Priioga Novin. MARIJIN LhT O o o o o o XXVI. 8. januar 1930. Tisk Prekmurske Tiskarne. Za tiskarno odgovoren HAHN IZIDOR v M. Soboti MARIJIN LIST NEVTEPENO POPRIJETA DEVICA MARIJA. — Pobožen mesečen list. Vrejuje ga z dovoljenjom cerkvene oblasti: Klekl Jožef, vp. pleb. y Črensovcih, Slovenska Krajina. Izhaja vsaki mesec 8. na spomin petdesetletnice razglašenja verske istins od Marijinoga nevtepenoga poprijetja leta 1904. dec. 8., gda je te list, kak prvi pobožen slovenski list Slovencom Slovenske Krajine do rok dani. Cena na leto: doma na skupni naslov 10 Din., na posameznoga 15 Din., v vse države Europe 25 Din., v Ameriko i v Canado z Novinami i kalendarom „Srca Jezušovoga" vred štiri dolare. Za to naročnino objavi M. List tudi vse dopise i izvrši vse naročitve Amerikancovi Kanadan»bv brezplačno. Naročniki so deležni sada več jezerih sv. meš i dobijo k listi vsi brezplačno ka-lendar Srca Jezušovoga i knižico »Priprava za srečno smrt". M. List z kalendarom Srca Ježušovoga je priloga Novin. Naročniki, ki majo doma na skupni naslov M. List to je ki plačajo samo 10 Din. naročnine za njega, plačajo 2 Din. poštnine, kda dobijo do rok kalendarSrca Jezušovoga. V vredništvi M. Lista v.Črensovcih se dobijo kupiti: 1. Živlenje sv. Martina pfišpeka za 1 Din 75 par; 2. Živlenje sv. Jezušekove Trezike po 5 Din; 3. Molitvena knjiga „Hodi k oltarskomi Svestvi" v celo platne vezana z zlatev obrezov 20 Din; 4. skrivnosti sv. rožnoga venca po 2 Din 50 par 15 falatov i 5. knižica: »Priprava za srečno smrt" 2 50 Din. Dari. Na podporo Marijinoga Lista i na spominski dar za zlatomešnika Sv. Očo, Pija XI. so v din. dariivali sledeči: Forjan Andraša širitela naročniki v Lipovcih 31, Čurič Martin Črensovci 10, Žlebič Jožef Avele-nada 10, Hranilnica in posojilnica, Črensovci 10000, Naročniki Krampač Age iz Bednje 30. Beltinci: vČervek Veronika 5, Temlin Marija 2, Jahn Ludvik, Ptuj 10, Ga.ičani: Žalig Marija 4, N. 1, Hozjan Janoš nabrao od svojih naročnikov v D. Lendavi 16, Tompa Matjaš, Črensovci 10, Ropoša Jožef širiteo pri Gradi nabrao; pri Gradi 50, v Kovačevcih 20, Žižek Mihal širiteo nabrao od svojih naročnikov v Ižekovcih 38, Ambruš Orša, občin-aka sirota v Ižekovcih 2, Edšidt Števan nabrao pri svojih naročnikih v Gederovcih 30, Plej Kata .Črensovci 10; v Beltincih nabrala širitelica Ščap Ana; Klemenčič Marija 2, Bernadi Jožef 2, Pozderec Franc 2, Glavač An-draš 2, Voroš Štefan 3; v KUpšincih nabrao Ščančar Jožef širiteo: Ščan-čar Jožef 3, Pisjak Janoš 5, Vogrinčič Ivan 2, Varga Franc«2, Jooš Roza-lija 3, Horvat Marija 2, Cipot Treza 2, Cipot Angela 1'50, Jenešova do-vica 2, Hoheger Jožef 1, Murčič Števan 5, Nemec Matjaš 2, Flegar Franc 2, Gomboc Vince 2; Kuzma Franc Tišina 1, Meglič Anton, Nanteuil, Fran-cusko 10. 75; od naročnikov v Gančani nabrala širitelica Sabotin Marija 5, Činč Jožefa naročniki na Petancih 7, Mesarič Martin Melinci 1, tretje-rednice z Turnišča 16, Naročniki Forjan Andraša z Lipovec 7, naročniki z Trnja 5, naročniki Jerebic Jiirja v Odrancih dali tomi 104.50. DariiTali so sledeči po 1 din:Zadravec Jožef, Copot Števan, Smej Števan, Zadravec Matjaš, Vegič Ana, Hozjan Marko, Kolenko Ivan, Tratnjek Jožef, Kavaš Ivan, Kociper Martin, Zver Mihal, Ferenčak Mihal, Matko Mihal, škafar Mihal, Zver Martin, Ferenčak Geta, Copot Števan, Zadravec Bara, Zadravec Kata, Zadravec Marija, Marič Matjaš, Zver Marija, Kavaš Mihal, Hozjan Števan, Antolin Ivan, Škafar Števan, Zver Blaž, Hozjan Ivan, Gabor Marija, Raduha Marija, Sečkar Ivan, Antolin Martin, Raduba Mihal, Smej Mik-loš, Maroša Treza, Čančar Števan, Čančar Peter, Ferenčak Blaž, Gostan Ivan, Horvat Marija, Kavaš Vince, Antolin Jelena, Radoha Jožef, Bogdan Matjaš, Zver Ana, Marič Matjaš, Kavaš Mihal, Sečkar Števan, Balažic Marija, Kavaš Andraš, Radoha Blaž, Kociper Mihal, Kociper Jurij, Zver Jurij, Kociper Martin, Ferenčak Števan, Gabor Orša, Ferenčak Vince, Balažic Jurij, Gostan Ana, Vegič Franc, Kociper Geta, Kovač Pavel, Zver Števan, Kavaš Jožef, Kociper Matjaš, Nedelko Jožefa žena, Ferenčak Vinci, Trat-njek Števan, Škafar Mihal, Radoha Martin, Nedelko Jurij, Kavaš Matjaš, Radoha Marija; po 2 din: Smodiš Matjaš, Matko Števan, Balažic Ivan, Zver Mihal, Škafar Ivan, Zver Andraš, Kavaš Števan, Zadravec Mihal; po 50 par: Gabor Števan, Kavaš Martin, Zadravec Matjaš, Zadravec Bara; po 3 din: Marič Ivan, Bežek Karoi; po 5 din: Zakojč Mihal. Naročniki Horvat Janoša v Bakovcih 90, naročniki Špilak Jožefa z Brezovice 104.50; Chicago: Lebar Jožef 55, Lebar Ignac 55; Milač Šimon, profesor M. Sobota 55; Flisar Vince Tešanovci 1, na Hotizi nabrao Matajič Števan širiteo pri naročnikih: Ren-gel Martin 2, Ritlop Kata 2, Magdič Bara, Lackovič Matjaš, Vožar Bara, Vuk Mihal, Vuk Jožef, Tkalec Števan, Prša Bara, Krampač Kata, Horvat Marko vsaki en din; naročniki z Žižkov 2.50; naročniki Bakan Jožefa v Dokležovji dali tomi 40 din. Daruvali so sledeči po 1 din: Cipot Martin, Antolin Orša, Jeiič Mihal, Baša Štefan, Dorajan Ivan, Zver Matjaš, Škraban Kata, Korblin Jožef, Ropoša Barica, Bobovec Orša, Miholič Mihal, Jerič Mihal, Kovač Balaž, Kubilec Ivan, Balažic Martin, Gregor Matjaš, Cipot Jožef, Fras Alojz; po 2 din: Vohar Ivan, Kranjec Štefan, Zver Marija, Balažic Martin; po 3 din : Činč Ivan ; po 50 par: Kranjec Šteran; naročniki od sv. Bedenika 48 din. 50 par; Kolenko Ivan Črensovci 10, Čačič Jožef, plebanoš Črensovci 100, naročniki Krampač Števana z G. Bistrice: Baiažic Ana 2, Tornar Ana 1, Raj Števan 1, Krampač Marija 1; naročniki z Hotize še: Horvat Ferenc 2, Marič Anton 1, Horvat Štefan 1, Topličanec Janoš 1; naročniki Titan Franca z Kroga dali tomi: Žitek Ignac 4, Lapoši Anton 2, Marič Ferenc 1, Kreft Franc 3, Škraban Franc 5, Horvat Jožef 2, Uien Alojz 2, Mataj Števan 2, Mencigar Marija 1, Kovačič Anton 2, Kološa Števan 1, Šoštarec Janoš 3, Titan Apolonija 1, Gomboši Franc 2; Stanko Martin Trnje 5 dinarov. Veren Klement, pleb. S. Bethlehem 120, naročniki z Biikovnice 14, Graj Marija, Sr. Bistrica 5, Horvat Marija, Števanovci 10, N. N. Črensovki 2, Duh Martin, Zemun 10 din. — Z temi dari ste omogočili, dragi darovniki, da smo mogli obhajati 25 letnico M. Lista i mogli tudi Sv. Oči poslati lepo knigo. Naj vam Marija povrne na tom i ovom sveti vsaki najmenši dar! Vrednfštvo i upravnišlvo M. Lista v Črensovcih. Na znanje! Z tov prvov številkov dobijo do rok cenjeni naročniki knižico »Priprava za srečno smrt" brezplačno. Dobijo jo tisti, ki so že plačali M. List na letos. Drugi jo dobijo te, kda plačajo-naročnino. Ki majo na svoj naslov Marijin List, jo dobijo po pošti; ki ga pa majo na skupni naslov, jo pa naj iščejo pri širitelaj. Širitelje z Beltinske i Torjanske fare, ar so bluzi, naj si pridejo po njo. Poštnine nikše ne trbe plačati od •knižice. Poštnina celoletna se plača te, kda de se delio kalendar na konci leta i samo tisti plačajo 2 din. poštnine, ki majo na skupni naslov M, List, to je ki plačajo samo 10 din. naročnine. To je mesto podpore, štere več ne bomo pobirali. Pošta. šlritelom. Oprosijo se širiteJje, naj pobirajo naročnino včasi i nai ne čakajo do konca leta. Naši listi so zaduženi i kem kesnej^što plača List, tem več stroškov nam dela, ar je intereš od duga vekši. Če što ne more na ednok plačati M. Lista, se ž njim potrpi i ga lehko plačuje na rate, vsaki mesec kaj, kak je mogoči. A nieden mesec nesme vOostati ka kaj ne bi plačao. Toga se točno prosimo držati. Ml vsaki mesec moremo proti plačuvati težke jezere za papir, šramp, poštnino, klišeje; to vsaki naročnik more preštimati i zato nam naročnino proti plačuvati, ar se mi mesto njega ne moremo zadužavati. Vsem naročnikom se priporačamo i je prosimo, naj ostanejo stanovitni pri Marijinom Listi. Vse širitele i naročnike v Marijinom imeni prosimo, naj razširjajo v tiste katoličanske družine M. List, kde ga šče nemajo. Naj pomislijo, ka za en dinar na mesec dobijo troje čtenje : Marijin List z 20 strani vsaki mesec, knižico ..Priprava za srečno smrt" z 64 strani i veliki kaiendar z nad 100 strani. Vredniitvo i upravniilvO H. Lista v Črensovcih. Tečaji duhovnih vaj v prvom četrtletji 1930. v DomI duhovnih vaj v Ljubljani. Za mladence: od 1. do 5. februara; od 8 do 12. marca; od 22. do 26. marca; od 29. marca do 2. apr.la. Za rekrute : od 8. do 12. februara Za može: od 15. do 19. februara: od 15. do 19 nsarca. Vsaki tečaj se začne večer prvoga i konča zjutraj driigoga zgoraj imenUvan h dni. Vdeleženci naj bodo v BDomi" do 6. viiie večer prvoga dneva. Za vdeležbo naj se pravočasno priglasijo. Oskrbnina za ves čas 120 Din. Vodstvo „Doma duhovnih vaj", Ljubljana. Zrinjskega c. 9. Zahvala. Podpisani Tibaut Martin, posestnik v Mostji, se kak najbolje vroče zahvalim dobromi Bogi i Blaženo] Devici Mariji za veliko dobroto, ka sem rešen velike nesreče. Petlet staro dete mi je vužgalo slamo poleg hiše. Najmočnejši jug je pihao. Nevarnost je bila neizmerno velika ne samo za mojo hišo, štera je bila komaj osem metrov od goreče oslice, nego za celo kolonijo, ka se spremeni v pogorišče. V toj veliko] nevoli se je cela družina zročila dobromi Bogi, prosila Marijino pomoč i obečala, ka se javno zahvali v M. Listi, če se ogenj srečno pogasi. I hvala dobromi Bogi, nesamo ka nese je vužgala v tom veikom vetri i v tistoj suši hiša, nego ešče par metrov slame mi je ostalo iz pogorele oslice. Hvala dobromi Jezuši i njegovoj presvetoj Materi Martji. TIBAUT MARTIN. VSEBINA : Marijinim sinom i hčeram, Stran Po 25 letnici Marijinoga Lista „ & predragim naročnikom ! „1 od j Doma sv< Frančiška „ i0 Mamika če bi jaz ptička bio... „ 2 Najsvetejše Ime Jezusovo. „ 11 Nas zlatomesni dar Svetomi 7 j . . . ... " „„ Oči. 3 Zadnja spoved ga je rešila. „ 11 Življenjepis Chambon Marije " Misijonski glasi. „ 12 Marte, laične sestre reda Cvetka Marijinoga lista. „ 1» Marijinoga obiskavanja „ 7 Cerkveni glasi „ 16 PRVA STRAN SPOMINSKE KNIGE, ŠTERO SMO SVETOMI OČI POKLONILI ZA ZLATOMEŠNI DAR. LATINSKI NAPIS ODZGORAJ POMENI: „SLOVENCI SVETOMI OČI PIJI XI. PUŠPEKI POŠPEKOV. VENEC POD NAPISOM JE Z ČISTOGA ZLATA. MARIJIN LIST OB 25 LETNICI POKLANJA VSE SVOJE KRIŽE I VSA SVOJA DOBRA DELA ZLATOMEŠNIKI PIJI XI. VLADARI KATOLIČANSKE MATERE CERKVE, NAJ SO DUHOVNIKI PRAVI MARIJINI SINOVJE. DROGA STRAN SPOMINSKE KNIGE, ŠTERO SMO SV. OČI POKLONILI ZA ZLATOMEŠNI DAR. Marijinim sinom i hčeram, predragim naročnikom! Petdvajsetiletnica je za nami. Stopili smo v 26. leto pri Marijinom listi. V tom leti ešče opravimo zahvalne pobožnosti z velikanskov procesijov pa tak dokončamo dužno delo zahvale, štero moremo dati našoj dobroj nebeskoj Materi za prav lepi dar: za Marijin List. Več far se je že javilo, štere bodo mele zahvalno pobožnost kak jo je mela prva, kde je zagled-no beli den prvi M List, kak jo je snela Črensovska fara. Gospodje iz družbe blaženoga Don Bosca, štere je ravno Marijin List spravo v njegovo svetišče, so se odzvali našemi vabili i prišli drage vole, da opravijo pobožnost zahvale ob 25 letnici, da vse naše duše pripelajo .k Mariji i po njej k Jezuši. I to je ravno šteo Marijin List. Marijini naj smo vsi i po njej Jezu-šovi. Za to je delao celih 25 let i z tem namenom začne tudi svojo drago 25 letnico. Naj pa more te svoj veliki namen v popolnosti dosegnoti, potrebuje dragi naročniki vaše pomoči. Ta je pa dvoja: pomoč molitve i pomoč naročitve. Molite za širjenje Marijine časti po Marijinom Listi. Pa naročite si Marijin List. Nebeške Matere dar je, ne zavržite ga! Lepo se je lani razširo, ali najmenje še dvejezero naročnikov bi lehko dobo v Slovenskoj Krajini! Spravite to veselje Marijina deca svojoj nebeskoj Materi, ka ga razširite tam, kde ga še nemajo v Slov. Krajini, predvsem prosim nato naše vrle širitele i širitelice! Naznaniti pa mam cenjenim naročnikom sledeče: 1. Marijin List se povekša. Kak ? Tak, ka da vsako leto odsehmao poleg kalendara Srca Jezu-šovoga šče edno ktiižico brezplačno svojim naročnikom, ki plačajo naročnino. Zdaj z tem prvim snopičom začnemo zato razpošilati knižico: »Priprava za srečno smrt". Ar bodo štiri takše knižice, štere brezplačno dobite i ar bo k zadnjoj pridjano tudi dosta lepih molitev, za to skrbno devajte vkiip vsako leto dobljene knižice, ka je te lehko date zvezati v lepo molitveno knjigo. K leti januara pride 34 strani vekša knižica, kak je letošnja Kda pa že štiri knižice do rok dobite, te pa začnemo izdavati premišlavanje od Sv. Družine: Ježuša, Marije i sv. Jožefa, ka vsaka driiži-na pride do pobožnoga čtenja za vsaki den celoga leta. Teliko premišla-vanj bo najmre v knigi kak je dni v leti i tudi k toj knigi bo prikapčen deo z molitvami i pesmami. Vse to bo brezplačno. Z-tov knižicov bo M. List vsako leto vekši. 2. Kalendar Srca Jezušovoga se tudi povekša. Od letošnjega bo vekši najmenje 16 strani i ga dobijo vsi naročniki, ki plačajo naročnino, kak dozdaj brezplačno. 3. Podpore ne bomo pobirali več! Dozdaj smo pobirali podporo i ž njov plačali sirotam M. List pa poštnino, štero smo meli pri razpošilanji lista i kalendara. To je bilo najmre nekaj zviinrednoga i nemogočega, ka se nam je vsaki čfldivao, kak je to mogoče, kšenki dati knigo, pa ešče poštnino od nje plačati I Pa mi smo to Ii včinoli, ar smo vse brezplačno delali. A odsegamao ne bomo pobirali podpore i prosimo naše dobre širitele i širitelice, naj je od nikoga ne prosijo. Če njim jo što z dobre vole pokloni, naj jo vzemejo, ali prositi je ne smejo. Sirotam pa damo iz tistih snopičov brezplačno, štere damo itak vsaki mesec više štampati: Naj se samo vsaka sirota javi pri širitelaj, tej pa vredništvi naj javijo, štere sirote prosijo M. List brezplačno. 4. Poštnino smo določili mesto podpore za vsakoga ki plača 10 din. naročnine za M. List, 2 din. to je dva di-nara na leto. To je mesto podpore. To poštnino samo tisti plačajo, ki majo 10 din. naročnine za M. List. Ne plačajo je zato oni ki na lastni naslov majo M. List naročen i plačajo za njega 15 din. kak ne Amerikan-ci, ki plačajo za njega z Novinami vred 4 dol. i vsi ki ga prek mej države majo naročenoga i plačajo za njega 25 Din. To pa zato, ka je v njihovo naročnino že notri zračunana poštnina. Dva dinara poštnine zato plačajo mesto podpore samo tisti naročniki, šteri dobivajo M. List na ekiipni naslov; plačajo pa to poštnino, kda dobijo kalendar do roft'. 5. Ka je pa te cena M. Lista na leto 1930? Doma v državi na posamezni naslov kak dozdaj 15 din. Doma v državi na skUpni naslov 10 din. i dva din. poštnine to je skupno 12 din. ali na mesec en dinar. V države Europe 25 din. V Ameriko, Canado Štiri dolare i za to naročnino dobijo ti naročniki tudi Novine i se njim objavijo vsi spisi i izvršijo vsa njihova naročila kak dozdaj brezplačno. 6. Kak se naj plačuje naročnina? Vsaki mesec se more nekaj naročnine plačati 1 Če naročnik nemre več, naj plača bar en dinar na mesec, pa je do konca leta vse plačano. Prosimo naše goreče širitele i širitelice, da se toga predpisa držijo i vsaki mesec pobirajo naročnino. Dinar na mesec zmore vsaki siromaki Čeke pošljemo vsaki mesec vo.kiso brezplačni, poštnine tudi nega pri pošilanji naročnine, za to se nišče ne more izgovarjati, da ma z pošiljanjem naročnine kakše stroške. 7. Ka pa zdaj ešče naj povem ? Marija naj bode z vsemi nami i nas naj vodi po svojem Jisti tak, ka bomo vsi njeni i po njej Jezušovi na tom i na driigom sveti. Črensovci, 8. januara 1. 1930. KLEKL JOŽEF vp. pleb. vrednik Marijinoga Lista. Mamika, če bi jaz ptička bio... Marija, sladka nebeška mati 1 Če bi jaz ptička bio, bi zleto v Bethle-hem pa bi ti na rame seo i bi tečas plahotao s perotami i ti cviketao.z grlom okoli viih pa te kiišivao z svojim kliinekom po obrazi, dokeč ne bi se ti oglasila i začela spevati svojemi Jezušeki. I kak bi se ti oglasila, bi jaz začeo z tebov popevati tak milo i srčno kak bi li znala edna mala ne-dužna ptičica! Če bi jaz ptiček bio, bi pobrao vkiip v3ako pšenično zrnico, štera se ta stepe po poti, po poli, pa bi jo odneso tebi, mamika, ka bi ti Je-zušeki krfihek spekla! Svojega nesi mela zrnja, ka bi njemi mogla žnjega dati krttheka, zato bi ti je mala ptičica nabrala, ka bi Jezušeka ž njim nahranila i ka bi On spremeno te kruhek v svoje sveto telo dlišicam za hrano ! Če bi jaz ptička bio, bi ti mamika vsaki grozdek spaperkivao, ka bi ti ž njega mošt sprešala za svojega Jezušeka, ka bi njemi žejo pogasila, i mošt shranila, ka bi vino ž njega postanolo, štero bi on spremeno v svojo presveto krv, ka bi se me dušice ž njov očistile, okrepile i zveličale. Mamika nebeška, da ne morem biti ptičica, daj da pri oltari tvojega Jezušeka to včinim, ka sem nameno pri jaslicaj kak ptičica ! Naj njemi tu spevlem z tebom, naj njemi sem nosim krtih pšeničen i grozdje, ka se spremeni te boži dar v njegovo presveto Telo i Krv za naše zveličanje 1 Mamika nebeška, spevliva pred tabernaklom Jezušekif Nosiva njemi dosta zrn i dosta grozdja, ka de meo dosta duhovnikov pri oltari i dosta duš pri prečiščavanji I Naš zlatomešni dar Svetomi Oči. t Marijin List je dao vse lanske številke v edno knigo zvezati i z vsemi dobrimi deli, ki jih je v 25 letaj doprineso, odposlao to za njihovo zlato mešo. Vezava, štero so v Črensovcih v cerkvi vnogi naročniki vidili, je ja-ko lepa: v beli leder vezana kniga nosi pod grbom Svetoga Oče venec iz čis-toga zlata, šteroga je delao zlatar Knez v Celji. Vezavo je pa opravila kat. knjigarna v Ljubljani. Grb papov kak i obrez knjige je zlati. Latinski napis v grbi; BSloveni Beatissimo Patri Pio P. P. XI." pomeni: „Slovenci Svetomi Oči Pij i XI. Piišpeki Piišpekov." Venec je iz lelij i ščipkov, ka pomeni Marijino čistost i veliko liibezen do Boga i bližnjega, nas pa opomina, ka se mi samo tak moremo Mariji dopadnoti, če poleg svojega stana živemo čisto i liibimo Boga i bližnjega. Prva stran knige nosi sliko svetoga Oče z tem napisom : »MARIJIN LIST OB 25 LETNICI POKLANJA VSE SVOJE KRIŽE I VSA SVOJA DOBRA DELA ZLATOMEŠNIKI PIJI XI. VLADARI KATOLIČANSKE MATERE CERKVE, NAJ SO DUHOVNIKI PRAVI MARIJINI SINOVJE." Pismo na Sv. Oio. Z knigov je vrednik Marijinoga Lista sledeče latinsko pismo poslao Sv. Oči: Beatissime Pater! Redactor et editor ephemeridis »Marijin List" (Ephemerides Marianae) ad pedes Sanctitatis Vestrae prostratus volumen anni currentis cum tremo-re aeque ac filiali devotione ad limina Principis Apostolorum deponit, insimul hisce paginis 6000 lectorum, imo qui eandem linguam callent 65000 fidelium gentis Slovenicae dioecesi olim Sabariensi adnexorum, nune vero episeopo Lavantino, ut Administratori Apostolico subditorum cultum coram Sanctitate Vestra submisse praestare audeat. Ephemerides istae anno 50. definitionis dogmaticae immaculatae B. Mariae Virginis Conceptionis conditae anno vertente iam quinque lustra peregerunt. Qua jubilari occasione redactor et editor una cum lectoribus misericordi Deo pro tot annorum beneficiis gratias agit, fideles vero totius ierritorli Administratrurae Apostoli-cae eorumdem beneficiorum per Mariam adeptorum admoniti solemnitati-bus Deum laudare et in Cristo renovari studebant. Finis primarius huiusce ephemeridis est cultum Dei Genitricis propa-gare et avitam gentis devotionem Marianam, qua per duodecim iam saecula Iaudabiliter eminebat, fovere. Et sane laudes Dei Genitricis et cantica Mariana in sanctuariis aeque ac campis ex ore fidelium in isto territorio ubique resonant. Secundarius autem quem persequi intendit finis est, vo-cationes sacerdotales auxiliante Regina cleri promulgare, ut operarii in vinea Domini domi forisque non deficiant. Plurimae per 25 annos horutn libello-rum paginae adhortatione abundant, ut fideles nullis laboribus aut sacri-ficiis parcant, praecipue vero Dominum messis rogare sustineant, ut opera-rios idoneos in vineam suam mittat. Et sane gens nostra pauca quidem jnumero, ast zelo abundans perplurimos sacerdotes tam saeculari quam regulari clero praestabat et educare nune qucque non desinit. Labores nostros et tot fidelium orationes atque bona opera munusculi instar felici hoc anno jubilari saemisaecularis sacerdotii Sanctitatis Vestrae offere liceat. Est quidem exiguum, fortasse vilius aeribus minutis viduae evangelicae, optima tamen intentione et simplici corde oblatum, quod ut paterna benignitate Sanctitas Vestra suscipere non dedignetur, orator suppliciter petere audet. Et ut gens Slovenica in fide avita intrepida, Dei Genitrici fidelis, Cristo Vicario submissa semper maneat, ephemerides autem nostrae finem suum ad majorem Dei gloriam exsequi valeant, redactor et editor una cum lectoribus, caoperatoribus et propagatoribus „Ephemeridis Marianae" paternam Sanctitatis Vestrae bendietionem humillime implorat. In osculo pedum profundissimo cum venerationis et obsequ'ii cultu persisto Sanctitatis Vestrae. Črensovci, die 8. Decembris a. 1929. humillimus in Christo servus JOSEPHUS KLEKL sacerdos, redactor et editor. Pismo na Sv. Oio se slovenski etak glasi ; Sveti Oča! Vrednik i izdajateo lista „Marijin List" se vržem pred noge Vaše Svetosti i Vam z bojaznostjov toti ali z čotenjem detinskoga srca položim letošnje snopiče na prag hiše, ki je Glave Apoštolov; z ednim pa naj smem izročiti z temi snopiči Vašoj Svetosti vdanost 6000 naročnikov i celo 65000 vernikov Slovenskoga naroda, ki so nekdaj spadali pod som-botelsko pušpekijo, zdaj pa so podvrženi Lavantinskomi pušpeki kak Apoš-tolskomi Administratori. Te list, šteri se je rodio, kda se je obhajala 50 letnica verske istine od nevtepenoga poprijetja B. Device Marije, je tekočo leto preživo petkratno petletnico. Pri toj priliki petdvajsetletnice se vrednik i izdajateo z naročniki vred smiljenomi Bogi za tolikoletne dobrote zahvaljuje, verniki cele pokrajine v Apoštolskoj Administraturi pa za iste po Mariji dobljene dare z slovesnostmi davajo hvalo, štere opravljajo v te namen, da Boga odičijo, sami se pa v Kristuši ponovijo. Glavni namen toga lista je, da širi čast Bogarodice i neti davno po-božnost naroda do Marije, štero že dvanajsetstolet hvalevredno goji. Drfi-gi namen, šteroga šče dosegnoti je pa, da z pomočjov kraljice duhovnikov bodi dtihovniška pozvanja, naj delavci v Gospodovih goricaj ne sfa-lijo ne doma i ne indri. V petdvajsetih letaj so prevnoge strani toga lista pune z pobtidjavanjom, naj se verniki ne bojijo nikših triidov i nikših žrtev, predvsem pa naj Gospoda žetve prositi ne prestanejo, ka pošlje v svoje gorice vredne delavce. I zaistino, naše liidstvo, malo toti po števili, a mogočno v gorečnosti, je prav dosta duhovnikov dalo tak za svetski kak re-dovniški duhovniški stan i je ne prestalo tudi zdaj jih gojiti. Naše triide, prav dosta molitev i dobrih del vernikov naj Vam smemo kak dar pokloniti v tom veselom jubilejnom leti, kda obhaja Vaša Svetost petdesetletnico svojega mešništva. Je to toti mali dar, mogoče menjši kak filerni dar evangelske dovice, a je poklonjen z najboljšim namenom i priprostim srcom, šteroga očinska dobrotivnost Vaše Svetosti ka ne bi zavrgla, se Vas za to prosilec postopi v ponižnosti prositi. I naj Slovenski narod ostane v očinskoj veri nepremagljiv, Devici Mariji veren, Kristušovomi namestniki vsikdar podložen, naš list pa naj more svoj namen na vekšo božo čast dosegnoti, vrednik i izdajateo z naročniki, sotrOdniki i širiteli »Marijinoga Lista" najponiznej prosi očinski blagoslov Vaše Svetosti. Z najglobšov poniznostjov poliibim Vaše noge i oztanem z izrazom poštiivanja i vdanosti Vaše Svetosti Črensovci, 1929. dec. 8. najpozadnjejši sluga v Kristuši KLEKL JOŽEF, duhovnik, vrednik i izdajateo. Pismo na prazv. g. hercegpUSpeka, apostolskoga administratora. Knigo i gornje pismo na Sv. Očo sam odposlao prezv. g. herceg-pušpeki, ap. administrator], ka bi naš dar potom nunciature blagovolili Sv. Oči v Rim poslati z sledečim sprevodnim pismom : j. M. j Črensovci, 29/XII. 1929. Prezvišeni gospod hercegpiišpek i apostolski administrator! Marijin List, pobožen mesečnik Slovenske Krajine, obhaja letos 25 letnico svojega obstanka. Za spomin zlate meše svetoga Oče poklanja tomi kak zlatomešni dar letošnje številke v obliki spominske knige z vsemi dobrimi deli, štere je zvršo M. List v teh 25 letaj i to v namen sv Oče • da Jezuš ma dobre duhovnike. Kak nevreden vrednik lepoga Marijinogn darii, Vas Prezvišeni g. hercegpiišpek prav lepo prosim, blagovolite potom Njegove Ekscelence g. papovoga nuncija svetomi Oči odposlati te dar z priloženim sprevodnim pismom. V tom prosimo Jezušov blagoslov od svetoge Oče na vse naše naročnike, sotrudnike i širitele. Kda sem meseca maja t. L obiskao Njegovo Ekscelenco g. nuncija HertLenegilda Pellegrinettija v Belgradi, mi je naročila Njegova Ekscelenca, naj potom Vas, Prezvišeni, izročim dar svetomi Oči. Iz nunciature se bo dragevolje naprejposlao i prošnja za blagoslov priporočila. Poštnino iz srca rad plača naš M. List, samo prosim Vas, Prezvišeni, da podpisanomi to naznanite. Zednim Vas prosim, Prezvišeni, blagovolite v talijanščini dodati k našemi sprevodnomi pismi na sv. Očo še sledeče iz M. Lista: 1 Napis, ki obdaja sliko svetoga Oče na prvoj strani i se glasi: „Marijin List poklanja ob 25 letnici vse svoje križe i vsa svoja dobra dela zlatomešniki Piji XI., Vladari Katoličanske Materecerkve, naj so duhovniki pravi Marijini sinovje." 2. Iz decemberske številke, ki se nahaja na konci spominske knjige na 1. strani: Naš dar za zlatomešnika sv. Očo, Pija XI. Marija, Mati Jezušova! Mati glave Materecerkve! Tvojega božega Sina, Jezuša Kristuša namestnik, Pij XI. obhaja 50 letnico, ka je postao duhovnik tvojega Jezuša. Celi svet njemi ob tom veselom dogodki pošilja dare i pozdrave. Tudi naš M. List, dar tvoj, Nevtepena, njemi pošilja da-re i pozdrave po tebi. Prosimo te, Jezušova mati, mati Materecerkve, sprejmi naš pozdrav i naš dar, sprejmi našo ljubezen, štero že 25 let vu-žigamo v M. Listi do tebe i po tebi do tvojega božega Sina." Blagoslovi ga na našo prošnjo v ljubezni i njemi daj dosegnoti, ka tak srčno žele pri svojoj zlatoj svetoj meši: daj njemi dobre duhovnike\ Marija! Mati Jezušova, mati Materecerkve, za god zlate svete meše namestnika tvojega božega Sina, našega Gospoda Jezuša Kristuša sprejmi 25 letno ljfibav našega srca do tebe i tvojega Jezuša, ki se je vužigala pri pisanji i čtenji M. Lista, tvojega dara, pa jo obrni kak dar za zlato mešo sv. Oči. Spuni zavolo nje želo njihovoga srca i daj za celo Matercerkev dobre duhovnike. Dflhovnike prosimo, ki do meli, Mati Prečista, tvoje srce, tvojo gorečnost, tvojo Ijiibezen za rešenje diiš! Trpljenje, ki smo je prenesli, boje, ki smo je prestali, križe, ki smo jih nosili, dobro, ki smo ga včinoli, slabo, ki smo ga premagali v 25 letaj pri tvojem listi, Marijinom Listi: naročniki, širitelje, pisatelje i vredniki, dartijemo, Mati Prečista, za zlatomešni dar namestniki tvojega Sina, Papi Piji XI. proseč te ponižno, da bi njim poklonila vredne sluge, dobre duhovnike za službo tvojega Sina, našega Gospoda Jezuša Kristuša 1 MARIJIN LIST. * * * Prezvišeni! Naš dar je najskromnejši med vsemi, ki so jih Sveti Oča za svojo 50 letnico sprejeli. A da njim bo mogo biti pri vso j svojoj skromnosti li na veliko veselje, ponižno Vas prosimo, blagovolite njim tolmačiti sledeče; 1. M. List je dušna hrana 65 jezero katoličancov Slovencov v vika-riati. Izmed teh jih je 6000 naročilo letos M. List. So občine, kde ne hiše, štera ga ne bi mela naročenega. Za te veliki narastek naročnikov se ma vredništvo pred vsem toplo zahvaliti Prezvišenomi gespodi herceg-pUšpeki, apoštolskomi administratori, ki so te list že dvakrat priporočali vernikom. 2. M. List se skoz vseh 25 let kak obstoji, vrejuje popopolnoma brezplačno : čisti dobiček od njega je namenjen za zidanje samostana sv. Družine, v šterom bi se vnogo molilo z Matercerkev, za njenoga glavara i vse duhovnike. 3. M. List se je predvsem borio poleg širjenja Marijine časti za poglobitev verskoga življenja i za duhovniški naraščaj. Leta 1917. je v no-vemberskoj i decemberskoj številki, šterivi na ogled prilagam, samo od toga predmeta gučao i razpravljao. Pod vplivom M. Lista so šli prvi odrašeni dečki iz Slovenske Krajine v družbo blaženoga Don Bosca i dnes že šte v toj samo duhovnikov število iz vikariata 13, da ne gučimo od številnoga naraščaja v klerikati. Ta prgišča katoličancov Slovenske Krajine je zgojila v teh 25 letaj 50 duhovnikov, izmed teh 2 misijonara, raznim kongregacijam ali cerkvenim redom obojega spola je pa dala naraščaja prek 300 oseb. 4. Marijinoga Lista dtih je razširo do nedogledne višine gosto sveto obhajilo. I to po vseh faraj. Naj navedem samo faro Črensovci, kje je tekla zibelka Marijinomi Listi i kje se še zdaj vrejUje. Tu je bilo pred 26 leti 2600 obhajil letno. Leto za letom je raslo število obhajancov i letos je že doseglo število 45000 pri istoj vnožini prebivalstva od 5000 duš, ki je bila pred 26 leti, ar se višek vsikdar izseli, ovak ne more živeti. Proti konci Vas, Prezvišeni, v Marijinom imeni prosim, priporočite našo ponižno prošnjo za blagoslov sv. Oči, da ga v punoj meri dobimo. Za vse dobrote se Vam, Prezvišeni g. hercegpiišpek i apoštolski administrator prav srčno zahvaljujem v imeni vseh naših naročnikov, pa Vam v dtihi posvečene roke kflšnem v Kristuši vdani KLEKL JOŽEF, vp. plebanoš, vrednik Marijinoga Lista. Življenjepis Chambon Marije Marte, laične sestre reda Marijinoga obiskavanja. XI. Svete rane i Maticerkev. Naš Gospod je večkrat ponovo svoje obečanje pred sestrov Marijov Martov, ka Maticerkev zmagala bo po svetih ranaj i po moči Nevtepene Device Marije ; „Hči moja, dobro moreš izvršiti svojo nalogo, štera v tom stoji, da moreš moje bože rane daiOvati mojemi nebeskomi Oči, ar odtec bo izvirala zmaga Materecerkve i to po priprošnji moje nevtepene Matere." A Gospod taki v začetki šče odstraniti vsako zmoto i vsako krivo tolmačenje Tu neje guč od kakše vidne, zemelske zmage, na štero neštere diiše mislijo j . . . Pred ladjov sv. Petra se ne bodo nikdar popolnoma pomirili valovi, ka več, včasi bodo tak divje navalili na njo, ka vse stre-pečemo . . . Boriti se, stalno se boriti, to je živlenjski zakon Materecerkve : „Ne razmite, ka prosite, kda molite za zmago Materecerkve . . . Maticerkev nikdar ne dobi vidne zmage." A sred borbe i trplenja se nadallije v Matercerkvi i po Matercerkvi nepretrgoma našega Gospoda Jezuša Kristuša delo: zveličanje sveta. Našega Gospoda Jezuša Kristuša odrešilno delo se tem popolnej zvrši, kem bole sprosi molitev nebeško pomoč. (Dale.) Po 25 letnici Marijinoga Lista. Preteklo je 25 let Marijinomi Listi. Leto 1930. naj bo leto zahvale za prevnoge dobrote, štere nam je Marija skazala v tom časi. Istina, ka največ teh dobrot je tajnih, globoko skritih v naših srcaj. A bile so javne dobrote, štere so znane, ali pa bodo znane vsakoj duši naše mile Slovenske Krajine. Omenimo nešterne izmed njih odgovarjajoč na pitanje: Ka vam je Marija dala v 25 letaj? Prvi odgovor: dala nam je lepo število diihovnikov, klerikov, red. bratov i sester, ki so deca Marijinoga Lista. On jih je rodio, ali pa bole povedano, Marija po njem. Ne dugo po tistom, ka je začno obiskati naše hiše, je vzdramo i navdušo toga ali onoga, da bi nasledflvao glas boži. So je prvi sin Slov. Krajine v zavod BI. Don Bosca, gde se njene pravice prav posebno poštiijejo i njena pomoč i lubezen se z zahvalnost-fov povračuje. Par mesecov kesnej je prišeo za njim driigi, potom tretji itd. Po 5 ali 6 letaj je bilo tam okoli 27 naših dečkov iz raznih far tak, ka so nam druge narodnosti bile nevoščene. Selitev iz vojske nam je tudi škodila, a itak nas je zvilnredno velko število za tak kratko vreme i za tak mali narodek: je nas najmre 15 duhovnikov (dva bogoslovca, ki sta bila bluzi cila, sta nam mrla), preči bogoslovcov, nekaj bratov lajikov i vnogo sester. (ZvUn ČČ. sester se to nanaša na pozvanje v Salezijanskoj Dražbi. Mam pa vupanje to leto podati v vekšo čast naše predobre Matere Marije celotno Statistiko čč. gospodov duhovnikov, redovnikov i sester, ki si jih je Marija zbrala v Slov. Krajini ta leta.) Drugi odgovor: Marija nam je dala Martinišče. Vsem vam je znano. Polovica ga stoji i je postalo toplo gnezdeče 50 vekših i menših mla-dičov, šteri veselo čivkajo. Naj-najbokša Mati Marija razprestira svojo nežno i mehko roko nad nje i si je osvoji za vsigdar. Šli bodo iz Marti-nišča v bogoslovje ali v drfige visike šole i se vrnejo naši. Naj li bodo njeni! Ce bodo njeni, bodo tudi naši, zaistino naši. Bodo znali lubitl i trpeti za svojo grudo, za svoj narod, kak pravi vitezi, pravi junaki. To Martinišče, ki nam ga je Marija dala, je vaša ustanova, je vaša hiša. Že zato, ka je sad vaših darov; zato, ka je takrekoč premočeno od lubezni i morebiti tUdi vročih skuz vlč. g. Raduhe, ravnatela Martinišča i gorečega sina Slov. Krajine; zato je vaše to Martinišče, ka vaša deca najdejo tu streho, pod šterov se počutijo liki bi bili v domačoj hiši. Zato pa tfidi radi mejte, liibite to vašo hišo, te vaš dom ! Pa to Martinišče, te vaš dom ječi pod težov dugov i šče nej dozidan. Potrebno je na stotine jezerk. A mi ne prosimo taki jezerk — prosimo v prvoj vrsti srce. Prosimo, lepo prosimo vročih, gorečih src, ki se naj zberejo okoli Martinišča, ki naj verjejo, ka je Martinišče njihov dom, last njihovih sinov, njihovih vnukov, njihovih krstnih sinov itd. Naša naj-bokša Mati Marija nam naj nakloni vnogo takših src! Ta srca bodo zagotovo položila svoj dar i vsaki te dar ali aldoy bo pa segreo druga srca i celi šeregi liibečih src se bodo zberali okoli Martinišča, je rešili dugov i je dozidali. Potom bo vsakši lehko povedao: zdaj je zaistino moje — naše to Martinišče. Ešče nam nekaj nam dala Marija ravno zdaj, gda bomo obhajali zahvalo po 25 letnici nienoga lista. Po sinaj Marijinoga Lista, po sinaj BI. Don Bosca, naša najdragša Mati nudi v^šim lubečim srcam velki dar, ka bo pole vaše gorečnosti. Tak lepi i velki je te tretji dar, ka ga ne bi smelo odkloniti niti edno srce, zlasti pa niedna hiša Slov. Kiajine ne. Či bi človek mogeo meti vse naše liidi pred sebov i njim pokazati te dar v vsoj svojoj lepoti — je zagvušafi, ka bo Marija jako vesela, či si ga vsaki od njih položi na srce i je zagotoviti, ka Marija ma pripravlenih nešteto novih milosti i dobrot za nje, za njiivo. deco, za njuve hiše,, za njuve drage pokojne i tudi za nje same, gda bodo pokojni, jaz znam, ka bi njfivi obrazi žareli od veselja i cela gošča rok bi se stegovale proti Mariji, ki je tak dobra z njimi. Te dar je »Mešna zveza Marije Pomočnice' Marija sama nam jo je prinesla; vnogočastiti g. provincijal so dovolili njeno ustanovitev, prezvišeni herceg pušpek Dr. Andrej Karlin, šteromi se Martinišče ma telko zahvaliti za izredno liibezen i dobroto proti njemi, so jo dobrohotno potrdili, g. vrednik Marijinoga Lista so njoj pa na stežaj odprli svoje srce i z veseljom dali na razpolago Marijin List, šteri bo postao glasilo te nove armade Marijine. — Glejte vam taki prinaša: Pravila mešne zveze Marije Pomočnice v Martinišči. V kat. zavodi Martinišče v M. Soboti je ustanovlena „Mešna zveza Marije Pomočnice" v te namen, ka se rešijo dugovi zidanja i se nabere nova šuma, da se zavod zgotovi, ka je na vsakši način potrebno, da se delo za mladino popunoma razvije. Kotrige zveze plačajo letno 12 Din., ali pa 1 Din. na mesec tistim, šterim vodstvo zavoda da oblast poberati. Čas plačila trpi 10 let. Cela šuma 120 Din. se na ednok lehko plača, ali pa tudi večkrat. Vodstvo zavoda ze zaveže opravlati 15 let vsako nedelo edno sv. mešo za dtiševne i telovne potrebščine kotrig, pa tfidi za njihove pokojne. Gojenci zavoda pa bodo molili med šolskim letom po njihovom nakanenji. Ža nabiralce i širitele te mešne zveze se bodo opravile zviin više povedanih šče štiri sv. meše: na Božič, na VUzem, na Risale i na Marijo Pomočnico. Vsakša kotriga mešne zveze bo tfldi postala kotriga zveze salezijan-skoga sotriidništva i bo talnica vseh dobrot i odpustkov, štere je sv. sto-lica podelila zvezi salezijanskih sotrudnikov i sotrfidnic. Od teh duhovnih dobrot, bo pisao Marijin list. Što šče vživati dobrote Marijine mešne zveze, more meti nakanenje ostanoti njena kotriga vseh 10 let. Či med tem časom merje i njegovi ži-voči nebi mogli plačati cele šume, bo pokojna kotriga vseedno vživala njene dobrote. Naš milostivni g. Dr. Andrej Karlin herceg pušpek i apoštolski administrator so ta pravila potrdili dne 7. dec. 1929. z aktom št. 692/2. V prihodnjem M. Listi bomo razlagali dobrote, štere dobijo kotrige mešne zveze po salezijanskom sotrtidništvi. Mamo velko viipanje, ka se vsi združimo y toj zvezi. Črensovska fa-ra je začnola i vnogi drugi, ki so komaj nekaj čiili od nje, pa so taki šteli biti njene kotrige. Dragi bratje i sestre mile Slovenske Krajine! Marijina mešna zveza je kak eden velki vlak, ki bo nas pelao v nebesa. Stopimo v trumaj na njega. Starci, ka posvetijo siva leta i si zagotovijo srečno smrt; starišje, ka si lepo vzgojijo deco; mladina, ka si obvarje lepo neoskrunjeno mla- dost; delavci, ka si ohranijo krvavo zaslužene peneze, kak i naj tudi ohranijo za nebesa svoje žiile; trpeči, žalostni, ka naj njihovo trplenje i bridkost rodi boži sad za nje i za drfigel Kak vidimo, Marijina radodarnost je bila velka i bogata. Rasla je z leti. Dala nam je diihovnike i redovnike; dala nam je Martinišče, ognjišče znanosti, svetosti, apostola za našo milo Krajino; dala .nam je Mešno zvezo po šteroj se leta i leta šče razlevati aldov najvekše daritve na naše duše. Sto bi se šteo i mogeo odiegnoti tak velkoj dobroti naše najbogše Matere? ,Od „Doma sv. Frančiška". Tolažba za darovnike. = = | Za vse darovnike žive i pokojne i v teh namene se s(U2i vsaki = (leden edna sveta meša od tistimao kak se je xa—T -II ■ t tu i t Misijonsko delo slavno vladajočega pape Pija XI. Jezušovo zapoved, »glasite evangelium vsakoj stvorjenoj stvari" so zdajšnji sveti Oča v punoj meri spunili. Za misijone, to je za razširjanje Jezušove vere so teli-ko včinoli, da se po vsoj pravici imenujejo misijonski papa. Včinoli s®, da samo kratko omenimo, sledeče: 1. V pismi »Rimskih pušpekov" (Romanorum Pontificum) so društvo za razširjenje vere prenesli iz Francuskoga Liona v Rim, kde so vsi narodi sveta mogli k njemi pristopiti i potom njega širiti sveto vero. 2. Odprli so misijonsko razstavo, v šteroj je vsaki lehko vido, ka so bili poganje prle kak so Jezuša spoznali i kakši so po povrnenji postali i ka doprinesli. 3. Naj ostane v stalnom spomini delo Cerkve med pogani, so po zapretji misijonske razstave vse predmete spravili v muzej, kde se od dneva do dneva lehko vsaki osvedoči od ljubezni Materecerkve do ubogih blodnih duš. 4. V pismi „Cerkvenih stvari" (Rerum Ecclesiasticarum) poživljajo vse narode sveta, naj pomagajo širiti vero Jezušovo, ar ešče, kak genljivo pišejo, dvetretjini človečanstva sedi v tmici nevere. Povdarjajo, da trbe dosta roisionarov a predvsem trbe dosta domačih misionarov, štere narod razmi, ki gučijo narodov jezik popolnoma, ki poznajo njegove šege, pač celo njegovo dušo. Tak je bilo tudi v začetki širjenja Jezušove vere, zato je tak velike haske nosilo predganje. Tak naj bo tudi zdaj. I naj pokažejo tudi z djanjom, da se more z domačega naroda gojiti dUhovništvo, so posvetili edenajst pUšpekov domačinov: sedem Kitajcov, tri Indijce i ed-noga Japonca. 5. Na Kitajskom so ustanovili vseučelišče, v Rimi pa seminišče, da bi se vzgajali domači kitajski duhovniki. 6. Predlani so osnovali za celi svet društvo za razširjanje vere i mednarodni urad „Agenzia Fides", pri šterom dela okoli štiristo misijo-narov, ki potom urada na vse dele sveta pošiljajo poročila, ka se godi v misijonskij pokrajinaj i kakše živlenje je tam. 7. Že obstoječa drUštva" „Sv. Detinstva „sv. Petra" i »Misijonsko združenje duhovništva" so poživili i pozvali i pozavajo vse duše, naj molijo za širjenje Jezušove vere. Cvetka Marijinega lista. Začnoli smo jubilejno leto našega Marijinoga lista i Marija si je odtrgala eno cvetko, štera je zrasla v njenih gredah, v tom njenom listi. Odtrgala si jo je i posadila k sebi v nebesa. Kak je vnogim olejšala trplenje s svojim listom, vnogim brisala sku-ze v žalosti i njim kazala svojega božega Sina na križi, tak je tudi vnoge odebrala od IUdi, njim kazala pot svetosti na duhovniškoj i redovniškoj poti. Tak je zvela že drugoč v svojem šestom letniki v februarovoj številki mladence, naj pridejo k njej, i starišje naj pustijo svoje sinove v njeno družbo v družbo Marije Pomočnice ali salezijansko družbo. Med vnogimi, ki so poslušali njeni glas i šli za njov, daleč od svojih dragih domačih, je bio tudi Jožef Žerdin, Toga si je ona odtrgala, kak salezi-janskoga duhovnika, 29. decembra 1929 i ga vzela k sebi v nebesa. To je bio tudi prvi duhovnik slovenske salezijanske inspektorije, ki je ostavo te skuzno dolino i se preselo k Jezuši po plačilo za svoje trtide. Prečastiti gospod Jožef Žerdin je bio rojeni 27. januara 1897 od dobrih krščanskih starišov v Žižkih v Črensovskoj fari. Svoja detinska leta je preživo s svojimi domačimi, ludsko šolo je izpuno v domačoj občini. Leta 1910. pa, kda je Marija že zvala dečke i mladence naše Krajine, da bi vstopili v njeno družbo, je tudi Jožek ostavo svoje drage domače i šo daleč doli na Taljansko v Cavaglio (Kavaljo), da dosegne mešniški stan. Po štirih letah se njemi je spunila prva žel», da je oblekeo duhovniško obleko v salezijanskom novicijati v Veržeji. TU je tUdi polozo začasne sv. oblube. — Ar so predstojniki vidili njegovo lUbav do mladine, so ga dali v oratorij, to je med tiste dečke, ki so se zbirali vsako nedelo, da opravijo svoje krščanske dužnosti i se malo razveselijo pod skrbnim varstvom Don Boskovih sinov. Štiri leta se je tU včio za sebe i zednim delao v hasek mladine. Leta 1918. je bio poslani v Ljubljano i edno leto kesnej se pa povrno nazaj v Veržej, kde je včio Marijine sinove, to je tiste salezijanske dijake, ki želejo postati salezijanski duhovniki. Njegov cio je bio pri vsem te: rešiti mladino i pridobiti nove delavce za Gospodove gorice, ar je dobro poznao Jezušove reči: „Žetva je velika, a delavcov je pa malo". Med tem ka je drugim pomagao, se je pa tudi sam spopunjavao duševno in umsko. Leta 1921. je šo na Italjansko, v mednarodno salezijansko bogoslov-nico v Foglizzo pri Turini, da se v vekšem miri pripravi na te velki stopaj, na rnešništvo. Zavolo slaboga zdravja je mogeo zadnje leto nazaj v domovino na Radno, i tam je dokončao svoje bogoslovne študije. Prišeo je tak dugo pričakuvani den, 29. junija 1925, kda so ga prev-zvišeni g. knezoškof ljubljanski posvetili za mešnika. Dobro je znao, da je z mešniškim posvečenjem sprejeo trnjav venec. Na to ga je opominala slika, štero je meo vsikdar v svojoj sobi: Slika je predstavlala duhovnika, šteri meštije, Jezuš pa njemi med tem polaga trnjavo krono na glavo.*) Dne 12. julija istoga ieta je pa tudi razveselo svoje domače i celo svojo faro, kda je prvič daruvao nekrvavo daritev, Jezuša, v cerkvi sv. Križa v Crensovcih. Postano je duhovnik i njegova gorečnost se je ešče zdaj najbole pokazala. Predstojniki so na njega zavtipali v Ljubljani oratorij z mladenis-kimi krožki, v štere so se zbirali mali i odraščeni mladenci. Tu je poka-zao, da je pravi sin bi. Ivana Boska. Po dnevi je včio v šoli, klerike, sam je hcdo na vseučilišče, večere je pa prebio med svojimi dragimi dečki. Med njimi je bio i jih razveseljavao do 11. i celo do 12. vore, i jim na zabavni način pokazao, kak morejo ltibiti Jezuša i Marijo. Ta gorečnost za duše i žela, da bi kem bole hasno družbi, štero je tak nezmerno lubo, za štero je živo i vmro, njemi je prinesla beteg, ki ga je sprevajao do groba. Dugo je skrivao to bolezen, da bi ga ne odtrgali od njemi tak drage mladine, nego kda so predstojniki opazili, so ga taki poslali vVeržej, kde bi kak prefekt ali podravnatelj vekši tao včnej bio i bi se pozdravo. Boža vola pa je bila inačiša. Marija si ga je izbrala kak jubilejni dar. Svojo službo je izvršavao samo tri mesece i na konci novembra 1. 1928 je že mogeo vleči. Celo leto je noso svoj križ, beteg, v Bogi vdano. Če ga je človek gledao i opazUvao njegovo visiko postavo, bledoresno, na smehlaj nekak pripravleno lice, je v človeki vzbUdo posebni čut poštUvanja. Vidilo se je, da je bio asket: Bogi posvečeni mož. Po ednom leti bolUvanja njemi je zdravnik tanačivao, naj se vleže i kelko mogoče ne hodi vo. Bogao je i čeravoo je bilo žmetno biti čisto ločeni od svojih sobratov, je vseedno včino to vupajoč se, da bo ozdra-vo i ešče kdaj delao za svoje drage dečke. Nego ne se tak zgodilo. Me-štivao je toti vsaki den do 23. decembra preminočega leta v svojoj kapelici. nego stalno je postajao slabejši. 23. dec. po sv. meši njemi je prišlo slabo, vlegeo se je i ne več vstano. Zdaj je pa beteg tak naglo šo naprej, da se je jasno vidilo, da nega več rešitve za njega. Ne Štefanovo, kda so ga g. raznatelj zavoda, č. g. J. Tkalec pohodili, jih je proso, naj malo ostanejo duže pri njem, ar je šteo vred spraviti vse svoje svetne zadeve. Proso jih je tudi, naj njemi raspetje čisto blUzi obesijo, da bo le-žej gledao križanoga Jezuša. Na konci je pa pitao: »Zdaj mi pa povej, kaj misliš od mene, najmre kak je z mojim betegom ?" I gospod ravnatelj njemi je pravo: „Če ti smem istino povedati, mislim,* da ne boš preživo zime." Ta vest ga ne zosagala, nego ves vdan v božo volo je pravo: „Jezuš ešče pred novim letom me vzemi k sebi I" Nato je proso, naj njemi pozovejo ednoga gospoda iz Sobote, da si vredi tudi dušne reči, i že ob 1/2 3 včri popoldne je prišeo čast. g. ravnatelj Radoha, ki njemi je *) To sliko vidite na konci toga Marijinoga Lista. predgao pri novoj meši, i pri njem je opravo sv. spoved od celoga živ-lenja. Prle kak ga je spovednik zaplisto, njemi je pravo: „Kda me duši kašeo, i mantra znojenje, se vzglednem na križ i prosim Jezuša naj me kim prle vzeme k sebi." Po spovedi ga je obiskao domači g. ravnatelj i se njemi je liibeznivo zahvalo, da njemi je tak hitro preskrbo spovednika, ar je že komaj mogo opraviti sv. spoved. I zaistino po tom je ne mogeo več dosta gučati, strašno hitro se je hušalo njegovo stanie. Drugi den že ob pol 6. so se zbrali svi sohratje i so njemi slovesno nesli sv. Popotnico, štero je sprejeo z najvekšov pobožnostjov. Istočasno je sprejeo tudi sv. poslednje mazanje i apoštolski blagoslov. Kda je g. ravnatelj držao v rokah Jezuša, je betežnik zbrao vse svoje moči, i jokajoč je proso vse navzoče i drGge sobrate, da njemi naj odpustijo, če njim je kdaj kakšo slabo peldo dao ali če njim včino kakšo krivico. Po končanom sv. opravili, prle kak so sobratje zapustili njegovo sobo, je zahvalno vzdehno: Deo gratiasl — hvala Bogi I Te den je tudi dobo pismo od g. inspektora, šteri ga tolaži i prosi, naj se vda v vnlo božo i naj celo napravi obliibo vdanosti v volo božo. Ves zmantrani i oslabljeni je tak sam napisao komaj čitlivo: „Sem že napravo., prosim za odpiiščenje vse sobrate!" Na pitanje g. ravnatela ali naj pozove domače, je odgovoro: .,Bomo samo jokali. Pa naj bo kak ščete." I drtigi den so resan prišli mati, brat, sestra i svak i ar se ne mogeo več z rečjov posloviti je včino to pismeno. Napisao je slovo za vsakoga i brat je mogeo tam naglas prečteti. Se razmi, da je bio to srce trgajoči prizor i so vsi jokali. Nato je vzeo križ v roke i pravo: „To je naše viipanje, naša tolažba i pomoč." Ar se je bolezen vedno slabšala so se sobratje vrstili i stražili ga cele noči. Vse ga je bolelo, nikak ne mogeo najti pokoja, čtito je bolečine v prsah i želodci, nš mogeo niti ne ležati, niti sedeti. Edina tolažba njemi je bila križ, na šteroga se pogostorna zgledavo. Dne 29. decembra večer okoli devete vOre je sedo skliičeni na posteli i meo glavo naslonjeno na vankiš. Naednok ga zgrabi nekaj pri srci i ga vrže nazaj na postelo. Proso je g. ravnatela, ki je bio ravno pri njem, naj ga moči. G. spovednik, šteri je tudi pri njem bio, njemi je šepetao zdihlaje i Jožef jih je sledio s pogledom i v diihi, ar je gučati več ne mogeo. Bio je pri zave3ti do zadnjega vdiha. Po desetoj vori njemi je ešče g. spovednik dao vesoljno odvezo i molo z njim, nato je pa g. Jožef za vsikdar zaspao i se prebiido samo v nebesaj. Marija je odnesla lepo cvetko Jezuši, šteroga je pokojni vedno iskao v vsakom svojem deli. Drugi den so ga oblekli v redovno obleko, roket i štolo. Na glavi je meo novomešno koiono, na roki novomešni trak. V obrazi je bio resno lubezniv, kak bi se pripravlao, da stopi prvič pred oltar. Cele tri dni, ka je ležao, se niti najmenje ne spremeno. Prva reč na drugi den je bila ta, da je g. ravuatelj vkup pozvao vse sobrate i njim je naznano žalostno vest, da se je naš dragi Jožko preselo v družbo Jezuša, Marije i našega bi. Oče Don Boska. Nato so opravili slovesne jiitranjice i zahvalnice s popevanov sv. mešov za blagoga pokojnika. — Gojenci zavoda so se vrstili vsake pol vore po dva i molili cele dneve pri njegovom teli. Ravnotak so tQdi prihajali znanci i prijatelje škropit dragoga nam sobrata i izražat svoja sožalja zavodi. (Dale.) J. KONTLaA Zahvalna pobožnost za 25 letnico M. Lista v Črensovcih. Od 8. do 13. decembra preminočega leta se je vršila ta lepa pobožnost, ki je teliko dobroga i lepoga dtiševnoga sada obrodila. Pobožnost so vodili prečastiti gospodje Salezijanci, štere je ravno M. List spravo v družbo blaženoga Don Boscsa. Bili so Tkalec Jožef, ravnateo Marijanišča v Ver-žeji, Cigfit Peter ravniteo zavoda sv. Ivana na Razkriži, Bakan Jožef prefekt Martinišča v Soboti i zadnji den tudi g. Radoha Jožef, ravniteo Martiniš-ča. Spored pobožnosti je bio te: vsaki den sveta meša pred Najsvetejšim Oltarskim Svestvom za žive i pokojne naročnike M. Lista, zadnji den pa ešče edna: zahvalna sveta velika meša z Svestvom za vse dobrote, štere nam je Marija v 25 letaj delila po M. Listi. Po meši so se zmolile lita-nije Srca Jezušovoga. Po litanijaj predga od Najsvetejšega Oltarskoga Svestva; ob pol 11 viiri meša i predga za mladino odnosno ednok za stariše, kak morejo mladino svojo na skrbi meti; ob treh popoldnevi pred Najsvetejšim Lauretanske Litanije i navuk od BI. Device Marije. Ostali čas pa spovedavanje dr> polosmih večer. Prezvišeni g. hercegpušpek so dali dovoljenje za pobožnost i potrebna pooblastila spovednikom 20. nov. pod br. 751/1. Lfidstvo je v velikih trumaj prihajalo k pobožnosti, hvalevredno tudi mladina. Oponašanje, proti šteromi je navadno tožba, je bilo v cerkvi najlepše, red popolen, zbranost globoka i pobožnost istinska. Vidilo se je, da je zaistino Marija bila med nami, ki se je veselila zahvalnomi srci svoje dece. Zadnji den so opravili zahvalne večernice g. Klekl Jožef, vrednik M. Lista, ki so pred 25 leti na te den začeli vodavati to lepo Marijino glasilo. Poleg njih so se zbrali pri zahvalnoj molitvi vsi g. mi-sionarje z domačim g. plebanošom. Mariji bodi v zahvalo i Jezuši na veselje povedano, da se je pri toj zahvalnoj pobožnosti prečistilo šestjezero dfiš v Črensovskoj cerkvi. Po toj prvoj zahvalnoj pobožnosti se bodo po celoj Slovenskoj Krajini druge opravljale. Več far se je že zglasilo. Naj vsem sprosi Marija popolen uspeh: Vsi naj -smo njeni i po njej Jezušovi. t ŽERDIN JOŽEF, SALEZIJANSKI»D0HOVNIK, SOTRODNIK MARIJINOGA LISTA. JEZUŠ VENČA SVOJEGA NAMESTNIKA, MEŠNIKA Z TRNJA-VOV KORONOV. POMENI ŽIVLJENJE D0HOVNIKOVO. PRED TOV PODOBOV JE RAD MOLO f ŽERDIN JOŽEF.