal, preslabo vozi...«
Kot bi dregnil v sršenovo gnezdo! Nekaj med njimi me prav grdo premeri od glave do peta in mi grozeče zatrdi:
»Sta? Vi pak ne znate, šta je »leteči Kranjec«!«
Uvidel sem, da bi jih ne mogel prepričati in sem se raje podal naprej, na dirkališče. Tam je bilo že vse v mrzlični živahnosti. Prireditelji so opravljali ro zadnja dela in ravnali dirkalno stezo, dirkači so se vneto vrteli okrog svojih motorjev; predvsem Čehi, ki so imeli same nove stroje domačega izdelka »Jawa«, moj Rugde pa me je zvesto čakal ob postreščku, ki ga je pripeljal na dirkališče.
Čehi so že trenirali in tudi Poljaki z njimL Jaz pa sem čakal le kdaj bo začel voziti Bolgar Sokolov s svojim novim Japom. Brž sem se tudi jaz pripravil in začela sva borbo. Bil sem res pred njim, posebno na zavojih, toda zatrdno sem mislil, da on na treningu pač noče pokazati vseh svojih sposobnosti. To me je malo zmedlo. Dobil sem občutek, da mi bo na nedeljski dirki le precej trda predla. Še posebno zato, ker je bil Čeh Juhan še nevarnejši od Sokolova, moči ostalih mi pa še niso bile znane.
Precej nemiren sem šel nazaj v mesto in nestrpno čakal dogodkov prihodnjega dne.
Tako nabito polnega stadiona še nisem nikjer videl, kot tokrat v Zagrebu. Pol ure pred začetkom dirk ni bilo več nobenega prostora; kot bi se zbral na dirkališču ves Zagreb. Hiše okrog stadiona so bile kot okrašene z živimi grozdi, po oknih in strehah — povsod je vladalo svečano vzdušje. V zraku je viselo vprašanje — kdo bo posital vseslovanski motociklistični prvak?
Prvenstvo je bilo moštveno in posamezno. Za plasma ekipe so odločale točke, ki so jih dosegli dirkači vsake nastopajoče države, kot posameznik pa je lahko postal tisti, ki bi dosegel najboljši čas dneva. Nastopali so dirkači CSR, Poljske, Bolgarije in Jugoslavije.
V kategoriji 250 cmm je jugoslovansko moštvo zasedlo tretje mesto za Čehi in Poljaki. Slabše so se odrezali dirkači v kategoriji dirk. motorjev do 350 ecm. Za tema dirkama je sledil nastop motorjev 500 ccm. Nastopili smo trije za vsako državo. Spričo slabših uspehov Jugoslovanov v prejšnjih kategorijah sem bil precej nervozen. Nemirno sem čakal začetka in kot zdravilo mi je tedaj prijatelj Janko ponudil čašo piva. Kot bi postal prerojen. Zbral sem se in napeto čakal.
Start! Ze sem daleč pred ostalimi. Kar v prvem krogu sem precej pridobil na razdalji in jo povečeval od kroga do kroga. Lahka bo zmaga! Samo še 200 m je do cilja... zares sijajno! Spet bo dan zmagoslavja zame!... Tedaj pa se motor nenadoma ustavi. Kaj je to? Skočim brz z njega in tečem z njim vred proti Cilju. Vse dam iz sebe in pretečem cilj, toda — prepozno! Čeh in Poljak sta me prehitela, jaz sem dosegel tretje mesto, prav tako pa tudi naše moštvo. Prokleta smola! Danes že ne bo sreče... Zdrobila se mi je dirkalna svečica, ki je bila že izrabljena.
Zagrebčani so mi hitro preskrbeli novo dirkalno svečico, kajti mudilo se je na start za kategorijo 1000 cmm. Od te vožnje je bilo odvisno, če bo Jugoslavija ostala na tretjem mestu. Gledalci nemirno ugibajo o tem.	(Dalje)
~ nednarod
dp »
Ali veste kaj je ff	- C&iotntoJ
Van Est zmagal na dirki okoli Flandrije
Na 253 km dolgi dirki okoli Flandrije je zmagal Nizozemec Van Est, ki je progo prevozil v 7;19:00, kar je Povprečno 34.48 km na uro. Isti čas je dosegel tudi drugoplasirani Kete-leer (Belg), Francoz Gauthier je zaostal za 45 sekund, Bobet za 1.40, enako tudi Petrucci. Dirka okoli Flandrije se šteje tudi za nagrado Des-granges Colombo, v kateri je sedaj vrstni red naslednji: Petrucci (I) 31, Ollivier (Beg) 21, Van Est (Niz) 20, Keteleer (Belg) 18, Minardi (I) 17, Gauthier (Fr) 15, Bobet (Fr) 13, De-rijcke (Belg) 13, Impanis (Belg) 12, Dupont (Fr) 12. Vrstni red moštev: Belgija 84, Francija 74, Italija 70, Nizozemska 20, Švica 6.
V preteklih letih smo naše bralce redno obveščali o poteku največjega kolesarskega tekmovanja na svetu, tekmovanje za »Desgrange—Colombo«. Naši bralci prav gotovo vedo, da so prvič tekmovali za to nagrado 1. 1948 in da so jo doslej osvojili Belgijec De Schotte (48), Italijan Fausto Coppi (49), Švicar Ferdi Kub-ler (50 in 52) in Francoz Bobet (51). Danes bomo naše bralce seznanili s tajnim mehanizmom tega tekmovanja.
Nagrado so ustanovili 1. 1948 na pobudo več francoskih, italijanskih in belgijskih športnih listov, še danes pa je pod pokroviteljstvom mnogih športnih listov Zahodne Evrope.
Katere dirke obsega?
Tekmovanje za »Desgrange—Columbo« obsega skupno 11 dirk, ki so vse cestne. Najznamenitejše med njimi so: Milano— San Remo, Giro dTtalia, Pariš—Roubaix, Tour de France, Pariš—Bruxelles in Tour de Suisse. Vsak tekmovalec, ki hoče imeti pravico na končne denarne nagrade, se mora udeležiti najmanj ene dirke v vseh treh državah — organizatorjih.
tovarna športnoga orodja
Begunje pri Lescah
Hairadno žrebanje končano!
V petek, 27. IH. 1953, se je izvršilo žrebanje za 20 parov smuči.
Muhasti žreb je izbral med 2368 udeleženci naslednje srečne dobitnike, ki prejmejo kompletne smuči z vezmi po pošti:
Hribar Rajko — Lubljana, Eipprova 21/1 Krašma Rajko — Vipava 79 Ing. Franc Potočnik — Ljubljana, 11 PP 3 Močnik Milan — Stara vas 77, pošta Žiri Zule Stanko — Domžale, Ljubljanska 73 Luznar Niki — Brezje na Gorenjskem Jelena Manojiovič, Beograd, Sarajevska 49 Čokič dr. Borivoj — Bor, Ivana Matiča 22 Josip Grušovnik — Arandjelovac, Srbija Vojin Drageševič — Beograd, Dobcadinat 2 Zec Stanislav — Prijedor Ana Poljak — Zagreb, Bakarska 16 Simo S. Rašeta — Donji Lapac, Lika AB Talan Daniel — Stenovec 27, p. Zagreb 21 Perkovič Josip — Karlovac, Boškovičeva 17 Rajnprecht Velimir — Zagreb, Horvača^ska 1 Soš Franjo — Virje, Mitrovičeva 46 Kovačič Božo — Jastrebarsko Dok Daria Papa — Osijek, Titov park 9 Krnšnjak Stjepan — Zagreb, Vlaška 40.
Tovarna opozarja na svoje kvalitetne izdelke, ki so opremljeni vedno z zaščitnim znakom.
Pozor na naš zaščitni znaki
Kako se točkuje?
Končni vrstni red udeležencev se dobi tako, da se na koncu leta seštejejo točke dirkačev, ki so jih dosegli na posameznih dirkah. Pri tem dobi prvi 20 točk, drugi 17, tretji 15, četrti 13, peti 11, šesti 10, sedmi 9 itd. Točke, dosežene na Giro dTtalia in Tour de France, se štejejo dvojno. Tekmovanje je tudi moštveno. Pri tem se upoštevajo točke, ki jih doseže prvih pet dirkačev kakšne države v generalnem plasmaju.
In najvažnejša stvar: nagrade
Vsakomur je jasno, da je za profesionalnega kolesarja najvažnejša nagrada. Vse ure, ko se bori z nasprotniki, cestami in sam s seboj, so končno bogato poplačane (vsaj pri »asih« je tako). Prve nagrade so precej visoke, tako odštejejo zmagovalcu tega tekmovanja celih 500.000 frankov, pa tudi drugi z 250.000 franki in tretji s 100.000 franki se nimajo kaj pritožiti.
Seveda je pravil in določil tega tekmovanja še mnogo več. Končni cilj pa je in ostane — denar. Ta se nudi vsem — dirkačem, organizatorjem, časopisnim agencijam in športnim listom, pa tudi občinstvo ima svojo zabavo, zato se ne smemo čuditi, da je to tekmovanje na zahodu tako priljubljeno.
Zimsko prvenstvo ZDA v plavanju
V	nadaljevanju zimskega prvenstva ZDA v plavanju v New Havenu so bili ponovno doseženi nekateri odlični rezultati: 160 y prosto: Patter-son 50.6, Martin 50.6, 449 y prosto: Mc Lane 4:36.6, Moore 4:57.7, Dun-can (J. Afr.) 4:40.3, 100 y metuljček: Havvkins (Avstral) 59.6, 0’Connor 1:00.4, Holan 1:00.5, 220 y metuljček: Holan 2:31.0, Smith 2:38.8, 3 krat 100y mešano: New Haven 2:50.3, 4 krat 100 y prosto: New Haven 3:23.7.
Največje presenečenje zimskega prvenstva ZDA v plavanju za ženske v Daytonu Beachu predstavlja poraz olimpijske zmagovalke v skokih Mc Cormick, ki je bila šele tretja za Myersovo in Coddingtonovo. Ostali rezultati: 100 y prosto: Roberts 59.2 (rekord), 229 y prosto: Meulenkamp 2:54.0, 200 y hrbtno: Stark 2:27.0 (rekord), 100 y metuljček: Peters 1:10.6, 4 krat 100 y prosto: Chicago (Dona-hue, Alderson, Lavine, Calderini) 4:04.9 (svetovni rekord).
Kramer : Sedgman 36:25
V	nadaljevanju »maratonskega« dvoboja je v New Yorku Kramer premagal Sedgmana z 8:6, 4:6 in 6:4 ter vodi sedaj s 36:25 zmagami. Se-gura je ponovno odpravil Mc Gregorja s 6:3 in 6:4 ter voditr enutno s 46:16. V dveh nadaljnih ekshibicijskih idrah je Kramer premagal Mc Gregorja s 6:2, 4:6 in 6:3, Sedgman pa Seguro s 6:4 in 6:4.
Naročajte se na „P0LET"
BorisKobac Vzperjača na KRVAVEC;
(Nadaljevanje in konec)
Odvisnost žičnice od turizma
Tako ostane Kamničanom le en argument, ki govori v prid trasiranja s kamniške strani. To je turizem, ki se v tem predelu Gorenjske po pisanju C. T. razvija v smeri Ljubljana—Kamnik—Stahovica do Kamniške Bistrice. Vsekakor ta trditev drži, vendar srna-’ tram, da za izgradnjo žičnice ni bistvene važnosti. Verjamem sicer, da je v preteklem letu obiskalo Kamniško Bistrico okoli 20.000 ljudi, toda to so bili predvsem izletniki, ki so se samo peljali skozi Kamnik in nazaj. Res obišče Kamnik v poletni sezoni nekaj letoviščarjev, vendar je število istih še vedno Premajhno, da bi z njim lahko pokrili rentabilnost žičnice ravno s kamniške strani. Zič-uica bo rentabilna prav zato, ker jo bodo izkoristile množice turistov, ki bodo prišli poleti in pozimi iz Ljubljane, Kranja, Škofje Loke, Bleda in gorenjskih letovišč. Ne trdim, da žičnica ni odvisna od nižinskega turizma. Vendar pa trdim, da je danes ob prvih uspehih turizma v Kamniku kaj malo upanja, da bi vsi tisti, ki bodo uporabljali žičnico, preživeli dober del svojega letovanja v Kamniku in ga dvignili v turistični center z vsemi pogoji in udobnostmi, ki so zanj potrebni.
Žičnico bodo uporabljali predosem planinci . in. smučarji, ki bodo hoteli čimprej priti iz Mest in Daši na 1700 melroo visoki Krvavec, potem pa odtod delati različne ture in izlete
po Kamniških planinah. Ce bodo hoteli razvedrila, oddiha in zabave, jr* ne bodo iskali v Kamniku, ampak v hribih, kamor bodo namenjeni. Če gledamo stvari *ako, potem gre žičnica prav tako lahko iz Cerkelj. Če se bo pri tem razvil turizem v Cerkljah, naj se le, saj vselej govorimo o širjenju in iskanju novih poti za čim širši razmah turizma širom Slovenije.
Zakaj sili Kamnik na skrajni zahodni rob Kamniških planin, ko pa ima v osrednjem in vzhodnem predelu toliko lepših možnosti? Zakaj Kamničani ne izpopolnijo žičnice na Veliko planino, da bi bila sposobna tudi za osebni promet? Trasa je že postavljena, domovi na Planini pa tudi pred končno dograditvijo. Stroški bi bili odločno manjši I Če trdijo torej Kamničani, da je žičnica življenjskega pomena za razvoj turizma, potem imajo z žičnico na Veliko planino polno priložnost to dokazati. Vsa planinska in turistična javnost jim bo za to hvaležna. Nikjer ni rečeno, da bo še desetletja v vse Kamniške planine peljala samo ena žičnica in se je treba boriti, kdo bo gradil prav to na Krvavec!
Žičnica na Krvavec in prihodnjost
Mislim, da je treba na žičnico, ki jo bomo gradili (da le ne predolgo), gledati skozi očala bodočnosti. Danes tarnamo na primer,
da smučanje še vedno ni množično. Smučišča na Krvavcu bodo mnogo pripomogla k nadaljnjemu razvoju tega športa med mladino Ljubljane in gorenjskega kota. Šole in društva bodo lahko v enem dnevu popeljala na Krvavec množico smučarjev, da ne govorim o nedeljskem izletništvu na smučeh. S smotrno gradnjo gorskega letovišča na Krvavcu bomo dobili tudi prve inozemske turiste, ki bodo naveličani že vseh evropskih smučišč obiskali tudi naša. V dobri uri po izstopu iz kamiona na aerodromu v Cerkljah bodo že lahko sedeli v hotelu na Krvavcu.
Poudarjam, da sem za žičnico, ki naj bi imela izhodiščno točko v Cerkljah, zato, ker smatram, da je iz tehničnih in ckonomsko-finančnih vzrokov najbolj primerna in ugodna. Pri tem me je vodila ena sama misel: približati ta gorski predel Kamniških planin 200.000 prebivalcem Ljubljane in Kranja z okolico po najkrajši poti!
Odgovorni ljudje naj dobro pretehtajo, preden bodo rekli zadnjo besedo. Če mislijo, da je odločitev res tako težka, naj razpišejo med našimi planinci in smučarji anketo, pa bodo izvedeli mnenje široke javnosti! Predolgega premišljali ja pa si res ne želimo! In tudi tega si ne želimo, da bi se okoli vzpenjače na Krvavec uresničil tisti stari pregovor: >Kjer se prepirata dva . . pa bi sc tako vsi skupaj obrisali pod nosom za vzpenjačo. Menda si tega tudi Kamničani ne želijo.
HESS vrgel disk 57.73 m
V Los Angelesu je olimpijski zmagovalec Sam Iness vrgel disk 57.73 m, kar je skoraj 1 m boljše od svetovnega rekorda, ki ga že od 1. 1949 drži Fortuna Gordien (ZDA) s 56.97 m. Rezultat Inessa pa ne bo priznan za svetovni rekord, čeprav je povsem regularen, zato ker ni bil dosežen na tekmovanju.
Na prvenstvu Nove Zelandije v atletiki je bila najboljša olimpijska zmagovalka v skoku v daljino Yvette VVilliams, ki je postavila nova rekorda v metu krogle s 13.85 in metu diska z 41.71 m, dočim je bila v skoku v daljino nekoliko slabša, saj je dosegla le 5.76 m. Nov rekord Nove Zelandije je dosegel tudi Stephens v teku na 3000 m z 8:29.0.
Real-Madrid zmagovalec latinskega pokala
V Madridu je bil v petek, zaključen ko* šarkarski turnir za tako imenovani latinski pokal, na katerem so sodelovala moštva Borletti, Vilieurbanne, Jonction (Ženeva) in Real iz Madrida. V prvi tekmi je prvak Italije Borletti premagal prvaka Francije Vilieurbanne z 49:41, tekma med prvakom Španije Realom in prvakom Švice Jonction pa se je končala z zmago Špancev z 58:48. Drugega dne tekmovanja je Borletti prema* gal Jonction s 76:65, Real pa Vilieurbanne s 57:41. V finalnih srečanjih je potem Real premagal Borletti j a s 63:58 in s tem osvojil prvo mesto na turnirju. V igri za tretje meso pa je Vilieurbanne iz Lyona premagal Jonction z 61:47.
Italija : ČSR v nogometu
26. aprila se bosta v Pragi srečali nogometni reprezentanci Italije in ČSR, istega dne pa bo mlada reprezentanca Italije igrala v Atenah proti Grčiji. Italijanski nogometaši so že začeli s pripravami. A-reprezentanca je premagala Piacenzo z 8:1 (4:0). Za reprezentanco so igrali: Moro (Bugat-ti), Corradi, Zagatti, Neri, Giovanni-ni (Rosetta), Nesti (Bergamo), Cervel-
lati (Boniperti), Mazza, Boniperti (Bet-tini), Pandolfini, Prignani (Cervellati). Mlada reprezentanca je premagala moštvo Piše s 3:0. Igralci A-reprezen-tance so pokazali odlično igro, zlasti napadalci in srednji krilec Giovanni-ni. Manj zadovoljivo igro so pokazali mladi, ki so igrali vse preveč individualno.
Odlični ameriški atleti
Čeprav se je atletska sezona na prostem šele pričela, dosegajo ameriški atleti že od« lične rezultate. V Birminghamu je Walles pretekel 100 y v 9.6, Mc Nulty 120 y z ovi* rami v 14.1, Hall je skočil v višino 2.04 m, Šved Nilsson, ki študira v ZDA, pa je vr« gel kroglo 16.28 m. disk pa 47.71 m. V Los Angelesu pa je Iness vrgel disk 55.24 m. 0'Brien kroglo 17.01 m, Lea pa je pretekel 220 y v 21.1.
Iz vseh športov
Svetovni boksarski prvak poltežke kate* gorijo Arhie Moore je v San Diegu v Ka* 1 if orni j i premagal s knock*ou;om v 9. rundi boksarja težke kategorije Franka Buforda.
V nadaljevanju prvenstva ZDA v plavanju je dosegel Mc Lane še tretjo zmago, in sicer na 200 y prosto z 2:07.0 pred Mooreom 2:08.5 in Goro 2:08.6. Na 100 y hrbtno je zmagal Thoman s 57.5 pred Kahnom 58.8 in Meiringom (J. Afr.) 59.4. Tudi na 150 y hrbtno je zmagal Thoman z 1:32.4 pred Meiringom 1:35.3.
Na kolesarski dirki okoli Tessina s star* tom in ciljem v Luganu so bili najuspeš* nejši italijanski kolesarji. Najboljši je bil Donato Zampini. ki je 225 km dolgo progo prevozil v 6:12:18. Drugo mesto je dosegel Italijan Monti, dolžino kolesa za zmagoval* cem. Tretji je bil Švicar Huber z 32 sekun* dami zaostanka, pred Italijanom Grossom, Francozom Geminianijcm in Italijanom Car*
Pretekli teden je bil v Budimpešti velik sabljaški turnir, katerega so se poleg sablja* čev informbirojevskih držav udeležili tudi Italijani in Francozi. V borbi s sabljo je zmagal Madžar Kovacs pred Pestyjem in Gerevicem (oba Madž.). V tekmovanju s floretom je bil zopet najuspešnejši olimpij* ski zmagovalec in svetovni prvak D’Oriola (Fr) pred Tillyjem (Madž) in Favio (I). V borbi žensk s floretom je zmagala Madžarka Zsabska pred Garille (Fr) in Kiss (Madž).
Službene obfave
TEKMOVANJE ZA POKAL FLRJ
Tekmovalna komisija NZS obvešča vse klube, ki so se prijavili za tekmovanje za pokal FLRJ, da veljajo v okviru LRS propozicije pokalnega tekmovanja FLRJ, objavljene v »Službenem glasniku« Zveze športov Jugoslavije št. 7 od 20. februarja 1953, razen člena 43 in 44, ki sta v Sloveniji takole uveljavljena:
Čl. 43 — Od brutto izkupička vsake tekme je treba odvesti naslednje takse: a) državna taksa 10 °/o, b) olimpijski fond 3 %>, c) igrišče 10 %, d) nogometnim pod-zvezam 10 °/o, e) stroški za sodnike in delegate, f) taksa za dežurnega zdravnika. Za tekme zaključnega dela tekmovanja LRS pripada pod točko d) 10 °/o taksa Nogometni zvezi Slovenije.
Čl. 44 — V stroške nogometne ekipe v smislu čl. 41 in 42 propozicij se zaračunajo: a) vozne karte III. raz. potniškega vlaka za razdaljo do 100 km, ali vozne karte III. raz. brzega vlaka za razdalje nad 100 km, b) nadomestilo izgubljenega zaslužka na podlagi pismenega potrdila podjetja ali ustanove, da igralec ni dobil izplačanega zaslužka za časa njegove odsotnosti.
Tekmovalna komisija NZS
Važno!
Obveščamo vse nogometne klube in sekcije na področju NZS, da morajo do 1. maja t. 1. poravnati članarino za leto 1953 za klub oziroma sekcijo in vse registrirane člane. Članarina za klube, ki tekmujejo v hrvatsko-slovenski ligi znaša 1000 din, v republiški ligi 500 din, za vse ostale klube 200 din, za vsakega člana pa po 50 din. — Tek. rač. NZS pri NB 602-T-98.	NZS
Sodniški kandidati
Objavljamo sodniške kandidate Nogometnega poverjeništva Zasavje:	Judež
Alojz, Trbovlje, Ret j e 74 (član SŠD Retje), Hrovat Ivan, Trbovlje, Loke 81 (član SŠD Retje), Arnšek Zvonko, Trbovlje, Loke 539 (član SD Rudar), Butkovec Stane, Trbovlje, Loke 91 (član SŠD Retje).
Odbor nogometnih sodnikov Ljubljana.
Spored tekem VIII. kola slovenske nogometne lige
Nedelja — 19. aprila 1953 — zahodna skupina: Korotan : Izola, sodi Stepanovič (Logar), služb. Taler (Gantar); Slavi ja : Železničar (N. G.), sodi Kraljič (Čadež), služb. Pišek M. (Betetto); Postojna : Krim, sodi Mikluš (Goli), služb. Domi-celj (Inocente); Proletarec : Gregorčič, sodi Presinger (Orel), služb. inž. Petrič (Sori); vzhodna skupina: Kovinar (Štore) : Aluminij, sodi inž. Božičev (Muraus), služb, Vagner (Presinger R.); Nafta : Mura, sodi Jančič (Glavič), služb. Arbes (Novak); Železničar (M) : Kladivar, sodi Er-lich (Janežič), služb. Rajbenšu (Jež); Drava : Kovinar (M), sodi Kukanja (Der-varič), služb. Hmeljina (Starašina). — tekme se pričnejo ob 16. uri.
Spored tekme LNP
Nedelja — 19. aprila 1953: I. razred — V. kolo: Slovan : Grafičar, ob 10.30, sl. Škof, sodi Šušteršič, mejna Kovačev, Koprivc; Domžale : Ilirija, ob 15.30, sl. sodnik, sodi Goli, mejna Vajt, Brinovec; Papirničar prost; mladinci — V. kolo: Papirničar : Železničar, ob 10., sl. sodnik, sodi Jošar, mejna Kiičan, Paunovič; Slovan : Svoboda, ob 9., sl. Škof, sodi Nje-govan, mejna Markovič, Dasič; Krim : Slavija, ob 9., sl. Rožič, sodi Jovanovič, mejna Klojčnik, Pogačar; Ilirija : Odred, ob 10., sl. Čemažar, sodi Sušnik, mejna Ritterman, Tauzes; Grafičar : Domžale, ob 10., sl. Lazar, sodi Sovine, mejna Nemčev, Hartman.
REGISTRACIJE
Registracijska komisija je na svoji redni seji dne Ji. iil. 1953 registrirala nasleunje igralce:
Branik — Maribor
Uran Milan m Marko Maks se registri* rata po členu 21 s pravico nastopa na vseh tekmah ud 8. IV. 1953 dalje.
Bled — Bled
Sekloča Branko, Hiršenfelder Ivo, Arh Ja* nez, Pavletič Drago, Zupan Vlado, Konic Jože in Bažika Franc imajo po čl. 21 pra* vico nastopa na vseh tekmah od 8. IV. 1953 dalje.
Kovinar — Štore
Belak Jože, Brodej Ivan, imata po čl. 21 pravico nastopa na vseh tekmah od 8. IV. 1953 dalje.
Papirničar — Vevče
Ferlež Lado, Linke Ervin imata po čl. 21 pravico nastopa na vseh tekmah od 8. IV. 1953 dalje.
Sava -— Tacen
Papež Maksimiljan, Knapič Franc, Podgor* šek Vinko, Šušteršič Franc, Tomšič Jože, Škerl Izidor, Šušteršič Peter, Podgoršek Mirko, Zupan Franc, imajo po čl. 21 pravico nastopa na vseh tekmah od 8. IV. 1953 dalje.
Krim — Ljubljana
Oman Lado, ima po čl. 21 pravico nastopa na vseh tekmah od 8. IV. 1953 dalje.
Železničar — Sežana
Sosič Serafin ima po čl. 21 pravico na* stopa na vseh tekmah od 8. IV. 1953 dalje.
Retje — Trbovlje
Klobučar Silvo, Mravlje Milan imata po čl. 20 pravico nastopa na prijateljskih tek* mah od 30. IV. 1953 dalje in na prvenstvo* nih tekmah od 31. VII. 1953 dalje.
Železničar — Maribor
Rojko Ivan, Kitek Maks, Fišer Ivan, ima* jo po čl. 21 pravico nastopa na vseh tek* mah od 8. IV. 1953 dalje.
Projektor — Kranj
Rakar Aleksander, Zupančič Albin, imata pravico nastopa na vseh tekmah po čl. 21 RP od 8. IV. 1953 dalje.
Ihan — Domžale
Kosirnik Franc, Nusberger Emil, imata po čl. 21 pravico nastopa na vseh tekmah od 8 IV. 1953 dalje.
Proleterec — Zagorje
Vozelj Ivan ima po čl. 20 pravico na* stopa na prijateljskih tekmah od 30 IV. 1953 dalje, na prvenstvenih tekmah pa od 31. VII. 1953 dalje.
Mura — Murska Sobota
Norčič Bela ima po čl. 26 pravico ta* kojšnjega nastopa na vseh tekmah.
Korotan — Kranj
Mihelčič Marjan. Vidan Jože, registracija sc zavrne, ker nimajo izpiska iz matične knjige.
Slavija — Ljubljana
Oltra Marjan, registracija se zavrne, ker nima izpiska iz matične knjige.
Virtus — Duplica
Peterlin Bogdan po čl. 20 ima pravico na* stopa na prijateljskih tekmah od 30. IV. 1953 dalje in na prvenstvenih tekmah od 31. VIL 1953 dalje.
Šmartno ob* Paki
Ramšak Konrad, registracija se zavrne, ker nima zdravniškega pregleda.
Svoboda — Ljubljana
Sorokin Vlado, Luin Jože imata po čl. 21 pravico nastopa na vseh tekmah od 8. IV. 1953 dalje.
Oblak Andrej registracija se zavrne, ker nima izpiska iz matične knjige.
IZREDNA SKUPŠČINA NZS
Na osnovi čl. 18 a) Pravil NZS sklicuje IO NZS dne 9. in 10. maja 1953 izredno skupščino NZS z naslednjim dnevnim redom:
1.	Poročilo o delu IO NZS za dobo od zadnje skupščine
2.	Poročilo iz skupščine NZJ
3.	Zaupnica sedanjemu IO NZS
4.	Razno.
Skupščina bo v prostorih Zveze Športov Slovenije, Likozar jeva 12, s pričetkom 9. maja ob 19. uri.
Nogometaši so pa res tiči: Vselej znajo ob pravem času poskrbeti, da ljubiteljem okroglega usnja in sploh šjjorta ni preveč dolgočasno na tem svetu. Po revoluciji, ki jo je dvignil Korotan v Kranju, je lani pretresla svet znana osiješka afera. Nekaj mesecev nato je slovensko šp ortno javnost še ob pravem času zdramil iz otopelosti Klančiš ar. In ko so se pristaši nogobrca spet skoraj zazibali v dolgočasju, je pretekli teden znova završalo tam po zelenem Šfajerju...
Pa pustimo šalo v kraj (da ne bo očitkov, da hodi »Polet« v zelnik »Pavlihi« ali »Totemu«) in uberimo resne strune. Dogodki so menda iz dnevnih vesti vsem dovolj znani. Zaradi suspenza Branikovega igralca Gajška je prišlo pretekli teden do zaostritve odnosov med Branikom in Nogometno zvezo Slovenije.
V	sredo zvečer je sklical Branik izredni plenum, na katerem sta odbor SŠD Branik in Mariborska nogometna podzveza kolektivno podala ostavko. V četrtek se je v Ljubljani sestal IO NZS na svojo redno 6 sejo in ob navzočnosti zastopnikov Zveze športov Slovenije razpravljal o vprašanju Gajškovega suspenza, izrednega plenuma Branika,
. ostavke MNP in o tekmi Rudar : Železničar. Po štiriumem razpravljanju je IO NZS sprejel tele sklepe: 1. Gajškov suspenz ostane v veljavi in teče disciplinski postopek dalje; 2. ostavka MNP ni sprejeta; 3. NZS bo sklicala izredno skupščino dne 9. in 10. maja; SŠD Rudar se ostro opozori, da v bodoče poskrbi za red in varnost na igrišču. Toliko na kratko o poteku dogodkov, sedaj pa nekoliko globlje k stvari.
Ali je Gajšek km#?
Prve dni je bila situacija tako negotova, izjave tako nasprotujoče, da je bilo skoraj nemogoče izreči kakšno objektivno sodbo, šele v četrtek so se na seji IO NZS ob branju izjav obeh strank in po štiriumem križanju najrazličnejših mnenj stvari nekoliko razbistrile.
Ker se v bistvu ves spor vrti okoli Branikovega igralca Gajška, je nujno, da se nekoliko zaustavimo ob tem vprašanju in se vprašamo, ali Gajšek zasluži kazen ali ne. Po vsem tem, kar sem slišal in bral, bi lahko trdil, da kazen zasluži. To ugotovitev opiram predvsem na poročilo mariborskega sodnika Glaviča, ki je edina uradna oseba, in pravi takole: »V 37 minuti drugega polčasa je Gajšek ostro startal na Klančišarja in ga poškodoval. Gajšku sem dal zaradi grobega starta opomin.« Tudi predsednik NZS tov. Gerbec, ki je bil na tekmi prisoten, pravi, da je videl grob start Gajška, kateri je startal na Klančišarja od zadaj, ne more pa seveda trditi, da bi bil ta start nameren. Pripominjam, da je tov. Gerbec eden izmed ustanoviteljev Branika in je šele pred letom dni prišel iz Maribora v Ljubljano — torej ga v tako kratki dobi »ljubljanska megla« menda še ni mogla izpriditi v neobjektivnega absolutista. S tem, da je Gajšek naredil grob prekršek, se strinja tudi predsednik MNP tov. Červ, sekretar DO pri LNP Čugnik, tehnični vodja Ljubljane Pilej in član DO pri NZS Betetto. Tudi zdravnik dr. Šef Alojzij je izjavil, da je Klančišarjeva poškodba nujna posledica hudega udarca. Zanimiva je tudi izpoved člana IO NZS tov. Dernača, kateremu je član MNP tov. Podpečan dejal: »Dejanje, ki ga je zagrešil Gajšek, res ni bilo lepo, ne dam pa o tem pismene izjave.« Seveda pa je mogoče Gajšku očitati, da je izvršil prekršek nad Klančišarjem namerno, zato da bi ga hote poškodoval. Za takšno trditev ni dokazov.
V	čem je toda disciplinskega sodišča ml NZS oz. Nogometne zi?ez@ Slovenije
Ne bi trdil, da disciplinski odbor pri NZS ni postopal po pravilih in juridično neoporečno, mislim pa, da je zagrešil veliko politično-taktič-no napako. Na seji IO NZS dne 1. aprila je bilo sklenjeno, naj se proti Gajšku uvede temeljit disciplinski postopek in šele po zaslišanju obeh plati izreče kazen. DO pri NZS pa je v petek (3. t. m.) na osnovi izjav funkcionarjev NZS in LNP ter članov DO pri LNP in DO pri NZS izrekel nad Gajškom suspenz (ne kazen), ker je smatral, da gre za težji prekršek (za grobo igro namreč predvideva čl. 74. DP težje kazni do 8 mesecev prepovedi igranja). V soboto zjutraj je bil o tem suspenzu brzojavno obveščen Branik.
Mislim, da je prav tu napaka disciplinskega odbora. Prvič se čudim, zakaj takšna naglica s tem suspenzom, ko je bil vendar prvotni sklep IO NZS, naj se zadeva temeljito pretrese, razen tega pa v petek DO na seji še ni imel sodni-
škega poročila. Po mojem mnenju bi bilo mnogo pametneje suspendirati Gajška že v sredo na seji IO NZS, če so bili pač že takrat dani dokazi o Gajškovi krivdi, ali pa bi DO s tem suspenzom lahko počakal do prihodnje seje IO NZS. Tako pa se lahko popolnoma vživim v vlogo Branikovcev, ki so pred tako važno tekmo (nedeljska tekma z Odredom je bil pravzaprav slovenski der-by, ki bo morda vplival, vsaj teoretično, kateri od obeh klubov se bo boril v kvalifikacijah za vstop v zvezno ligo) dobili zadnjo minuto pred odhodom v Ljubljano — kot strela z jasnega — novico o suspenzu enega svojih najboljših igralcev. Jasno je, da ta vest ni vplivala bo-
drilno na moralo Branikove enajsterice in jim je požrla precej živcev. Tako se tudi jaz popolnoma pridužu-jem mnenju predsednika »Partizana« tov. Zorana Poliča (ki je bil nekaj časa prisoten na seji IO NZS), kateri je ob razpravljanju o zgoraj omenjenih dogodkih dejal nekako takole: »Ko sem čital te vesti, se mi je prva vsilila misel, da je ta ukrep storjen v korist Odreda.« Po mojem mnenju, če bi bil ta supenz izrečen v ponedeljek (in to bi bilo opravičljivo tudi zato, ker je bil doslej Gajšek znan kot izredno fair igralec), bi dogodki verjetno potekali povsem drugače.
Mislim pa, da tudi postopanje odbornikov Branika in MNP ni bilo popolnoma na mestu. Že to, da je Branik pred tekmo z Odredom postavil ostro alternativo: ali Gajšek igra ali pa ne bomo nastopili, se mi ne zdi
Zaradi objektivnega	informiranj a-
športne javnosti v zveza z dogodki, ki so povzročili ostavko Mariborske nogometne podzveze, je IO NZS sklenil sporočiti ji svoje stališče.
Nogometna podzveza Maribor je na svoji izredni seji dne 6. aprila t. 1. podala kolektivno ostavko ter dostavila Nogometni zvezi Slovenije sledeči dopis:
»Ker predstavlja slučaj suspenza igralca NK Branik Gajšek Ivana le nadalj-no nepravilnost v nizu dosedanjih nepravilnosti, izvršenih s strani Nogometne zveze Slovenije v Ljubljani, je bil na izredni seji Nogometne podzveze Maribor dne 6. aprila t. 1. sprejet naslednji sklep:
Zahteva se, da podasta IO NZS in disciplinsko sodišče pri NZS takoj ostavko, da se skliče v roku enega meseca izredna skupščina NŽS in da se takoj dvigne suspenz igralcu Gajšku.
Do rešitve poda Nogometna podzveza Maribor z vsemi svojimi odbori ostavko. Zadevno je obvestiti vsa društva. O ostavki je obvestiti Futbalski Savez Jugoslavije in Sekretariat Hrvatsko-slo-venske lige v Zagrebu.
Kakor je bilo iz zapisnika tekmovalne komisije z dne 31. marca t. 1. razvidno, so bile prvenstvene tekme za 12. april že odrejene. Da bi klubi ne trpeli ni-kake škode, se naproša NZS, da prevzame vodstvo vseh tekmovanj Nogometne podzveze Maribor. Vsem klubom so bil dostavljeni koledarji.«
Iz prednjega dopisa izhaja, da je bil neposredni vzrok ostavke suspenz igralca Branika Gajška Ivana, ki ga je izreklo Disciplinsko sodišče pri NZS zaradi njegovega prestopka na medmestni tekmi Maribor:Ljubljana dne 29. marca t. 1. v Mariboru. Iz citiranega dopisa pa nadalje izhaja, da to ni bil edini vzrok za ostavko Nogometne podzveze Maribor, temveč, da je slednjo k temu vodil niz nepravilnosti, ki bi jih naj v zadnjem času zagrešila NZS oziroma njen Izvršni odbor. Kakšne nepravilnosti naj bi bile s to izjavo mišljene, IO NZS ni znano. Čudno je namreč to, da sedanji Izvršni odbor deluje komaj od 15. februarja t. 1. dalje, zagrešil pa naj bi bil v tem kratkem času tako težke nepravilnosti, da je zaradi tega prišlo do kolektivnega odstopa NPM. Zlasti pa je čudno to, da NPM od zadnje skupščine pa do danes (za katero obdobje smatra IO NZS, da je za svoje poslovanje odgovoren), ni niti opozorila na kakršnokoli napako, niti ni dala kakršnekoli pripombe k sklepom, ki jih je do sedaj sprejel IO NZS.
Vsekakor pa je treba še posebej osvetliti povod za nastalo situacijo, to je suspenz Gajška, ki je povzročil toliko raznih komentarjev. Na medmestni reprezentančni tekmi Maribor : Ljubljana, je bil približno pet minut pred koncem tekme poškodovan igralec ljubljanske reprezentance Klančišar. Poškodba je bila težjega značaja. Predlog, da se razčisti ta prestopek, je prijavila Nogometna podzveza Ljubljana ter predložila zadevni zapisnik s svoje redne seje z dne 31. marca 1953 v pretres Izvršnemu odboru NZS. IO NZS je na svoji redni seji dne 1. t. m. 'razpravljal o tej zadevi ter poveril preiskavo Disciplinskemu sodišču pri NZS. Na tej seji je član IO in predsednik DS pozval člane IO, ki so prisostvovali tej tekmi, da povedo svoje mnenje o Gajškovem prestopku, zlasti v tem smislu, če je bil prestopek izvršen namerno. Dva člana IO, ki sta tej tekmi prisostvovala, sta izjavila, da je po njunem mnenju^ bil prestopek zelo grob, toda brez zaslišanj in drugih dokazov je težko ugotoviti, če je bil nameren. Tretji član IO NZS, sekretar NPM, ki je tudi prisostvoval tej tekmi, se na prednji poziv ni Izjavil, niti za, niti proti, pač pa je izjavil predsedniku dobesedno sledeče: »Nešportnega ponašanja Klančišarja pa niste videli?«	(Zapisnik 5.	redne seje	IO	NZS z
dne	1. IV. 1953.)	IO NZS je	bil	na isti
seji	mneja, da	zaenkrat še	ni	dovolj
dokazov za takojšnji suspenz Gajška, ampak da se preda Disciplinskemu sodišču, ki naj zbere ves potrebni dokazni material in na osnovi tega po svoji pristojnosti ustrezno ukrepa. Sekretarju NPM, ki je seji prisostvoval, pa je bilo naročeno, da poskrbi v Mariboru, da se tov. Gajška takoj zasliši in zapisnik o zaslišanju, kakor tudi izjave sodixika in službujočega delegata na tej tekmi takoj, po možnosti še do petka, dostavi DS pri
najbolj oportuno postopanje, ker smatram, da so še druge poti (intervencija preko višjih forumov kot je NZS, tisk itd.). Če si bo vsako društvo skušalo svoje zahteve izsiliti s takšnimi ali podobnimi grožnjami, smo lahko kmalu v kompletni anarhiji, namesto v organizaciji, v popolni dezorganizacijd. Tudi »ostavka MNP je, vsaj po mojem osebnem mnenju, težko razumljiva, da ne rečem skoraj smešna. Ali niso prav isti ljudje, ki so včeraj podali ostavko, pred dobrim mesecem dni sami izvolili sedanji odbor NZS? In če ima NZS že od prej res toliko »masla« na glavi, zakaj se ni o tem razpravljalo na nedavni skupščini NZS? Sicer pa se mi ne zdi najbolj fair naštevati vse grehe NZS od leta 1945 do 1952, kajti za vse to sedanji novi odbor NZS res ne more odgovarjati. In končno — saj MNP ne ščiti samo interesov Branika, ampak interese celotnega slovenskega nogometa v štajerskih predelih in bi tudi iz tega kriterija MNP lahko upoštevala, da so koristi celotnega nogometnega
NZS. Tovariš Gajšek je v nedeljo izjavil IO NZS, da mu je tov. Rajbenšu v četrtek sporočil, da bo takoj zaslišan, če pa nima časa, pa prihodnji teden. Tov. Rajbenšu je poslal naročeni material iz nerazumljivih vzrokov šele v torek (7. aprila). Do petka zvečer je DS pri NZS prejelo sledeče pismene izjave: predsednika LNP, sekretarja DS pri LNP, tehničnega vodje ljubljanske reprezentance ter člana DS pri NZS. Na osnovi tega dokaznega materiala, pismenih izjav ter prej omenjenih ustnih izjav članov IO NZS, je DS pri NZS na svoji redni seji v petek dne 3. aprila 1953 zvečer obravnavalo prestopek, ki ga je zagrešil Gajšek. Ker so se vse te pismene izjave v bistvu ujemale, to je, da je Gajšek poškodoval Klančišarja v grobem naletu namerno, je DS pri NZS smatralo za umestno in edino pravilno, da se Gajška suspendira po čl. 74 DP NZJ. Seveda se je uvedel proti imenovanemu disciplinski postopek, prav tako tudi proti igralcu Branika Petku, ki se je na omenjeni tekmi nešportno vedel (glej zapisnik redne seje DS NZS).
Brzojavka o suspenzu Gajška je bila poslana Braniku v soboto zjutraj pred 9. uro. V soboto popoldne je dobila NZS telefonično sporočilo iz Maribora, v katerem navajajo, da ne bodo nastopili, ker je odpotovalo le 11 igralcev brez rezerve in da ne bodo igrali niti Odredom. Poleg tega je bilo temu obvestilu dodano nekaj nedostojnih opazk.
Ko so nekateri člani IO NZS v soboto izvedeli za izrečeni suspenz, so smatrali za potrebno, da preverijo pravilnost odločitve DS. Zato je sekretar IO sklical za nedeljo dopoldne izredno sejo IO. Po podrobnem dveurnem pretresu predloženega materiala, je IO prišel do zaključka, da po pravilniku DP NZJ ni razlogov, da se razveljavi suspenz Gajšku. Slednje je bilo tudi sporočeno vodstvu ekipe Branika.
Najvažnejši izvlečki iz podanih izjav, po katerih je disciplinsko sodišče ukrepalo:
Tov. Čučnik, sekretar DS pri LNP:
»• • • Gajškov prestopek proti Klančišar ju je bil po mojem mišljenju nameren . . . Prestopek se je dogodil točno na sredi igrišča n& sami aut liniji, do katere je pritekel Gajšek z vso močjo od šestnajsterca. Klančišar je bil obrnjen s hrbtom proti mariborski polovici igrišča in ni videl Gajška, ki je direktno juri-šal na njega in ga brcnil od zadaj.«
Tov. Beteto Evgen, član DS pri NZS in nogometni sodnik:
». . . Nekaj minut pred koncem tekme se je izvršil na sredini igrišča, nekaj metrov od aut linije, grob prestopek s strani igralca Maribora Gajška nad Klančišarjem. Kakor sem opazoval, je Gajšek letel od šestnajstmetrskega prostora naravnost proti Klančišarju ter ga v naletu poškodoval. Klančišar je predhodno imel žogo, vendar jo v momentu napada ni imel več pri sebi, ker jo je v tem trenutku že oddal. Klančišar Gajška ni mogel opaziti, ker je bil on (Klančišar) v tem trenutku obrnjen proti svojemu golu. Mnenja sem, da je bil bil Gajšek vendar toliko oddaljen od Klančišarja, da bi se lahko v vsakem momentu zaustavil, da ne bi dosegel Klančišarja.«
Tov. Pilej, tehnični vodja ljubljanske reprezentance:
»Nekako v 41. minuti drugega polčasa dobi Klančišar žogo nekako sredi igrišča ca 10 m od vzdolžne črte igrišča, obrnjen proti svojemu golu. V tem trenutku je centerhalf tov. Gajšek ostro startal na Klančišarja in ga podrl... Ne morem trditi, da je Gajšek napravil to namerno, čudi me pa, da je Gajšek zapustil svoje mesto in je sprintal (ca 20 metrov), naletel na Klančišarja, ako-ravno so bili drugi igralci Maribora bližje Klančišarju od Gajška.«
Tov. Cerv, predsednik Nogometne podzveze Ljubljana:
»Nogometna tekma reprezentančnih moštev Maribor .'Ljubljana se je odigrala na potrebni športni višini, lepo in požrtvovalno, vse do 85. minute igre, ko je srednji krilec mariborske reprezentance Gajšek Ivan poškodoval ^ igralca ljubljanske reprezentance Klančišarja . . . Gajšek pa je na njega startal od zadaj, tako da ga Klančišar verjetno ni videl.«
Se nekaj izvlečkov iz naknadno dospelih izjav iz Maribora:
Tov. Glavič Vinko, glavni sodnik:
»V 37 minuti drugega polčasa je igralec Gajšek (M) ostro startal na igralca Klančišarja (L), ki je bil pri tem poškodovan in je zapustil igrišče. Gajšku sem dal radi grdega starta opomin.«
Ermenc Jože, službujoči delegat:
»Do poškodbe je prišlo, ker je igralec Branika Gajšek startal na žogo, žoge pa ni zadel, temveč je pri tem stopil od strani na zunanjo stran stopala desne noge Klančišarja. Klančišar radi tega ni mogel naprej korakati ter se je Gajšek v hitrem teku s celo težo telesa naslonil na njega. Gajšek se v tem momentu ni mogel zaustaviti. S tem, da mu je Gajšek stopil na nogo in s celo težo telesa naslonil na njega, je bila Klančišarju noga tako poškodovana, da je moral zapustiti igrišče ... Po mojem prepričanju Gajšek ni namenoma poškodoval Klančišarja, ker je startal na žogo, temveč se je to zgodilo radi njegove že prirojene nerodnosti, ker ni dovolj gibčen, vendar v igri zelo oster in ker sta oba igralca bila v hitrem teku.«
Pri obveznem poročilu službujočega delegata, ki naj bi bilo v veliki meri merodajno za oceno storjenega prekrška, pa je zanimivo to, da v tem poročilu sploh ni omenjal prekrška Gajška nad Klančišarjem.
Tov. Gajšek Ivan:
». . . je od obrambnega igralca bila podana žoga proti prostostoj ečemu Klančišarju. Ker sem videl, da lahkč to žogo prestrežem, sem iz oddaljenosti 10 m startal na žogo. Žoga je istočasno prešla od Klančišarja, katero mi je uspelo oddati, sem pa pri tem v naletu s prsi zadel ob ramo Klančišarja, da je padel naprej. Sodnik ni žvižgal ob startu, marveč je zažvižgal, ko je Klančišar obležal na tleh. Pri tem startu se nisem nikakor dotaknil z nogo Klančišarja, temveč je imenovani padel le zaradi starta, zadet s prsmi. Žogo sem mu snel z noge, ko je žogo ravnal in čakal, da si jo bo štopal. Bil sem hitrejši in sem pred njim žogo odbil.«
Po izjavi zdravniškega konsilija Instituta za športno medicino, je Klančišar dobil hud top udarec. Ob takojšnjem pregledu poškodbe v Mariborski bolnišnici, je bil ugotovljen prelom kosti.
Kot že omenjeno, je bila v nedeljo dne 5. aprila 1953 izredna seja IO NZS. Na tej seji je IO na osnovi zbranega dokaznega materiala pretiesal prestopek Gajška. Pri tem je stal pred dvema alternativama:
1.	ali naj suspenz, ki ga je izreklo Ds pri NZS ostane v veljavi, upoštevajoč smernice zadnje skupščine NZS in sklep io NZS, kjer je bilo izrecno poudarjeno, da je treba vse prestopke take narave takoj in ostro preganjati;
2.	ali pa naj se izrečeni suspenz dvigne Slede na predstoječo tekmo Branik:Od-vtisu, češ, da je bil s suspenzom Gajška favoriziran Odred, po drugi strani pa red z ozirom na to, da bi se izognili namerno oškodovan Branik. V želji, da se dosledno z zgoraj omenjenimi smernicami z naj ostrejšimi ukrepi zagotovi red na naših igriščih ter da naša igrišča ne bi bila prostor za medsebojno obračunavanje igralcev, je io NZS smatral, da ni razloga za dvig suspenza.
Govorice oz. trditve, da se je postopek proti Gajšku pričel na osnovi prijave oz. inspiracije s strani Odreda, so popolnoma neresnične.
Omeniti je nadalje treba, da se je po suspenzu Gajška skušalo s pritiskom na IO NZS doseči dvig suspenza. Zlasti se je to pokazalo v primeru že cit. poročila iz Maribora, da je Branik odpotoval v Ljubljano samo z 11 igralci in brez rezerve ter da v primeru, če suspenz Gajšku ne bo dvignjen, ne bodo nastopili proti Odredu niti v prvenstveni, niti v prijateljski tekmi. To je potrdil na izredni seji IO tudi predstavnik Branika dr. Vele, češ da je taka navodila dobil tudi od uprave društva in ponovno izjavil, da popoldne ne bodo nastopili proti Odredu. Menimo, da tak postopek ni v skladu z načeli športne morale.
Posebej pa je treba omeniti odstop Mariborske nogometne podzveze. IO NZS sicer razume, da se podzveze borijo za vsestranski napredek nogometnega špor-
življenja v mariborskem okrožju važnejše. Sicer pa, morda ima kdo drugačne nazore, takšno je pač moje osebno mnenje.
Na plenumu Branika je bilo mnogo govora tudi v raznih nečednih aferah in o prekrških amaterizma v Odredu. Mislim, da je prav in pošte-iznesejo vse konkretne argumente na no, če tisti, ki takšne stvari očitajo, merodajnih mestih (Zveza športov Slovenije, amatersko sedišče itd.), ali pa objavijo stvari v časopisih (tudi »Polet« se ne bo branil takšnih člankov s podpisom znanega in resnega avtorja, dasi so nekateri posamezniki na plenumu hoteli »Polet« spraviti v Odredov koš, ne vedoč, da je uprava Odreda naš list pred kratkim postavila pred sodiš čel na zatožno klop). Takšne govorice je res čas razčistiti, kajti same govorice brez stvarnih dokazov so samo govorice: ali naj bodo ostro kaznovani tisti, Id klevetajo Odred, ali pa naj prejme Odred za svoje prekrške zasluženo mero kazni.
(Nadaljevanje na 5. strani)
vnesti
ta na svojem področju, ne more pa razumeti, da se neka podzveza ( v tem primeru mariborska) postavi na izključno stališče zaščite interesov nekega kluba, oz. bolje rečeno igralca, kot je ravno primer ob suspenzu Gajška. Trditev NPM, da je bil suspenz Gajška le nadaljnja nepravilnost v nizu dosedanjih nepravilnosti, izvršenih s strani NZS v Ljubljani, je IO NZS toliko bolj začudila, ker smatra, da v času od zadnje skupščine NZS, ki je bila 15. februarja, do danes ni zagrešila nobene take napake, ki bi povzročila odstop NPM. Ce smatra NPM, da sedanji IO NZS odgovarja tudi za nepravilnosti, ki so se morda pripetile v prejšnjih poslovnih dobah, pa je IO NZS upravičeno mnenja, da za te prejšnje morebitne nepravilnosti sedanji IO NZS ne more odgovarjati. Odstop NPM ne bi bil opravičljiv niti v primeru, četudi bi bil suspenz Gajška izrečen nepravilno. IO NZS smatra, da je NPM s svojo ostavko na nešportni način vršila pritisk na IO NZS, da le-ta spremeni odločitev DS pri NZS o suspenzu Gajška.
IO NZS je mnenja, da je za nastalo situacijo v zvezi s temi dogodki v precejšnji meri krivo tudi neodgovorno pisanje nekaterih dnevnih listov, ki so z neresničnimi in tendencioznimi članki neobjektivno informirali športno javnost. Tako je na pr. Maks Pocajt, član IO NPM in član skupščine NZS v »Večeru« dne 8. aprila 1953 napisal članek, v katerem ne štedi z žalitvami na račun IO NZS ter v zajedljivem tonu potvarja dejstva. Med ostalim trdi, da je dne 1. aprila najvišji izvršilni organ NZS — razširjeni izvršni odbor — odklonil suspenz. IO pripominja:
1.	da najvišji organ NZS ni razširjeni IO, ker le-ta sploh ne obstoja, obstoja le Izvršni odbor kot izvršilni organ skupščine (Pravila NZS čl. 12);
2.	da iz vsega do sedaj povedanega izhaja, da je IO NZS odklonil takojšnji suspenz tov. Gajška in da je zadevo predal DS pri NZS, ki je organ skupščine in posluje v I. stopnji nezavisno od IO NZS.
Prav tako je tendenciozno pisanje mariborskega »Večera« z dne 10. aprila t. 1., ko pod točko 5. sklepov seje IO pravi: »Obtožbe glede profesionalizma Odreda se zavrnejo.« Pripominjamo, da je za obdolžitev Branika, češ da se pri Odredu goji profesionalizem, zvedel IO na svoji seji dne 9. t. m. in sicer je to sporočilo prenesel predstavnik Zveze športov Slovenije, ki se je udeležil Plenuma bile iznesene take trditve. Sklep IO NZS na tej seji pa je bil, da se počaka na zapisnik Plenuma Branika in na osnovi tega stvar razišče, krivci pa najstrožje kaznujejo.
Glede ostalih trditev, ki so bile iznesene v zvezi z zadevo Gajšek, jih bo IO podrobno obrazložil z vso dokumentacijo na izredni skupščini NZS, kjer bo ves material na razpolago, v interesu napredka našega nogometa pa je, da predvsem športni tisk in javnost dasta svojo oceno o objektivnosti pisanja v tej zadevi.
IO NZS je na svoji seji dne 9. t. m. v podrobnostih razpravljal o zadnjih dogodkih ter sklenil, da je v interesu ureditve zdravih odnosov med nogometnimi forumi, kakor tudi med klubi oziroma društvi in forumi ter zaradi nadaljnjega pravilnega razvoja te športne panoge, umestno predložiti celotni primer skupščini, ki je v ta namen že sklicana. Nadalje je IO NZS apeliral na NPM, da nadaljuje delo, ki mu ga je zaupala njihova skupščina kot njihov najvišji forum in smatra edino to rešitev v skladu s športnimi načeli.
S tem poročilom, ki temelji na neizpodbitnih dejstvih, želimo obvestiti našo športno javnost, da si more ustvariti objektivno sodbo. Izredna skupščina NZS, ki bo 9. in 10. maja t. 1., bo morala ob tem primeru predvsem razpravljati o globljih vzrokih, ki so povzročili ta in več podobnih^ slučajev, jih osvetliti in čim korenitejše odstraniti vse negativne pojave, ki zavirajo zdrav razvoj našega nogometnega športa.
Ob koncu poudarjamo, da moremo tudi pri športni dejavnosti uveljavljati naša socialistična načela, ki nam morajo biti vodilo v našem delu.
IO Nogometne zveze Slovenije
(Nadaljevanje s 4. strani)
Nekoliko pr ocipirnaga raimisMeiiia
Marsikatere podrobnosti bi se še lahko dotaknil, vendar smatram, da so v prej navedeni postavki, v »Sporočilu lO NZS športni javnosti« in v raznih izjavah dovolj zajeta osnovna vprašanja, ki v zadostni meri dopuščajo našim bralcem in sploh slovenski športni javnosti, da si ustvari svoje mnenje in sodbo. Zato puščam nebistveno ob strani, ker bi se ob zaključku rad dotaknil še nekaterih načelnih vprašanj.
Na izrednem plenumu Branika so diskutanti precej temeljito »prali glave« mnogim republiškim športnim zvezam, vključno NZS. Čeprav nisem do podrobnosti seznanjen z vsemi očitki, ki so na plenumu Bra-niak padali na račun republiških zvez, bi se vendar upal trditi, da marsikateri očitek ni bil suho zlato. Prav tako pa sem uverjen, da je bilo v teh očitanjih mnogo resnice in upravičenosti.
Vsi ti in takšni pojavi so nam ponoven signal, da bomo morali tudi v športu s pospešenimi koraki ujeti razvoj, ki se že dolgo časa kaže v našem celotnem političnem in gospodarskem življenju. Ne bi hotel teh trditev aplicirati samo na zadnje dogodke v nogometu, ker se nam takšni in podobni »zapletljaji« kažejo tudi v drugih športnih organizacijah. Tudi ne bi hotel prejudicirati, da je NZS v primeru Gajška postopala birokratsko in absolutistično. Smatram pa, da je že napočil čas, ko se bodo morale vse naše zveze — tako v Beogradu, kakor v republikah — popolnoma otresti ysega dosedanjega operativnega dela in birokratsko-administrativnega poseganja v življenje in razvoj osnovnih organizacij na terenu ter si pridržati izključno le pravico principi-elnega in politično-propagandnega Usmerjanja te ali one športne panoge, pa najsi bo to v republiki, ali v vsej državi.
Ni pa zgoraj citirano naziranje edini principielni problem, ki se Pojavlja v našem športnem življenju, torej tudi v nogometu. Če gledamo nogomet kot celoto — zadeva Gajšek in okoli nanizani dogodki so samo bežen izsek v projekciji celokupnega nogometnega življenja
—	pa si mirno lahko zadamo vprašanje, ki sem ga postavil v naslovu: »Ali takšen nogomet, kot ga imamo danes, sploh še koristi delovnemu človeku? Ali je današnji nogomet res še sredstvo vzgoje?«
Po vsem tem, kar se danes dogaja v naših nogometnih klubih in igriščih, lahko pridemo do zaključka, da tak nogomet, kot ga imamo danes, prav nič ali pa bore malo (mislim samo na koristi fizičnega uapredka nogometašev) koristi našemu delovnemu človeku.
Danes veliko razpravljamo o Tzgoji, o politično-vzgojnem delu v vseh naših organizacijah, torej tudi v športnih in v nogometu. Ne vem pa, kje in kakšno je to vzgojno delo, če imamo skoraj dan za dnem °a igriščih opravka s pretepi in incidenti, če skoraj dan za dnem poslušamo na igriščih surovo zmerjanje med igralci, psovanje sodnika s strani gledalcev in igralcev, če Prisostvujemo fizičnemu obračunavanju med igralci ali pa med občinstvom itd., itd. Klubaške strasti
—	na eni in na drugi strani — se razraščajo vedno bolj v blazno sovraštvo. Gledalci sploh ne prihajajo več na tekme zato, da bi uživali v lepi in športni borbi dveh moštev, ampak samo še zato, da vidijo zmago svoje enajsterice, pa naj bo ta zmaga zaslužena ali nezaslužena. Odborniki, igralci in gledalci vidijo danes — da se tako izrazim — samo se do konca plota domačega igrišča, Pa niti meter čez. S tem hočem reči, da so, žal v našem nogometu prave bele vrane tisti ljudje, ki gledajo nogomet kot vzgojno panogo v celotnem kompleksu naše fizične kulture, pretežna večina pa pozna samo 2og°, točke in s tem plasma v tej ali oni ligaški skupini. Morda mi ho kdo očital, da sem pesimist ali Pa fantast, če mislim, da se daio stvari kaj predrugačiti. Na te očitke hi rekel, da vidim samo eno pot, ki lahko pripelje slovenski nogomet Iz sedanje slepe ulice: v vse naše organe — od zveznih in republiških forumov, pa do zadnjih vaških klubov in sekcij moramo izbirati takšne ljudi, ki bodo imeli zdrave po-5 led e na nogomet, ki bodo absolutno objektivni in pošteni, ki bodo z vzgledom in dejanjem vplivali Vzgojno na igralce in gledalce in ki bodo vedeli, do kje sme zdrava klu-baška zavest in kje se prične nezdrava klubaška rivaliteta. Seveda Pa ponovno poudarjam, da Gajško-va zadeva in vsi okoli nanizani do-Sodki niso edini razlog zgoraj citiranih zaključkov, marveč lahko te Zaključke posplošimo še na niz podobnih in drugačnih »afer«, incidentov in nečedni!: zadevic v našem Nogometnem življenju. Tako bi lahko nravzaprav trdil, da jo Ga iško va Zadeva enkrat v nekoliko bolj jarki loži osvetlila vse tisto, kar v našem
nogometu res ni najbolj razveseljivo.
Preden zaključim, bi rad povedal še eno misel. V naših nogometnih organizacijah — v višjih in nižjih — imamo vse vrele ljudi. Imamo opravek z raznimi špekulan iškimi tipi, ki iščejo v nogometu zadostitev svojim osebnim ambicijam ali pa osebne koristi, imamo pa seveda tudi delavcijme člane Socialistične zveze delovnega ljudstva in Zveze komunistov. V kolikor vem, je naloga slednjih, da se kot komunisti udejstvujejo na terenu v športnih organizacijah in s svojim delom in vplivom pomagajo k progresu in razvoju našega športnega življenja. Tako nekako govori tudi pismo CK ZKJ »O stanju in nalogah v fizkul-turi« v svojem zadnjem odstavku (žal pa je to pismo šlo menila že precej v pozabo, v kolikor je sploh naletelo na odprta ušesa in srca). Vsa dosedanja izkustva pa nam kažejo, da je prav malo čutiti vpliv komunistov v našem nogometnem življenju. Ne vem niti za en primer v zadnjh mesecih (ali pa sem tako slabo informiran), da bi katerikoli klub sklical aktiv komunistov ali pa sestanek skupaj s člani Socialistične zveze delovnega ljudstva in razpravljal o perečih vprašanjih, ki jih je na vseh koncih in krajih dovolj. Nasprotno, naštel bi lahko vrsto primerov, ki nam dokazujejo, da nekateri komunisti — in to celo ljudje na odgovornih mestih s pomembnimi političnimi legitimacijami — v tej ali oni vlogi športnega ali nogometnega funkcionarja pozabljajo, da so člani Zveze komunistov Jugoslavije in se zavestno ali pa pod vplivom drugih oseb spuščajo na raven povprečnega klubaša. Mislim, da bi marsikatere množične organizacije in forumi Zveze komunistov Jugoslavije morali dostikrat razmisliti o teh vprašanjih in pred tega ali onega člana svoje organizacije ostro postaviti vprašanje, kaj je naredil kot član ZKJ ali ŠZDJ v tem ali onem društvu.
Prešern Igor
Izfava predsednika vŠ 5 Branika lov. Varla
Predsednik MŠD Branik mr. ph. Varl je našemu sodelavcu v zvezi z ostavko upravnega odbora MŠD Branik dal naslednjo izjavo:
»Prvenstveno želim, da bi se odstop upravnega odbora našega društva in vseh njegovih klubov ne smatral kot korak izsiljevanja kakršnekoli odločitve v zadevi tov. Gajška ali še celo ugodne rešitve našega protesta. Želimo le, da bi ir.vršni odbor Zveze športov naš korak smatral kot nujnost zakonitega in enakopravnega obravnavanja tekočih zadev, ki so za naše društvo v trenutni situaciji silno važna. Mnenja smo namreč, da je bilo postopanje NZS v »aferi« Gajšek protizakonito. S tem svojim korakom hočemo doseči, da bo naš protest obravnaval v Ljubljani z isto brzino in odločnostjo (kar 3 seje NZS v 4 dneh), kot se je postopalo prejšnji teden v Gajškovem primeru. Izjavljamo pa, da se bomo pravilni in primerno dokazani odločitvi nadrejenih forumov v vsakem primeru pokoravali.«
Še nekaj odmevov s tekme v Trbovljah
Tudi o tekmi Rudar : Železničar, ki je bila preteklo nedeljo v Trbovljah, in je poleg ostalih dogodkov vzbudila mnogo komentarjev, je treba še enkrat spregovoriti. To pa tembolj zato, ker po Izjavah nekaterih — celo odgovornih funkcionarjev — v Trbovljah ni bilo »nič posebnega«.
Poglejmo nekaj glavnih misli iz odgovora, ki ga je na našo željo poslal predsednik NK Rudar tov. Kožuh Milan, ki pravi med drugim takole:
»...in je šlo vse v redu, dokler ni sodnik iz publiki neznanega vzroka izključil igralca Rudarja tov. Koncilijo. Občinstvo je iz svojih mest to izključitev po svoje komentiralo. Mislim, da je to dovoljeno. V časopisih je pisalo, da je občinstvo vdrlo na igrišče, kar pa ni res. Res je, da sta bila od rediteljev zadržana dva ob out-liniji. Sodnik je po mojem mnenju izgubil pregled nad igro zaradi nadaljnjih nepravilnih odločitev, ki so pa začiida oškodovale le Rudarja.
... Ob odmoru je neki gledalgc »baje« brcnil ob vhodu v garderobo sodnika v bedro — videl pa tega nisem. Reditelji so napravili red. Drugače ni bilo nič posebnega.
... Sicer pa mislim, da bodrenje občinstva iz njihovih mest ni nič nepravilnega. Jasno, da se posamezni prenapeteži izražajo večkrat neprimerno, kar je pač povsod slučaj in to ni mogoče kljub vestni rediteljski službi preprečiti, ker se izgube v množici.
. .. Doseženi goli so bili vsi regularni ... Prepričan sem, da je bila tekma regularna . ..
... Najboljši komentar je pač dal tov. Slamič našim funkcionarjem, ko je dejal: »Zadovoljen sem, da je igra v drugem polčasu in pa sojenje pravilno funkcioniralo.«
... Ob koncu bi pripomnil še to, da v bodoče, če so takšne »derby« tekme, ni pravilno, da se pošlje sodnike in službujočega iz Ljubljane, ker to ustvari upravičeno ali neupravičeno videz pristranosti,«
Kal pravi sodnik
Tako tov. Kožuh! Kaj pravita pa službujoči delegat tov. Slamič in sodnik tov. Makovec?
Poročilo sodnika je dobesedno takole:
»Koncilijo sem Izključil, ko je ponovno brez žoge grobo fauliral nasprotnega igralca. Isti igralec ni hotel disciplinirano zapustiti igrišča, ampak sem moral čakati minuto, da so ga funkcionarji spravili v garderobo. Kot gledalec je isti Koncilija prijel žogo in jo brcnil daleč iz igrišča. Kluna sem izključil zaradi grobega faula, Sočana pa zaradi reagiranja na ta faul.
Pripominjam, da sem bil v polčasa dejansko napaden od vinjenih navijačev in k sreči le lažje poškodovan. Po mojem mnenju Je bila skoraj polovica gledalcev vinjena. Zaradi surovosti igralcev Rudarja, napadalnosti gledalcev in življenjske nevarnosti igra ni potekala rega-
•	O D B O
Medfakuflelne tekme v odbojki
Se pred začetkom odbojkarske lige bo Akademiki odbojkarski klub organiziral medfakultetno odbojkarsko tekmovanje, za katerega se je prijavilo 9 moških in 4 ženske vrste: agronomi, kemiki in juristi so prijavili moško in žensko vrsto, rudarji, elektrotehniki, gradbeniki, strojniki, medicinci in ekonomisti po eno vrsto, medtem ko nastopajo filozofi le z žensko vrsto. Prijavljene vrste bodo tekmovale na obeh igriščih akademskega odbojkarskega kluba pod Cekinovim gradom. Tekmovanje ženskih vrst se bo začelo v petek ob 14,30.
kluba, katerega so se udeležili tudi odbojkarji Krima, ki so v celoti prestopili k novoustanovljenemu klubu.
Kako dela alpinistični odsek na Oi!VERZI
Zato da bi se dvignila kakovost članstva je alpinistični odsek na Univerzi organiziral v marcu sedemdnevni visokogorski smučarski tečaj na triglavskih jezerih, katerega Ker se je prijavilo kar 9 moštev, se je udeležilo 18 tečajnikov. Že
pred začetkom tečaja pa so bila predavanja naših priznanih strokovnjakov iz smučanja in zimske alpinistike.
Na tečaju so se tečajniki izpopolnjevali v smučarski šoli in naredili več izletov. Poleg predavanj iz prve pomoči so imeli tudi praktične vaje iz reševanja ponesrečencev in hoje z derezami in cepinom. Tečaja sta se udeležila tudi dva zagrebška študenta. Z ozirom na uspešen zaključek se je alpinistični odsek odločil, da bo organiziral plezalno šolo, v kateri naj bi se študentje - začetniki teoretično in praktično izpopolnili v plezanju. Praktične vaje iz plezanja bodo vodili preizkušeni člani, in sicer na Turncu in v Iškem Vintgarju. Na koncu se bodo člani in pripravniki odpravili na lažji vzpon v Kamniške Alpe. Ker se bo tečaj pričel že v soboto, bo sprejemal alpinistični odsek (Lepi pot 6) zadnje prijave v petek 17. t. m. med 13. in 14. uro.
sta bili z žrebom določeni dve skupini. Nosilec prve skupine so lanskoletni prvaki gradbeniki, nosilec druge pa strojniki, ki so lani zasedli drugo mesto. Po zaključnih tekmah v skupinah se bodo srečala prvo in drugoplasirana moštva obeh skupin v finalu, ki bo v soboto ob 14,30. Tretje plasirano moštvo prve skupine pa bo tekmovalo s tretje plasiranim moštvom druge skupine za peto mesto, itd.
Ker so moštva po moči precej izenačena in nastopajo v njih tudi naši najbolj znani igralci, lahko pričakujemo borbene tekme za naslov univerzitetnega prvaka, Začetek tekmovanj bo pravočasno javljen v dnevnem časopisju. Tekme bodo začasno prekinjene edino v primeru dežja.	Šarič
Ustanovljen je
Akademski odbojkarski klub
V četrtek je bil ustanovni občni zbor Akademskega odbojkarskega
la.rno in sem imel pred seboj samo cilj, kako brez poškodb gostujočih igralcev in sebe ter splošnega napada pripeljati igro do kraja. Zaradi dejanskega naj>ada v polčasu si nisem upal izključiti zaradi surovosti še nekaj igralcev Rudarja ter dosoditi upravičeno 11-metrovko proti njim, s čimer so bila kršena materialna pravila igre. Vse to sem bil primoran v zaščito osebne varnosti in ob misli na družino. — V zvezi s tem izjavljam, da je bila tekma spričo navedenih okolnosti neregularna in s tem rezultat nepravilen. — Pristojni forum naj pač ukrepa po svojem prrepričanju, mišljenja pa sem, da se v Trbovljah pod takimi okolnostmi ne more odigrati nobena tekma, dokler ne bo oskrbljena po Ima varnost sodnika in gostujočih igralcev. Makovec 1. r.
In kaj službujoči
Poročilo službujočega delegata pa se glasi:
»Izključeni igralci: v 25. minuti prvega polčasa je sodnik izključil igralca Rudarja Koncilijo iz igre zaradi namernega grobega napada na nasprotnika. Imenovani je pri zaslišanju potrdil, da je res previsoko dvignil nogo, a da pri tem ni imel namena, da bi nasprotnika poškodoval. Koncilija ni hotel takoj zapustiti igrišča in je še po izključitvi postajal na robu igrišča. Zaradi njegove nediscipliniranosti je mo tal sodnik igro podaljšati za minuto.— Ko je bil Koncilija že kot gledalec, je znova brcnil žogo daleč zunaj igrišča. Njegovo obnašanje je bilo povsem nešportno in je vredno ostre kazni.
V	40. min. prvega dela igre je bil zaradi ostrega ponovnega napada izključen igralec Rudarja Klun, zaradi reagiranja na ta napad pa tuji Igralec Železničrja Sočan.
Pri zasliševanju sta oba izjavila, da se ne čutita kriva, in je bilp njuna borba Le borba za žogo. Igralca sta disciplinirano zapustila igrišče. Po Sočan o vi izjavi, ta še ni bil nikdar kaznovan, niti Izključen, odkar igra nogomet.
Sodnik:	Sodnik je sprva igro
ustavljal ob vsakem prekršku z namenom ustaviti surovo igro, ki so jo takoj v začetku močno forsirali domačini. Ko to ni pomagalo v zadostni meri, ko tudi ponovni njegovi opomini niso imeli uspeha, se je upravičeno poslužil izključitev. Teji skrajnih sredstev se je oprijel po vsej verjetnosti zaradi tega, da bi surovosti zatrl, preprečil poškodbe igralcev in pripeljal igro v redu do konca.
V	polčasu, ko je odhajal v garderobo, je bil nekajkrat napaden dejansko, in je po končani tekmi odšel v bolnišnico, kjer je dobil o poškodbi zdravniško spričevalo. — V pavzi sem se z njim razgvarjal, a Id naj igro nadaljuje ali ne, kajti psihoza na igrišču je bila daleč, daleč od športnosti. — Potem ko sem oskrbel vse potrebno za sodnikovo zaščito, je ta igro nadaljeval. — Zaradi dejanskega napada, zaradi vpadov na igrišče med igro, zaradi surovih groženj, je sodnik v interesu zaščite gostov in sebe spregledal nekaj prekrškov na škodo gostov.
Gledalci; pQ izjavah samih blagajničark je bil skoraj vsak drugi gledalec vinjen. Pri pomirjevanju publike nisem naletel na razumevanje in popolnoma sem prepričan, da si je Rudar pri današnjem srečanju zastavil nalogo: zmagati za vsako ceno. Dogodki na igrišču so to jasno pokazali, saj so si igralci gostujočega moštva samo čuvali noge pred poškodbami, do katerih bi prav gotovo prišlo, če bi reagirali na surovosti domačinov .— Mnenja sem, da bi ob takem vzdušju tokrat izgubilo igro vsako moštvu. Sodnilt v življenjski nevarnosti si ni upal soditi po vesti in pravilih, saj bi bil gotovo še huje dejansko napaden, kot je to bil. V normalnih prilikah in s tako igro bi moral sodnik izključiti še nekaj igralcev in se pod nobenim pogojem ne bi mogla zaključiti regularno.
Splošno: O kakšni športni igri, borbeni pošteni igri dveh nasprotnikov ni bilo od 20. minute dalje niti govora. Igralci so imeli v vinjenih gledalcih polno zaslombo in le sreča je, da so zmagali domačini, sicer bi bilo tako moštvo kot sodniki gotovo predmet napadalcev.
Smatram, da se igra ni razvijala v mejah športne dovoljenosti ter pravil nogometne igre.
Smatram, da bi bilo zaradi nedeljskih nešportnih dogodkov proti Rudarju uvesti najstrožje mere, saj pod takšnimi okoliščinami, kot so bile nedeljske, tako igralci, še manj pa sodniki ,niso varni življenja. Bodoče igre pod takimi okolnostmi na igrišču Rudarja so nemogoče, ko gre po načelu: zmagati za vsako
Službujoči delegat: Slamič M. Mislim, da po vsem tem ni potre-
ben še poseben komentar. Če naj verjamem službenim poročilom tov Slamiča in Makovca (kar pa je menda edino pravilno!), potem naj povem, da sem v svojem poročjlu zelo skopo poudaril dejanske dogodke v Trbovljah, ne glede na to, da je bilo — in to ne po moji krivdi — nekaj bistvenih značilnosti celo izpuščenih.
Igra je bila v začetku res poštena in borbena, dokler niso začeli Rudarjevi igralci igrati ostro, kar je Železničarjeve igralce zmedlo. Seveda je bilo igralcem Rudarja na tak način delo olajšano. Seveda ne trdim, da je bila ta igra plod samih igralcev, ampak še bolj plod surovega bodrenja velike večine gledalcev, od katerih je bila skoraj polovica pijana (po uradni ugotovitvi službujočega delegata tov. Slamiča). Zato razumem, da je bila izključitev Koncilije izvršena za gledalce iz »neznanega razloga«. Napisal sem, da je sodnik morda preostro izključil Koncilijo. Preostro pač zato, ker je bila atmosfera na igrišču do skrajnosti napeta.
Občinstvo’ res lahko po »svoj g« komentira posamezne odločitve sodnika, toda po »svoje« dostojno, ne pa z raznimi izrazi in grožnjami, ki nikakor ne spadajo na javen prostor, še najmanj pa na športni prostor. In takih psovk v nedeljo ni bilo malo sltšati(!M)
Čudim se, da tov. Kožuh kot ugleden nogometni funkcionar trdi, da so vse nadaljnje sodnikove odločitve oškodovale moštvo Rudarja. Ali ne pozna pravil nogometne igre ali pa je bil za dogodke na igjišču slep. Saj sodnik sam v svojem poročilu izpove, da bi moral zaradi grobe igre po vseh predpisih (ki pa so bili v nedeljo — 5. aprila — še veljavni!) izključiti še nekaj Rudarjevih igralcev, kar pa si zaradi osebne varnosti in varnosti »ostov ni upal storiti. In še izpregleaal je 11-metrovko v 2. polčasu, ko je vratar Ahlin z nogama življenjsko nevarno startal na levo krilo Železničarja Cekova v kazenskem prostoru. Na vprašanje, zakaj je to storil, je po tekmi izjavil, da »je več vredna cela glava, kot pa ves nogomet in da je svoje odločitve v škodo Železničarja dajal zato, ker je imel vtis, da je v cirkuški levji kletki«. Menda to dovolj pove, da ni bil oškodovan Rudar, temveč gostujoče moštvo Železničarja in da so bila dogodki hujši, kot sem v svojem članku navedel. Tudi sam razgovor v odmoru z nekaterimi gle-dalci-domačini (med katerimi je bilo precej vinjenih, mi je marsikaj razkril. Ko so nekateri med njimi zaznali, da sem tudi jaz iz Ljubljane, se je val groženj zlil tudi name, češ >da smo v Ljubljani vsi enaki in držimo skupaj« in če ne bom »gobca držali, da bom tudi jaz nesel nekaj gorkih«. Iz tega sem spoznal, da so se igralci Rudarja, tembolj pa njihovi pristaši, pripravili na to, da morajo za vsako ceno zmagati. Ni čudno, če je trener Železničarja tov. Pišek dejal v odmoru svojim igralcem, naj raje pazijo na svoje noge in prepustijo žogo nasprotniku. Pod takšnimi okoliščinami mislim, da ni nihče od Železničarje hotel posebej »oprati poraz« ali pa v tem smislu iskati zaveznikov pri novinarjih. Zagovorniki »fairnesse« Rudarjevih igralcev pa bi si še posebej lahko ogledali podpludbe, ki jih imajo skoraj vsi igralci Železničarja.
Mislim, da je bila ta tekma žalosten dokaz zagrizenega klubaštva, ki vlada v našem nogometu. Čudim se le, da so mogli i funkcionarji Rudarja i igralci sami pozabiti, da tov. Pišek v Ljubljani brezplačno trenira dva njihova igralca Kluna in Klenovška, ki v Ljubljani študirata, in to z vednostjo uprave NK Železničar na njihovem igrišču(!!l) Če so to še zdravi odnosi med klubi, potem ne vemo, komu naj še verjamemo, da je pošten!?
Tone Bančič
Jacksonova se namerava poročiti
Naj hitrejša žena na svetu, dvakratna olimpijska zmagovalka Avstralka Mar-jorie Jackson, se bo v kratkem poročila z znanim avstralskim kolesarjem Petrom Nelsonom, ki je bil lani tudi član avstralskega moštva v Helsinkih. Jacksonova je izjavila, d& po poroki ne bo zapustila atletike.
Na atletskem tekmovanju v veliki dvorani v Leningradu so bili doseženi nekateri odlični rezultati: 100 m Grigorjev
10.8,	110 m ovire: Bulančik 14.6, Litujev
14.8,	Popov 15.0, daljina: Sčerbakov 7.13,
troskok: Sčerbakov 15.52, palica: Deni-senko, Gladčenko, Suharev, Bražnik 4.20, krogla: Grigalka 16.18, disk: Krivonosov 45.85, kopje: Kuznecov 67.93, kladivo: Ni-kulin 54.16. Zenske — 60 m: Turova 7.8, 100 m:	Turova 12.3, Kazanceva 12.3,
800 m: Falkovskaja 2:15.5, Curilova 2:15.6, Pletneva 2:15.7, 80 m ovire: Golubičnaja 11.5, Lobincova 11.6, višina: Pavlova 161, Kosova 158, Močilina 158, daljina: Segen 5.61, Čudina 5.80, krogla:	Zibina 15.28,
Tiškevič 14.63. Miarimjaje 13.79, disk: Ponomareva 50.21, Surrvkaja 44.08, kopjel Zibina 51.02, Majučaja 15.78.
Polič Zoran:
0 amaterstvu, športni stavi in še kaj
(Nadaljevanje s l. strani)
to po tej poti ir- mnogo ponosneje in z zadovoljstvom bomo lahko kazali na svo-je športne rezultate.
Mislim, da je prav, 'če se sedaj še nekoliko podrobneje dotaknem v naslovu nakazanih vprašanj.
PO KATERI POTI
Pod tem naslovom odpira »Šport« r svoji številki z dne 26. III. 1953 razpravo o nadaljnjih poteh v športu. Ali je začetna diskusija na pravi poti in ali je rešitev športa res v zanikanju olimpijske formule o čistem amaterizmu?
2. februarja 1951 je bilo objavljeno pismo CK KPJ o stanju in nalogah v fizkulturi. Ne mislim, da se je treba kriti za tem pismom in v pomanjkanju dobrih lastnih argumentov uporabiti citate iz njega. Tocla mnoge misli v njem so bile dobro obdelane (po mojem mnenju so le organizacijska in metodološka navodila po nepotrebnem vključena), tako, da bi bilo danes navajanje argumentov, ki govore zoper profesionalizem, le ponavljanje teh misli. Kar pa je še posebno važno, po mojem mnenju je potrebno obnoviti nekatere citate, ki karakte-rizi rajo dobo, ko je pismo nastalo tudi zato, da jih lahko primerjamo z mnenji, ki danes zahtevajo spremembo »režima« v športu. Pismo CK pravi: »Negativni pojavi, kakor so: neprincipielnxxst, klubaštvo, ki je že zdavnaj zavzelo priličen obseg, razsipavanje denarja tn mnoga nepotrebna tekmovanja, tendence profesionalizma, koriščenje družbenih sredstev s strani nekaterih organov oblasti, podjetij in sindikalnih organizacij ne na razvoj množičnosti v fizkulturi temveč za poedine klube In »športne zvezde«, itd. vpliv raznih sovražnih elementov v fiz-kulturnih organizacijah, forumih in športnem tisku, pojavi malomeščanstva, šovinistični izpadi, so povzročili, da smo v telesni vzgoji ljudstva dosegli mnogo manj kakor pa bi lahko in bi morali doseči« In dalje: »namesto da se bore (člani Partije, ki so delali v športnih organizacijah) za to, da bo flzkultura del vzgoje delovnega človeka in mladine, so se pod vplivom stihijskega rekorderstva in ker so vodili računa samo o zmagi svojega kluba. hoteli ali ne, znašli v položaju, da se ne samo ne bore zoper te negativne pojave, temveč često sami stoje za njimi«. O glavni nalogi množičnih organizacij pravi pismo: »Orientacija na klube, ki se morajo za vsako ceno vključiti v tekmovanja, bilo republiška, bilo zvezna, je odvračala pozornost partijskih, sindikalnih in mladinskih or-ganiazcij od tega, da je njihova osnovna naloga najširše razvijanje fizkulturnega življenja v podjetjih ter da podjetje in delavski sveti omogočijo delavcem, da se bavijo z flzkulturo in da dvigajo svojo telesno kondicijo« in o človeku, kakršnega nočemo v naši športni vzgoji: »Tako je nastajal tip mladega človeka, ki se ne bavi z ničemer razen s športom in ki lahko, dokler se bavi s športom, živi brez skrbi. In ko tako živi, je izpostavljen vsem mogočim kvarnim vplivom, lahko se demoralizira in izgubi perspektivo. Če se ne bi borili zoper te pojave in bi dopustili, da prevladajo stara pojmovanja, bi to praktično pomenilo, da usmerjamo stotine mladincev na brezskrbno in lahko življenje, to pa je, razen drugega, tudi v polnem nasprotju z našim pojmovanjem človeka, z našo družbeno stvarnostjo in z odnosi ljudi v njej. Socializem in socialistična skupnost ne smeta dopustiti, niti biti ravnodušni na propadanje in kvarjenje ljudi«. Končno je važna še zahteva, ki jo postavlja pismo na vsakega športnika, da namreč: »Vsak naš športnik brez izjem mora delati ali se učiti in nihče ne more biti plačan za to, ker se peča s športom.
Za nekatere športe in športiste, ki jih bo določil najvišji športni forum, se lahko daje pomoč, ki je potrebna za ohranjanje kondicije, toda mora biti toča-..' odrejena in ne sme preko mej, ki odgovarjajo ne-obhodnemu ohranjanju kondicije«.
Mislim, da je zbir misli iz teh citatov jasen, tako s svojo karakteristiko stanja, z bičanjem nezdravih pojavov v športu, kakor tudi z odrejanjem mesta, ki naj ga ima šport v naši družbi. Šport ne more biti sredstvo za preživljanje, ne smo voditi v demoralizacijo človeka, ki bi s tem, da se bavi samo s športom, izgubil v perspektivi svoje mesto v družbi, ko ne more biti z ničemer več koristen. Športnik sme biti le tisti, ki dela ali se uči in tako povezuje svoj osnovni poklic z razvedrilom in zdravju koristnim gibanjem.
Pismo CK KPJ je vsekakor pomenilo odločilno pomoč razvoju telesne vzgoje pri nas, posebno še utrjevanju partizanskih organizacij. Profesionalizem je izginjal, toda ni izginil. Kvaliteta v športu je delno padla, toda odločno je porasla množična osnova (kar pričajo če prej navedene številke iz življenja Partizana v LRS). Toda tudi padec kvalitete je normalen pojav, kolikor trenutno v poedinih panogah ni dovolj sposobnih vaditeljev. In prav v zadnji ugotovitvi je po mojem osnovni vzrok naše slabosti v kvaliteti. Še tako odlične športne naprave ne bodo dale rekorderja, če njegova vadba ni pravilna. Pravilna pa ni in ne bo, če bo osnovni cilj športnega vaditelja rekord in bo s svojim gojencem pretiraval, ne pa skrbel za boljše izpolnjevanje delovnih nalog kar zahteva bolj sistematično in bolj pestro vadbo. V tem pa je tudi osnovna razlika, ki danes nastaja med mnogimi delavci na področju telesne vzgoje (vključujem šport). Eni hočejo, da bi telesna vzgbja( vključno šport) slutila dvigu telesnih sposobnosti, razvedrilu in utrjevanju zoper bolezni, drugi pa hočejo čimprej rekord, ne glede na to kakšne bodo posledice V delu, na zdravju in na razpoloženju sploh. Ne bi hotel podtikati piscu že omenjenega članka v »Športu« takega gledanja. Toda vendarle se človek začudeno vprašuje, kgj to pomeni, ko člankar uvodoma piše, da mora pismo CK KPJ še nadalje ostati napotilo za reševanje vseh problemov v športu (torej ne razsipavati denar za športne zvezde, ne tekmovanja za vsako ceno, ne vzgajati človeka, kt živi od športa in ne ločiti športa od dnevnih delovnih nalog) in da mora v množičnem športu veljati čisti amaterizem, toda čim imamo opravka s kvalitetnim športom je stvar drugačna (.Šport« 28. III. 1953 »Po kateri potic). Kako je ta stvar »drugačna« vidimo v nadaljevanju članka (»Šport« 30. III. 1953 »Zadovoljstvo in kvaliteta«), ko člankar D. BI. posatvlja odnose in zahteve, s katerimi se res ne bt mogel strinjati. Ne bom se posluževal citatov, ker bi bila stvar preobsežna, toda prav gotovo bo vsakdo, ki ga razvoj .našega športa zanima in ki bi hotel kritično oceniti posamezne misli, posegel po citiranih številkah Športa in bo tako najlažje primerjal točnost povzetih misli.
(Dalje prihodnjič)
Važno opozorilo našim dopisnikom!
Vsem našim dopisnikom sporočamo, naj do nadaljnjega, dokler ne bodo dobili od uredništva pismenih obvestil, pošiljajo nedeljska poročila o dogodkih na naslednje telefonske številke: 23-009, 21-193 in 20-28.
,——			—  —   Poletov nagradni natečaj ODREZEK ŠT. 3		
1. Odred : Slavija		Točen naslov pošiljatelja:
2. Metalac : Branik		Priimek:
3. Proleter : Železničar		
4. Šibenik : Rudar		
5. Tekstilac : Kvarner		Ime:
6. BSK: Partizan		
?. Sarajevo : Vojvodina		5fc. .
8. Spartak : Zagreb		Kraj:
9. Lokomotiva : Crv. zvez.		
10. Želez. - M.: Kladivar		
		Ulica in hišna številka:
11. Korotan: Izola		
12. Branik : Drava rokomet		
Zvezne košarkarske lige letos ne bo
Kegljaško prvenstvo Slovenije v mednarodnem slogn
Železničar republiški prvak
ZADNJE MEDNARODNE
ŠPOHTNE VESTI
pogledu veliko boljši, kakor prej 12-članska liga. Dočim se vodstvo železničarja navdušuje bolj za prvi predlog, v katerem igrata v polfinalu dve ekipi Hrvatske in Slovenije, je ASK bolj za drugi predlog, po katerem bi se prvaka Hrvatske in Slovenije plasirala v finale državnega prvenstva.
Skrjanc zapostavljen
Zvezni kapetan Aca Nikolič je te dni sestavil kandidate za sestavo državne reprezentance, ki bo sodelovala na 8. evropskem šampionatu v Moskvi. Čudno se nam zdi, da poleg Kristančiča med imeni 19 kandidatov ni najboljšega strelca zvezne lige in enega najboljših igralcev Janeza Škrjanca, ki je tudi letos v izvrstni formi, čudno se nam zdi tudi vije niti v enem dopisu pozvala KZS, to, da ni Košarkarska zveza Jugosla-da bi predlagala svoje kandidate, prav tako pa se zveznemu kapetanu ni zdelo vredno, da bi obiskal zaradi boljše izbire kandidatov tudi Ljubljano, kjer sta bila dva velika turnirja, poleg tega pa še tekma Crvena zvezda : ASK. Prav tako je Kristančič odpotoval na trening šele takrat, ko je prečital beograjski »Stoort«, ni pa dobil nobenega pismenega obvestila zveznega kapetana.
Iliriji pa Reja s 409 podrtimi keglji.^ Tudi moštvo Ilirije je igralo zadnjo tekmo in se s tem poslovilo od republiške kegljaške lige. Železničar 211? (Goršič 380, Namre 367, Tillcr 382, Čadež 363, Likovnik 400, Mlakar 425); Ilirija 225? (Reja 409, Mihelič 342, Vidmar 370, Novak 361, Ahlin 387, Stanko 388).
Krim : Kladivar 2235 : 2224
Celje, 12. aprila. V petek je bilo v Celju prvenstveno srečanje kegljaških moštev ljubljanskega Krima in domačega Kladivarja, ki se je končalo a skoraj presenetljivo zmago gostov. Krimovci so, kot kaže, v zadnjih kolih zaigrali zopet v svoji stari formi in s tem povsem prišli iz nevarne cone za izpad, medtem ko se je Kladivar že nekajkrat bolj slabo odrezal. Pri zmagovalcih je bil najboljši Florenini s 411, pri domačih pa Truglas s 414 podrtimi keglji. Ostali igralci
pa so, razen Perka		in	Ješeta		(oba Krim)	ia
Marinčka zultate.	(Kladivar)	dosegli			povprečne	re-
železničar	14	13	0	1	32318:31309	26
Odred	14	8	0	6	31090:31018	16
Krim	12	7	0	5	26951:27131	14
Gregorčič	13	6	0	7	29713:29296	12
Kranj	13	6	0	7	29076:28978	12
Kladivar	14	6	0	8	31178:31502	12
Branik	11	4	0	7	24479:24086	8
Ilirija	14	3	0	11	30696:31492	S
Petrovičeva prvakinja LRS
Ljubljana, 12. aprila. Včeraj je bilo v Ljubljani na kegljqišču Slovenskega Poročevalca republiško prvenstvo žensk v mednarodnem slogu, 100 lučajev mešano. Prvenstva se je udeležilo 16 tekmovalk, ki so se plasirale v izbirnih tekmovanjih nije ei ikeeqzun8:-išar,zz22Z9,zlcah posameznih centrov. Prvakinja Slovenije za letošnje leto je postal znana tek-movslka in drž. reprezentantka Stojanka Petrovič (Gradis Lj.) s 354 podrtimi keglji, presenetljiv uspeh pa sta dosegli tudi mladi ilirijanki Tepinova in Knezova z 2. in 3. doseženim mestom. Rezultati: 1. Petrovičeva 354, 2. Tepinova 347, 3. Knezova 346, 4. Janša (Kladivar, Celje) 338 in 5. Breskvarjeva (Krim) 334 podrtih kegljev.
V petek je bil na Košarkarski zvezi Slovenije sestanek, na katerem se je največ govorilo o novem predlogu in novem sistemu tekmovanja državnega prvenstva za 1. 1853. Zaradi obširnih priprav naših državnih reprezentantov za evropsko prvenstvo, ki bo od 24.—31. maja v Moskvi, zvezne lige letos ne bo.
Nov sistem tekmovanja izgloda takole: prvi predlog je tale: v četrtfinalu naj bi tekmovali v srbski liigi BSK, Železničar, Borac — Čačak ter zmagovalec kvalifikacijskega srečanja prvaka Makedonije in prvaka Srbijo (Radnički). Hrvatska liga ali prvenstvo Hrvatske naj bi bilo po sistemu, ki hi ga odredila KZH. Pred pričetkom tekmovanja pa bi morala igrati še Jedinstvo — Tuzla in Lokomotiva — Zagreb. Slovenska liga pa bi se odvijala po sistemu, ki bi ga odredila KZS. Ker se bi po tem predlogu pričel polfinalni del tekmovanja že 15. junija, bi se morala vsa republiška prvenstva končati do tega roka. V polfinalu bi tekmovali v vzhodni coni: Crvena zvezda in Proleter (kot prvo in drugoplasirani iz srbske lige. V zahodni skupini pa bi po dve prvopla-sirani ekipi s prvenstva Hrvatske in Slovenije formirale štiričlansko ligo, ki bi se igrala po istem sistemu kot v vzhodni skupini. To tekmovanje bi se moralo končati do konca avgusta. Prvoplasirani ekipi iz vzhodne in zahodne skupine bi se plasirali za finale, ostali dve pa za plasma od 5. do 8. mesta. Zanimiv pa je tudi drugi predlog, kako naj bi še ekipe iz Hrvatske in Slovenije plasirale v zaključno tekmovanje. Košarkarski zvezi Hrvatske in Slovenije naj bi organizirali svoja prvenstva, ki lahko trajajo do konca avgusta. In v tem primeru bi se za finale državnega prvenstva plasirali samo dve skupini, in sicer prvak Hrvatske in prvak Slovenije.
142 načelnikov
Ljubljana, dne 12 .aprila. Včeraj in danes so se zbrali okrožni in okrajni načelniki organizacije »Partizan«, da še enkrat pregledajo priprave in program za jubilejni nastop ob proslavi 90-letnice TVD »Partizan« Narodni dom v Ljubljani. Po krajši komemoraciji za tov. Borisom Kidričem so se delegati, ki jili je bilo 142! (le Kočevje ni poslalo svojega zastopnika), seznanili s
Odlični plavalni rezultati po vsem svetu
Na plavalnem tekmovanju v Budimpešti so bili doseženi sledeči boljši rezultati: 100 m prosto: Domotor 59.6, 100 m metuljček: Tumpek 1:09.8, 100 m hrbtno: Magyar 1:10.4 (mladinski rekord); ženske — 100 prsno: Szekely 1:26.2, 100 m brbt: no: Hunyadl 1:18.8.
Na tekmovanju v GottwaIdovu je dosegla Subrova nov Cehoslovaški rekord v plavanju na 100 m metuljček z 1:26.2. Na istem tekmovanju je plaval Skovajsa 100 m metuljček 1:11.6, 100 m prsno pa 1:14.9.
Več novih tinskih rekordov v plavanju je bilo doseženih na tekmovanju v Helsinkih, KShktinen Je preplaval 100 m hrbtno v 1:10.7, Tikka 100 m prsno v 4X100 m mešano s 4:57.8.
1:13.4, tretji rekord pa je dosegla štafeta
V Toulousu sta francoska plavača Broussad in Hemmerlin dosegla z 2:44.6 oziroma 2:47.5 dobra rezultata v plavanju na 200 m prsno.
Gelerovna je dosegla z rezultatom 1:20.9 nov poljski rekord v plavanju na 100 m prsno.
Argentinec Vogt je preplaval 500 m prosto v času 6:09.0, kar Je nov južnoameriški rekord (2 desetinki sekunde boljši od prejšnjega).
Plavalno tekmovanju v Milanu
Včeraj je bilo v Milanu veliko mednarodno tekmovanje v plavanju, katerega so se udeležili najboljši plavači Nemčije, Francije, Danske in Italije. Najboljši rezultat je dosegla francoska štafeta 4X100 m mešano, ki je bila z rezultatom 4:32.4 le za 0.9 sek. slabša od svetovnega rekorda, v francoski štafeti so plavali Bozon (1:06.3), Distinguin (1:15.3), Lusien (1:10.7) in Jany (1:00.2). Drugi rezultati: 100 m prosto: Eminente (F) 58.9, Jany (F) 1:00.5; 200 m prsno: Gleie (D) 2:45.6, Distinguin (F) 2:48.1; 200 m metuljček: Klein (N) 2:37.5, Lusien (F) 2:41.3; 100 m hrbtno: Bozon (F) 1:08.3; 100 m prosto ženske:	Calliagaris (I)
1:11.8, Lusien (F) 1:13.2; 100 m prsno ženske: Lusien (F) 1:27.2 (rekord).
Ker so bile zaradi smrti tov. Borisa Kidriča vse današnje tekme in prireditve preložene, sporočamo vsem udeležencem »Poletovega nagradnega natečaja«, da ostane odrezek št. 2 veljaven. Če bodo tekme, ki so bile na sporedu danes, odigrane v četrtek, bomo pregledali odrezke takoj naslednji dan, za prihodnjo nedeljo pa je v veljavi odrezek št. 5. V primeru pa, da bodo tekme preložene za en teden, velja za prihodnjo nedeljo (19. t. m.) od-
Finalno tekmovanje za plasma od 1. do 4. mesta bi obsegalo prvo in drugoplasirano ekipo la vzhodne in zahodne Skupine, oziroma po drugem predlogu prvaka Hrvatske in Slovenije. Te štiri ekipe bi sestavljale ligo, ki bi se igrala s povratnimi tekmami od 1. do 20. septembra. Za plasma od 5. do 8. mesta bi tekmovali: tretje in četrtoplasirani klub iz vzhodne in zahodne skupine, oziroma po drugem predlogu drugoplasirani ekipi s hrvatskega in slovenskega prvenstva. Prav tako bi te ekipe sestavljale ligo, kjer bi se igralo po istem sistemu kot v finalni skupini. Za plasma 9.—12. mesta pa pa naj bi se po tem predlogu borili: premaganec iz srečanja Partizan: drugoplasirana ekipa srbske lige, tretjeplasirani član srbske lige, tret-jepiasirana ekipa slovensko-hrvat-ske lige in zmagovalec srečanja če-trtoplasirana ekipa Hrvatske in tretjeplasirana ekipa Slovenije. To tekmovanje bo razdeljeno najbrž na dva turnirja. Pred pričetkom tega tekmovanja pa bo Košarkarska zveza Jugoslavije določila, koliko klubov bo .iz te skupine izpadlo iz eventualno lige za 1. 1954.
Oba slovenska kluba Železničar in ASK ter vodstvo KZS so sprejeli ta predlog, ki je tudi v finančnem
Železničar : Ilirija 231? : 225?
Ljubljana, 12. aprila. Po presenetljivem porazu v dvoboju s Kranjem je ljubljanski Železničar odigral svojo zadnjo tekmo v letošnjem prvenstvu Slovenije in r mednarodnem slogu in s tem postal dokončno republiški prvak. Zmaga Železničarja v tej tekmi pravzaprav ni bila problematična, čeprav je poizkusil z dvema rezervnima igralcema, zato se ne eni ne drugi niso preveč naprezali. Najboljši rezultat sta pri Železničarju dosegla Mlakar s 425 in Likovnik • 400, pri
»PARTIZANA« je zborovali
podrobnim programom prireditev, ki bodo od 26. do 28. junija v Ljubljani. Vsekakor bo najzanimiveiši program 28. junija, ko bodo nastopile vse vrste od pionirjev do članov na letnem telovadišču v Ljubljani.
Navzoči so se pogovorili tudi o državnem prvenstvu v vajah na orodju in akademskih sestavah, ki ho 4. in 5. julija v Skoplju. 5. julija bo v Ljubljani mladinski dvoboj Francija : Slovenija, v Skoplju pa se>_ bosta srečali članski vrsti Francije in Jugoslavije. V živahno debato so posegli načelniki tudi glede priprav za Titovo štafeto, razen tega pa sklenili organizirati na rojstni dan maršala Tita razne telesno-vzgojne prireditve. Enoglasno so se delegati izjavili proti športni stavi z zahtevo, da se o stavi ne debatira več, ker kvarno vpliva na moralni razvoj mladine. Danes so vsi načelniki in vaditelji pod vodstvom tov. Gregorke imeli predelavo vaj na orodju.
Racing prvak Francije v košarki
Danes so bile v Parizu odigrane finalne tekme letošnjega prvenstva Francije v košarki. Pri ženskah je ekipa Montpellier ja premagala PUC iz Pariza z 32:51. V moški konkurenci pa je pariško moštvo Racing premagalo Fougeres s 47:42.
Nogometna prvenstva evropskih držav
Anglija: Burnely:Sunderland 5:1, Cardiff City:Portsmuth 0:1, Liverpool:Derby County 1:1, Manchester City:Arsenal 2:4, Middlesbrough : Blackpool 5:1, Nevvcastle United:Manchester United 1:2, Preston : Wolverhampton 1:1, Sheffield Wednes-day :Bolton 1:1, Stocke City :Charlton 1:0, Tottenham:Aston Villa 1:1, West Brom-vich Aiblon:Chelsea 0:1. Lestvica: Wol-
rezek št. 2, dočim bo veljal v tem primeru odrezek št. 3 za nedeljo 26. t. m.
Mariborske udeležence natečaja opozarjamo, naj odrezke oddajajo v časopisni založbi Hinko Sax na Grajskem trgu v Mariboru, Celjani pa naj jih oddajajo v Invalidskem podjetju »Jugoireklam« v Celju, Prešernova ul. 3, dočim bomo .za ostale kraje še naknadna sporočili, kje lahko udeleženci oddajo odrezke.
verhampton 49, Preston 48, Arsenal 47, Burnley 45, Charlton 44, West Bromwich Albion 44, Blackpool 44, Manchester 43, Sunderland 40, Tottenham 38, Cardiff 37, Bolton 37, Portsmouth 36, Newcastle 35, Aston Villa 34, Middlesbrough 34, Liverpool 34, Manchester City 33, Stoke 33, Sheffield 33, Chelsea 32, Derby County 28.
ITALIJA: Atalanta : Fiorcnlina 1:2, Lazio : Como 2:0, Napoli : Bologna 4:1, Palermo : Pro Patria 2:0, Sampdoria : Roma 2:2, Spal ; Novara 0:0, Torino : Triestina 5:0, Udiuese : Inter 0:0, Milan : Juventus 1:2.
Lestvica: Internazionale 44, Juventus 58, Milan 37.
AVSTRIJA: Modling : FAC 0:1, SaK : Wacker 1:8, Grazer SC ; Semmering 4:2, GA K : Sturm 2:1, LASK ; Rapid 0:3, Vien-na : Austria 5:2, Admira : FC Wien 0:0.
Lestvica: Austria 32, Wacker 30, Rapid 29.
ŠVICA: Bern : Bellincona 1:1, Chaux de Fonds : Servette 1:1, Chiasso : Grasshoppers 1:4, Grenchen ; Fribourd 5:1, Laussane : Young Boys 6:11, Locarno : Lugano 0:1, Ziirich : Basel 1:1.
Lestvica:	Basel 30, Servette 25, Young
Boys 23.
FRANCIJA: Reims : Nimes 2:0, Lille i Roubaix 2:1, Stadc Francais : Rennes 2:2, Lcr Havre : Lens 1:0, Marseille : Racing 3:0, Bordeyux : Nancy 4:1, Metz : Nice 2:0, St. Etienne : Sete 2:2, Montpellier ; Sochaux 2:3.
Lestvica: Reims 31, Bordeaux 38, Nimes, Sochaux 35.
Švedska Portugalska 18:2
V Lisaboni je rokometna reprezentanca Švedske premagala Portugalsko reprezentanco e 18:2.
Udeležencem JoSetoveoa nagradnega natečaja!“