Naroča se pod naslovom : »Koroški Slovenec*, Klagenfurt, Viktringer-Ring 26. Rokopisi se naj pošiljajo na naslov: Pol. In gospod, društvo, Klagenfurt, Viktringer-Ring 26. Ust za politiko, g^g^rojn^prosveto I Izhaja vsako sredo. — Posamezna številka 15 grošev. I Stane četrtletno: 1 S 50 g; celoletno: 6 S — g I Za Jugoslavijo I četrtletno: Din. 25-—; celoletno: Din. 100'—. Slovenci in Slovenke! Volilni dan, plačilni dani Tako pravi pregovor in taka je resnica. Najboljše orožje v boju za našo staro pravdo je volilni listek. Tega orožja se bomo poslužili z vso ljubeznijo in z vsem navdušenjem. y boju padajo junaki, izginjajo ljudstva, a naš narod živi in boj za pravice nas vedno bolj Utrjuje. Občuduje nas svet. Tako malo nas je, tako velik in močan nasprotnik se bori proti nam, naše vrste pa so ostale enako močne in leše bolj utrjene. Zakaj? Ker se z nami bori pravica. Pravico hočemo za naše Slovence: pravico v cerkvi, pravico v šoli, pravico v javnosti in pravico v gospodarstvu. Največja zahteva vsakega naroda je, da naj je pouk v šoli nadaljevanje pouka domače hiše. Kako se našim staršem, posebno materam smilijo njihovi otroci, če se v šoli ne nadaljuje pouk domače hiše, ampak v tujem dubu. Tista volja staršev, ki vzgaja otroke v domači hiši v domačem jeziku in v domačem duhu, mora biti veljavna tudi v šoli. Vsak od nas pa pozna tudi potrebo, da se naši otroci naučijo tudi državnega nemškega jezika. Razcepiti se ie hotelo naše otroke s pomočjo kulturne avtonomije v dva dela. S tem bi se^ zanesel boj za otroke v vsako vas. Mir nam obljubujejo pred svetom, prinesti pa nam hočejo boj. Z volilnim listkom v roki bomo povdarili, da ideja kulturne avtonomije med nami ne bo zaspala, da hočemo šolsko vprašanje reševati sami in da hočemo mir v naših vaseh. Naš pravični boj nam pridobiva vedno več prijateljev v Evropi. Zato smo prepričani, da naša pravična stvar zmaga, če na dan volitev spet pokažemo svojo moč in svojo disciplino. V javnem življenju nas ne morejo več utajiti. Ob desetletnici glasovanja so se nas morali pred svetom spominjati, a pred vso javnostjo deželni zbor ni mogel pokazati nobenega dejanja za nas, mogel je le ponoviti obliube.' dane pred desetimi leti. J ’ Na dan volitev bomo povzdignili svoj g!as, da nočemo biti državljani druge vrste, kakor se dejansko z nami ravna, ampak da se morajo enake pravice proti nam enako tolmačiti. V težki gospodarski krizi smo. Naše gospodarstvo posebno propada. Kmetje se zadolžujejo, rokodelci nimajo zaslužka in delavci ne dela. Na stotine zapuščajo rojstni kraj, naši domovi padajo. Obljubili so nam gospodarsko pomoč. Dobili je nismo in naše domove kupujejo tujci po veri in jeziku. Zvezna vlada se je letos usmilila naše revščine in dala 3 milijone šilingov: 1 milijon za ceste, Ì milijon za kulturne namene in 1 milijon za kredite. Od milijona za kredite dobimo samo 200.000 S posojila našim posojilnicam. Razdelitev in uporaba mora izzvati naš najostrejši protest. Vsak, kdor voli za deželni zbor drugo stranko, le so« kriv našega uboštva! Edino naša strana se je borila za naše verske, kulturne in narodne svetinje, edino naša stranka se je vedno zavzemala za gospodarsko povzdigo naših krajev, %a ohranitev naših domov in za preskrbo vseh, ki žive na naših domovih, tudi za starost. Zato bomo volili za deželni zbor samo svojo stranko, ki je Koroška slovenska stranka. Nenadno so prišle sedanje volitve. Na dan je prišlo umazano gospodarstvo pri železnici. Krščansko-socijalna stranka je zahtevala red in kazen za slabo gospodarstvo. Ker par vlada ni hotela ustreči, je padla. V novo vlado niso hoteli vstopiti Landbund in vsenemci in tako je prišlo do razpisa volitev. Glasovi za deželni zbor pokažejo moč in edinost naše stranke. Stojimo pa pred velevažno odločitvijo, ali naj porabimo svoje glasove za državni zbor ali ne? Dosedaj jih nismo porabili. Zaupniki naše stranke iz vseh krajev so se zedinili v sklep, da letos svojih glasov v državni zbor ne bomo porabili za pregled svojih moči, kar itak dosežemo z volitvijo v deželni zbor, ampak v prid tisti nemški stranki, ki je nam po našem verskem prepričanju najbližja in se skuša napram nam Slovencem po svojem volilnem oklicu povzpeti do neke narodne pravičnosti. Oddali bomo svoje glasove za državni zbor samostojno in iz lastnega Krščansko-socijalni stranki. Zakaj? Vse razmere kažejo, da stojimo v Avstriji pred silno važno odločitvijo. Sedanje volitve bodo odločile, ali bo v Avstriji veri prijazna ali pa brezverska vlada. Brezverske meščanske stranke, to je Landbund, vsenemci itd. so se združili v stranko, ki se imenuje „Nationaler Wirtschaftsblock und Landbund". Socijalna demokracija pa je itak znano brezverska. Pri takem položaju je za našo stranko, ki je po svojem programu dolžna varovati verska načela kot najboljše varstvo za naše družine in domove, nemogoče, da bi stala ob strani. Soodgovorna bi bila za vse postave, ki bi rušile svetost zakona, dovoljevale detomor, omejevale krščanski nauk za našo mladino itd. Take odgovornosti ne moremo prevzeti. Izmed vseh volilnih oklicev povdarja važnost manjšinskega vprašanja in potrebo pravične rešitve edino Krščansko-; socijalna stranka. V njenem volilnem oklicu beremo: „Krščansko-socijalna stranka se zaveda nacijonalne, odgovornosti napram nemštvu v inozemstvu in spoznava iz svetovnopolitičnega položaja jasno, da se stori z zadovoljitvijo manjšine v državi najučinkovitejše nacijonalno delo ljubezni napram milionom pripadnikov nemških manjšin. Iz tega nacijonainopolitičnega spoznanja se hoče Krščansko-socijalna stranka zavzeti za rešitev manjšinskega vprašanja v državi po načelih nravnega prava in krščanske pravičnosti, in zato izjavlja, da bo Slovencem njihovo jezikovno in narodno posebnost zdaj in vsikdar varovala in da bo za njihov duševni in gospodarski princip enako skrbela kakor za nemške prebivalce te dežele". Ta oklic nam daje upanje, da bo Krščansko-socijalna stranka, posebno še z ozirom na nemške manjšine napram nam Slovencem skušala kreniti na nova pravična pota. Zato se zanašamo na razsodnost naših volilcev, da bodo uvideli potrebo tega koraka in ubogali, kar strankino vodstvo v svoji odgovornosti polni skrbi za svoje volilce spozna za potrebno. Tedaj volimo za deželni zbor svojo lastno Koroško slovensko stranko, glasove za državni zbor pa oddamo iz svoje lastne odločitve nam versko naj bližji „Krščansko-socijalni stranki". M POLITIČNI PREGLED | Balkanska konferenca je 12. t. m. zaključila svoje zasedanje. Uspeh konference je neprecenljiv in zelo dalekosežen. Sprejeti načrt balkanske unije pravi, da unija nikakor ne izbriše etičnih posebnosti balkanskih narodov ter noče stopiti v eno samo enoto, nasprotno, trudila se bo odstranjevati vse zapreke civilizacije balkanskih držav. Nobena izmed držav ne bo izgubila svoje samostojnosti, pač pa si bodo države medsebojno priznale popolno enakopravnost. Manjšine morajo najti zadovoljujočo zaščito, ker samo na ta način bo balkanska unija slonela na trdni podlagi. Glavno je, da se v bodoče med balkanskimi narodi brezpogojno prepreči vojna. Delegati so v teku posvetovanj sklenili, da se osnuje poštna unija za ves Balkan, da bodo balkanske države na kongresih nastopale skupno; sklenile se bodo medsebojne olajšave na balkanskih železnicah in določile enotne tobačne cene; ustanovi se institut za duhovno sodelovanje balkanskih držav s sedežem v Carigradu. Bolgarski delegat je večkrat načel manjšinsko vprašanje in želel, da bi prišlo vsaj do načelne rešitve. Kakor se je udeležil konference z deljenimi čustvi, se je po konferenci pomirjen vračal v Sofijo. Prihodnja balkanska konferenca se vrši v Carigradu. Novinarji so sklenili, da ustanovijo zvezo balkanskih novinarjev že v teku 2 mesecev, ko bo v Sofiji posebni sestanek zastopnikov novinarjev balkanskih držav, na katerem naj bi se določil ves načrt, ki naj se nato predloži drugi balkanski konferenci v Carigradu v odobritev. Na zaključni seji je bil sprejet apel narodom in vladam balkanskih držav, ki pravi: „Mi smo bratje, mi lahko medsebojne spore rešujemo mirnim potom. Balkanska unija bo izoblikovala našo skupno usodo. V tem duhu si podamo roke, v tem duhu prosimo vse prebivalce Balkana slediti našemu zgledu, da bo na ta način splošni ugled Balkana rasteh" Ugoden zaključek balkanske konference pomeni začetek nove zgodovine Balkana. Nemčija. «Nemški rajhstag je bil 13. t. m. otvorjen. Hitlerjeve! so prišli k seji v uniformah. Soc. dem. so predlagali, da se morajo plače poslancev in ministrov znižati za 20%, in da dohodki upokojenih ministrov ne smejo presegati letnih 12.000 mark. Na judovskih trgovinah v bližini parlamenta so narodni so-cijalisti razbili veliko šip in je morala poseči vmes policija. Aretiranih je bilo 106 razgrajačev, od katerih je bilo 14 takoj obsojenih na večmesečni zapor. Za predsednika državnega zbora je bil izvoljen zopet soc. dem. dr. Lobe. Vladna izjava pravi, da je treba ohraniti zasilne odrebe. Prihodnji proračun se mora izravnati, socijalno zavarovanje urediti neodvisno od proračuna, na vseh poljih je treba štediti, poenostaviti se mora upravni aparat. Najvišji cilj vseh Nemcev v zunanji in notranji politiki mora biti, da zopet pridobi popolno narodno svobodo. Pot do te svobode je lahko samo pot miru. Reparacijske dolžnosti ne smejo biti povod, da med nemškim narodom pada nravstvena in nacijonalna podlaga. Pogoji versajske pogodbe se ne izvršujejo. Državni kancler je posebno ostro napadel kapitaliste, ki so iz bojazni pred izgubami spravili svoj denar preko meje, da ga je nemškemu gospodarstvu zmanjkalo in je morala država najemati inozemska posojila. Inozemstvo je nemškemu gospodarstvu bolj zaupalo nego domači denarni magnati. O vladni izjavi se je razvila dolgotrajna razprava. Španija je dežela stalnih zarot in nemirov. Mir tam še sploh nikdar ni vladal. Pred kratkim je bila odkrita revolucijonarna zarota in v zvezi s to aretiranih v Barceloni 14 oseb, v Sevilli 30 in v Saragosi 70. Na več krajih je prišlo do spopada s policijo, pri katerih je bilo 40 ranjenih. Republikansko razpoloženje se je v zadnjem času ojačilo in razširilo. V mnogih pokrajinskih mestih je policija zaplenila vse orožje in municijo v trgovinah za orožje. Pravosodni minister je izjavil: „Sedimo v kadeči se smodnlšnici, ki jo lahko vsaka iskra požene v zrak. Vsi konzervativno misleči morajo jasno videti nevarnosti, zakaj kar bo prišlo po polomu, ne bo republika, temveč mnogo slabše." Minister je mislil pri tem na sovjetsko propagando v Španiji. Imperijalna konferenca nadaljuje svoje delo in bo trajala še nekaj tednov. Zelo je presenetil ultimativen predlog kanadskega ministrskega predsednika, ki se naj sprejme ali pa bo Kanada iskala gospodarske stike z Zedinjenimi državami. Kanadski predsednik zahteva: Anglija in njeni dominijoni ohranijo vsaka svojo carinsko avtonomijo. Anglija in dominijoni bodo pobirali od vseh obstoječih in bodočih carin doklodo v višini 10 odstotkov. Ta doklada naj bi se zbirala v skupne fonde, s katerimi bi se omogočili prednostni tarifi med dominijoni in med Anglijo in sicer za določene pridelke. Izvzete bi bile od prednostne carine in oproščene 10% carinske doklade one siro-vine, ki se v Angliji, oziroma v doininijonih ne morejo pridelati v zadostni množini. Politične vesti. Češkoslovaški zunanji minister je poročal zunanjemu političnemu odboru o položaju evropskih držav in izjavil, da je svetovna vojna povzročila večjo revolucijo v političnem, socijalnem, gospodarskem in moralnem pogledu, kakor pa 301etna vojna ali pa napoleonske vojne. To se ne bo moglo popraviti niti v 25 ali 30 letih. O Avstriji je rekel, da je Avstrija pod vlado dr. Schobra izvedla gotove spremembe ustave. Sedanji razvoj pa pomenja, da gre Avstrija zopet novim in resnim težkočam nasproti. Povsod je opažati veliko borbo za diktaturo ali demokracijo. Stopamo v novo dobo evropske politike, ki jc s tem o-značena, da prihajajo v ospredje za gotov čas notranjepolitična vprašanja proti zunanjepoii- i tičnim problemom. Proti temu je naš zunanji minister protestiral in dal uradno razglasiti naslednje: Mesto v izjavi, ki se bavi z bodočim razvojem Avstrije, zveni v obliki, kakor je bilo objavljeno, neverjetno, ker bi ga lahko tolmačili kot vmešavanje v notranje zadeve Avstrije. Ta njegova izjava tudi nima primere v nobeni izjavi odgovornih mest v drugih državah-Avstrijsko zunanje ministrstvo je zaradi tega takoj podvzelo v Pragi korake, da dobi pojasnila. — Tržaški prefekt je ukazal vsem učiteljem v Julijski Krajini, da ne smejo trpeti v šoli nobene slovenske besede več. Kakšne uspehe rodijo take šole, o tem pravi „Scuola“, da so dosedanje izkušnje pokazale, da prihajajo jugoslovanski otroci iz italijanskih šol kot popolni analfabeti. Prvi razred posečajo navadno po tri leta, ker pa izven šole ne slišijo nobene italijanske besedice, sproti vse pozabijo. Taka šola ne more roditi uspehov in deca bo znala samo to, kar se bo naučila doma. Nič boljše so pri nas šolske razmere, a iz naših utrakvističnih šol prihajajo tudi analfabeti, ki nimajo smisla ne za nemško in ne za slovensko čtivo. Veselje do knjige jim ubije naša šola. — Po nalogu indijskega podkralja so močni policijski oddelki zavzeli in konfiscirali palačo indijskega nacijonalnega kongresa v Bombayu-Pri tej priliki je bilo aretiranih 150 članov kongresa. Obtoženi bodo zaradi veleizdaje. V zvezi s tem dogodkom je bila proglašena občna stavka. Nacijonalistično vodstvo je imenovalo nove člane kongresa.______________________ I DOMAČE NOVICE | Važno! 3. oktobra so bile razpisane volitve. 31. oktobra se zaključijo volilni imeniki. 4. novembra je zadnji dan za prijavo prič. 9. november dan volitev. Volilno karto more dobiti volilni upravičenec, ki se mudi na dan volitev izven občine, v kateri je vpisan v volilni imenik. Pravico do volilne karte imajo volilni upravičenci, ki se službeno mudijo izven svojega stalnega bivališča (železničarji, javni uradniki, člani volilnih komisij, vojaki, varnostni organi itd.), volilne priče, ki so se preselili medtem v drugi kraj, ki se nahajajo v bolnišnici itd. Zahtevati je treba volilno karto pismeno ali ustmeno pri pristojni krajni volilni oblasti, pri kateri je vo-lilec vpisan v imeniku. Volilne karte se bodo za te volitve izdajale od 26. oktobra naprej-Prošnji za volilno karto je priložiti poleg domovnice še ali uradno potrdilo, da je volilec službeno zadržan, ali od okrajne volilne oblasti izstavljeno vstopnico kot priča, ali potrdilo občine o novem bivališču ali potrdilo bolnišnice. Da se morejo oskrbeti volilne karte, je časa samo 4 dni. K volitvi mora prinesti volilec po: leg volilne karte s seboj tudi domovinski al' kak drugi identitetni dokument. Plebiscitne proslave v Celovcu. Glavni del plebiscitnih proslav je pri kraju. Navdušenje se je po slavnostnih dneh od 9. do 12. oktobra in po nebrojnih plesnih prireditvah, ki so pri sedanji gospodarski krizi izpraznile žepe meščanov in tudi nekaterih deželanov, zopet poleglo. Je že vladna kriza in razpis novih volitev v zadnjem času kvarno vplivala na prireditve. Da so prireditve izpadle veličastno, je pri nemškem organizatoričnem talentu umevno. Imeli pa so tudi pol leta časa za priprave. Videlo se je, da je navdušenje predvsem umetno uprizorjeno, zakaj denar je tekel v obilici in je bilo preračunano vse za zunanji svet in za nepoučenega opazovalca. Mi poznamo koroške Nemce in Celovec. Glavne ulice so bile v zastavah in hiše ovenčane, razsvetljene in okrašene z lepaki iz plebiscitne dobe. Predvsem so se potrudili gostilničarji, trgovci, obrtniki, banke itd., ki so odvisni predvsem od slovenskih okoličanov, a se boje bojkota Ce-lovčanov. Neodvisni hišni posestniki pa so morali slediti, ker so hodili od hiše do hiše ljudje od društva hišnih posestnikov in magistrata, ki so prigovarjali, zahtevali in celo grozili, da se bo te dni pokazalo, kje so Čuši in iredentisti. Slišimo, da so se za kinčanje izplačevale tudi nagrade. Celo mestna občina je prodajala zastave, proti čemer so morali protestirati celo trgovci. Hiša deželne vlade, gledališča In zmaj so bili razsvetljeni z žarometi. Za obisk proslav je bila dovoljena polovična vožnja na vseh železnicah. Prvi dan proslav, to je 10. oktober, je pokvaril dež. Ta dan je pripeljal iz Podroščice vlak s 26 vozovi, iz katerih je izstopilo 10 ljudi. 3 avtobusi so šli po ljudi v Borovlje in 3 v Železno Kaplo. Vsak avto je pripeljal po enega udeleženca v Celovec. O slavnostnih sejah smo že poročali. Popoldne tega dne so se položili venci na grobove padlih vojakov, ki ležijo na celovškem mestnem pokopališču. Pri tem so bili navzoči zastopniki vseh oblasti, samo vojaščine in godbe ni bilo. 10. oktober ni postavni praznik in so zato nekatere tovarne delale. Celovec so te dni posetili zvezni predsednik Miklas, kancler Vaugoin, bivši predsednik parlamenta dr. Gurtler in več drugih bivših in začasnih ministrov. V soboto 11. oktobra je bil predvsem zanimiv obhod otrok. Udeležiti so se ga morali vsi šolarji in dijaki celovških šol, okrog 4200, in iz glasovalnega ozemlja so jih prignali nemški učitelji okrog 1800. Menda so otroci z dežele sami čutili, da ne spadajo med mestne, ker je bilo že po obleki mogoče spoznati vsakega, odkod da je. Otroški obhod je predstavljal mirovni čas. zasedbo in plebiscitno zmago. Za ta obhod je bila uvedena posebna zbirka, ki pa ni imela zadovoljivega uspeha. Zato so prireditelji izdali drugi poziv za zbiranje. Isti dan se je odkrila na Novem trgu plebiscitna spominska plošča, na komandi orožniškega poveljstva spominska plošča za padle žandarme in otvorila koroška umetniška razstava. Tudi deželni kulturni svet je imei slavnostno sejo, na kateri so povedali, da so za glasovalno ozemlje prav malo storili. Zvečer je bila velika slavnost na Novem trgu. Govoril je dr. Steinacher, posestnik Miklavčevega. Postavljeni so bili ojačevalci beljaške občine in prenos govora je oskrbel celovški radio. Nemški listi o tem govoru niso povedali vsega in so poročali drugače. Sledila je bakljada, slavnostna gledališka predstava in plesi v večjih celovških dvoranah. Višek slavnosti je bila nedelja 12. oktobra. Zjutraj budnica po mestu, maša na Starem trgu, pri kateri je govoril sam knezoškof, odkritje spominske plošče za v obrambnih bojih padle v deželnem dvorcu, povorka noš, koncert in plesi. Obhoda noš se je udeležilo okrog 12.000 oseb. Omeniti moramo, da so v sprevodu korakali tudi trije gospodje v žalnih oblekah, ki so predstavljali „ugrab-ljeno“ Mežiško dolino, med njimi trgovec Sperdin. Koroški Nemci govorijo o ugrabljeni Mežiški dolini, ko nimajo najmanjše pravice do tega ozemlja. Sami nemški listi pišejo, da je bilo na tem ozemlju 10.661 Slovencev m samo 3136 Nemcev. Apetit imajo dober. Zvečer je na Novem trgu skupno igralo nekako 700 godcev na pihala. Slavnosti so zaključili seveda plesi. Kar je bilo govorov, in teh ni bilo malo, so se slavili predvsem obrambni boji, ki za Nemce niso bili nikaki obrambni boji. Manj se je omenjal plebiscit, zakaj Nemci vedo boljše od nas, kako se je plebiscit vršil, in zato o njem niso imeli dosti povedati. Bilo je dosti hujskanja proti Slovencem, ki so se pri glasovanju v isti meri poslužili svoje pravice kot Nemci. Na deželi so bile slavnostne seje občinskih odborov, a samo tam, kjer niso slovenski župani, oziroma Slovenci nimajo večine. Slavnostne seje so bile brez debate, da slovenskim odbornikom ni bilo mogoče povedati resnice in svojega mnenja. Nekateri slavnostni govorniki so posneli svoje govore kratkomalo in skoro dobesedno iz nemških listov. To kaže o duševni revščini. Tudi samo v občinah z nemško večino so se vzidale v hiše, v katerih so bili glasovalni prostori, spominske plošče z napisom: „In diesem Hause wurde am 10. Oktober 1920 iiber die. Freiheit Kàrntens ab-gestimmt.“ Odborniki teh občin so bili deležni glasovalnega piva. Verjetno je, da bo zdaj mir, zakaj maček se je že pojavil. Če razmišljamo, zakaj so Nemci priredili take velikopotezne slavnosti, pridemo do prepričanja, da tiči za njimi nekaj popolnoma drugega. Poživljamo naše rodoljube, da okinčajo k vsem svetim zapuščene grobove vseh padlih vojakov, ki leže pozabljeni na naših pokopališčih! Bače. Nek tukajšnji uradnik je ob priliki izrazil, da mu življenje ni lepo „unter windi-schem Gesindel". Kar nas je trdnih, se ne čutimo prizadete, ker se ne štejemo med pleve: in kdor se med nje meša ... Št. Jurij na Vinogradih. 'V plebiscitnim proslavam.) Navajamo sledeča dejstva: K 10. oktobru lani so bile posestniku Andreju Škofiču, p. d. Leberju v Voglah zažgane ojstrve z deteljo, letos k 10. oktobru pa mu je nekdo v hlevu zaklal svinjo. Omenimo še, da mu je v času bojev zaklala Volkswehr enega vola, za katerega ni dobil groša, pač pa je moral v zahvalo vpreči in jih odpeljati. Letošnji dogodek je sad nemškega hujskanja pri plebiscitnih proslavah. Dobria vas. (Razno k 10. oktobru.) Zelo sSovesno so obhajali desetletnico glasovanja naši „bindišarji“, zakaj pravih Nemcev tukaj skoro ni. Na predvečer bakljada z godbo po vasi, streljanje, položitev venca na grob padlim boriteljem za „svobodo“. Občina je zaukazala, da se morajo razobesiti zastave in razsvetliti okna. Za obhodom je bil shod na sejmišču. Govornik je povdarjal, da imajo domovini zvesti večino in da manjšini ne preostane drugega, kakor da se priključi večini. Govornik bi radi videl, da bi padli na kolena v prah in prosili odpuščenja. Takih nazorov so vse nemške koroške stranke, zato od njih ničesar ne pričakujemo. Raje bi nam dali katero po hrbtu, kakor pa še tako minimalno pravico. Dobro se je izrazil slovenski kmet, da se morejo veseliti obletnice glasovanja samo uradniki, ki so prišli tako do mastnih služb. Cele slavnosti se je udeležilo nekaj nezrele mladine in otroci. Kmet pa ravno letos najbolj čuti posledice napačne gospodarske politike. Bilčovs. (10. oktober.) Minul je kot vsak drug dan. Kmetje so pridno mlatili ajdo in še v glavo jim ni padlo, kaj bo prihodnji dan. Šele kres nad Pugradom pri Kajzazah in na Mošče-nici jih je spomnil, da se vrača v desetič oni dan, ki je napravil toliko nesloge med nami in ki se ga naši narodni nasprotniki poslužujejo, da bi napravili še večje nesporazumljenje med vrstami koroških Slovencev. Glasovanje je bik' svobodno in zagotovilo se je glasovalcem, da jih v tej svobodi ne pred in ne po glasovanju nihče ne bo oviral. A razmere danes vse drugače stoje. Pred desetimi leti je bilo dosti ljudi iz maščevanja nad njihovim dejanjem, ki je bilo svobodno, odpuščenih iz službe. Kje je tukaj pravica? Naš pismonoša je bil postavijen na cesto in njegovo mesto je zasedel drugi domovini zvesti. Ali se mu je dalo po desetih letih zadoščenje? Ne vprašamo, ali je danes do-tičnik naš ali ne, ampak gre se nam za pravico in to mi zagovarjamo, četudi mogoče ne v našo korist. Kje ima naš prejšnji pismonoša penzijo, do katere ima z ozirom na bivše službeno razmerje res pravico? Pritisnilo se je na njega z vso silo in ob pritisku sile se je moral vdati, da ima pred svojim sosedom mir. Tako se deia pri nas pod pritiskom sile renegate, ki polnijo avtomobile, ki vozijo udeležence na plebiscitne proslave v Celovec. Prisiljeni so se vozili v družbi mladcev, ki so za časa plebiscita in še potem gladili šolsko klop, pa hočejo imeti danes glavno besedo kot prvi branitelji domovine. Imamo borce za našo deželo, vsa čast njim, a oni so jo branili na vrhovih naših gora od leta 1915—1918. Tem, ki se jih danes prezira. a so za dom prelivali kri, tem gre čast. Ali je to pravica, da se na naše ljudi, ki študi- rajo in so vpisani za Slovence, pritisne, da se morajo vpisati za Nemce, ker le tako bodo mogli maturirati in bodo dobili službo. Gospodje, ki ste vzrok vsem tem krivicam, vedite, da se zlomi vsaka sila, če ne po odporu ljudsiva, pa jo zlomi tok časa. Gradovi na naših gorah so razpadli, pa so oni. ki so jih zidali, menili: Večno bodo stali. Tudi vaša sila se bo zrušila, zakaj vedite, da se je še vsaka krivica kaznovala in da vaše krivice vpijejo po maščevanju. Vsa Evropa je razrvana ter vse kriči po pravici. Prišla bo, četudi preko vas. Dobria . vas. (Nastanitev.) Poroča se nam, da je g. dr. Luka Sienčnik začel med svojimi ožjimi rojaki v Dobrli vasi izvajati svojo ži-vinozdravniško prakso. Stanuje nad trgovino Paar v prvem nadstropju. Za praktične nasvete je na razpolago vsako nedeljo dopoldne. Novega g. živinozdravnika prav toplo priporočamo! Sele. Medveda so ustrelili — tako smo mislili pretekle dni, ko smo večkrat slišal! strele. Pa se je izkazalo, da je le en kmet razstreljeval trde grče za drva, medved pa se še svobodno izprehaja, kakor kažejo sledovi, celo precej blizu naše vasi. Kosmatinec je gotovo postal debeluhar, ker požrl je že prav lepo število ovc, ki jih zdaj kmetje zastonj iščejo. Iščejo sicer tudi lovci medveda, pa tudi zastonj. Kako dolgo bo še ta „Bauernschreck“ delal škodo? Bi pa vendar enkrat že bilo treba iti nadenj s celo armado pogumnih lovcev, da ga obkolijo in mu z dobro pomerjeno kroglo upihnejo življenje! Drobne koroške novice. Srebrni križec za zasluge za republiko sb dobili: naduč. Kulnik v Tinjah, ravnatelj Andrič v Ločah, ravnatelj Tarman v Bistrici na Žili, učitelj Dorfer v Borovljah in naduč. Milonik v Blačah. — V tednu pred 11. oktobrom se je zvišalo število podpiranih brezposelnih na Koroškem za 423 na 2713. — Razpisana je trafika v Dobu pri Pliberku. Lani je imela okrog 206 S dohodkov. Prošnje je vložiti do 8. novembra in se upoštevajo predvsem invalidi in vojne sirote. — Dne 27. oktobra je v Celovcu jesenski sejem. Celovec. (Smrt.) Dne 18. t. m. je v Št. Rupertu pri Celovcu umrl 531etni Johan Eggei posestnik in znani neizvedeni zdravnik. Pokojni je bil splošno priljubljen in so mnogoštevilno hodili k njemu tudi Slovenci po nasvete in pomoč, a navadno šele potem, ko so zdravniki izgubili upanje. Zdravil je samo z zdravili iz zelišč in je marsikomu rešil življenje. Loče ob Baškem jezeru. (Igra.) V nedeljo 13. t. m. so nas obiskali podraveljski igralci društva „Sloga“ in uprizorili pri Ročičniku Meškovo igro „Mati“. Hitro so se znašli na našem odru in igrali s takim zanosom, da jih ne bomo tako hitro pozabili. Njih predsednik je zaključil predstavo z opominom, da pride skoro nedelja, ko naj se vsak izkaže in voli s 1 o-vensko, zakaj bolj ko kdaj v časih, iz katerih je vzeta igra, se imamo boriti za to, kar je naše, in za biti. da nas ne pokoplje še tako hitro silni nemški val. — Dan preje, v soboto, je istotam priredil Landbund iz Stebna „Fa-milienabend“. Četudi je bil dohodek namenjen za nakup motorne brizgalnice, je bilo samo 8 (osem) gledalcev. Menda je bil vzrok te male neprijetnosti za nje v tem, da njihovim političnim somišljenikom ni bilo po volji to, da igrajo na odru slovenskega društva in zraven tega pri Čušenvvirtinji. Sele. (Materinski dan.) Ne v cvetočem maju, ampak še le 12. okt. smo praznovali pri nas prvokrat materinski dan. Bilo je to slavlje tako prisrčno in lepo, da zanaprej ta praznik pač nobeno leto ne bo izostal. Že zjutraj je bilo v cerkvi veliko število mater, ki so se na svoj praznik krepčale ob obhajilni mizi z božjim tolažnikom mater, z njimrpa tudi precej otrok, ki so jim ravnotam hoteli izkazati svojo hvaležnost. Primerna pridiga in slovesna maša sta povzdignili slavnostno razpoloženje. Kmalu popoldne pa se je napolnila dvorana v Domu z mladimi in starimi materami in mnogimi drugimi gosti do zadnjega kotička. Spored je bil bogat. Ljubke deklamacije otrok, izbrane pevske točke mešanega zbora, govora mladeniča Janka Ogrisa živim materam in mladenke Marije Pegrin spominu rajnih mater, samospev sedemletne deklice, nastop deklic z rajanjem in petjem — vse to se je lepo vrstilo in srca vseh so bila vedno bolj ginjena in oči vedno bolj solzne od veselja ali žalosti. Višek pa je slavje doseglo z igro „Dve materi“, ki je za tako priliko zelo primerna, ker kaže, kako ne- beška Mati čudežno usliši zaupanje zemeljske matere zaradi ujete hčere. V 14 dneh so se igralci pripravili nanjo in jo igrali z globokim razumevanjem. Kako naravna je bila žalost matere Ljudmile, neprisiljeno vedenje njene sestre, kako globoka pobožnost ujete Olge, kako oblasten nastop kralja, prijeten nastop deklet, častitljiva prikazen Marije z živim ljubkim Jezuščkom! Cela dvorana je napet.) gledala in poslušala, da, živela z igro. Tri in pol ure je trajala prireditev in bližal se je že mrak, ko smo hiteli domov bogati plemenitih vtisov, matere pa še posebno potolažene in vesele, da jim je mladina priredila tak slavnosten dan in jim na njem razodela svojo hvaležnost in ljubezen. Prireditev, ki tako blažijo srce in bistrijo razum, si želi ljudstvo še več in jih bo znalo ceniti z obilnim obiskom._ fl GOSPODARSKI VESTNIK Državno podpiranje stanovanjskih zgradb. Postava o podpiranju stanovanjskih zgradb je dovolila v ta namen svoto 480 milijonov kot donesek države. Podpiranje naj bi se razdelilo na tri leta. Pomanjkanje stanovanj pa je prineslo že prvo leto več predlogov in prošenj nego se jih more vpoštevati v vseh treh letih. Do 31. avgusta se je vložilo prošenj, ki skupno zahtevajo še 636 milijonov in koncem septembra bo vseh prošenj za 700 milijonov. Dovolilo se je do konca junija 132 milijonov. Ljudje so zapazili, da se tukaj nekaj zamudi in so zadnji čas začeli državo s prošnjami kar obsipavati. Do zdaj so bili prosilci skoraj le ljudje, ki so si hoteli postaviti hišico zase, stanovanjskih večjih hiš, skoro ni bilo vmes. Le občine in društva so nameravala nekaj večjih zgradb. Zdaj nastopajo velike tvrdke, ki hočejo graditi velikomestne hiše. Deloma se namerava kar cele ceste zagraditi in to v notranjem Dunaju. Iz začetka je ministrstvo te načrte pozdravljalo. Zgradba malih hišic se je izkazala veliko dražja, nego se je izprva mislilo. Predpisi so precej strogi in tako so zgradbe dražje kakor navadne. Delo se je medtem že tako podražilo, da, ko se je pred letom računala hišica za eno družino na 20.000 S, se mora danes računati že na 25.000 S, in vrhutega poročajo listi (Sparkassenzeitung). da taka hišica na Koroškem stane še 6000 S več kakor drugod. Posebno drage so družinske hiše na Dunaju; tam stane takšna zgradba kar 60.000 do 70.000 S, baje ker se je razpasla špekulacija s selišči. Tako se danes na Dunaju potrebuje za eno stanovanje, ki ima 3—4 sobe, 50.000 do 60.000 S. Vsled tega bo v teh novih zgradbah stala najemnina ene sobe 80 S, štiri sobe, to je stanovanje za premožnejšo rodbino, 300 S v mesecu. Uradnik, ki naj takšno stanarino plačuje, mora seve imeti precej plače. Stanovanja v hišah, kjer je več družin, so cenejša, tu bo stala soba 60 S, štiri sobe 240 S. Pri nas se pač gradi silno drago. Opozarja se na visoke cene zemljišč, v prvi vrsti pa je drago delo zakrivilo draginjo. Pri zidarskih delavcih so se tarife naprej višale. Predlanskim je delavec služil na uro 80 g, danes sluzi 1,80 S, v dnu 18 S, v mesecu 500 S. Nihče ljudem ne zavida dohodka, a ko je grajenje predrago, se ne gradi več, in po cestah vidimo postajati reveže, ki nimajo dela. I i nesreči^ se ne more opomoči z višjimi tarifi, marveč z ureditvijo istih, ki naj bo takšna, da javnosti ne bo treba ljudi svariti, kadar se loti kdo zgradbe. Posebno nevarno prihaja grajenje hiš na Dunaju. Tukaj stane meter zemljišča v notranjem mestu 700 S, potem občina zahteva arhitekture, vse naj bo lepše izvedeno. lako bo tam stalo eno stanovanje 120.000 S, ne ena hiša marveč samo eno stanovanje! Takšno stanovanje bi potem moralo stati na mesec kar 1500 S. Toliko pa zdaj na Dunaju že nihče ne more plačevati, vsaj nimamo več toliko generalov in ministrov, plemstvo pa smo sploh odpravili. Ko bi se bilo ostalo pri pravici m bi se ne bilo ljudem jemalo hiš, bi se bilo davno že gradilo več stanovanj, gradilo bi se ceneje, več bi bilo ponudb, in ljudje bi v mestih dobivali kakor vselej poprej primernih stanovanj, večjih ali manjših po zmernih cenah. Vsaka krivica se kaznuje in s predragimi novimi stanovanji se bo kaznovalo, kar se je hudega storilo lastnikom mestnih hiš.______ Celovški trg. Živina: plemenske krave 1,10 do 1,30, pitane krave 0,70—1, pitani prašiči 2 do 2,20, plemenski 1,80—2 S za kg žive teže. Žito: pšenica 25, rž 20, ječmen 22, oves 22, ajda 26, koruza 24 g za kg. Sladko seno 14, kislo 8, slama 8 S za meterski stot. Grah 1,40, leča 1,60, krompir 20, zelje 40 g, goveja mast 6, sirovo maslo 5—6, prekajena slanina 4,50, sirova slanina 2,80, svinjska mast 3, smetana 2,40 S za kg. Jajce 20—22 g. RAZNE VESTI ~ Drobne vesti. Italija: Bolgarski kralj Boris se poroči z italijansko princeso Ivano dne 25. oktobra v Assisiju. — Izredno sodišče v Rimu bo v prvih dneh novembra sodilo 57 Slovencev. Obtožnica našteva 99 zločinov, izvršenin v poslednjih štirih letih. Izmed 57 obtožencev je zaprtih v rimskih zaporih le 39, dočim se je ostalim posrečilo pobegniti in bodo sojeni^ v odsotnosti. — Amerika: Iz Mehike se poroča, da so verski nasprotniki zažgali cerkev v San Carlosu v državi Tobasco, v kateri je bilo 80 vaščanov zbranih pri molitvi. Oni, ki niso izgubili življenja v plamenih, so bili ustreljeni. — Poročajo z Buenos Airesa, da je tam neki vlak, ki je vozil 1000 vojakov federalne armade, skočil s tira med St. Paolom in Santosom ter strmoglavil v prepad. — Ostale države: v Lje-ningradu so sovjeti ustrelili 17 pravoslavnih duhovnikov, ki niso hoteli zapustiti svojih župnij. V Briansku je bilo ustreljenih 17 kmetov, ki so bili nedavno napadli tamošnjo poljedelsko zadrugo. Pri napadu je bilo ubitih 10 članov zadruge. — V Berlinu stavka v 276 obratih 130.000 kovinskih delavcev. — Prihajajo vesti o velikih poplavah v Franciji. Izprazniti se je moralo več krajev. Številne železniške proge in ceste so popolnoma pod vodo. Reke so prestopile bregove ter poplavile rodovitno zemljo. V Monceau le Mine je voda vdrla v premogovnik, kjer je utonilo mnogo konj. Najbolj so prizadeti kraji ob rekah Seine in Marne. V okolici Epernaya so 4 občine popolnoma odrezane od sveta. V mnogih hišah stoji voda že več metrov visoko in še narašča. PO SNEMALNIK.!, strojne pinje, mlečne ročke, mlečne posode, paril-nike, kotle za pranje, stroje za pranje, mline za sadje in stiskalnice za sadje. 135 DAMILA 5EPARATOR GESElLSeiAFT M.B.h. W I E N, XII/,, WrtGENSEILGftSSE 4/48 Bencln-m o tor prvovrstne firme, še skoraj nov, se radi napeljave elektrike jako ugodno proda. Vei pove TOMO KUPPER, ŠT. RUPPERT pri Velikovcu. H7 Oblastveno dovoljena razprodaja! Približno 1700 komadov klobukov, 1230 parov čevljev za gospode, dame in otroke se prodaja, dokler je kaj v zalogi, za vsako ceno, tudi pod nakupno vrednostjo. HUT - MODENHAUS SCHLICHTINGER Celovec, Wlenerg. 4 Najcenčjša nakupovalnica za obleke, plašče, perilo in pletenine. 149 Govorimo slovenski. k' imajo veselje do prodaje MtGI51WB9bVINI9 strojev,koles,radio-aparatov, StSidmgKp”«' se povsod sprejmejp. Zaslužek zelo visok. Mesečno od 150 do 300 S in še več. Posebnega znanja ni treba, pač pa poštenje in zanesljivost. — Naslov se izve v upravi lista. 144 Vabilo 1 Izobraževalno društvo v Globasnici gostuje v nedeljo, dne 26. oktobra ob 3. url popoldne v Društvenem domu v Dobrli vasi z veseloigro Utopljenec Vstopnina običajna. Kdor se hoče pošteno nasmejati, naj nas vsekakor poseti ! Pri-ODBOR. jazno vabi 152 ♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦J J Izobraževalno društvo »Trta" + v Žitari vasi vabi na igro t VSAKDO ali Z „BOGATINOVA SMRT*4 J ki jo uprizori na praznik t vseh svetnikov, t. j. dne ♦ 1. novembra 1930 ob X 3. uri popoldne v Društ- ♦ venem domu v Žitari ♦ vasi. i5i X Vstopnina običajna. ♦ Na to prelepo in času primerno igro vabi vse pfi-X jatelje poštene zabeve od blizu in daleč. ODBOR. J ♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦ Večje, lepo urejeno posestvo se da v najem za več lei Daslov v upravi lista. 150 Izšla je Blasnikova Velika Pratika za navadno leto 1931, ki Ima 365 dni. .VELIKA PRATIKA* je najstarejši slovenski koledar, ki je bil že od naših ptadedov najbolj upoštevan In je še danes najbolj obrajtan. V .Veliki Pratiki* najdeš vse, kar človek potrebuje vsak dan : Katoliški koledar z nebesnimi, solnčniml, luninimi, vremenskimi in dnevnimi znamenji; — solnčne in lunine mrke ; — lunine spremembe : — koledar za pravoslavne m prote^ante; — poštne določbe za Jugoslavie : — lestvir-za kolke na menice, pobotnice, kupne pogodbe In račune; • konzulate tujih državv LjubljaniinZagrebu;—vsesejmer Kran in v in V JUJ1J8K, DCUCllJi; — picgicu u ----. tabelo hektarov v oralih ; — popis vseh važnih domačih in tujih dogodkov v preteklem letu; — tabele za računanje obresti; — življenjepise važnih In odločilnih oseb s slikami; - oznanila predmetov, kt jih rabi kmetovalec in žena v hiši. — Cena 5 Din. VELIKA PRATIKA* se dobi v vseh večjih trgovinah In se tahko naroči tudi pismeno pri založniku: tiskarni J. Blasnika nasi. d. d. v Ljubljani. LmuA: Pol. m «o*, dmštro za Skarwce n Tiska L i d o v a tiskar na