^IJE. 27. DECEMBRA 1973 — ŠTEVILKA 50 — LETO XXVII — CENA 1 DIN GLASILO OBČINSKIH ORGANIZACIJ SZDL CELJE, LAŠKO, SLOVENSKE KONJICE, ŠENTJUR. ŠMARJE PRI JELŠAH IN ŽALEC IZ VSEBINE: aktualno: nic več dvotifnosti v šolstvu — zk: vedno vec ambicij — o boru in volih — novoletne poslani- ce — o rojstvu nekega izuma — vožnja po parfizan- skl cesti — do konca hočem biti zraven — krste na krvavih cestah — naša pesem še živi — franjo vče- raj, danes — hvalnica življenju — mala mojca išče pravico do'sreče — celostranska nagradna križanka — zgodba celjskega legionarja — prebiramo pipca KRONIKA 1973 Spet gre leto v anale. Nov list načenja tednikov kronist. Kar bilo je, je bilo, nekaj dobro, nekaj slabo. Roko na srce, kar za rabo bilo je tole staro leto. Smo lahko na moč veseli, da smo ga v miru preživeli, ker nekajkrat je ze drugače to leto merilo nam hlače. Zlasti, ko je Bližnji vzhod, od nekdaj že smodnika sod, grozil pognati svet v oblake . . . . . . da ni napake, tokrat spet, popravil naš nevezan svet. A, to nas grožnje ne odreši. Po starem svet v bodočnost speši. Je v Indokini čudna zmes malo mir in vojna vmes. V čilu hunta ljudstvo 3avi 3 vrvjo, ki CIA se ji pravi. A na Irskem star prepir vtika dinamit v brevir. So v Ameriki zijali, da dolar ni sveta vladar. To Nixonu je malo mar, problemi hujši so ga dali. Plavalec, Niion, (to ni vic), hujši je, kot Mark Spitz. Prsno, hrbtno, brez primere je splaval moi iz Watergate afere. Dovolj o tem kaj svet počel je v letu, ki mineva. Poglejmo še doma, kaj zrno je, kaj pleva? Dolgove smo si poravnali, smo cene rešili zmrzali — pozneje dosti tudi plače, šli tozdarje se in tozdače. Ustavo novo smo krojili, a je niso še sešili, ker baje še ni po jusu. Kar potrpimo za novino! Lahko ni streči našemu okusu. Je mrknil tok, in v prazne žice smo napeljali našo jezo. Kdo je kriv? Upravljaš ti, upravljam jaz, zdaj vsakdo nosi svojo pezo. Dovolj je igre, kaj nam mar, kdo je tat in kdo žandart Od daleč novo leto žuga. . Nič več pri naši hiši ne bomo šli se slepe miši. Proč prepir bo, stran bo kreg. Vse ravnal bo sporazum! Tudi kdaj naj pade sneg. Zato občan, pogum! in srečno Novo leto! Z urednikove mize Je že tako. Na novega leta dan se bo vse spremenilo. Vsi mo- ramo korakati s časom. In s cenami tudi — da nam ne bodo ušle. Dragi prijatelji, NT bo imel odslej višjo ceno. V kolportaži ga boste dobili za 2 dinarja, naročnikom pa ga bomo pošiljali po 1,5 dinarja oziroma z letno naročnino 75 dinarjev. Se vedno zelo nizko. Sogla- šate? A zato bo NT še obsežnejši... in boljši. Ali naj razlagam zakaj smo morali zvišati ceno časniku? Kajne, da ni potrebno? Zaradi novoletnih praznikov izidemo šele v četrtek, 10. janu- arja 1974. Radio Celje bo oddajal vse do nedelje, nato pa spet v četrtek, 3. januarja. Danes smo pripravili 40 strani branja, oglasov ni mnogo, tako da je bralnega kar dovolj. Redakcija NT in RC se predstavljata. Vsem, ki ste nam zaželeli srečno novo leto, tudi sam kličem v imenu redakcije srečno in še enkrat srečno 1974. VAS UREDNIK 2. stran — NOVI TEDNIK 27. december 1973 — St. AKtUALm Kakšna je bilanca dve- letnega partijskega dela na celjskem območju? Na to vprašanje so v teh dneh odgovorili komunisti v sedmih občinskih organi- zacijah ZK. Ocena razmer, je bila podana na sejah volivnih konierenc, s sprejetimi nalogami obe- nem, je dragocen delovni prispevek celjskega ob- močja pripravam na X. kongres ZKJ in VII. kon- gres ZKS. Kaj pa bosta prinesla kongresa? Kaj bosta pomenila za ta družbeni trenutek, ki je v svoji podobi izraz ne- pretrganosti razvoja naše družbe? V jedru pa ven- darle nekaj posebnega. Posebnega, če se ozrem v svet sodobnosti in pre- teklosti. A nekaj povsem naravnega, če se spomni- mo 30. obl&tnice AVNOJ in prvih zgodovinskih ko- rakov samoupravljanja. Cemu bo dana prednost na kongresih glede na to, da je današnji čas nako- pičil nemalo problemov? Na ta predkongresna vpra- šanja je odgovarjal Emil Roje. Profesor in ravna- telj Pedagoškega šolskega centra v Celju. Namest- nik sekretarja medobčin- skega sveta ZKS Celje in predsednik komisije za idejna vprašanja (skraj- šan naslov) pri CK ZKS. »Kritična analiza prete- klega obdobja in pota graditve prihodnosti, to je bistvena naloga kongre- sov. Osrednja misel pa je tale — kako premagati v prihodnje vse načine last- ninskega in tehnokratske- ga odtujevanja odločanja o življenjskih in delovnih razmerah in sadovih dela. Iz tega vprašanja izvira- jo osnovne naloge komu- nistov na naslednji etapi revolucionarne preosnove naše družbe. Tako zvezni kot republiški kongresi Zveze komunistov bodo poskušali odgovoriti nanj čimbolj neposredno, idej- no jasno in mobilizacij- sko. Kongresi bodo izha- jali iz problemov človeka in uresničevanja njegovih interesov za stalno gospo- darsko rast, za bolj po- globljeno samoupravlja- nje, za zdravo okolje in približevanje kulture, v ožjem in širšem smislu, delo\Tiemu človeku,« je za uvod odgovoril Emil Roje. CE BI POSKUŠALI OCENITI NAJVAŽNEJŠE DOSEŽKE SLOVENSKIH KOMUNISTOV PO ZAD- NJEM KONGRESU, KAJ MORAMO OMENITI? NE- K.4TERI KOMUNISTI SO- DIJO, DA JE GLAVNI DOSEŽEK IZBOJEVANA BITKA Z NASPROTNIKI VODILNE VLOGE DE- L.\VSKEGA RAZREDA V NAŠI DRUŽBI. DA JE BIL SKRAJNI CAS, DA SMO TO STORILI. EMIL ROJC: Bitke še niso v celoti dobljene. Čeprav so nosilci naspro- tne politike izgubili svoja bistvena oporišča. Ne smemo pa pozabiti, da bi bila to pirova zmaga, če ZKS ne bi ob tem usp>e- šno oblikovala svoja sta- lišča do vprašanj temelj- ne usmeritve samouprav- nega socializma. Ne le to. Tudi dejansko je vplivala na reševanje odprtih dru- žbenih problemov, ki so povezali gospodarsko, med- nacionalno, socialno in politično nestabilnost. Koncepti, ki so temeljili na odtujenost odločanja od delavcev v združenem delu, so se, namreč poka- zali neuspešni pri reše- vanju teh vprašanj. Na marksističnih spoznanjih in izkušnjah lastne revo- lucionarne prakse je ZKS p>ostavila jasne poti za zagotavljanje enotnosti družbe in njene razvojne politike. Med drugim sta se liberalizem in zavra- čanje razrednih interesov globoko vsidrala tudi v zameglevanje vloge, nara- vnanosti in razvoja pro- svete, znanosti in kulture. BISTVENE PREMIKE JE ZK NA TEH PODRO- ČJIH DOSEGLA Z JAS- NO OPREDELITVIJO RA- ZREDNIH, SOCIALISTIC- NIH, IDEJNIH SMOTROV VZGOJE IN IZOBRAŽE- VANJA. SOOČILI SMO SE TUDI Z NOSILCI KONCEPCIJ O IDEJNO NEVTRALNI ŠOLI IN Z IDEJNIM PLURALIZMOM V VZGOJI IN IZOBRA. ZEVANJU. KATERI US- PEHI SO NAJVIDNEJŠI? EMIL ROJC: Ce se omejimo samo na vzgojo in izobraževanje, so vidni rezultati v ponovni uve- ljavitvi sociahstičnih idej- nih smotrov vzgoje, tako v delu učiteljskih kolek- tivov, njihovih programih in metodah dela, v pre- osnovi učnih programov šol, v sistemu permanent- nega usposabljanja učite- ljev vseh vrst in stopenj s poudarkom na marksi- stičnih osnovah pouka p>o- sameznih predmetov in v delu pedagoško svetovalne službe v okviru Zavoda za šolstvo SRS. Težili smo tudi k širše- mu vkljiičevanju pedago- ških delavcev v ZK in pri tem dosegli v posameznih sredinah dober odmev. Ponekod pa je še tudi pri- sotno nerazumevanje nuj- nosti tesnejše povezano- sti vsega naprednega uči- teljstva z idejno politično avantgardo delavskega razreda. SPET SMO NA PRAGU POMEMBNIH SPREMEMB V CELOTNEM ŠOLSKEM SISTEMU. OSNUTEK Pa SEBNEGA DOKUMENTA ZA X. KONGRES ZKJ JE ZE NAKAZAL VSEBINO IN SMERI TEH SPRE- MEMB. KAJ SPREMEM- BE PRINAŠAJO? ZA ŠOL- SKI SISTEM IN ZA UČENCA? EMIL ROJC: Spremem- be bodo prinesle največ novega v srednje oziroma poklicno šolstvo in viso- ko šolstvo. Načelo izobra- ževanje iz dela in ob de- lu in načelo stalnega izo- braževanja bosta bistveno menjala naravo sedanje enciklopedičnosti šol. Nji- hovo zaprtost, nepoveza- nost z delovnim procesom človeka in sedanjo dvo- timost med šolami, ki izo- bražujejo samo za delo, in onimi, ki pripravljajo sa- mo za študij. Z odpravo te neustreznosti v sistemu šolstva bo le-ta prenehal prispevati k neupraviče- nemu socialnemu razliko- vanju med mladino. Brez perspektivnosti v razvoju posameznika v določemh poklicnih. Upošteval bo tudi prednost prakse in delovnih izkušenj ob pre- hodu z dela na nadaljnje izobraževanje. Tako bodo zlasti otroci delavcev, ki so se v veliki večini od- ločali za poklicne šole, dobili več možnosti za izobraževanje in neoviran razvoj svojih sposobnosti. V teh spremembah ne gre samo za sistem in oblike šolanja učencev, ampak tudi za spremem- bo notranjih odnosov v šolah. Učenec in študent dobivata z novo ustavo enakopraven položaj z uči- teljem. Poudarjena je skupna odgovornost obeh za delo in rezultate šole. Tako opredeljujejo no- tranje odnose v šoU tudi osnutki kongresnih doku- mentov. Da bomo to de- jansko uresničili, bo po- trebno premagati še pre- cej ozkih gledanj, avtori- tativnih in nedemokratič- nih odnosov, medsebojne- ga nezaupanja in neujK). števanja dejstva, da le za- vestna odgovornost ome- njenih subjektov do vzgoj- no izobraževalnih funkcij šole laliko daje preprič- ljive vzgojne rezultate. V PRETEKLEM OBDO- BJU SMO NA POBUDO MEDOBČINSKEGA SVE- TA ZK CELJE POSTAVI- LI NEIiAJ TRDNEJŠIH TEMELJEV ZA SODELO- VANJE IN SKUPiNO OB- LIKOVANJE RAZVOJNE. GA PROGRAMA SRED- NJEGA IN VIŠJEGA ŠOL. STVA NA NAŠEM OB- MOČJU. KJE SMO NA- PRAVILI NAJVEČJI KO- RAK? EMIL ROJC: Velik ko- rak je že v tem, da vemo, kaj družbenopolitične sku- pnosti celjskega območja in širša slovenska skup- nost potrebujejo. Katerih kadrov primanjkuje in ka- tere deficite lahko odpra- vimo z intenzivnejšim raz- vojem in širjenjem sred- njega šolstva in z usta- navljanjem višjih šol. Pri tem govorita v prid naših prizadevanj resolucija skupščine SRS o srednje- ročnem razvoju Slovaiije, ki razglaša načelo i>oli- centrizma v šolstvu, pa tudi že omenjena idejno- politična izhodišča za X. kongres ZKJ. Zato upra- vičeno pričakujemo poslej hitrejše spremembe v povezovanju univerze in visokošolskega združenja z bazo, z gospodarstvom oziroma združenim delom v celoti. Približati mora- mo šolo mladini in zapo- slenim delavcem povsod, kjer so za to možnosti, v obliki dislociranih enot, oddelkov, centrov ipd. Žal redki dosedanji primeri take prakse še dajejo spodbudne rezultate. Po tej poti bomo najučinko- viteje spreminjali sedanjo neustrezno socialno struk- turo študentov. IN KAJ MORAMO KON- KRETNO STORITI NA CEL.ISKEM OBMOČJU? EMIL ROJC: Na našem območju smo glede sred- njega in višjega šolstva še pred velikimi in neod- ložljivimi nalogami. Naj jih samo nekaj omenim: samoupravno konstituira- nje srednjega iA višjega šolstva, povečanje kapaci- tet srednjih šol in domov za učence in skrb za sta- novanja študentov. Odpra- vljanje velikega osipa v vseh šolah, zmanjševanje kadrovskega primanjkljaja v pedagoških vrstah, na- daljnja skrb za doseganje boljše kvalitete v vsebini in metodah dela naših šol. Zlasti v uresničevanju idejnih smotrov. In ne nazadnje — čimprej bomo morali verificirati naše načrte s širšim republi- škim planom srednjega, višjega in visokega šol- stva. Da bi vse to dosegli, moramo še krepiti in po- globiti medobčinsko sode- lovanje znotraj našega ob- močja, zlasti pa spodbu- jati njegovo široko odpr- tost v širši nacionalni kul- turni prostor. JOŽE VOLPAND Šentjur VLADO GRDINA, odbornik občinske skupščine: »Ko se poslavljamo od sta- rega leta, je prav, da naredi- mo kratek pregled del, ki smo jih opravili v letu 1973. Tako bomo lažje ugotovili, če je bilo to leto za nas uspeš- no, ali pa smo poslovali manj usi>ešno kot v pretek losti. Pri pregledu gospodarskih uspehov se naj najprej usta- vim pri novem obratu Ele- genta v Šentjurju. Ta obrat, v katerem se je proizvodnja že pričela, je dal zaposlitev marsikateri nezaposleni ženi ali dekletu. Tovarna lahke obutve je prav tako pričela z izgradnjo novih delovnih prostorov, v katerih bo tovarna lahko uvedla proizvodnjo na teko- čih trakovih, kar bo omogo- čilo boljšo in kvalitetnejšo proizvodnjo, pa tudi boljše delovne pogoje. Tovarrm Alpos je letos iz- gradila obrat lakirnice in montaže. Zaposlenost v občini je prav po zaslugi naštetih inve- sticij narasla za 11 odstotkov. Na ix>dročju družbenega standarda smo v občini na- daljevali z deli, začetimi v prejšnjih letih. Dokončali smo izgradnjo vrtca in jasli v Šentjurju ter dočakali tudi otvoritev nove telovadnice. Dogradili smo 20 novih stano- vanj, začeli smo tudi izgrad- njo dveh stolpičev, v katerih bo leta 1974 kar 48 novih stanovanj. Letos je bila končana elek- trifikacija železnice na celem območju naše občine, poso- dobili in obnovili smo tudi vse tri železniške postaje, v Ponikvi smo istočasno izvršili tudi avtomatizacijo PTT omrežja. Nadaljevali smo z izgrad- njo in asfaltiranjem cest pro- ti Planini in Dramljam. Pri izgradnji cest na Kozjanskem pa je letos sodelovala tudi mladina v delovni akciji, v Šentjurju smo začer z iz. gradnjo vodovoda škofja vas—Šentjur. Ob koncu naj povem še, da pravkar končujemo e:ektrifi. kacijo zadnjega od 122 na- selij, kolikor jih je občini, » vasi Vejice. Ce torej bežno preletimo vse, kar smo v le- tu 1973 storili, lahko upravi- čeno trdimo, da smo storili veliko in da smo z dosežki zadovoljni, želimo pa. da bi tempo razvoja 1974. ne popu- stil in da bi' ob koncu leta lahko ugotavljali še večje uspehe. Vsem občanom šentjurske občine želim mnogo uspehov v novem letu s posebno že- ljo, da bi še naprej vlagali vse napore za hitrejši napre-j dek tega predela naše ožje domovine.« j Konjice Matevž Lubej: odbornik skupščine občine Slovenske Konjice, doma iz Loč pri Poljčanah: »V Slovenskih Ko- njicah smo v tem letu uspeli doseči tisto, kar od nas za- htevajo ustavim dopolnila in osnutek nove ustave. Ne mi- slim, da smo rešili v občini vse probleme. To ne. Vendar pa smo storili precej. Zadnji mesec tega leta smo imeli veliko dela s tem, ko smo pripravljali statute v delovnih organizacijah in pa samoup- ravne sporazume med posa- meznimi temeljnimi organiza- cijami združenega dela. Še vedno pa nas čaka veliko de- la, predvsem na področju sta- novanjske izgradne in otro- škega varstva. Pri nas v Lo- čah bomo morali začeti res- no razmišljati o graditvi vrt- ca, saj varstvo potrebuje po naših izračunih že kakih 40 do 50 loških, otrok. Na po- dročju šolstva bomo morali dokončati telovadnico v Zre- čah in zgraditi novo v Ločah. Tudi za kulturne domove je premalo sredstev. To naibnlj občutimo v Ločah, saj smo za kredit prosili tudi repub- liko, pa ni bilo odgovora. V naslednjem letu moramo v občini storiti marsikaj. Pred- vsem moramo dobro izpeljati volitve. Omeniti moram tudi spremenjen način finansiJ nja splošne in skupne poM be. V naslednjem letu bi ml^! rali storiti več tudi pri ^ faltiranju cest, ki jih preve* krat zanemarjamo Zanimi<*j je, da ima cesta Slovensl^! Konjice—Loče tri pasove, •? so že asfaltirani in to v vso" treh vaseh, skozi katere p^^J* cesta. To so vasi Loče, Zi* in Draža vas. Ce pomislin* da je cesta Slovenske KonJ"" ce—Loče pravzaprav ztlo mefcna, saj pelje dnevno r njej kakih štirideset avtol^ sov (v eno smer), potem^ morali v občini razmišlj*^ tudi o rešitvi tega problein*' DAMJANA STAMEJl bi — nezavedno — tudi v miru. Prijatelj- stvu in razinnevanju. O človečnosti. Kajti člo- večnost je mati naše sre- če. Osebne. Družbene. Sve- tovne. SREČNO 1974! Jože VOLFAND PLENUM ZKPOS Sklepi zadnjega plenuma ZKPO v Celju bodo osnova za volilno '»nferenco Zveze kulturno prosvetnih organizacij, ki bo v januarju ^ihodnje leto. Obravnavali so'zlasti sposobnost opravljanja poslan- Jva društev v novih razmerah dela. Novo dimenzijo bodo dobila jistl društva zunaj ožjih mestnih centrov — v krajevni samoupravi, ■^to organizirana, finančno neurejena društva, kadrovsko slabo za- ^ena društva ne bodo sposobna voditi kulturno politiko svojega ''*ja. Tu bo treba še marsikaj napraviti! V organizacijskem in j^fekovnem smislu čaka največ nalog prav občinsko organizacijo ^turnih društev. Nedvomno pa bo moralo priti do sprememb o ledanju na amaterizem, k; lahKo (po sedanjem mnenju mnogih!) "Pfavlja svojo dolžnost zgolj in samo na ljubiteljski osnovi — brez ''njenih normalnih pogojev dela ., V kulturni skupnosti bodo morala imeti društva vso moralno * enakovredno materialno oporo. Tu ne gre za profesionalizacijo JOaterskega dela, temveč za ustvarjanje, normalnih delovnih razmer J plačilo strokovnih sodelavcev, najnujnejših materialnih izdatkov, Nilo stroškov za nabavo instrumentov, notnega materiala, opreme ' rekvizitov in drugega. . Po ustanovitvi kulturne skupnosti se je situacija le nekoliko wenienila, vendar še vedno prevladuje stara »ljudsko-prosvetna« ^Inost, da lahko amaterji delajo tudi v sodobnem času vse L?t»n,j. Velika škoda je, da Sirijo taka mnenja tudi tisti, ki so j*'l ali še vedno delajo v amaterskih vrstah, sami pa zahtevajo za ""JO organizacijo občutna finančna sredstva. Skupščina kulturne skupnosti bo morala temeljito pretehtati I "snje finančne zahtevke, kj sicer niso majhni, in sklepati tudi l^tem, da končno sanira amatersko kulturno dejavnost, nato pa j*^''tuje njen razvoj v enakovredni stopn,ji z razvojem narodnega hodka, odnosno z razvojem dotoka sredstev za kulturno dejavnost. I Sniti se bo morala različnim demagoškim razlagam o nujnosti prioriteti financiranja posameznih dejavnosti. Voditi bo morala *vo kulturno politiko in manj samo razdeljevati sredstva in knn- "•"rati njihovo porabo. Štefan Zviželj Žalec FERRALIT NA REPU Gibanja gospodarstva v devetih mesecih letošnjega leta v žal.skl občini so nadvse ugodna. Trend gospodarske rasti, ki .se je pri- čel v tej občini pred letom, dve- ma, se nadaljuje. Gospodarski do- sežki, tako večine organizacij združenega dela, kakor tudi go- spodarstva kot celote, so še na- dalje izredno ugodna. To uvršča žalsko občino v regijskem merilu takoj za dosežki v Celju in v Velenju. Pn spremljanju nekate- rih gospodarskih rezultatov pa občina kot celota celo močno iz- stopa. V tem času je dosegel nadvse lepe gospodarske rezultate kolek- tiv Kmetijskega kombinata Ilme- zad, ki je največja delovna orga- nizacija v občini, saj ustvarja kar polovico celotnega dohodka ter zaposluje tretjino vseh delav- cev žalske občine. Tudi druga dva največja kolektiva v občini, to je Tekstilna tovarna Prebold In Tovarna nogavic na Polzeli, sta dosegla lepe rezultate. Dobra gospodarska gibanja so značilna za večino organizacij združenega dela v žalski občini. Tako stanje seveda kaže na po- zitivne premike, ki so bili v mi- nulih letih doseženi v poslovni miselnosti na eni strani ter v ustreznih programih, preu.smerit- vah In dopolnitvah proizvodnje ter specializaciji še posebej na drugi strani. Edina delovna organizacija pa, ki v celotni žalski občini letos bistveno nazaduje in katere go- spodarski dosežki so daleč pod lanskoletno ravnijo, pa je FER- RALIT. Poglejmo si pobližje ne- katere dosežke oziroma nedosežke tega podjetja. Kolektiv v letošnjih devetih mesecih nI dosegel ravni lansko- letnega celotnega dohodka, prav tako pa podjetje nI doseglo ta- kega dohodka kot lani in je za 2 '/o nižji kot v devetih mesecih lanskega leta. Najbolj porazno in zaskrbljujoče pa je dejstvo, da je kolektiv v tem obdobju dose- gel le 33 "o ostanka dohodka v primerjavi s tistim, kot ea je ustvaril lani in pri tem dosegel le borih 19 % planiranih skladov. Tako stanje ob zaključku trl- četrt leta je več kot razlog, da nekdo udari plat zvona. Samo- upravni organi v podjetju, prav tako pa tudi družbenopolitične '"•-»ni/acvie bi morale ob takem stanju nedvomno analizirati ce- iDiij situacijo ter izluščiti raz- loge, ki so povzročili stagnacijo In nazadovanje razvoja podjetja. Več kot na dlani je, da se tu ni kaj Igrati, kajti od takih do- sežkov, ki jih Je Ferralit ustva- ril v devetih mesecih letošnjega leta, pa do poslovanja z Izgubo Je le še korak. Naj omenimo Se to, da so mo^no povečali zaloge gotovih iz- delkov, dohodek, porabljen za osebne dohodke, pa je v Ferrall- tu porastel za indeks 108. In če k temu še dodamo, da je druž- beni proizvod na delavca padel za 2 "-'o. da se je akumulativnost zmanjšala na indeks 36, renta- bilnost pa je bila dosežena le z Indeksom 18 v primerjavi z lan- skim letom, potem je čas za ustrezno ukrepanje v tem podje- tju več kot dozorel! CELJE OKREPITI DEJAVNOST v ponedeljek popoldne je med- občinski svet ZK za celjsko ob- močje sklical posvet o uresniče- vanju ustavnih dopolnil oziroma o ustanavljanju temeljnih orga- nizacij združenega dela. Predstav- nik okrožnega gospodarskega so- dišča iz Celja je navedel podatke, ki tudi za celjsko območje ne dajejo povsem pozitivne slike glede uveljavljanja dopolnil. 44 delovnih organizacij iz sedmih občin (razen Mozirja) je pred- ložilo samoupravne sporazume o združevanju 196 temeljnih orga- nizacij združenega dela. Sodišče je registriralo doslej 25 sporazu- mov in do konca leta vsega dela ne bo moglo opraviti. Na po- svetu, ki ga je vodil Janez Za- hrastnik, so zahtevali, da v vseh občinah ustanovijo skupščinske komisije za pregled splošnih ak- tov in koordinacijske štabe za uresničevanje ustavnih dopolnil. MOZIRJE OBISK V KARAVLI Ob dnevu naše armade so predstavniki mladine in družbenopolitičnih or- ganizacij mozirske občine obiskali vojake-graničarje v karavli v Logarski do- lini. Srečanje mladine z vo- jaki je pogosto, saj se ob vsakem večjem prazniku ali prireditvi dobijo z na- menom, 6i) bi bilo njiho- vo sodeicvanje še tesnej- še in bOjtj povezano. Ob dnevu JL..^ pomeni torej obisk mladincev v karav- li že tradicionalno sreča- nje ki kaže na to, da mladi iz doline cenijo fante-čuv£.rje naših planin- skih meja PEPI MIKLAVC CELJE DAN CARINSKE SLUŽBE v spomin na ustanovi- tev carinske službe v novi Jugoslaviji; ustanovljena je bila že med NOB; praz- nujejo člani teh kolekti- vov sirom po Jugoslaviji 30. december kot svoj dan. Praznik bodo lepo poča- stili tudi v Celju. Na zbo- ru kolektiva bodo ocenili minulo delo, zlasti pa' us- pehe, ki so jih dosegli s poslovanjem v novih pro- storih v čretu. ŠENTJUR SKROMNO šentjurski Dedek Mraz nam je povedal, da so na žalost njegovi žepi bolj prazni in da za večja da- rila denarja ni. Upa sicer, da mu bodo priskočile na pomoč gospodarske delov- ne organizacije in TIS. No, pravi, toliko denarja že bo, da bodo otroci po šolah dobili manjša kolek- tivna darila, za vsakega posameznega otroka pa bo kupil darilce v vrednosti 5 din. Rad bi obdaril tudi čim več predšolskih otrok No, upajmo, da mu bo to uspelo. V Šentjurju se bo mudil v soboto, 29. de- cembra, kjer mu bodo otroci pripravili sprejem s kulturnim programom. Kunnkov festival v počastitev dneva JLA je bil letos kurirčkov fe- stival razširjen tudi v (Da- lje. Na petih šolah in v pionirskem domu v Celju so tri ekipe pisateljev in borcev brale svoja dela in pripovedovale spomine. Pi- onirji in mladinci so pi- satelje in borce navduše- no sprejeli in jih obdarili s cvetjem, ploskanjem, ra- dovednimi očmi in nasme- janimi obraai. V Celju so bili književniki Anton In- golič, Ela Peroci, Kristina Brenkova, Vidoe Podgo- re nim, da družabno življenje v Celju ni dobro organizirano. Premalo imamo kakovostnih prireditev. Premalo smo vključeni v slovensko in ju- goslovansko zabavno življe- nje. Ni ustreznih prostorov, zato nestrpno čakamo na dv» rano pod Golovcem. Žalost-' no je, za starejše in mlade, da nobena restavracija ali ho- tel nima redne plesne glasbe, V Celju je razvitih dovolj raz- novrstnih dejavnosti — od zborov do ansamblov. Vendar ni nobenega sposobnega orga- nizatorja ali povezovalca teh; dejavnosti. Naši pogledi so usmerjeni v izgradnjo dveh družbenorekreacijskih cen- trov — Golovec in Teharj« Tam bomo lahko bolj orgap nizirano in kakovostno prefl veli naš prosti čas. Vsem naa v Celju želim, da v novem le tu to dosežemo. .........___^ JOŽE VOMAHl Slovenske Konjice PRIZNANJA ZA SODELOVANJ V petek je bila v Sloven- skih Konjicah svečana akade- mija, na kateri je komandant partizanskih enot konjiške občine Franc Ban podelil pri- znanja in odlikovanja pripad- nikom partizanskih enot in drugim občanom za aktivno sodelovanje na poaročju or- ganizacije, vzgoje in urjenja ter materialnega oskrbovanja partizanskih enot na področ- ju občine. Priznanja I. stop- nje je dobUo 45 pripadnikov partizanskih enot in občanov, priznanja II. stopnje 12, pri znanja III. stopnje pa je do- bilo 16 družin za sodelovanje s partizanskimi enotami v ča- su vzgoje in urjenja. Občin- ski odbor Zveze rezervnih starešin pa je svojim članom podelil osem plaket za aktiv- no delo. Poiskala sem Franca Omerza, majorja Dobrosava Živkoviča in inženirja Franja Tepeja in jih povprašala o njihovem delu na področju organizacije in vzgoje parti- zanskih enot v občini Sloven- ske Konjice. Vsi trije So nam- reč prejeli priznanje I, stop- nje za aktivno delo. Franc Omerza: »Od leta 1957 do 1965 sem bil aktiven podoficir v JLA. Po demobili- zaciji sem prišel v Slovenske Konjice, kjer sem se aktivno vključil y delo rezervnih sta- rešin. Postal sem tudi sekre- tar občinskega odbora rezerv- nih vojaških starešin in moja naloga je, da aktivno sodelu- jem na področju organizacije partizanskih enot v občini. Danes sem bil za svoje delo nagrajen z zlatim priznanjem I. stopnje in s srebrno plake- to zveze rezervnih starešin Slovenije, že prej sem bil od- likovan kot aktivni starešina v JLA. Priznanja mi vsekakor veliko pomenijo, saj so to priznanja za moje delo.« Dobrosav Živkovič, major: »Današnje priznanje I. stop- nje za aktivno delo pri orga- nizaciji in urjenju partizan- skih enot sem dobil zato, ker sem aktivno sodeloval z vo- jaškimi obvezniki iz Sloven- skih Konjic. Sem namreč ak- tivno vključen v Slovenski Bistrici, vendar partizanske enote v konjiški občini tesno sodelujejo z našim garnizo- nom. Zdi se mi, da lahko pri- mer takega sodelovanja služi za zgled vsem občinam. Kot aktiven major lahko rečem, da rezervne starešine v Slo- venskih Konjicah uspešno iz- vršujejo svoje naloge in da smo z njihovim delom zelo zadovoljni. Upam, da bo naše sodelovanje še tako uspešno kot doslej.« Franjo Tepej, inženir: »V Slovenskih Konjicah smo raz- vili koncept splošnega ljud- skega odpora tako široko, da imamo pravzaprav vsi občani zasluge pri tem. Izpolnili smo prvi del obrambnih priprav in težili za tem, da bi narodno obrambo podružbili. Naš cilj bo dosežen takrat, ko bodo koncept splošnega ljudskega odpora sprejeli vsi ljudje, mladine, do prebivalcev venskih Konjic in kmetov. oktobrskih taktičnih vaj^ partizanskih enot smo vid^-^ da So ljudje lepo sprejen'^ partizansko vojsko, če so f sprejemali pomeni, da je hova in če je njihova, je cilj dosežen.« J DAMJANA STAMEJ<^q Franc Omerza Dobrosav Živkovič, Franjo Tepej št. 50 — 27. december 1973 NOVI TEDNIK — stran 5 Zdravstvo Celjska zdravstvena služba je že dalj časa utesnjena. Vzrokov za to je več. Kljub temu, da so ponekod zgradili nove zdravstvene postaje, vedno bolj narašča število prebivalcev, ki bi radi ureje- no zdravstveno varstvo. S ta- kimi željami se soočajo tudi zdravstveni delavci, ker bi radi delali v urejenih razme- rah. Z utesnjenostjo se srečuje osrednji zdravstveni dom v Celju, ki ima svoje upravne prostore locirane zunaj ma- tične hiše, kar ni prijetno. Zelo so bile kritične razme- re v zdravstveni postaji v Do- brni. Kot vemo, je denar za temeljito adaptacijo zdrav- stvene p«Dstaje v Dobrni že odobren, potreben bo le še animator, ki bo vso stvar spravil v tek. V Laškem bodo prihodnje leto morali začeti z gradnjo zobozdravstvene postaje, ker so dosedanji prostori po let- ni poplavi neuporabni. V izredno slabih razmerah deluje tudi zdravstvena po- staja v Vojniku, ki ima svo- je prostore v stanovanjski hiši. Zadnja leta se kraj zaradi ugodne lege hitro razvija in priseljevanja je izredno veli- ko. Tak razvoj terja od orga- nizatorjev zdravstvene službe nove naloge zdravstvene za- ščite prebivalcev. Ze danes skrbi zdravstvena postaja Vojnik za 7000 prebivalcev, kjer je vključenih 750 pred- šolskih otrok in preko 1200 šolskih otrok, ki so razpore- jeni na šestih šolah. V letu 18*72 je v tem okoli- šu umrlo 66 ljudi, živorojenih pa je bilo 102. Vitalna stati- stična bilanca kaže na usta- ljenost prebivalstva in na pri- seljevanje. če pa bi zdravstvena posta- ja Vojnik razširila svoj teri- torij na oddaljene kraje (Šmartno z okolico, Zado- brava, Ljubečna, Škofja vas), ki koristijo zdravstveno var- stvo v Celju, potem bi števi- lo zdravstvenih varovancev naraslo na 10.000 Ker je potrebno razmišlja- ti v tej smeri, to se pravi, da se bo Vojnik razvijal dalje in vedno bolj, odpade misel na adaptacijo zdravstvene posta- je v Vojniku. Potrebna je no- vogradnja zdravstvene posta- je za 12.000 ljudi. Prva pred- videvanja kažejo, da bodo z gradnjo nove zdravstvene po- staje pričeli naslednjo leto.' že danes pa moramo razmi- šljati tudi o kadru (vsaj dva zdravnika), tej rak rani celj- ske občine. ZDENKA STOPAR Šmarje pri Jelšah JE V PRAZNIČNI IZDAJI POVEDAL ODBORNIK SLAVKO ŠKET Težko je govoriti o tem, kaj je letos največji dose- žek v naši občini. Karkoli se je delalo, je pomembno in veliko in — kar je naj- važnejše, potrebno. Neka- teri menijo, da so to dis- locirani obrati, drugi, da ceste in tretji, da je bdlo najbolj potrebno razvijati kmetijsko proizvodnjo in ji dati mesto, ki bi ga po vseh pravilih morala ime- ti. Mnenja so torej različ- na in vsaka po svoje tudi utemeljena. Osebno mislim, da je najnujnejša za neko ob- čino dobro razvita infra- struktura. Na tem področ- ju smo delali dolga leta z večjim ali manjšim us- pehom. Sedaj, ko nam gre- do na roke še banke, da o naporih občanov samih niti ne govorim, je veliko bolje. Infrastruktura je imela v naši skupščini ta- korekoč vsakokrat, kadar smo zasedali, svoje stalno mesto. Ni minil niti me- sec dni, da ne bi govorili o tem problemu. To je tu- di razumljivo: infrastruk- tura pogojuje vse ostale dejavnosti, za katere se prav tako trudimo, da_bi jih razvili v čim večji mož- ni meri. Menim, da ima naša občina dobre pogoje za razvoj živinoreje, ki bi lahko imela pri nas prav takšno mesto, kot ga ima v razvitih agrarnih drža- vah. Brez razvite infra- strukture to ne gre in za- to je naša tendenca v to smer razumljiva iz več razlogov. Dolga leta smo se ote- pali s problemom, kako sanirati naše šolstvo. Ve- čina šolskih zgradb je bi- la neprimernih, tiste pa, ki so bile kolikor toliko dobre, recimo raje ohra- njene še iz avstroogrskih dni, so postajale premajh- ne in za celovito pedago- ško delo prav tako nepri- merne. Morali smo gradi- ti, večji rezultati pa so se pokazali šele letos, ko lah- ko rečemo, da skoraj ni kraja v občini, ki bi ne imel prenovljene ali celo nove šole. Ne rečem, da je problem v celoti odprav- ljen lahko pa trdim, daje najhuje za nami. Rdeča nit našega razvo- ja pa mora biti prav in- frastruktura. To je po mo- jem najpomembnejše, saj smo še pred leti imeli na tem področju prav nemo- goče pogoje. Trenutno gradimo na več koncih ob- čine, čeprav ni mnogo ki- lometrov, vendar smo za- dovoljni s tem, kar je. Ne moremo pa biti s tem, kar je bilo. MST Celje PRAVI VLADO TOMŠIČ. ODBORNIK ZBORA DELOVNIH SKUPNOSTI CELJSKE OBČINSKE SKUPŠČINE »Težko bi razporedil uspehe po vrstnem redu, ki smo jih dosegli letos v celjski občini. Sicer pa ne gre za tak vrstni red in s tem za pomembnost, marveč veliko bolj za neka- tere misli, ki se porajajo ob vprašanju — kaj smo dose- gli in na kaj smo lahko po- nosni. Tega je veliko. Izredno pomemben je za- četek preobrazbe zastarele celjske industrije. Novi ob- jekti napovedujejo boljše ča- se ne le za prizadete kolekti- ve, marveč za vso občino. Le- tos je bila na vrsti cinkarna, ki je izUfečila namenu novo tovarno za proizvodnjo titan dioksida. Z novimi proizvod- nimi obrati se letos ponaša- jo še pri Libeli, zatem pri Avto Celje, Ceste-kanalizacije. Tudi terciarni sektor go- spodarstva je dosegel lepe us- pehe. Velja predvsem za go- stinstvo. Obnovljena Celeia in Evropa, pa Koper in drugi. V trgovini se je zlasti uvelja- vila Moda, ki je obnovila po- slovalnico Stari trg ter na no- vo odprla trgovino za mlade. Slovenijales je izročil name- nu nove skladiščne prostore v Medlogu. Celjani smo lahko ponosni na krajevni samoprispevek in na rezultate, ki jih daje. Iz tal rase nova osnovna šola na Otoku. Prav tako so se pričela dela pri gradnji pri- zidka nove šole v Vojniku. V tem času smo dobili tudi nov otroški vrtec na Otoku. Skratka, solidarnost daje iz- redne rezultate. In komunala! Letos sta bi- la zgrajena oba mosta čez Sa- vinjo pa most v Ivenci. Mno- ge ceste in ulice so dobile asfaltno preobleko, nekatere na novo, druge na dotrajano podlago. Polaganje vodovod- nih in plinskih cevi skozi me- sto je uspešno za nami. Tudi to je izredno pomembno delo, četudi smo se zaradi razko- panih ulic marsikdaj pritože- vali. V celotni okvir je treba da- ti javna in carinska skladi- šča. In končno naj v tej kratki oceni letošnjih uspehov ne iz- ostane tisto delo, ki so ga de- lovni ljudje celjske občine opravili pri uresničevanju ustavnih dopolnil.« Mozirje KREPITEV PARTIJE Na volilni konferenci v Mozirju, bila ,)e pretekli to- rek, so za političnega sekre- tarja komiteja občinske kon- ference ponovno izvolili Ma- tevža Požarnika. Konferenca, referat o delu komunistov je imel Matevž Požarnik, je kritično ocenila dosedanje delo ter pri tem opozorila na vidne uspehe v Občini. Gospodarstvo je sto- Wlo pomemben korak v raz- voju vedno več je novih de- lovnih mest, zaustavljeno je Odhajanje ljudi v tujino, vid- •'o pa se je izboljšala tudi Struktura zaposlenih. Dokaz enotnosti ljudi sta tudi dva izredno uspela referenduma. Najpomembnejše pri tem pa je, da je po Pismu tovari- ša Tita Zveza komunistov tu- di v mozirski občini močno pridobila na ugledu, saj se je v njene vrste na novo kar v zadn.jem obdobju vključilo 37 novih članov, od tega 15 iz neposredne proizvodnje. Krepitev Zveze komunistov pa pomeni tudi krepitev vseh naporov delovnih ljudi te občine, da bi tudi v bodoče še hitreje napredovali kot so doslej. B. S. ŠE VEDNO V HRIBE Drago Ocvirk je najsta- rejši član planinskega društva Zabukovica. Ima 82 let. Na planinskem srečanju pri koči, ki je imenovana po njem — Dragov dom — je prejel častni zlati znak Planin- • ske zveze Slovenije. »V planine rad hodim že od mladih let. Na Tri- glavu sem bil štirikrat, zadnjič, ko mi je bilo 77 let. Na Hom še vedno rad grem. Razlika je le v tem, da zdaj porabim za to pot veliko več časa kot nekoč.« Navzlic častitljivi sta- rosti je ohranil živahnost in veselje. Gore ga še zmeraj prevzemajo. Foto in tekst: Tone Tavčar POVEZOVANJA IN VLAGANJA Za zaključek leta še intervju s predsednikom celjske turistične zveze Jožetom Deberškom in glavnim tajnikom prof. Zoranom Vudlerjem. NOVI TEDNIK: Kako ocenjujete delo in položaj celj- ske turistične zveze v letošnjem letu? J02E DOBERŠEK: Položaj zveze se je letos ojačal. Ko je svet osmih občin širšega celjskega območja obrav- naval delo in položaj naše zveze, je tudi sklenil, da vse občinske skupščine podpišejo samoupravna sporazum o financiranju naše zveze. To je bil prvi začetek večjega angažiranja zveze za povezovanje- vseh dejavnikov za raz- voj turizma na celjskem območju. To je zvezi omogočilo, da je aktivirala honorarnega delavca za stalno delo in drugič, da se je močneje lotila povezovanja interesov na turističnem področju in jačanja organizacije kot družbe- nega dejavnika. NOVI TEDNIK: Kje so osnove in perspektive nadalj- njega turističnega razvoja v celjski regiji? JOŽE DOBERŠEK: Dosedanji razvoj turizma na celj- skem območju je zelo ugoden. Zato menim, da je treba turizmu posvetiti več pozornosti kot gospodarski panogi. Osnovni problemi za hitrejši razvoj pa so naslednji: — hitrejši integracijski procesi vseh dejavnikov na tem področju, — večja investicijska vlaganja, ki so v zadnjih letih zamrla, čeprav občutimo trenutno rahlo oživljanje. Naše območje ima izredne pogoje, da ne omenjam zdra- viliškega, planinskega in ostalih, vendar bi rad še enkrat poudaril, da se moramo intenzivneje med seboj povezovati, hitreje vlagati in se seveda tudi kadrovsko jačati. NOVI TEDNIK: Kako ocenjujete delo turističnih dru- štev na našem območju? ZORAN VUDLER: Imamo dobro mrežo turističnih dru- štev. Imamo močno in trdno družbeno orgamzacijo, ki dela povsem na prostovoljni osnovi. Imamo 26 turističnih društev, ki imajo 3.486 članov. Razveseljivo je, da so letos vsa društva uspešno delala. Seveda, nekatera bolj, druga manj. V pripravi je ustanovitev še dveh društev. V delu turističnih društev prednjačijo pobude za razvoj turizma v posameznih krajih m seveda olepšava krajev. Posebna naloga pa je vzgoja ljudi za turizem in olepšavo, za lepše in zdravo okolje. Poleg te temeljne naloge pa opravljajo naša društva še številne druge, ki so prilagojr^ne posamez- nim krajem. Tako oddajajo ponekod zasebne turistične sobe, skrbijo za razvedrilo gostov, pripravljajo turistične prireditve, ki v mnogih primerih presegajo krajevni zna- čaj. Moram reči, da so bila društva v minulih dvajsetih letih edini nosilec turistične dejavnosti, medtem ko so v zadnjem času te naloge že začele prevzemati podjetja, gospodarske organizacije. Navzlic temu ostajajo društva glavni nosilec krajevne turistične propagande. Poleg tega so društva in naša zvez.a edini nosilec turistične informa- cijske službe. Skratka, delo društev ocenjujem za uspešno in dobro. Ce še povem, da so društva pripravila okoli 30 prireditev, 20 predavanj, 15 množičnih sestankov, na ka- terih so razpravljaU o urejevanju krajev, da so razpo- slala okoli 200.000 raznih prospektov in drugega propa- gandnega materiala, pripravila okoli 100 informacijskih biltenov in poročil, sem povedal, da so opravila veliko delo. OOBiNl VSO PODPORO v sodelovanju z občinsko konferenco Zveze komunistov je kolektiv zdravilišča na Dobrni pripravil posvet g^ospodarskih stro- kovnjakov in prednje razgrnil načrt ne samo o graditvi novega hotela, marveč sploh o bodoči urbani ureditvi središča zdraviliškega kraja. Ni naključje, da je pobuda zdraviliškega kolektiva naletela na splošno pobudo, četudi je na dlani, da gre za večji obseg del, za predstavitev ceste, ki se zdaj zajeda v zdraviliški kompleks pa tudi za ureditev nekaterih drugih komunalnih problemov, med katerimi je prav tako modernizacija ceste čez Zlateški klanec, ceste med Crnovo In Dobrno. SILVESTROVANJA Med organizatorje prireditev ob zaključku leta se .je tik pred zdajci uvrstila tudi celjska turistična zveza, ki pripravlja prijetno silvestrovanje v prostorih Narodnega doma v Celju. Vstopnina 50 din. Vse kaže, da je to začetek tradicionalnih družabnih prire- ditev ob zaključku leta. 6. stran — NOVI TEDNIK 27. december 1973 — Št. 50 NOVOLETNE POSLANICE TOVARIŠ JOŽE JAKOP, DIREKTOR SKLADA ZA KOMUNALNO UREJANJE MESTNIH ZEM- LJIŠČ, CELJE! Naša naivna želja bo najbrž zlahka uresničena. Kot znanemu zagovorniku samoupravno dogovorje- nih rešitev vam ne bo težko malo prepihati delo sklada z ustavnim vetrom. Tile naši občani se čisto nič ne zastopijo na delo sklada, pa hočejo sproti zvedeti, kaj je z njihovim prispevkom za uporabo mestnih zemljišč. Glej jih no, se boste začudili. A smo v dnu srca prepričani, da boste našli reši- tev vsaj tako hitro, kot ste jo, brez posebniff muk in strokovnjakov, za urbanistično ureditev okolja med Celeio in železniško postajo. TOVARIŠ JOŽE KLANČNIK, PROPAGANDI ST V GORENJU! Kot zvestemu prijatelju Novega tednika in Radia\ Celje, še posebej pa naših propagandnih zastopni' kov, vam zaradi te izjemne naklonjenosti ob koncu leta ne bomo zaračunali ur čakanja in brezplodnih obljub, danih njim, nebodijihtreba. Razumemo tudi\ vse nesporazume na linijah in brez njih. če jih ni, si jih kdo pač zmisli. Drugače bi preživljali vražji dolgčas. Upajmo na prijazne spremembe v letu 1974! ■ TOVARIŠ FERRI SMOLA, ZNANI MENAZER. OTA PESTNERJA! Tvoje solze smo posušili z robci radeških obča-, nov. Se danes ne morejo pozabiti na obljubljeni, koncert estradnih slovenskih pevcev, Ota Pestnerja, Nem Suiing Quarteta in drugih. Priporočali bomo, Radečanom, da naj ne bodo nejeverni. Saj smo mil za prmej prepričani, da ta solidarnostni koncerti bo — vsaj tja do leta 2000. Kaj je nekaj let proti] večnosti, bi zagodrnjal Drago Medved. In se povrh j še ne bi nič kislo nasmehnil. TOVARIŠ FEDOR GRADIŠNIK, DIREKTOR ZA-^ VODA ZA NAPREDEK GOSPODARSTVA, CELJE! \ Nikar se ne sekirajte. Dokler bodo fuš potiheml podpirali tisti, ki glasno govorijo o velepomembni] funkciji zavoda, si kar pod nosom obrišite sočne- posle. Pa ja menda tudi veste, da je lajež ^sose- \ dovega psa čisto zares boljši od domačega. Da ne t bomo samo belo mislili, še eno črno pogruntavščino; — ker ste zavod za napredek, še bolj napredujočem mislite. Bomo fige držali. Tistim, ki se praskajo'* tam, kjer je bilo rečeno, da se naj ne. Je pa še, nekaj takih v Celju, ki kar po svoje muzicirajo. TOVARIŠ POLDE RAJH, DIREKTOR SIP SEM-1 PETER! I Se vedno čakamo na vaš odgovor, da se SiPi vključi v nagradno igro Novi tednik, Gorenje in vi. - Kot kaže, imate v vaši hiši glede odgovorov poseb-i ne navade. Drugačne, koi veljajo za normalne efcoi nomske odnose med partnerji. No, četudi je tak' partner nek Novi tednik. Ampak v letu 1974 vam s prošnjo pošljemo znamke za odgovor. Zdaj smo] namreč z nagradno igro končali. Pri naslednji pa bo SIP stoodstotno sodeloval. • TOVARIŠ FRANC ŽNIDARSIC, VODJA ZDRAV- STVENE DEJAVNOSTI V SL. KONJICAH! Komunisti na volilni seji občinske konference ZK v Konjicah si niso povsem na jasnem — po- slanka Marta Slibarjeva je zatrjevala, da bi nek bolnik zaradi infarkta skorajda umrl, ker je zdrav- nik zahteval za obisk na domu — avto. čeprav je bilo peš hoje nekaj nad 200 metrov. Vi ste pa napadali z drugim orožjem in govorili celo o črni praksi in takih rečeh. Znajdi se, če se moreš. Menda res nekaj ne štima. V novem letu vam želimo, da dosežete čvrstejšo zdravniško enotnost. Anonimnemu zdravniku kupite avto. Ce kdo na črno prakticira, mu dajte nagrado — partijsko. Da se razumemo. TOVARIŠ FRANC MAZGON, TAJNIK OBČIN- SKEGA SINDIKALNEGA SVETA V VELENJU! Neuradno smo izvedeli: da ste podpisali kot sin- dikalni funkcionar sporazum s podjetjem ERA o pri- oritetnem vrstnem redu prodaje premoga. Najprej izpolniti potrebe celjskih sindikalnih organizacij, ostanek premoga pa lahko ERA proda ostalim de- lavcem na celjskem območju. Mi tega ne verjame- mo. Poznamo velenjsko solidarnost. Naj nam novo leto 1974 podari vaše javno pojasnilo o tem nespo- razumu. I TOVARIŠ MARJAN AŠIČ, PODPREDSEDNIK] SKUPŠČINE OBČINE CELJE! Kot delno odgovornemu za stanovanjsko proble- matiko v celjski občini želimo, da vam dedek Mraz] prinese posebno darilo — čudežni ključ. Z njim boste končno odprli vrata stanovanj kadrom, ki jih Celje krvavo potrebuje. Pa jih nima kam vtakniti.] Izumite model za ključ. Naša redakcija se pripo- roča. Novoletne poslanice z dobrimi nameni in željami poslalo uredništvo NT in RC ^ Slovenske Konjice RAZČIŠČEVANJE »Razčiščevanje naj gradi našo idejno in akcijsko enot- nost, našo prodornost v bo- ju za samoupravni sociali- zem, našo aktivno prisotnost v sedanjem revolucionarnem obdobju,« je v izhodišču kri- tične ocene o delu konjiških komunistov povedal Franc Ban, konjiški partijski sekre- tar. Konjiška volivna partijska konferenca skorajda sili h ko- mentarju in odmevu. Najprej zaradi rezultatov, ki so jih v Konjicah dosegli. Na primer: po Pismu so sprejeli v ZK 76 članov, od tega 29 delav- cev iz neposredne proizvod- nje; ZK se je uveljavila na vseh ravneh združenega dela v občini in je močno spodbu- jala večjo gospodarsko dejav- nost, integracije, stanovanj- sko izgradnjo, otroško var- stvo, uspešno kadrovsko poli- tiko, odlično je izpolnila na- loge na področju splošnega ljudskega odpora. In opravi- la še mnoge naloge. In vendar so na konferenci kritično, s prstom pokazali na mestp., kjer so se komuni- sti premalo dejavno uveljavi- li. Kritike so bili deležni ko- munisti v občinskem vodstvu SZDL, ker so preveč zanema- rili stalen kontakt s terenom, z organizacijami SZDL. Ena- ko občinsko sin^kalno vod- stvo in ZM. V nekaterih par- tijskih sredinah še vedno ko- renini prepričanje, da je do- volj, če komunist deluje tam, kjer je zaposlen. To je seve- da v nasprotju s temeljno vlogo ZK. še dalje. V osnov- nih organizacijah ZK v ko- njiški občini, je bilo poudar- jeno, so nekateri komunisti pripovedovali v razpravah, da v njihovem kolektivu delajo vsi politični in samoupravni organi slabo, le ZK dobro. Ampak ravno to kaže, da komunisti niso dejavni. Da ne delajo med ljudmi, če bi, po- tem bi tudi te organizacije delale. Takšnih partijskih, odkritih in kritičnih razčiščevanj smo se eno leto po Pismu že sko- raj spet odvadili. Konjiška pot k sreči potrjuje nekaj drugega. Ne le pravilno razu- mevanje vloge ZK. Trdno od- ločenost namreč, da v spod- budnem razčiščevanju usmeri dejavnost komunistov k os- novnim problemom delovnega človeka v občini. J. V. OBDARITVE BODO Dedek Mraz letos ne bo pozabil na šmarske otroke. Obiskal jih bo v vseh treh vrtcih, šolah in delovnih ko- lektivih. S polnim košem da- ril, seveda. Obdaril bo vse enako. DPM in SZDL v obči- ni sta mu pomagala zbrati 70 000 din, tako da bo vseh 4200 otrok dobilo darilca v vrednosti 15 din. Darilce bo skromno, vendar obdaril jih bo Dedek Mraz. To pa že ne- kaj pomeni, ali ne? Šentjur MALO VLAGANJ Na volilni konferenci, ki je bila prejšnji teden v Šentjur- ju, so komunisti te občine potegnili črto pod svoje dve- letno delo. Konference se je udeležila tudi članica CK ZKS Milena štiftar. Po poročilih predsednikov interesnih komisij je sekretar občinskega komiteja ZK Franc Ogrizek ocenil politič- ne razmere in spregovoril o aktivnosti komunistov, njiho- vi vzgoji in izobraževanju, kadrovski problematiki ter uresničevanju ustavnih dopol- nil. V nadaljevanju poročila je Franc Ogrizek ocenil go- spodarska gibanja, vsebino dela delavske kontrole, zao- stanke pri gradni stanovanj za delavce in obrambno pri- pravljenost v občina. Razprava šentjurskih komu- nistov je osvetlila vprašanja finansiranja krajevnih skup- nosti, neizdelanega sistema družbenega dogovarjanja, ter gospodarstva, kjer je Vlado Grdina opozoril na odločno premajhna vlaganja v indu- strijo. V razpravi so pouda- rili še potrebo po družbeno- političnem izobraževanju, stalnih obrambnih pripravah in proučitvi financiranja splošne in skupne porabe. Razpravljaila je tudi Milena štiftar. Pozdravila je kon- struktivno delo konference in opozorila na potrebo podruž- beno-političnem usposablja- nju neposrednih proizvajal- cev. Tem se je treba pri- bližata z domačo in preprosto besedo ter jih preko Zveze komunistov vključiti v delo. Ob zaključku konference so izvolili nov občinski komite, ki ima 13 članov. Za sekre- tarja občinskega komiteja je bil ponovno izvoljen Franc Ogrizek. BRANKO STAMEJČIC Skupščina ZRVS v Celju KREPITEV IDUNOST. Zveza rezervnih vojaških starešin se vse bolj aktivno vključuje v duržbeno politič- no življenje. Vse manj osta- ja v svojih okvirih strokov- nega izobraževanja, čeprav tudi tega razvija v vseh svo- jih možnostih. Vendar bo v bodoče potrebna še večja aktivnost, še večja odprtost in še doslednješe izvajanje politike Zveze komunistov. Tako je spregovoril v uvod- ni besedi poročila predsed- nik Zveze rezervnih vojaških starešin celjske občine Vid Jerič na nedavni skupščini ZRVS v Celju, kjer so njeni člani ocenili preteklo delo in zastavili smernice za nasled- nje obdobje. V svojem govo- ru je tudi opozoril na današ- nji politični in ekonomski položaj v svetu. Politika im- perialističnih sil je očitna in s tem je neposredno ogoro- žen svetovni mir. Vloga zve- ze rezervnih vojaških stare- šin se mora torej Izraziti tu- di T aktivnejšem družbeno političnem življenju, kjer bo še bolj postala integralni del med realizatorji odgovornih nalog, ki jih postavlja pred nas nova ustava. Potrebna bo še večja povezanost s SZDL in večje sodelovanje z Zvezo borcev. Novo vodstvo in ob- činski komite ZK »bosta mo- rala ugotavljati možnost for- miranja aktiva ZK rezervnih vojaških starešin, saj bi ta- ko tudi lažje rešili zaskrblju- joče številčno stanje sedanjih članov ZK, katerih je komaj slaba tretjina od vseh rezer- vnih vojaških starešin celj- ske občine. Poleg idejne krepitve in do- slednješega izvajanja politike ZK je poudaril tudi še bolj- še strokovno usposabljanje. Razprava je osvetlila nekaj prav aktualnih problemov. Med največjimi je prav goto- vo skrb za kadre, s katero so Ijili delegati na skupščini v preteklosti nezadovoljni, prav tako tudi s članstvom v ZK. Zupane Ludvik je opozo- ril na slabo udeležbo na ne- katerih občnih zborih in na problem mladih ljudi v tu- jini, na njihovo pripravljenost in možnost, da jim tujina v primeru vojne ne bi dovoli- la vrnitve v domovino. Stanko Petelin, sekretar re- publiškega odbora ZRVS, je opozoril na stanje na Bliž- njem vzhodu in na taktiko sodobnih agresorjev. Poudaril je važnost obrambnega orož- ja, ki se je izkazala še po- sebno v zadnji, četrti bližnje- vzhodni vojni. Emest Pikel je opozoril na nekatere pro- bleme, ki bi jih lahko rešila spremenjena zakonodaja, in sicer na področju vpoklica vojaških nabornikov, študen- tov. Porazno je tudi stanje slovenskega starešinskega kadra v vrstah JLA. V Celju so ostale za leto 1973 vse šti- pendije proste, ki so bile razpisane za vojaške šole, Slovenija pa ne pokriva niti 50 odstotkov prostih stare- šinskih mest T JLA. Tudii to je zaskrbljujoč podatek — predvsem zaradi bodočih ka- drov v ZRVS. Janko ževart je pozdravil skupščino v imenu občinske konference SZDL in seznanil delegate o novem formiranju SZDL in enakopravnem po- ložaju ZRVS z ostalimi druž- benopolitičnimi organizacija- mi, ki bodo preko svojih dfr legatov zastopane v novi strukturi SZDL. Pozval je tu- di na aktivnost rezervnih vo- jaških starešin v pripraA^ na X. kongres in nove skup- ščinske volitve. Razprava je bila kritična io konkretna. Tudi takrat, kO, so govorili o vojaških upo- kojencih. Njihov problem bO verjetno rešen že v nasled- njem letu, vsaj na nekaterih področjih. Poleg kritičnih be- sed pa je bilo v pregledu op- ravljenega dela tudi zadošče- nje. Zadoščenje ob dosež* nem, z zavestjo, da je za zervne vojaške starešine po- glavitno ohranjanje aktivno- sti, tako strokovne kot poli- tične. DRAGO MEDVE^ DELO BO ENOTNEJŠE čeprav so se šmarski komunisti v zadnjem ob- dobju precej angažirali, vendarle lahko ugotavlja- mo, da so bile nekatere naloge opravljene s pre- majhno pripravljenostjo in zavzetostjo. Tako je ugotovil sekretar občinske konference Zveze komu- nistov šmarske občine Dar- ko Bizjak na ponedeljko- vi seji konference. Govo- ril je tudi o političnih razmerah v občini po Pi- smu predsednika Tita in 29. seji CK ZKS. Poleg drugih problemov se je dotaknil dela posameznih osnovnih organizacij in po- udaril, da je večina svoje naloge sicer izvajala, da pa so še nekatere organi- zacije, kjer delujejo le po- samezniki in ne celota, kar bo treba v prihodnje odpraviti. V nadaljevanju svojega poročila je Darko Bizjak izrazil misel, da se šmar- ski komunisti niso dovolj angažirali pri uvajanju us- tavnih sprememb, zlasti pri ustanavljanju TOZD, kjer je prisotno še precej formalizma. Tudi nalog, ki čakajo komuniste, je še precej. Za njim je povzela be- sedo članica CK ZK Slo- venije iz Celja, Milena Vr- šnik-štiftar. Dejala je, da je treba biti previden pred pavšalnim ocenjevanjem tehnokratizma, ter da ja treba k delu pritegniti čim več intelektualcev. Hkra- ti je izrekla priznanje go spodarski rasti občine in vloženim naporom. Na seji je bilo izvolje- nih in potrjenih 54 članov občinske konference ZK. Novi sekretar je Darko Bizjak. MST §t. 50 — 27. december 1973 NOVI TEDN4K — stran T Osip - zlo časa v celjski občini so v pre- teklih dneh na dveh sejah razpravljali o učno-vzgojnih rezultatih. Najprej so o tem razpravljali ravnatelji, zatem pa še člani sveta za šolstvo, jlazpravijalci so načeli vrsto pomembnih vprašanj, saj je t)ilo gradivo Zavoda za šol- stvo — organizacijske enote t) Celju — izredno obsežno in temeljito. To pot bi se ustainli samo pri osipu, ki je za vse vrste šol v Celju ie vedno izredno visok. Tako je na osnovnih šolah ob približno 7000 učencih osip še vedno skoraj 25 od- stotkov, kar pomeni, da ne izdela več kot 1700 učencev od vpisane generacije v vseh razredih osnovne šole. To pomeni, da v osmih letih obsodimo 1700 naših otrok rta težka, nekvalificirana de- la, ki jih bod% tpravljali vse življenje, saj je od teh le tnalo takšnih, ki se kasneje ^polnilno izobražujejo in nadoknadijo izgubljeno iz mladih let. Na srednjih šolah je vsako leto okrog 400 po- fiavljavcev, na višjih in vi- sokih šolah pa je študij štu- ientov dolg. Da o tistih, ki sploh ne končajo, ne govori- mo. V Celju imamo sedaj podatek, ki nam pove, da je od 305 vpisanih študentov le- ta 1967 končalo v petih letih svoj študij le 52 študentov, )car pomeni, da jih je v osi- pu ali z minimalnim mož- nostmi, da bodo končali, kar J3 odstotkov! Ko tako zasledujemo in primerjamo podatke, ki ka- iejo na strahotno škodo, ki izhaja iz osipa, lahko ugoto- vimo, da se o osipu, opozo- rilih nanj in podobno sliši le več let. Napravljene so bife številne analize. V Celju to pripravili celo posebno Itudijo. Na osip so bili opo- zorjeni starši m učenci, uči- telji, veliko je bilo povedane- ga preko tiska in raznih or- ganov, tako da nihče ne mo- re trditi, da prvič o osipu nič ne ve, in drugič, da za- radi teh izredno širokih pri- zadevanj ne bi bili opazni premiki v izboljšanju sta- nja. Toda zadeva se zatika, osip se zmanjšuje prepočasi, problem je na površju, ko tgotavljamo pomanjkanje ka- irov, ko načrtujemo kadre, to razpisujemo. Vzrokov za osip je brez Itevila. Naštevamo lahko mvične, pa tudi krivične. Objektivne in subjektivne, ^ihče pa ga ne bo mogel » večjem obsegu odpraviti tako kot učitelj. Učitelji inajo veliko odgovornost in Mi breme. Učitelja ne sili- "K) V tO, da bi bil manj 'frog, zahteven, da bi kar ta- to, počez zmanjševal obseg inanja. Siliti ga je treba v fcio smer, da bo izločal tvarine, ki preobremenjujejo opomin, privajal naj bi učen- ci na samostojnost, se do- govoril za enotne kriterije '1 predvsem v resnici, ne sa- "to z načeli in prikrivanjem, spremenil odnos do subjek- K do učenca, dijaka, štu- isnta. Dolžnost učitelja je, ^ je prizadeven, angažiran '1 prepričan v to, da mora ^posobiti za boljše življe- nje čimveč mladih, da bodo •"leZi boljši kos kruha, saj Wo le tako in preko teh ^izadevanj sodili mladi, ko ''^rastejo, naše sedanje delo, ■^d in prizadevanja. Ex ka- ■^'ira učenja na vseh ravneh ^'^l samo škoduje. J. ZUPANČIČ Mešani pevski zbor Kovinotehne med nastopom za upokojence. (Foto: B. Stamejčič) V Kovinotehni že več kot leto dni deluje mešani pevski zbor, ki ga uspešno vodi zna- ni laški zborovodja Julij Go- ric. V Kovinotehni so že pred časom razmišljati o poživitvi kulturne dejavnosti. Ko so razmišljali tudi o tem, kako bi poživili srečanja in stike s poslovnimi partnerji, se je končno porodila misel o usta- novitvi pevskega zbora. Zani- manje za pevski zbor je ra- slo in tako ima danes pevski zbor Kovinotehne 26 članov. V kolektivu so imeli za svoj zbor veliko razumevanja. Podjetje je kupilo klavir, ki olajšuje vadbo, članom zbora pa so kupili tudi enotne oble- ke. Zbor ima za sabo že vrsto nastopov. Razveseljivo je, da so jih na vseh nastopih lepo sprejeli. Sicer pa to ni čudno, saj je pevski zbor Kovinoteh- ne glasovno bogat in uigran. Najlepši spomini vežejo čla- ne zbora na njihov nastop v Požarevcu. Tam jih je poslu- šalo preko 400 občanov, ki so navdušeno sprejeli slovensko ljudsko pesem. Zbor je na- stopil tudf na nedavnem med- občinskem pevskem srečanju v Zrečah, kjer je komisija pohvalno ocenila njihovo pet- je. Zbor redno vadi in nasto- pa na raznih prireditvah, ki jih pripravlja Kovinotehna. Tako so peli na sindikalnem pikniku, zapeli so mladini na Petričku. Nedavno so peli na sprejemu, ki so ga pripravili za upokojence. Ob vseh po- membnih praznikih pa zbor zapoje kolektivu. PevsJd zbor Kovinotehne se je predstavil že tudi šdrši celjski javnosti. Ob proslavi Dneva republike je pel v Na- rodnem domu. Priznanje, ki jim ga je z dolgotrajnim aplavzom dala publika, je vzpodbuda za vse člane zbora. Julij Goric je s svojim zbo- rom že sestavil plan dela v zimskem obdobju. Pozimi bo zbor prenehal nastopati. Čla- ni zbora bodo veliko vadili in skušali do pomladi naštu- dirati obsežnejši repertoar narodnih, partizanskih, bor- benih in umetnih pesmi. Ko bodo nov repertoar res brez- iubno obvladali, se bodo celj- skemu občinstvu predstavili s samostojnim koncertom. Člani zbora so nam pove- dali, da vlada v kolektivu iz- redno razumevanje za delo zbora. Res škoda je, da tudi v drugih delovnih organizaci- jah ne skušajo približati svo- jim delavcem kulture na tak način. - DAMJANA STAMEJCIC Prejšnji teden so v foyerju Slovenskega ljudskega gle- dališča v Celju odkrili doprsni kip zaslužnemu kultur- nemu delavcu, Fedorju Gradišniku. Pokojni magister ima največ zaslug za profesionalizacijo celjskega gleda- liškega ansambla. Na sliki profesor Gustav Grobelnik čestita igralcu Janezu Bermežu ob odkritju kipa, ki ga je dobila v varstvo gledališka hiša. Doprsni kip je delo akademskega kiparja Cirila Cesarja. Foto: V. BERK Ob 10-letnici pevskega zbora Društva upokojencev je zbor pripravil v Narodnem domu proslavo, na kateri je sodeloval tudi pevski zbor »Tone Tomšič« iz Strmca. Pred nabito polno dvorano sta ob koncu proslave zbora nastopila skupaj. (Foto: B. Stamejčič) Ipavci na gramofonski plošči Pred nedavnim so se v Šentjurju sestali člani pri- pravljalnega odbora za izdajo gramofonske plošče z zborovskimi skladbami skladateljev Ipavcev. Pod vod- stvom redaktorja plošče prof. Cirila Cvetka so skle- nili, da bodo že do konca marca posneli, septembra pa izdali veliko ploščo z zborovskimi skladbami Gu- stava, Benjamina in Josipa Ipavca. K sodelovanju so povabili mešani zbor RTV Ljubljana ter moški komor- ni zbor iz Celja, moški zbor »Slava Klavora« iz Mari- bora in domači mošKi zbor »Skladateljev Ipavcev«. Do- menili so se, da bo imela plošča na eni strani posnetke moških zborov, na drugi strani pa mešanih in ženskih zborovskih skladb. V prodajo bodo dali 1500 izvodov, pri tem pa nameravajo zainteresirati tiuii Slovensko izseljeniško matico ter Zavod za šolstvo. Sklad skladateljev Ipavcev je tako poskrbel že za izdajo druge plošče s skladbami skladateljev — šent- jurskih rojakov. Prva plošča s samospevi in »Sere- nado«, ki so jo izdali pred dobrim letom dni ob priliki odkritja spomenikov, je že pošla. Sklad pa pripravlja za prihodnje leto še nekaj drugih akcij: proslavo 100-letnice rojstva Josipa Ipavca, odrski prikaz panto- mime »Možiček«, srečanje pevskih zborov, simpozij o Rifniku itd. Skratka »Sklad skladateljev Ipavcev« se je namenil na široko razprostreti paleto svoje dejav- nosti, s katero bo gotovo obogatil kulturno življenje ne samo v kraju in občini, ampak celo v širšem slo- venskem prostoru. -ed ZKPO Na lanskoletnem srečanju odraslih pevskih zborov os- mih občin celjske regije v Zrečah je bilo ustanovljeno področno združenje odraslih pevskih zborov. Namen zdru- ženja je med drugim, da nu- di strokovno pomoč odraslim pevskim zborom, posebno onim na podeželju, kjer resno primanjkuje zborovodij. Zna- no je, da nekateri vadijo po dva ali po tri zbore v različ- nih krajih. V zadnjih dveh letih je petje najštevilnejša oblika kulturnega udejstvova- nja. Dokaz za to so novi zbo- ri sirom celjske regije in to od Tepanja v konjiški obči- ni preko Strmca do Kovino- tehne in Nivoja v Celju. V Slov. Konjicah so hoteli pred nedavnim, ustanoviti celo ko- njiški učiteljski pevski zbor kar je področno združenje odsvetovalo, trdeč, da se naj učitelji, ki žele peti, vključijo v obstoječe pevske zbore. Po- vsod jih bodo prav gotovo z veseljem sprejeli. Kako po; trebno je bilo ustanoviti moč- no organizacijo, ki naj med občinami poveže pevske zbo- re, je pokazalo letošnje med- občinsko pevsko srečanje od- raslih pevskih zborov v Vita- nju in Zrečah. Zbralo se je kar 21 pevskih zborov, ki so navduševali poslušalce z lepi- mi melodijami. Teh 600 pev- cev se je zbralo na poziv po- dročnega združenja za celjsko območje. Pred tem pa so ta- ka srečanja vodili večinoma občinski sveti ZKPO. Tudi dramatiki so se zdru- žili v področno združenje dramskih skupin s sedežem v Celju. Združujejo dramske skupine od najmlajših v os- novnih šolah, do odraslih v Svobodah in PD. Združenje nudi vsakršno pomoč pri predstavi dramskega dela. Svetuje pri izbiri, prireja se- minarje za režiserje in med- občinska srečanja. Amater- skim skupinam tudi gledali- ške predstave poklicnega gle- dališča v Celju s komentar- jem. Vedno več, posebno mladih ljudi, aktivnih v dra- matiki se posltižuje te ugod- nosti. Nova spoznanja prena- šajo v svoje dramske sku- pine. Da bo moč izvesti in ures- ničiti plan razvoja kulture na širšem celjskem območju, je nujno, da se osnuje medob- činska zveza kulturno pro- svetnih organizacij. Ta bi imela nalogo, da .planira več- je kulturne akcije v različnih krajih, da bi združevala fi- nančna sredstva in vodila na- črtno delo za približevanje kulturnih dobrin prejšnje in sedanje dobe delovnim lju- dem, želja za ustanovitev medobčinske organizacije je prisotna pri večini delavcev v kulturi. Ima pa tudi na- sprotnike, ki trde, da bodo z ustanovitvijo okrnjena sa- moupravna interesna prizade- vanja v kulturi znotraj občin- skih mej. ^_.____^^OimiiONfiAD. 8. stran — NOVI TEDNIK 27. december 1973 — St. DOGODKI KONJICE: KRITIČNO, OSTRO Prejšnji teden so se kot prvi na seji občinske volibie konferen- ce ZK sestali konjišlu komunisti. Šentjurska in konjiška ZK sta imeli sejo v četrtek, velenjska v petek, šmarska in celjska v pone- deljek ta teden, mozirska v torek in laška včeraj. Uvodni referat na seji konjiške konference ZK je podal sekretar Franci Ban. Oce- nil je politične razmere v konjiški občini po pismu In 29. seji CK ZKS ter zelo celovito, konkretno in kritično spregovoril o delu ko- munistov. Njegov referat komentiramo aa 3. strani. V razpravi pa so sodelovali: Filip Beškovnik, Franjo Tepej, Vinko Soderžnik, Jure Pokom, Janez Sitar, Janez Stern, Mladen Majcen, Jiilčka Taj- nikar, Ida Tepej, Tone Obrul, Marta Šlibar, Emil Roje, Franjo Tič, Franjo Adamlje in Franc Žnidaršič Za novega neprofesionalnega sekretarja komiteja občinske kon- ference ZK v Slovenskih Konjicah so izvolili ponovno Franca Bana, za profesionalnega sekretarja komisij pa Antona Lebana. Člani ko- miteja so: Avgust Anderlič, Vilma Ceglar, Karel Einfalt, Mirko Klemen, Franc Klemene, Lilija Kladnik, Breda Kovše, Anton Leban, Mladen Majcen, Marija Poličar. Janez Sitar, Stanko Slivečko, Franc Žnidaršič in Jože Zigard. Posamezne komisije bodo vodili: Anton Turn.šek (komisija za družbeno ekonomska odnose), Franjo Tič (kadrovsl^a komisija), Ja- nez Stern (komisija za organizacijo in razvoj ZK), Vinko Langer- holc (komisija za idejna vprašanja in izobraževanje), Boris Podvrš- nik (komisija za splošni ljudski odpor), inž. Filip Beškovnik (ko- misija za mednarodna vprašanja). Častno razsodišče bo vodil Ivan Marguč, revizijsko pa Martin Hudales. CELJE: USTANOVMEV SKUPNOSTI Za predsednika novoizvoljene skupščine samoupravne Interesne skupnosti zdravstvenega varstva in zdravstvenega zavarovanja so Izvolili Franca Bana, dosedanjega predsednika skupščine skupnosti zdravstvenega zavarovanja, za podpredsednika pa dr. Marka Pirca, specialLsta ginekologa iz brežiške bolnišnice. Predlog obeh zborov, da se za predsednika izvršilnega odliora izvoli Alojz Potočnik, za podpredsednika pa dr. Srečko Severnik, je bil utemeljen In tudi potr.jen Po burni razpravi so sprejeli še sklep o mehanografski obdelavi receptov, pri tem pa je skupščina zastopala stališče, da je ta način za razvoj zdravstvene službe najbolj perspektiven. Z. S. CELJE: JUTRI ZADNJA SEJA LETOS Jutn, v petek, 28. decembra, bo sedeminpetdeseta skupna seja članov ol>eh zborov celjske občinske skupščine, ki bo hkrati zadnja v letošnjem letu. Predlog dnevnega reda ima devet točk. Prvo lie- sedo bo imela komisija za volitve in imenovanja, zatem bo svet za družbeni plan In finance posredoval nekaj predlogov v zvezi z ob- činskim proračunom Na pobudo sveta za blagovni promet bodo od- borniki vnovif razpravljali o predlogu odloka o ureditvi nekaterih vprašanj s področja obrti. Odborniki naj bi tudi odločili o začasni prepovedi gradenj na območju Kompol I in Nove vasi v času do izdelave novega zazidalnega načrta. Po razpravi o merilih za določanje prispevka spremembe na- membnosti kmetijskih zemljišč pa tudi o financiranju kmetijske zemljiške skupnosti, se bodo pogovorih še o kraju, kjer naj bi bila prihodnje leto osrednja proslava občinskega praznika. Seja s podobnim dnevnim redom bi morala biti že 7. decembra, pa je bila tedaj zaradi neskIei>čnosti zbora delovnih skupnosti od- ložena. iVIOZIRJE: POMOČ ODOBRENA ObčiiKka konferenca Zveze mladine Mozirje se je znašla v zad- nji tretjini letošnjega leta v težkem finančnem položaju. Proračun to leto je bil med najnižjimi med vsemi v Sloveniji (le tri stare milijone). Poleg tega je prejšnje vodstvo pustilo kot zapuščino 500 starih tisočakov dolgov, ki jih je bilo treba poravnati poleg rednih obveznosti, ki so bile potrebne kot plačilo pri organiziranju raznih aktivnosti. Skozi celo leto je bilo delo OK zelo otežk^ičeno in le za najnujnejše so se našla skromna sredstva, s katerimi se je životarilo ob sicer precej povečani in pestri dejavnosti. Pred koncem leta pa je prišlo tako daleč, da delo sploh ni bilo mogoče nadaljevati, saj se je nabralo dolgov za ca. 13000 Nd. OK ZMS Mozirje je tedaj zaprosila svet za financiranje pri SO Mozirje za finančno pomoč. Na zadnji seji je bila pomoč v višini navedenih dolgov odobrena. Tako je brezizhodni položaj rešen, mladi pa so spet z veseljem prijeli za delo. ki ga ob koncu leta ne manjka. V proračunu za naslednje leto bo treba upoštevati, da večja aktivnost pomeni porabo večjih sredstev. Poleg tega izgleda, da bo vodstvo OK moral prevzeti nekdo, ki bo profesionalno opravljal funkcijo sekretarja, kar bo povezano še z večjimi izdatki. Pepi Miklavc CELJE: MNOGO NALOG v ponedeljek so Imeli volivno konferenco celjski komunisti. Uvodno poročilo je pripravil Stane Senlčar. Ocenil je družbeno- politične razmere v celjski občini In nakazal naloge prihodnje dejavnosti ZK v Celju. V razpravi so sodelovali Franc Rovere. Zvone Mratinkovič, Dušan Burmk, Štefan Korošec, Vida Kosi, Srečko Pratnemer, Milan Bekčlč, Ivan Uranjek, Ivan Kramer, Jože Bučer, Alfonz Debeliak. Polde Slapnlk, Danica Bresjanec in Janez Zahrastnik. Na konferenci so izvolili nov komite in za sekretarja ponovno Staneta Senlčarja. Celiski komunisti so tudi zahtevali, da CK ZKS tudi po kukla iplj kot letalca, ne pa toliko jemika oziroma razmišljajo- jega človeka, ki skuša prebi- jati konvencionalne okvirje jašega vsakdi^pjega delavni- ca, ampak hoče naprej, sko- p vrata novega sveta odkrf.- Jij- Težko je pravzaprav ugo pvljali neko zadovoljstvo ob (joloOenih dosežkih. Se sam ,vtor kakšnega umotvora tež- 10 opredeljuje svoje občutke jb spoznanjih zmage, zave jajoč se, da je tudi do nje prišel po prenekateri stopni- {i poraza, dvomov in upanja. Vsaka sodobna pridobitev je nastala na osnovi trdega jnanstvenega dela, preplete- oega s težavami, ki jih po- jnajo v bistvu samo strokov- njaki in je za nas velikega pomena. Zakaj gre? I Gre za izum inženirja celj- Zlatarne Srečka PUKLA. Bojen Celjan, točneje z Lož- Dice, tiste, ki je danes več ji, ker na tistem prostoru itojijo bloki in stolpnice in temu kraju danes rečemo Ce- ljani Otok. Srečko se je tam rodil takrat, ko je bilo še fse poraslo z grmovjem. Po končani celjski gimnaziji je odšel v Zagreb na kemijsko- tehnološko fakulteto in jo le- ta 1961. tudi končal. In ko je odhajal na študij v Zagreb, le je vprašal: »Koliko časa pa mi bo vzel študij v škodo letalstva. Ko je odhajal, je tudi metal dinar, kajti zbi- ral je med kemijo in fiziko. Modelaril je že s petnajstimi leti, vsa leta študija pa se je udeleževal tudi vseh najpo- membnejših državnih in re- publiških letalskih tekmovanj in nastopov. Na vprašanje, kako je to vse zmogel, je odgovoril z značilno mirnostjo; »Imel sem takšen sistem študija, da mi je to omogočal. Namreč navadil sem se tako delati, da sem v kratkem času veliko naštudiral in skušal narediti čimveč izpitov, potem pa mi je ostalo dalj časa na razpo- lago tudi za letenje. Tako sem delal vsa leta študija.« Po prihodu iz Zagreba se je zaposlil v EMO kot inže- nir kemijske tehnologije. 2e takrat se je ukvarjal z raz- iskovalnim delom, ki ga je privlačevalo. S prihodom v celjsko Zlatarno leta 1969 so se možnosti za takšno delo še razširile in postale še bolj ugodne. Srečko PUKL je imel nemalo izkušenj še iz tovar- ne EMO, kjer sta raziskovala skupaj z že pokojnim inže- nirjem Jožetom Jonkom .De- lala sta na področju električ- nih kontaktov in že takrat je Srečko pomišljal, kako bi se dale nekatere stvari v tehno- logiji in samem laboratorij- skem delu spremeniti, oziro- ma izboljšati. — Kaj ste konkretno do- segli s svojim najnovejšim izumom, ki je po svo.)i po- membnosti velik dosežek ne samo pri nas, ampak tudi v tujini? — Gre za to, da lahko Zla tarna rafinira (prečisti) ne- uporabne laboratorijske in druge izdelke iz platine ah drugih platinastih elementov. Do sedaj tega nismo mogli delati doma. To je laborato- rijski pribor, lončki in skle- dice iz platine, majhnih dir menzij, ki služijo v laborato,^ rijih za meritve. Imajo, jih po vseh tovarnah, tudi v štor- ski Železarni, Cinkarni in drugod. Vse te predmete smo morali prej pošiljati v Fran- cijo ali Nemčijo, kjer so jih prečistili, nam zaračunali ka- lo, izdelovanje in carino, pa še časovno smo bili odvisni od njih. Da ne omenjam se- veda, kako je to vse bilo dra- go. Zdaj pa to lahko delamo pri nas v Zlatarni. — Kje vse ste iskali pomoč pri svojem delu? — Na različnih mestih. Eno od teh je bil tudi inštitut »Jožef Štefan« v Ljubljani, pa firma Degusse. Z oberna smo še posebno v zadnjem času navezali dobre stike. Prej pa ni bilo tako. — Kako? — Že sam ljubljanski insti- tut ni bil tako široko odprt kot je zdaj. Zdaj se posebna ekipa ljudi pri njih ukvarja samo s problemi, ki prihaja- jo do njih s strani industrije in gospodarstva. Takšno so- delovanje je lažje, konkret- nejše in vsi imamo več uspe- ha. Mi smo kupili novo in- dukcijsko ptč, ki je velike vrednosti in tudi našega ome- njenega postopka ne bi mogli izvajati brez nje. — Kakšno je danes sodelo- vanje z Zlatarno in »Jožef Štefanom« v Ljubljani? — Rekel bi, da odlično. Prišli smo že tako daleč, da imamo vpogled v določeno njihovo tehnično opremo, oni pa v našo in si na osnovi možnosti izmenjavamo uslu- ge. Tako oni lahko opravijo kakšna dela v naši indukcij- ski peči, ki je oni nimajo, mi pa pri njih iščemo druge vrste protiuslug. — Kaj pa Degusse? — Ti so nas od začetka po strani gledali. Zapirali so se pred nami, saj jim ni bilo v interesu, da se mi osamo- svojimo, ker bi s tem izgu- bili celotno jugoslovansko to- vrstno tržišče. To se je zdaj tudi z.godilo in ko smo izde- lali samostojni prospekt na- ših izdelkov platinastih vrč- kov in skledic. nas že dru- gače gledajo in naše spošto- vanje je zraslo v njihovih očeh. Sami smo namreč ne- kaj narediU, nekaj veljamo. Zdaj nas vabijo, da pridemo_ v njihovo tovarno, široko so nam odprli vrata. Srečo se je razgovoril. O prihranku denarja. Primerjal je cene. Gram platine stane okoli 18 tisočakov, en lonček pa tehta okoli 15 gramov, so pa različne teže in velikosti. Popeljal me je v klet do la- boratorija in mi pokazal de- lovanje indukcijskee peči, ki je v mojih laičnih očeh še bolj pridobila na ugledu. To- krat se nama je pridružil tu- di Srečolov asistent in desna roka pri dosedanjih raziska- vah FRANC AVŠIC, brez ka- terega tudi ne bi šlo, kot pravi Srečo. In prav zagotovo to ni zad- nje, kar je rekel vodja raz- voja celjske Zlatarne SREČ- KO PUKL. Mislim, da je to šele začetek. Njegova zavze- tost mi to nekako potrjuje. Morda tudi to, da je nekaj že dokazal. Tudi takrat, ko je priletel na zemljo s pre- luknjahim jadralnim letalom od ledene toče in je vzdržal, kakor je vzdržal tudi pred leti, ko so ga vabili v Nem- čijo. A ni šel. Morda tudi za- radi tega ne, ker so mu Nem- ci ubili brata na pragu svo- bode 1945. leta. Primer in veličina nove pridobitve za naše gospodar- stvo ponovno jiotrjuje potre- bo po bolj odprtih dialogih med znanstvenimi institucija- mi in industrijo. Naš primer je več kot očiten, takšen pa je tudi rezultat. Že zaradi tega bi veljalo spremeniti ob- stoječe odnose na tem po- dročju tam, kjer na to še niso pomislili. Naj jim bo delo celjske Zlatarne in nje- nega kadra za vzgled. Pri indukcijski peči: levo inž. Srečko Pukl, desno njegov asistent Franc Avšič, ki ima tudi veliko zaslug za realiza- cijo izuma. Foto: D. Medved Piše Tone Vrabl ANTON JAZBINŠEK Hotel sem sicer napisati poleg tega zapisa še ene- ga, vendar ni pristal. Pra- vi, da je vsega dovolj. Da smo ga že tako preveč opevali. Jezen je na tiste ljudi, ki mislijo, da si samo obleče bel plašč in natakne »ta pravo« kapo, pa je vse njegovo delo opravljeno. »To sploh ni res.« V mojem poklicu na tem de- lovnem mestu moraš biti vse — od nacionalnega delavca do psihologa in miličnika. Ja, prav ste razumeli. Poglejte: social- no moram kljub tržnemu redu obravnavati tiste, ki nabirajo gozdne sadeže pa tel oh, smrečne vejice in jim je vse to edini zaslu- žek. Psihološko moram obdelati tiste, ki tržnega blaga ne pridelajo, ga pa kupujejo in potem po višji ceni prodajajo na trgu. Pa rokah se jim po- zna, da tega niso doma pridelali! Pa miličnik? Brez zamere, tu se zbira- jo vse vrste nepridipravi in pijanci, razgrajači in zmikavti. Ce jih ne more- mo sami odstraniti s trž- nega prostora, pokličemo miličnike, ki nam vedno in takoj pomagajo. Naj- večje težave povzročajo novodošli prodajalci, ki niso navajeni našega trž- nega reda. Pridejo iz vseh republik in poleg blaga prinesejo s seboj tudi svoje navade. Precej ča- sa je potrebno, da se vpeljejo v naš tržni red. Vmes je tudi precej ne- godovanja. Ko pa odha- jajo domov, ne pozabijo reci, da je pri nas naj- boljše in vedno se % radi vračajo. Pri nas ima vsak prodajalec svoj prostor in tem prodaja. Nekaterim to sicer v začetku ne gre v glavo, kasneje pa uvidi- jo, da je tako najbolj prav. Marsikdo me je ozmerja, češ, ne daš mi boljšega prostora, ker sem Srb. Ko bi le ta človek vedel, da je moja družina Jugoslavija v malem. Sam s sinovoma sem Slovenec, mati Srbkinja (poročil sem se tam, kjer sem ve- liko živel), žena od starej- šega sina je Makedonka. Zakaj bi potem delal raz- giko? Razlika ne sme biti in je — vsaj pri nas — ne bo. Od nekega proda- jalca sem dobil celo za- ušnico, no, pa je potem sodnik za prekrške opra- vil z njim. Povedati mo- ram, da so to samo posa- mezniki. Z ostalimi proda- jalci pa smo veliki pri- jatelji. Vsako jutro kaj poklepetamo in največ novega izvem od njih. To je živ časopis! Vzljubil sem te ljudi in ko grem na dopust, mi je kmalu žal za tem prostorom. Zelo me moti, če ženice. ki prinesejo na tržnico nekaj drobnarij, izrablja- jo ženske z rdečimi noh- ti. Zbijajo ceno njihovim s težavo pridelanim arti- lom, same pa imajo ve- liko denarja. Ta me bo- li, ker sem v mladosti sam preveliko prestal. Ali: prodajalec je iz Bosne pripeljal fižol. Veliko fi- žola. In ker ga je ta- krat bilo pri nas veliko, ga ni mogel prodati. Po- skušali smo mu poma gati preko ostalih sloven- skih tržnic, vendar ni šlo. Pa je rekel: Dajte va- šim prodajalkam fižol za- stonj, jaz pa se bom z vrečami — praznimi — in brez denarja, zaslužka, odpeljal domov.« Sesuh smo fižol na tla in vsaka je vzela po nekaj kilogra- mov ... Vidite, ta človek, ki se je vse leto trudil, da bi nekaj zaslužil, se je vrnil domov s praznimi vrečami. Da bi takšne primere lahko preprečili ali jih vsaj omelili, ima- mo telefon. Vsak nam lahko, predno pride k nam nekaj prodajat, spo- roči, ali njegov pridelek p>otrebujemo. Ce ga ne, pokličemo drugo tržnico in tako naprej. Ne želi- mo, da bi nekdo hodil k nam, pa potem ne bi mo- gel prodati pridelka, ki mu pomeni garanje in za- služek, ter se zato vrnil. Dogovarjati se moramo in to se. In ženske, ki no- sijo v teh zimskih dneh tel oh izpod šmohorja za tri dinarje nekaj cvetov, a je ljudem preveliko. Naj gre nekdo tja sam nabi- rat teloh! Na tržnici tudi prodajajo fantiči, ki jih doma navajajo, da mora- jo delati in si zaslužiti nekaj dinarjev. Naučijo jih delati! To je največ. In skromnosti! To je še več! Vsak del mize na celjski tržnici je posebna zgodba. Z ljudmi moraš znati delati, jih moraš »prijeti« tam, kjer veš, da boš dosegel uspeh. Na na- ši tržnici imamo zelo do- ber red. To je zasluga vseh služb (od inšpekcij- skih dalje) do vse bolj razvunljivih prodajalcev tn nas. Mislim pa, da moramo biti še bolj člo- veški. Poglejte. Mi pripe- lje v pisarno nek bižute- rar deklico, češ, da Je ukradla prstan. Pogovo- ril sem se z deklico, za- kaj je to naredila? Očeta nima, doma je veliko otrok, zaželela si je »zla- ti« prstan. In ga je vzela. Prstan sem nesel nazaj, da sem pomiril prodajal- ca, nato pa sem pri istem človeku kupil isti prstan in ga podaril deklici z že. Ijo, naj tega nikoli več ne dela. Ce kaj potrebuje, naj pride in ji bom dal. Veste, sam sem v mlado- sti »kradel« jabolka iz- pod snega in kuhano re- po, zato vem, kaj je to. Sicer je razlika, vendar želela si je. In kadar se zdaj peljem mimo njene hiše, mi maha. Hvaležna je za nasvet in darilce. Vidite, v tem je moj po- klic, ko moram biti so- cialni delavec, psiholog, miličnik, človek.« Vseskozi sem čutil, da to govori iz svojega sr- ca. Da hoče tudi danes sam drugim pomagati, da jim ne bi šlo tako, kot je včasih njemu. Potem je nekam odrezavo rekel: »Ker se bliža konec le- ta, naj bo tudi moje zgodbe konec. In ker ste zadnjič napisali, da grem v prostem času na vikend, vam naj povem, da je to stara (35 let) kmečka hi- ša, ki sem jo s svojimi žulji preuredil. Pridite in poglejte, da nisem takšen siromak kot nekoč. Ob kozarčku domačega rizlin- ga tam v gorci bova obu- jala spK>mine, o katerih ne bova pisala. Samo klepetala bova. Žena bo zakurila, da bo gorko, zunaj pa bo dišalo po sne- gu. Veste, tam se spo- čijem. Pridite!« Pridem. (KONEC) 10. stran — NOVI TEDNIK 27. december 1973 — St. Piše: BERNI STRMČNIK 5 KOMBIJEM NA DOBROVLJE VOŽNJA PO PARTIZANSKI CESTI... Dobrovlje! Nikoli pozabljena bese- da. Beseda gorja, strahu, naporov, heroj- stev, beseda zmag in blagoslavja. Zibel- ka partizanstva na našem območju. Po- prišče bojev Prvega savinjskega bata- ljona, II. grupe odredov. Beseda slavnih dni in spominov na herojsko pot v svo- bodo. Spomini prihodnosti, zmagoslavje minulih let. Dobrovlje! Gozdovi, brezmejni go- zdovi, stoletne smreke na robovih vrtač in osamljene kmetije, ki so na široko odpirale svoja vrata borcem naše re- volucije. Jug, Ramšak, Vratnik in kdo bi našteval vse. Kmetije včerajšnjega in današnjega ter jutrišnjega, da tudi ju- trišnjega dne. Ne bodo vse opuščene, tako kot nekatere, katerih zabite polkni- ce opozarjajo in obtožujejo hkrati ... Ni še dolgo tega, ko so se otroci partizanskih I>o- brovelj vsak dan, ob son- cu m dežju, ob viharnem vremenu tn v snegu čez koleno, podajali v šolo v dolino. Eni so odhajaJi v Braslovče, drugi v Nazar- je, na severno stran. Ka- mor je pač bilo bližje. Ure in ure so v hladnem snegu stopicale otroške noge, hiteč proti hiši uče- nosti, dan za dnem, leto za letom ... Pa so ljudje strnili gla- ve. Ne prvič in ne zaman. Cesta na Dobrovlje je pričela dobivati svojo da- našnjo podobo.. Niso je brez razloga imenovali »Partizanska cesta«, kajti tako kot je borba naših pogumnih partizanov pri- nesla svobodo in novo življenje, tako je Dobro- veljčanom tudi cesta pri- nesla novo življenje. Da, povsem novo življenje, ki se v marsičem razlikuje od tistega izpred, dobrih dveh let. Ko je bila cesta gotova, je bil iz sredstev samoprispevka občanov kupljen še kombibus, ki že dobro leto prevaža ot- roke z vrha Dobrovelj k pKHiku v dolino. Na vož- njo 2 njim pa sem se po- dal tudi sam. Kot. poklicni vozaiik naj- manj osemdesetsedežnega mercedesovega avtobusa, tako nekako ee je Renko poskočno in veselo zavih- tel skozi svoja vrata na šoferski sedež pritlikave- ga avtobusa svetlo zelene barve, prav takšne, kot so spomladi vršički dobro- velj skth smrek. »Ajd« ot- roci, malo se bo treba stisniti, imamo goste, pa še nekaj odraslih gre z nami!« je razlagal Lovro Stmad, ki ga domačini raje okrajšano kličejo kar Renko. Komaj je mla- dež iz Topovelj in Pari- želj poskakala iz minibu- sa, že se je vanj natrlo otrok in odraslih z Do- brovelj. Stlačil seoi se na prednji sedež ae vozni- kom in že smo se zape- ljali. V Letušu so se pridru- žili še otroci nižjih raz- redov in kmalu se je na- bito poln avtobus (saj bi zapisal, koUko nas je bi- lo v njem, pa zaradi tega, ker zna tole reportažo prebrati tudi kakšen mi- ličnik, ne smem!) počasi in vztrajno zažrl v strme klance dobrovelj ske »par- tizanske ceste«. »Se redno prevažate s tem avtobusom?« sem se z vprašanjem obrnil do mlajšega kmeta svojskih brk in veselega obraza, za katCTCga sem kasneje iz- vedel, da je bil Jug, prav tisiti, ki sem ga na Do- brovljah nameraval obis- kati. Kakšna sreča ... »Kadar imam oipravke T dolini že. To je res imenitna stvar, ko se lah- ko takole »kamot« zape- lješ v Braslovče, opraviš, kar nameravaš in se po- tem zopet podaš v hribe, ne da bi bilo treba težko nositi...« »Ja, včasih pa smo vse na plečih znosili,« se oglasi njegov sosed, ki je malo prej natovoril pod sedeže in okoli njih, kar je nakupil za potrebe svo- jega gospKKlLnjstva. »Da- nes je tole prava šala, včasih pa smo trpeli, da nikoli tako. Se sploh ne da povedati, primerjati pa tudi ne!« »Kako pa kaj živite, s čim se ukvarjate?« sem se zanimal. Besedo je zopet povzel Jug: »živimo? Ukvarja- mo se z živinorejo pa z gozdarstvom, kaj druge- ga nam tudi ne preosta- ne. Kako zmoremo dav- ke, se zanimate? Zmore- mo jih, kaj pa drugega hočemo, saj nimamo iz- bire. Plačati je treba, če ne, pa rubijo. Ni najbolj lahko, gre pa kar. Odkar imamo tole zeleno stvar- co, mislim kombi, je marsikaj drugače kot je bilo nekoč.« Počasi se je vzpenjal kombi skozi dobroveljske gozdove. Dež je jel pa- dati vedno močneje in nizki oblaki so zastirali pogled nad dolino. Med drevjem pod nami se Je zableščalo Braslovško je- zero Kot veUko ogledalo Je odsevalo redko svetlo- bo, se za trenutek poka- zalo v vsej svoji veličini in izginilo za ovinkom, ko je kombi premagal eno izmed šte-valnih serpentin. Cesta je ozka, strma in ovinkasta. Človek si kar težko predstavlja vožnjo tod, pozimi, ko pade snega najmanj pol metra več, kot je treba. »Pozimi? Ej, takrat je pa težka,« se je oglasil izza volana Renko, »cesta je sicer stalno zorana, za kar poskrbijo kmetje sa- mi. Vsi prispevajo delež za pokritje stroškov in cesto potem redno pre- orjejo. Tako lahko otroci stalno hodijo v šolo in tako ne zamujajo pouka. Lani so menda prispevali od vsake hiše po pet jur- jev, letos pa jih bodo od- šteli kar deset. Tako so se ljudje zmenili sami .in kadar se ljudje dogovori- jo sami, potem bo taka stvar tudi izpeljana,« je še dodal in krepko po- prijel za volan, ko je za- vozil v novo serpentino »partizanske ceste«. Postaja. Štirje šolarji in dva odrasla izstopijo. Dežuje. Marjanca je najj- večja med šolarji, ki so izstopili. Izstopim tudi sam, potreben sem malce svežega zraka, kajti želo- dec mi od ovinkaste ce- ste sili nekam navzgor ... Dežuje, gledam otroke, Marjanca je brez rute, brez pokrivala, brez dež- nika. »Koliko še imaš do do ma?« sem jo vprašal, pre- pričan, da mi bo poka- zala kar hišo, ki se skri- va nekje za ovinkom. »Dobre pol ure, če bo- mo hitro stopili!« je od- vrnila, se mi prešerno nasmehnila in že se je s sošolci zgubila med sto- letnimi smrekami dobro- veljskih gozdov. Kleni in čvrsti, kot njih očetje in matere so tile dobrovelj- ski otroci; tudi dež jim ne more do živega. Kombi se zapodi novim kilometrov nasproti. Ob cesti se pojavljajo prve zaplate snega, po cesti tu in- tam led, ki se mu vidi, da so ga posipah. Motor pa enakomerno ro- poče in poganja kolesje malega avtobusa, ki se vzpenja višje in višje. Zo- pet postaja. Izstopi mo- žak, ki je prišel na Do- brovlje p>o jelko in se bo kasneje vrnil z avtobusom v dolino. Dežuje. Križišče. Zopet izstopi skupina otrok in se požene p>o blatnih stezah skozi dež proti topldm domačijam, še nekaj kilometrov in na vrhu smo, sedaj se pot spusti nekoliko navzdol. Pridemo do velikega kri- žišča in tu izstopijo še zadnji trije učenci. Med njimd tudi Dani Jenžov- nik, učenec 7. razreda: »Kako je bilo včasih?« »Težko, jaz sem štiri leta hodil v šolo v Na- zarje, na drugo stran I>o- brovelj, ker pa tam ni- majo višjih razredov, sem se prešolal v Braslovče. Dobri dve uri sem hodil peš v Braslovče. Sedaj pa mi ni treba, ker se vozim z avtobusom.« »Ne vemo, kako dobro živimo,« se je oglasila Oilka, ženica petdesetih let, ki je s svojo prtljago zdela na zadnjem sedežu in fcu na končni postaji Izstopila. »Vse bi dali, kar imamo, tega našega avto- busa pa ne damo!« je še dodala. Z Renkom sva ostala sama. Dež je vedno bolj I>adal, ko sva se počasi spuščala nazaj proti do- lini. Preko petnajst kilo- metrov ceste terja od voznika skrajne pazljivo- sti, koncentracije in tudi iznajdljivosti. Pa ga po- baram, kakšno je njego- vo delo. Takole mi pove: »Jaz pravzaprav delam le štiri ure, polovični de- lovni čas. Zjutraj peljem iz Braslovč na Dobrovlje, poberem otroke in jih odpeljem v šolo. Redko- kdaj se zgodi, da ne pri- sede tudi kakšen odrasel. Ljudje hodijo f>o oprav- kih v dolino. Potem na- redim še vožnjo v Topo- Ije in Parižlje. Po konča- nem opoldanskem pouku pa zopet nazaj na Do- brovlje. No, pa to tudi lahko zapišete, da dobim 9(X) din plače in da se bojim, da bom počasi vse skupaj pustil. Je le veli- ka odgovornost, posebno pozimi, plača pa ni rav- no največja. Kaj pa sicer ljudem pomeni ta mali kombibus, pa ste lahko ugotovili sami. Vse jim pomeni, edino zvezo z dolino, s svetom in za nič na svetu ga ne bi dali ..« Res je. Kombd pomeni Dobroveljčanom življenje, pomeni jim zvezo z doli- no, okno v svet. Kombi, kupljen s samoprispev- kom občanov, kombi, ki sleherni dan poami in poleti brzi po serpentinah dobrovelj.ske partizanske ceste, vozeč mladež v šo- lo za lepši in še srečnejši jutrišnji dan. DANI JANŽOVNIK je ho- dil v šolo najprej v Na- zarje, sedaj se vozi v Bra- slovče. Do nedavnega še več kot dve uri peš... RENKO STRNAD pa suče volan malega avtobusa, ki je prav gotovo najbolj čislano vozilo daleč naokoli Takole se dan za dnem zvrščajo mladi šolarji. Eni prihajajo, drugi odhajajo §t. 50 — 27. december 1973 NOVI TEDNIK — stran 11 RAZGOVOR BREZ DLAKE NA JEZIKU HOČEM BITI ZRAVEN DO KONCA Moraš biti močno zaljubljen v začetku, da ostane gorkote za toliko let. Najbolj mi je žal za časi, ko je komunist kaj rekel in smo vedeli, da tako tudi misli. Včasih me obide občutek, da tovariši v organizaciji ne bi imeli nič proti, če bi me ne bilo več na sestanke ... Rada globoko diham na zraku. Zakaj bi se dušila na položaju, ki bi mu ne bila kos, samo da bi bila nekaj? Moj ata je vedno rekel: raje nič ne stori, če ne moreš storiti dobrega. Živi pošte- no, da boš lahko nosila glavo pokonci. Ce ste prebrali do tu, bodite pošteni in preberi- te ta razgovor do kraja. Iz celote iztrgane misli bi mogli napačno razume- ti. Na koncu bomo boga- tejši, bogatejši za misli preproste ženske, ki je nedavno tega zaokrožila partijski sitaž na okroglih trideset let. Ima nam kaj povedati. Da bd se v na- šem potrošniškem drve- nju tjavdan nekoliko oved- li resnice, da se moramo v boju za boljši jutri člo- veka najprej vesti kot ljudje so soljudi. Utegne nam pomagati bolj razu- meti te predane, discipli- nirane vojake naše parti- je, komuniste bolj jk) sr- cu kot po spoznanju ra- zuma in analize, ljudi, brez katerih bi moč ide- je, pa naj bo še tako nar predna, ostala na ravni debatnih krožkov. TRI LETA, HRANA ZA TRIDESET LE^ Po naključju sem zadel v črno, ko sem začel tam, kjer je 18 - letna Milena Vouk iz vasi Razgun pri Sežani, preprosto vaško dekle pod ilegiailnim ime- nom Zorka, postala drug človek. Spjoznala je, da lahko stori kaj več, ko da čaka-na bodočega mo- ža, ki ji bo mogel nuditi streho in ki ga bo imela tudi rada. V tistih letih, ko se dekleta do ušes zaljubljajo, je Milena za- čela ponoči hoditi nao- krog. Zdaj na javko po pošto, p>otem pK) novince, ki jih je bilo treba pri- peljati v bazo. Sla je o- prezat, kaj se dogaja v Sežani in jadmo javljala na čelo partizanske kolo- ne in jo vodila p>o ste- zah in brezpotjih k ci- ljem, ki bi jih našla za- veizanih oči. Čez dan je zbirala mladino, ustano- vila v domači vasi mla- dinski aktiv, leta 1943 pa v avgustu še organizacijo SKOJ. »Tista leta, vse do kon- ca vojne, nisem doma naredila niti aa petdeset par koristi. Vstala sem, kadar je bilo treba, legla, če sem utegnila. Najbolj me je privlačevalo to, kakšno moč imata volja in zavest človeka. Nešte- tokrat smo si sami zasta- vili naloge, pa še na mi- sel nekomu ni prišlo, da bi jih ne izvršil. Kaj šele direktive z višjih partij- skih fonmiov. V današ- njih razmerah ml je naj- bolj žal za tihimi leti za- to, ker ko je komunist kaj rekel, smo vedeli, da tako tudi misli. Takrat je bilo tovarištvo nešteto- krat na dan dokazano z dajanjih, v odnosih.« JAZ: Se ustaviva malce pri tem? Mar danes take- ga tovarištva nI več? ONA: Ne, ni ga. Naj- brž tudi čas ni več tak. Kdo bi danes storil ne- kaj namesto sotovariša? Vsi gledamo preveč nase, ločujemo se po položajih, se razvrščamo po nekak- šni pomembnosti. JAZ: Saj so tudi takrat bili nadrejeni in podreje- ni, aJi ne? ONA: Seveda. Tovari- štvo je treba razumeti % dveh strani. Tovariš si, če svojega nadrejenega po- slušaš in spoštuješ nje- govo besedo. Obratno pa je nadrejeni tovariš, ka- dar je zunaj svoje služ- bene dolžnosti dostopen. Mi^im, da je najbolj p>o- membno za človeka to, da se upira komu biti sred- stvo in ne sočlovek. Ne me razumeti tako, da pod tovariškimi odnosi mislim na popivanje, kvantanje. So meaida kakšne oblike in šolaaii bi Jih morali bolje poznati ko prepro- sti delavci. Za človeka, ki vem, da mi zaupa in me upošteva, za katerega sem človek in ne le »delovna sila«, sem pripravljena sto- riti več, kot mi je dolž- nost.« Dlje, ko sva se pogovar- jala, bolj mi je bilo jas- no, da je Milena še vedno Zorka, da so tista tri le- ta kljub vsemu trpljenju, nevaimosti, odpovedi in naporom tisti vir moči, iz katerega se še po tride- setih letih napaja njena zvestoba partiji. . lE NE NA STRANSKI TIR »Le kar zapišite, mi je rekla, bo sem menda dvi- gnil rok» 8 pisalom od papirja, »kar ix)vem vam, nimam pred nikomer skrivati. Res sem že po- mislila na to, če sploh še sodim v organizacijo ZK, katere član sem. Res, pomislila sem. Ka- dar kaj rečemo, imam ob- čutek, da marsikdo niti ne ix>sluSa. Zakaj s>o po- tlej sestanki? Ce bi par- tiji ne bilo do tega, da vsak pove, kaj mend, bd pač ukinila takšrvo reč, kot je diskusija. Ce bd bfilo po volji nekaterih. bd imeli kdo ve koliko organizacij v enem ko- lektivu, vodilni svojo, te- hnični kadri svojo, usluž- benci svojo, mojstri svo- jo ... Namesto da vodil- na »zabije« preprostega delavca, ki nekaj ne ra. zume ali se nerodno iz- razi, postavi neprijetno vprašanje, bi raje vprašal tak odgovorni tovariš se- be, kaj je storil, da bi delavec več vedel, bolje razumel, da bi ne spra- ševal neprijetnih stvari. In če človek kaj reče, precej nekaj visd v zra- ku. Res. Včasih imam občutek, da nekateri to- variši v organizaciji ne bi imeli nič proti, če me ne bi bilo več na sestan. ke. JAZ: Nekoč som slišal nekoga, ki je rekel, da je star borec sam kriv, če ni na kakšnem vodilnem mestu. Zmenila sva se, da ne bova imela dlake na jeziku. Vas kdaj jezi, da ste kot star član ZK, kot borka s priznano dvojno dobo — kurirka? ONA: Razumem, kam merite. Mislite, da sem zagrenjena, da iz mene govori zavist. O, ne. Pred mnogimi leti mi je bivši direktior Edi Gole dejal, češ, stor kaj, naredi kak tečaj, priuči se kakšnega pisarniškega dela. Nisem hotela. Vem, kaj zmo- rem, čemu sem kos. Jaz za pisarno nisem. Rada globoko vdihnem svež zrak. Vzljubila sem hojo, gibanje. Kurirka sem po svoji volji in kar rada imam to delo. Sicer pa kakšna sreča, da je bHo v partizanih več Ijtidi, kot je treba danes vodilnih. Vad ne moremo na vrh. ČLOVEK JE PRODUKT OKOlJA Milena Groznik odkri- to priznava, da teoretič- no ni na konju. Idejno se je utrjevala v akcijah. Njen pogled na svet te- melji na razlikovanju med dobrim in slabim, med odkritim in potvorjenim, na poštenju. Pojave opa- zuje neposredno, jih tako tudi ocenjuje. Le 14 dni je leta 1944 bila na par- tijskem tečaju v Voj- skem. Bila je delegat vi- pavskega okrožja na II. kongresu USAOJ v Drvar- ju. Bila je v okrožnem komiteju SKOJ zadolže- na za agitacijo in propa- gando. Torej je njena tr- ditev, da idejnopolitično ni dovolj podkovana, pre- več skromna. Sicer pa so tudi med sovražniki so- cializma ljudje, ki znajo Marxa skoraj na pamet. Prvo mesto za njeno na- predno usmeritev pripisu- je očetu. Bil je zaveden Slovenec, kar je bilo pod fašizmom v Italiji presne- to nevarna reč. Tega tu- di skrival ni. Ko je Mi- leno hotela učiteljica iz priimka Vouk poitalijani- ti v Lupo, Je oče odlo- mastil v šolo in zagrize- ni fašistki Iz Kalabrije prepovedal tako samovo- ljo. »MoJ ata mi Je večkrat dejal, pripoveduje Mile- na s toplino v glasu — Milena, bodi poštena, da boi vedno laliko nosila glavo pokonci. Ce ne mo- reš storiti kaj dobr^, raje nič ne stori. S tem, ko sem ostala kurirka. sem bila poštena do sku- pnosti in do sebe. Zakaj bi se dušila na položaju, Id bi mu ne bila kos, sa- mo zato, da bi bila nekaj več. Vsi smo potrebni. Ti- sti, ki napiše važno po- slovno pismo in tudi ti- sti, ki ga odnese na po- što. JAZ: Milena, povejte od- krito, kaj je tako moč- nega, da vas veže na par- tijo že toliko let? ONA: To je tisti mlado- stni žar, s katerim sem se takrat na začetku pre- dala gibanju. Človek mo- ra biti močno zaljubljen, da mu ostane gorkote do konca. Pa ra samo to. Ci- lji partije so ostali v os- novi takšni, kot so bili. Da bi delovni človek bo- lje živel. Ali ne živi bo- Ije? Bolje, brez dvoma. Nekateri tovariši so oma- gali na dolgi poti. Izsto- pali so iz ZK, ker jim kaj ni bilo po volji. Jaz nisem, četudi mi veliko- krat ni bilo kaj po volji.« JAZ: Prej ste rekli, da ste pomislili, ali še spa- date v organizacijo ... ONA: Rekla sem v kon- kretni krog, ne v partijo kot takšno. Jaz hočem bi- ti zraven do konca. Ho- čem sodelovati, izpovedo- vati svoje misli, stališča in sodbe. Hočem biti zra- ven, že 2saradi sebe sa- me. Povedati svoje, kjer je mesto za to in g tem storiti svojo dolžnost. Ko- liko bo to, kar povem, upoštevano, je druga stvar. Ce včasih negodu- jemo, se oziramo nazaj in kažemo, češ, to in ono je bilo bolje, ne pripo- vedujemo zato, ker bi po- veličevali preteklost. Toda tudi prezreti je ne sme- mo. Partija je tisto, kar je bila, kar je in kar bo. V vsakem obdobju je kaj, kar je vredno obujanja in posnemanja. JAZ: In kaj bi bilo predvsem koristno za kon- kretno prakso? ONA: Predvsem to, da bi se komunisti naučili tudi poslušati, ne le pre- pričevati. Prepričana sem, da bi danes ne imeli to- liko težav, da bi se ne bilo treba tako otepati s socialnim razlikovanjem, če bd pravočasno vodilni v ZK in družbi sploh pri- sluhnili delavcem. Se veliko bi bilo po- vedati o razgovoru z Mi- leno Groznik. O tem na primer, da marsikje ne odprejo partije delavcem in mladim, ker so morda preveč • kritični, o disci- plini, ki bd spet morala v partijske vrste in večji konsekventnosU nopesr ti- ste, loi drugače ravnajo kot govorijo, ki spreje- majo sklepe in jih ne spo- štujejo. Piše: JURE KRAŠOVEC 12. stran — NOVI TEDNIK 27. december 1973 — Št. 50 Piše: TONE VRABL PROMET Tole ne bo nič kaj prijetna reportaža za novoletne praznike, vendar je že tako, da moramo spregovoriti tudi o tem. To je potreba, če pomislimo, da se naše ceste z vse bolj naraščajočo motoriza- cijo, tempom življenja in ostalim spre- minjajo v kri in krste. S pomočjo inšpek- torjev Franca Salobirja in Franca Štiher- la sem zbral nekaj podatkov, ki več kot samo zgovorno pričajo, kaj nas čaka na cestah jutri. Da bi suhoparne številčne podatke dopolnili s še čim bolj sočnim, smo skupaj z Upravo javne varnosti, Svetom za preventivo in vzgojo v cest- nem prometu pri skupščini občine Celje in naša redakcija organizirali še triurno prometno varnostno akcijo, ki je zajela skoraj celotno celjsko regijo. Podatki so zastrašujoči ... Ce primerjamo samo ] podatke za obdobje dese- tih let (hoteli smo jih do- biti vsaj za dvajset pa jih j ni) vidimo, kakšen razvoj j dosega promet na naših i cestah, ki pa tega razvo- ja motoriMcije ne dohi- te\'ajo. Medtem ko je ba- lo leta 1962 »samo« 662 prometnih nesreč s se- demindvajsetimi mrtvimi, je bilo lansko leto »le« .^006 prometnih nesreč s 122 mrtvih! Naše ceste postajajo krvave! Avtomo- bilov je vedno več, ceste za takšen promet niso primerno urejene, sami ljudje — vozniki pa se premalo vsega tega zave- dajo in na cestah mnogo- krat pretiravajo. Rekli bi, da v nemogočih razmerah silijo z glavo skozi zid, ki pa je p>onavadi trd, da si razbiješ glavo. Inšpektor Franc Salo- bir pravi, da je najbolj zaskrbljujoč prav ta po- datek, da prihaja do ved- no hujšega razkoraka med naraščajočo motoiizacijo in neprimernimi cestami. »Samo letos smo ponov- no obravnavali 47 karam- bolnih mest, to so naj- bolj nevarne točke, kjer se najpogosteje dogajajo nesreče-. Vsako leto o tem govorimo, storjenega pa ■je bilo bore malo. Ne gre za veliko dela, morda kje za ublažitev ovinka ali da je drugje treba sa- mo posekati drevo, da je vidljivost boljša.« Inšpektor Franc štiherl: »Po mojem so tempo, ki ,ga doživljamo zdaj pri nas, v drugih državah že zdavnaj preživeli. Mi pa nismo nanj bili do- volj pripravljeni. Zaradi tega je potrebna večja di- sciplina voznikov. Ce ho- čemo zmanjšati število ne- sreč, moramo doseči, da bodo vozniki tisti, ki bo- do popravljali napake onih, ki jih v prometu de- lajo. Napačno je, da se udeleženci v prometu go- stote prometa sploh ne zavedajo. So lahkomisel- ni, nezbrani, objestni, kar vse povzroča nesreče. To bi bilo vredno i>sihološke obdelave. Porasta moto- rizacdje ne bomo mogli zatistaviti. Ceste tega tem- pa ne dohitevajo. Torej je rešitev samo discipli- na. Vsi bi morali sodelo- vati pri vzgoji udeležen- cev v prometu. Pri naj- mlajših se to že pozna, ker imajo v šolah pouk o prometu. V prvih dese- tih mesecUi letošnjega le- te je izgubilo življenje 37 pešcev, od tega 64 odst. starih nad 60 let, kar ka- že na pomanjkljivo ob- našanje na cestah. Današ- nji premet zahteva popol- noma- zbranega človeka — začenši pri pešcih do voznikov najtežjih vozil«. Poseben problem pred- stavlja tudi pomanjkanje cest ob glavnih cestah za počasnejša vozila. Tam, kjer to imajo, je situaci- ja mnogo boljša. Vsega tudi ne bomo rešili s hit- ro cesto, ampak bo tre- ba čimprej pristopiti k urejevanju takoimenova- ndh lokalnih cest, kjer bo promet kljub hitri cesti ostal še vedno gost. Inšpektor Franc Salo- bir: »Tudi naša politika kaznovanja ni učinkovita, saj se marsikdo norčuje iz nje. Zdaj pripravljajo nov zakon, ki nam bo dal več možnosti za krepke j- še kaznovanje tistih, ki se na cesti ne znajo br- zdati. Udeleženci v prome- tu se tudi premalo ude- ležujejo dopolnilne vzgo- je, ki jo izvaja svet za preventivo in vzgojo v cestnem prometu, AMD in ZŠM. C>menjeni so pri- pravili že vrsto kvalitet- nih predavanj, udeležba pa je bila minimalna. Mo- ti me, da je red na naših cestah samo takrat, ko smo mi na cesti. Red bi moral biti vedno! To je žalostno in v tem se od- raža kulturni nivo vozni- ka. Moti me premajhna pomoč občanov, ki bi nam bili lahko v veliko pomoč. Marsikateri prekršek nam bi lahko sporočili in tako bi spametovali voznike, da bi videli, da vsi sodelu- jemo v borbi za promet- ni red, ne pa samo mi. Ce nas ni, pa nas kritizi- rajo. Ne vedo pa, da v celjski regiji primanjkuje blizu 90 miličnikov! To so težave, ki jih po najbolj- ši volji odpravljamo«. In kaj je pokazala akci- ja? NEOBZIRNOST IN OBJESTNOST v akciji je sodelovalo 50 ljudi. Posedli smo v štiri avtomobile (civilne!) in se odpeljali v štiri sme- ri: proti Slovenskim Ko- njicam, Vranskem, Zida- nemu mostu in Šmarju. V vsakem avtomobilu je bil miličnik, predstavnik sveta za preventivo in vz- gojo ter novinar. Zapiso- vali smo vse, kar je bilo na cestah napačnega in sporočali kontrolnim po- stajam, ki so potem tak- šne voznike ustavljale in kaznovale. To je bila že trideseta varnostna pro- metna akcija v letošnjem letu na območju celjske UJV. Samo v prvih dese- tih mesecih tega leta so zabeležili 4556 prometnih nesreč ali 12,7 odst. več kot lani v istem času. 108 nesreč je bilo s smrtnim izidom, pri katerih je iz- gubilo življenje 124 ljudi ali 28 odst. (!) več kot la- ni prav tako v prvih de- setih mesecih. Ce bi npr. govorili o takšnih pora- stih v gospodarstvu, bi bi- li lahko izjemno zadovolj- ni, tako pa smo zaskrblje- ni. In kakšne ukr^je je po- vzela služba UJV za zmanjšanje nesreč in vpe- Ijavanje reda na ceste? Opozorila je 16300 oseb, mandatno je kaznovala 29.500 oseb, zaradi hujših prekrškov je bilo vzlože- nih 9.356 prijav, obravna- vali so 1775 (!) vinjenih voznikov, iz prometa so izločili 4500 vozil in še drugo. V zadnji akciji so opozorili sedem pešcev, zoper enega pa vložili pri- javo sodniku za prekrške, ker je vinjen oviral pro- met. Mandatno so kazno- vali 6 kolesarjev in mo- pedistov, mandatno so kaznovali 72 voznikov mo- tornih vozil, 32 pa izrekli opKJzorila.' Najpogostejši vzroki za kaznovanje so bili nepripravno vozilo (24), nepravilno prehiteva- nje (14), neprimerna hit- rost na mokri cesti (9), prekratka varnostna raz- dalja (6), uporaba neus- treznih luči v prometu (6), nepodalj šan tehnični pregled (4), nepravilno na- ložen tovor (3), nepravil- no zavijanje v levo (3) in izsiljevanje prednosti (3). Vloženih je bilo tudi 9 predlogov sodniku za pre- krške. V času akcije je bila tudi hujša prometna nesreča, vendar so pobeg- lega voznika takoj izsledi- li, ker je v akciji sodelo- vala tudi mariborska UJV. Mislim, da je dovolj številk, ki nazorno kaže- jo, kako je na naših ce- stah. Med novoletnimi prazniki bo tole verjetno težko prebavljivo, vendar poskusite. Zamislite se in napravite inventuro v se- bi, kako bi laliko sami pomagali, da bi te številke zmanjšali ali vsaj ubla- žili, če ste voznik, se za- mislite, ali tudi vi kdaj. tako kot je med našo ak- cijo napravil CE 396-24, prehitevate pri polni črti in omejitvi 40 km/h? Ali takšni, " kot voznik CE 101-43, ki je zavijal na sredino cestišča proti Arc- linu brez pr^lhodnega nakaza smeri? Ali morda takšni, kot tovornjak CE 277-65, ki se je ustavil le- vo, imel pa je prižgan desni smerokaz? Ali oni, ki je v avtu CE 437-64 ha Hudrnji v mračnem in de- ževnem vremenu prehite- val v grde škarje? Prime- re bi še lahko naštevali, vendar naj bo vsaj tokrat dovolj. Ne bi vam rad i>o- vsem pokvaril novoletne- ga apetita, če vas slučaj- no takšne številke kaj pre- tresejo. Želja vseh delav-' cev UJV je, da bi v pri- hodiojem letu bilo nesreč čimmanj in da bi vozni- ki spoznah, da nista vse- ga kriva samo avto in ce- sta, ampak človek, ki av- to vozi. Vožnjo je treba prilagoditi, ne pa siliti z glavo skozi zid, kajti zid je trd in pomvadi glava vssij zaboli, če že ni kaj hujšega. Ali smo proti te- mu, da nas bd bolelo? Mi- slim, da bi morali biti. Opomba: v podatkih niso zajeta neregistrirana vozila, kolesa, mini mopedi in ostalo, ki pa so med najpogo- stejšimi povzročitelji nesreč. §t. 50 — 27. december 1973 NOVI TEDNIK — stran 13 Piše: ZDENKA STOPAR VBSTALKA SVETIŠČA - KUHINJA VELIKA HVALNICA ŽIVUENJU MARIJA PETINI. Nikoli ni zlagala abecede, ker so jo po- vili v tistih časih, ko je bilo potrebno graščaku pasti krave, da bi si prislužil kos kruha in z njim ostal živ. Šola je bila takrat za bajtarske otroke luksus. Bilo je pred osemdesetimi leti, na- tančneje, leto manj. S štirinajstimi leti je Marija postala gospodinja. Od takrat' živijo njene roke z lonci, ponvami, krpa- mi, kuhalnicami v tesnem sožitju. Na stotine partizanov je nasitila. Gospodi- nji več kot 65 let. Tudi zdaj, ko je ostala čisto sama. Nekaterih ljudi, ki jih srečaš v življenju, ne mo- reš pozabiti. Pozabljaš hudobne, ostajajo dobri. To je tudi velika vred- nost spominov. Ostala je MARIJA PETINI, social- na oskrbovanka,' doma iz Kozjega. Podobna je majčkene- mu sadežu, ki smo ga spomladi prinesli iz kleti. Koža je zlezla vase, a sok je žlahten in s sta- rostjo vedjio slajši. Nje- na postavica je podobna lupini, ki JO bo zdaj zdaj odpihnil veter. A če bi poskušal, mu ne bi uspe- lo. Trdno je pognala ko- renine, se zrasla z zem- ljo in jo s trpljenjem po- gnojila. Marija je zemlja, je sol in drevo, ki ne cveti in ne rodi več. Le vztraja in daje moči tistim, ki jo obiščejo. Ko sem se vzpenjala z Marijo (njo sem našla v trgovini, kjer je nakupo- vala), v četrto nadstrop- je velikega bloka v Vnm- čevi ulici v Celju, je pri- jetno dišalo po sveže ku- ham domači juhici. Duh je napolnil stopnišče in naju spremljal do vrha, kjer v zadnjem stanova- nju te hiše živi. »Malo visoko je res, a le da je,« je skromno pripomnila Marija in na moje vpra- šanje, če si znosi tudi kurjavo, potrdila tudi to. Tega dne še ni zaku- rila, ker se je ravno vr- nila od hčere, ki živi na Otoku in ji kdaj pa kdaj p>opaai na otroka. V Celju živi že osem let, od takrat, ko se je IZ Kozjega preselila v hčerino stanovanje, ker je le ta odšla v Nemčijo. Pred devetimi leti je v Kozjem prodala zadrugi zemljo in za tri hektare je dobila 2.000 dinarjev. Ko je poplačala dolgove, ni imela s čim živeti. Po- kojoome po možu, ki ji je umrl pred dvajsetimi le- ti, tudi ni imela, ker so mu »knjigo« uničili usta- ši, ko so mu jo zažgaU. Zdaj je Marija mati, socialna podpiranka in se preživlja z mesečno vso- X) 400 dinarjev. HRVAŠKA Z1BEI Očetu Slovencu in ma- teri Hrvatici se je Marija porodila v Krapini. Šest- letnemu dekletcu je umr- la mati. Njena detinska leta sta krojili še dve mačehi, polsestre in pol- bratci so prihajali na svet in Marija jim je po- ganjala zibel, dokler jo ni zamenjala pastirska pali- ca. Prislužiti si je morala kos - kruha, hodila je v tavrh h graščaku. Pro- strana polja so ji bila šola, kjer niso učili abe- cede, bjer so po2:nali le zakon — delaj in živel boš. Ko so pokopali še nje- ni dve mačehi, je postala gospodinja Marija. S 14 leti se je spoprijela s ku- halnioo, burklami, želez- nimi lonci in otrokom treh mater postala četrta. Šibka, da ji je krilo ople- talo okoli kolen, sama še otrok, da bi se z bratci in sestricami še sama igrala, je prevzela bre- me gospodinjstva. Nosila ga je dvanajst let, dokler m prišel fanrt; s Kozjan- skega in jo poprosil za roko. ORVARJEVA ŽENA v hosti je pela sekira, ki jo je vihtel njen mož. Vedela je, da trdo dela, zato mu je v kotličku kuhala žgance. Ko se je zvečer z močnimi pleči vrnil domov, je bila trda skorja bajtarskega življe- nja, ki sta ga začela v Kozjem, pozabljena. Gra- ščakova zemlja je dajala kruha in ko so se jima rodile tri hčerke, niso bi- le lačne. Marijin mož nd imel sina, da bi ga vzel s seboj v hosto, zato je delal sam in se vedno bolj truden vračal iz nje. Pila je njegovo kri in ni- koli ni bilo dovolj soka. Ko je zmanjkalo še de- bel, ki bi jih moral ote- sati Marijin mož v koz- janski gošči, sta povezala culo in šla iskat delo. Našla sta ga na Gorenj- skem, kjer je Marija ku- hala za skupino gozdnih delavcev. Topila je salo, napravila ocvirke in z njimi belila žgance. Son- ce jo je zjutraj našlo s kuhalnico v roki in do- bro sta se razumela ves dan. če pa je zavijalo okoli bajte, je Marija po- skrbela, da je bilo toplo. Ko se je vrnil njen mož, je bilo še topleje. ŠTIRI LETA IZGNANSTVA Nič dobr^a ni obetala bližajoča se vojna, zato sta se z Marijo vrnila do- mov. Ne za dolgo, ker tudi v Kozyem so se našli ljudie. ki so želeli hlap- čevati. Marijo so z mo- žem izgnali na Hrvaško v Malo Rijeko, kjer so ostali do konca vojne. Tistih dni ne bo pozabila, ker se je 20. avgust vri- sal v njen spomin. Do- mači simpatizer nemške soldateske je prijavil mo- ža kot nevaren element. Bil je koroški borec in zaveden Jurklošterčan. Iz- dajalec je kasneje dobil svoje plačilo. V svoji rojstni deželici se je oiati Marija kmalu znašla. Obdelovala je zemljo, gojila prašiče, ku- hala, skrbela za družino. Domotpžje pa je bilo ved- no večje. Mislila je na ljudi, ki se boječe stiska- jo k tlom in čakajo pri- hoda resnice, na tisoče ljudi, ki delajo vse živ- ljenje molče, dokler se ne upro ... živela je v veli- kem času. Prihajali so. Hrvaški in slovenski partizani. Niso vzbujali strahu in p>omi- lovanje se jim ni prileglo. Vsi od kraja so jo na- vdajali z občudovanjem in ljubeznijo, ki je toplo objemala srce. In obču- dovanje je bilo mimo, ljubezen pa jasna. Priha- jali so mladi in krepki, posedali po njenem dru- gem domu, klali so vo- le, ona pa jim je rezala kruh. Na stotine parti- zanskih ust je nasitila, na stotine hlebov zame- sila. Borci iz udarne so ji ostaU najbolj v spominu, čez lice ji hušime na- smeh, ko se spominja do- godkov, fci so i>ovezani z njimi. Ona ve, da bi jo njeni fantje prišli še da- nes obiskat, če bi vedeli, kje živi. Tako kot tisti, ki to vedo in je niso po- zabili. Komandant Jerina, le kdo bi mu poplačal vse dobro? Pa ti, Fickov Joža iz Gorenjske, najbrž še tudi nisi pozabil na- njo? Pa partizanka Mari- ja, pa vsa Urbančičeva dekleta — se vam zariše kdaj v spominu obraz partizanske mamice? Slike trpljenja iz tiste- ga časa nosi globoko skri- te, čeprav jih ne želi po- zabiti. Romekovega Kar- lina se bo vedno spomi- njala Rdečeličen fant je pffi rxjej popoldne še ma- lical, potem pa ga je za- segla patrulja in položil si je bombo pod glavo, da je lažje zaspal v smrt. Marija pravi, da so usta- ši klali in zverinsko mu- čili ter tudi njo pK>stavili pod strel. Banditom da- ješ jesti. Je kričal name. pa me je rešil mož, ki je dejal, da je bil borec v prvi sveftovni vojni, pa ljudi, seljake takrat niso klali. Ustaša je postalo sram. VRNITEV NA SFNČNI BOM Takrat je bilo najhuje. Zaraščena bajtica in ne- prijazni ljudje. Zakaj ste se vmiU, še mi nimamo kaj jesti, je bilo zapisa- no v obrazih sestradanih kmetov. Pobrane so bile zadnje drobtinice, polje še ni obrodilo, kart niso od začetka imeli. Gorje in boj za obstoj. Prihu- Ijena stradež je udirala skozi vrata. Marija je sti- skala zadnje sokove iz telesa, ker je mož že one- mogel in bolan terjal več- jo skrb. Troje deklet se je prebijalo f>o svoje in si ustvarilo domove. Ena v Zusmu pri Loki, dve v Celju. Ko je materi Mariji umrl mož, je na treh hektarih ostala sama. Z arondacijo zemlje je nje- na izgubila na veljavi, zato je zanjo pred deve- timi leti iztržila samo 2.000 dinarjev. Težko je zapustila Koz- jansko, še težje se je navadila v Celju. Zdaj ra- da živi tu in prebira vsak dinar, predno ga potro- ši. Za stanovanje da 140. nekaj za elektriko in vo- do in zelo hvaležna je občini, ker ja je preskr- bela kurjavo. »Ljudje so tako dobri z menoj. Pra- vijo, da mi bodo nekaj uredili za partizansko po- kojnino, da bom dobila še nekaj od Zveze bor- cev. 2e v Kozjem sem bila njihov član. P*rav mi bo prišlo, dekleta pa me oblečejo.« Kuhinjica matere Mari- je, ki čudovito zapoje v zagorskem narečju, je presenetljivo čista. Ko mi je stanovanjce pokazala, se je opravičevala, da ni- ma dovolj pospravljeno. Zaradi nekaj madežev na parketu. »Danes bom dra- tirala in namazala.« V kopalnici je imela namo- čeno perUo. »Popoldne bom prala.« V kotu je stal pralni stroj, pa si ga ne upa uporabljati, ker je nerodna, pa tudi zato, ker gre preveč toka. Pa ji gore le žarnice, ker ni- ma v tej svoji samoti či- sto na vrhu štirinadstrop- nega bloka, ne radia ne televizije. Niti časopisa, da bi zlagala črke k črki, ker jih ne zna in ga ne potrebuje. Pa si mislim, ko odha- jam, ko dlan stisne dlan, najprej moja k njeni, po- tem njeni dve skupaj v zahvalo nad dobrimi ljud- mi, ki ji dajo dostojno živeti, p>a si mislim, raz- dajala si se z vse, živ- ljenje ti Je bilo dajanje, vsem za vse, vse žvljenje v enem, pa si mislim, da bi melodija, ki bi priha- jala iz radijskega spre- jemnika, Mariji preganja- la samoto, ki se plazi v starost njenih let. 14. stran — NOVI TEDNIK december 1973 — St. Sg Piše: MILAN BOŽIČ V PRIČAKOVANJU ZIME Se spominjaš prijatelj, kako je bilo pred vojno in dolga leta po njej? Spo- mini na Kebrov travnik najbrž niso šli V pozabo. Pa tudi prašna cesta, ki si jo nič kolikokrat od Celja do Mozirja in na- zaj prevozil s kolesom. In potem nekaj ur precej naporne hoje do Mozirske koče. Ta leta so minila. Razmere so se spremenile. Tudi na Mozirski planini, ki je s turističnim centrom na Golteh sto- pila v ospredje smučarskega, planinske- ga in izletniškega dogajanja. Ne samo za celjsko območje. In ne samo v zim- skem času, ko zaživijo polno življenje, tudi spomladi, poleti, jeseni ... Zdaj se Golte ponašajo z najdaljšo in najhitrejšo gondolsko žičnico, s sed- mimi vlečnicami, hotelom, depandansa- ml. Toda, to ni zadnja beseda. Golte so nedokončana investicija. Vrh Medved j aka je si- jal v soncu. Zaradi novo- zapadlega snega je bil de- viško bel. Le tu in tam so silile izpod bele odeje skale. Za smučarje še ve- dno premalo snega. Zato pa so na svoj račun prišli lovci. Njihovi kužki so se razposajeno podili po sne- gu. • Najina pot je vodila iz hotela proti Starim sta- nom. V strmino za hote- lom sva se zagnala z vso močjo, kot da bi tekmo- vala. Pa je kmalu zmanj- kalo sape. Počitek je bil nujen. Noga se je tu in tam globoko udirala v sneg. Medtem ko je v petek v dolini deževalo, so Golte dobile belega gosta. Navzlic temu prave zime še ni. Tiste, ki bi privabila na stotine in ti- soče smučarjev. Vse je v velikem pričakovanju. Cas pa beži. Bo zato zima v tem delu radodamejša v prvih spomladanskih me- secih? »Golt« so še nedokon. čana investicija,« mi je pred dnevi rekel direktor Izletnika Leopold Pere. »Potrebuje še veliko sred- stev, da bo ta center lah- ko preživljal samega se- be!« Prizadevanja gredo v to smer. V letošnji zimi bo sistem vlečnic bogatejši za eno napravo. Za tisto, ki bo vodila od spodnje postaje pri Starih stanih proti Ljubnemu. To je čudovit svet z izrednimi kulisami visokih gora. V ta svet so se letos zarili stroji, delavci, vojaki ... . Skrčili so nekaj gozda in pripravili okoli 25 hektar- jev novih smučišč. Zaradi lege, se sneg tu obdrži daljši čas. Sonce mu ne pride tako hitro do žive- ga. Dela pri novi vlečnici, dolgi okoli 600 metrov, gredo h koncu. Zemeljska so v glavnem končana. Zdaj so na vrsti tisti, ki nameščajo nosilne stebre. Vsega skupaj jih bo de- vet. Tu sta všteta nosilca tudi' pri spodnji in gor- nji postaji. V srednjem delu teče vlečnica po str- - mem terenu. Smučišča so urejena v okolici. Prav tako je že vse urejeno za napeljavo elektrike. V to naravo Mozirske planine je stopila modema tehni- ka. Ni je poškodovala, marveč le dopolnila, in zaradi človeka — izjKjpol- nila. Sonce je prijetno grelo. Postalo nama je vroče. Zdaj sva obstala in po- klepetala. Naj vam pred- stavim sogovornika. Gojko Mitrovič, star 32 let, samski, zidar sicer pa vodja posebne gradbene ekipe, ki je prišla v naš planinski svet iz riBOraj enakega okolja iz izhod- ne Bosne. »Leto dni je, odkar sem v Sloveniji. Sprva mi je bilo težko pa sem se hi- tro navadil krajev in lju- di. Zdaj je tako, da vsaj za nekaj let ne mislim iti .nazaj. Morda pa ni- koli.« Namuznil se je. »Se boste tu poročili in tu ustvarili svojo druži- no?« »Vse kaže, da bo tako!« Tudi njegovi sodelavci so iz iKtega kraja. Doma- čini. Prevzeli so zemelj- ska dela aa uraditev nove vlečnice, čeprav je bUa nedelja in" tu tn tanjfc visok sneg, so Ge zagrizli v za- mrznjeno zemljo. »Delali bomo, dokler bo človek lahko vzdržal zu- naj. Sicer pa hitimo, radi bi čimprej končali. Tudi zaradi tega, da bi vlečni- ca čimprej začela služiti namenu.« »Delo je težko, zaslužite dovolj 2« »Veste, ne gre nam to- liko za denar, čeprav ga potrebujemo. Bolj gre za to, da se tu uveljavimo in da bomo v Sloveniji osta- li še naprej. Vzljubili smo jo. Kraje in ljudi. Tu nam je všeč.« »Kje boste preživeli sU- vestrovo?« »Najbrž kar tu. Preda- leč je, da bi šli domov.« Tovariši iz njegove sku- pine so medtem kopali in utrjevali temelje za nove nosilce vlečnice. Drugi spet so FK>krivali jarek, v katerega so položili kabel. Ob novi progi so goreli ognji. Bolj kot goreče ve- je jih je grelo težko delo. Golte bodo v tej zimi dobile novo vlečnico. Po njeni zaslugi bo na novo odprt svet proti Ljubne- mu. Zdaj bodo lahko vse vlečne naprave prepeljale v eni uri več kot 2.500 smučarjev. »Kdaj bodo dela na tej v:lečnici končana?« »Računamo, da do kon- ca leta, medtem ko bo vlečnica začela obratovati kmalu po novem letu,« je odgovoril upravnik cen- tra na Golteh Ivan Drolc. Golte, naš največji tu- ristični center, so v priča- kovanju. Kaj bo prinesla zima? Bo dosti snega? Za goste, smučarje tn druge, zaenkrat ni bojazni. Noči- tvene zmogljivosti so pre- majhne. Letošnja posebnost je sezonska karta. Dobili jo boste za 500 dinarjev. Lahko tudi ceneje, če bo več interesentov. Nad hotelom in depan- dansami bdi mogočni Medvedjak. Varno zavet- je. Pri gornji postaji nove smučarske vlečnice. Zraven nosilnega stebra vodja gradbene skupine Gojko IVlitrovič Na trasi nove smučarske vlečnice proti Ljubnemu Na stikališču dveh vlečnic: spodnja postaja Stari stani, zadaj nova pridobitev turi- stičnega centra St. 50 — 27. december 1973 NOVI TEDNIK — stran 15 Piše: DOMINIKA POŠ IZ NOVEGA VRTCA NA OTOKU IIL Da, tale dedek Mraz, ki »nastopa« v tejle reportaži, si zares zasluži, da ga imenujemo »hudomušni««. In prav je, da je takšen. Kako bi se sicer lahko pre- pričal, da otroci le znajo biti pridni in poslušni, da ubogajo svoje tovarišice v vrtcih in šolah, da se radi in dobro učijo da imajo radi svoje mamice in očke in sploh, da so najbolj »zlati«« otroci na svetu. Da, takšni so. Če ne vedno, pa sko- raj vedno. Saj morajo biti. Komu bi sicer Dedek Mraz nosil darila? Za koga naj bi se gradili vrtci in šole, če ne za naše pridne otroke? No, pa smo tu. Z našim »hudomušnim«« Dedkom Mrazom sva obiskala novi vrtec na Otoku v Celju. Ne verjamete? Preberite! Kako sva se za skupni obisk dogovorila in kako sva opravila, je pa »čisto res«. »Draigi otroci! Dedek Mraz vas prav lepo po- zdravlja in če ste pridni in ubogljivi, vam bo zdaj- le povedal zgodbico. Ste pridni? ...« Globok, pri- jeten glas iz radij.skega sprejemnika me vzdrami iz razmišljanja in nehote prisluhnem. Res prijetna zgodbica za naše najmlaj- še! Nato mi misli zopet po- hitijo k reportaži, ki jo naj napišem za novoletno številko našega časopisa. Razmišljam in tuhtam, kaj bi napisala. Nenadoma pa ... »Hej, tovarišica no- vinarka!« Gledam in gle- dam, nikjer nikogar. Pa spet: »Tukaj sem!« To je pa res čudno. Zdi se mi, da prihaja glas iz mojega radijskega spre- jemnika. Ne, ne, gotovo se motim. Do zdaj še ni- sem opazila, da bi moj radio imel tako nenavad- ne lastnosti. Da bi se po- govarjal z menoj? Nak, to pa ne! »Hi-hi-hi! Bo že držalo! Samo, da se želim s ta- bo pogovarjati jaz in ne tvoj radijski sprejemnik,« se spet oglasi globok, pri- jeten glas. »Kdo je to: jaz?« začu- deno strmim v »leseno škatlo«. »Jaz, vendar. Dedek Mraz. Vidim, kako se mučiš in razmišljaš, kaj bi napisala za novoletno reportažo. Jej, jej, name se pa sploh ne spomniš. Lahko bi ti pK>magal. Si za to?« »Seeeem,« za jecljam in še vedno ne verjamem, da je kaj takega mogoče. »Prav! Prihajam k te- bi! Uff, malo večji radij- ski sprejemnik bi pa že lahko imela. Težko bom zlezel ven.« Jo j, ubogi moj radio. Od škripanja, po- kanja in težkega sopenja kar poskakuje na polici. »Tako. Sem že tukaj,« zasopiha Dedek Mraz, si briše potno čelo in godr- nja, »star sem že, star, pa kaj hočem, ko pa imam otroke tako rad, da jih moram vsako leto obiskati.« »Torej še ne misliš na p>okoj?« ga hudomušno zbodem. ^>Kje pa, zdaj sem šele pošteno delati začel. Ali ne veš, da sem prav zdaj poklonil otrokom na Oto- ku v Celju nov vrtec? Se- veda so mi pri tem po- magali očetje in mamice s samoprispevkom. Ja, tako že gre. Mislim, da bom na tak način lahko kmalu zbral dovolj denar- ja tudi za nove šole in prizidke v celjski občini. Ja ja. No vidiš, pa sva že pri tvoji reportaži.« (Po- časi se že sveti v moji glavi, kaj bi Dedek Mraz rad.) V novi vrtec na Otoku ix>jdiva. Rad bi vi- del, kako se malčki poču- tijo, so zadovoljni, aLi so se že privadili na novo okolje . .. No, kaj praviš?« »Seveda,« veselo posko- čim, »dobra misel! Jaaa, pa jih misliš danes že ta- ko zares obiskati?« »Mislim, seveda, ampak najprej bi rad videl in slišal, če so pridni, če ubogajo svoje tovarišice, očke, mamice, če znajo kakšno pesmico o me- ni... no, saj veš, kako to gre.« »Vem, vem, toda misliš, da bi bilo dobro, če bi te danes kar dvakrat vi- deli? Potem bodo preveč pridni.« »Hm, prav imaš. Veš kaj, čisto majhnega se bom naredil in se skril v tvojo torbico. Velja?« -Domenjeno. Tako jo z Dedkom Mrazom odma- hava v novi vrtec na Oto- ku. »Ahhh!« se mi Izvije iz ust glasen vzklik,« kako čudovito lep vrtec!« Iz moje torbice ix>kuka De- dek Mraz. »No, ti nisem rekel?« se ponosno izprsi. »Dedek Mraz, i>oglej, te že pričakujejo! Vse so le- f>o okrasili.« »Ja, ja, ampak, kje pa so otroci? Ah, tamle sli- šim čebljanje. Tam so mo- je veveričke.« »Kdo?« »Veveričke! Ne vidiš, da imajo na vratih narisa- no veveričko? Kar k njim stopiva!« »Dobro. Tak skrij se že vendar!« Tovarišica v zelo lepo opremljeni igralnici me prijazno sprejme, otroci pa me zvedavo pogledu- jejo. Ko bi vedeli, koga imam v torbici pa ne ve- do, zato se ne zmenijo dosti za mojo malenkost. Igrajo se. Res so pridni. Ker vem, da je Dedek Mraz zelo nestrpen, kaj bo slišal o malčkih, pov- prašam najprej tovarišico Štefko. »Otroci se v novem vrtcu čudovito počutijo,« mi pravi. (Iz moje torbi- ce se oglasi zadovoljno mrmranje.) »Res je, da se še nismo čisto preselila, da nam še nekaj stvari manjka, predvsem igrač, pa se bo kmalu vse ure- dilo F>o pravem tiru. Smo pa vsi zadovoljni, da lah- ko bivamo v tako lepem, modernem vrtcu. Kajne otroci? Bi zapeli kakšno pesmico?« Mojca in Daša sta bih takoj pripravljeni nastopi- ti pred »tako pomemb- nim občinstvom«. Zapeli sta pesmico o sneženem možu, pomagali so jima pa vsi. Moja torbica (beri Dedek Mraz) je kar poskočila od navdušenja in odobravanja. Nato sva se z Dedkom Mrazom poslovi- la od veveričk in tova- rišica Štefka Kore naju je popeljala še k najmlaj- šim. Med potjo sem po- šepnila Dedku Mrizu: »Si zadovoljen?« »Sem, sem, kako ne bi bil, ko pa so tako pri- srčni. Saj veš, da jih imam rad.« »Psst, tukaj sva!« ga opozorim. Kaj pa je to? Ja, kdo pa joče? Za mizi- cami sedijo drobižki in pridno meljejo zajtrk. Med njimi pa sedi »cme- rica«, ki s polnimi usti in solzami na ličkih zatrju- je: - »Po mene bosta prišla mamica pa očka, veš! Uuuuuuuu!« »Bosta, bosta, seveda,« tolaži »jokca« tovarišica. »Veste«, se obrne k me- ni tovarišica, »prve dni je najbolj hudo. Potem se pa že privadijo. No, no, ne jokaj! Hitro pojej, potem se bomo igrali!« tolaži spet žalostnega malčka. Tudi v moji torbici se oglasi smrkanje. Ko za- pustiva z Dedkom Mra- zom zajtrkujoče malčke, p>omoh le-ta svoj smrkajo- či nos iz torbice in mi šepne: »Jej, jej, ubogi revček, tako majhen, pa tako ne- srečen. Pa v mojem no- vem vrtcu! Kaj ni dovolj lepo?« »Je, je, le potolaži se! Jutri se bo že smejal, bo- di prepričan. Pa saj ven- dar razumeš otroke. De- dek Mraz. Brez mamice je res hudo, ampak ob igračah in toliko tovari- ših bo pozabil na dom, do takrat, ko bosta ma- mica in očka prišla po njega. Ne bodi otročji, no!« »Prav Imaš! Kam pa greva zdaj?« . »K dojenčkom. - Psst! Tiho bodi. Kaj če spijo? Lahko jih zbudiva.« »In res spijo. Medicin- ske sestre so jih nahra- nile, preoblekle in zdaj že sladko dremljejo. Vendar trije nadobudneži v drugi spalnici so še pokonci. Najedli so se in zaviti v sveže pleničke, v belih hlačkah in rožnatih sraj- čkah pogumno stojijo v svojih posteljicah. Z veli- kimi, zvedavimi očkami začudeno gledajo »teto«, ki jih zdajle moti, ko bi radi zaspali. Kajti nji- hovi medvedki že smrčijo, zato »teta«, kar odkuri jo, tudi mi bomo odšli v deželo sanj! »Guc, guc, buc, buc, muc, muc...« se spet oglasi iz moje torbe. Hi- tro jo popiham iz spalni- ce in pokaram Dedka Mraza: »Kako si nepazljiv, lah- ko bi te odkrili!« »Guc, guc, ko pa so ta- ko srčkani, ah eh, oh .. . « Na smeh md gre. »Oh, ti naš ljubi Dedek Mraz, nepoboljšljiv si. Ni čudno, da smo ravno te- be izbrali za: »dobrega dedka«, ki razveseljuje naše najmlajše. Res pravo vlogo smo ti dodeJili.« Tako sva z Dedkom Mrazom končala najin obisk v novem vrtcu na Otoku. Bil je zadovoljen. Otroci so pridni, ni kaj reči. No, včasih že malo ponagajajo, pa saj so ven- dar otroci, naši otroci. Važno je, da jih imamo kje hraniti in predvsem vzgajati, kadar so starši na delu. »Kajne, Dedek Mraz?« »Ja, tako je. Srečen sem, še bolj pa bi bil, če bi bili tako lepo preskrb- ljeni vsi otroci. Upamo, da sčasoma bodo! No, sva dobro opravila? Jaz sem. Zdaj pa se mi res strašno mudi. Toliko otrok še moram obiskati danes, toliko pisem sem dobil, da bom komaj zmo- gel opraviti vse delo, ki me čaka. Darila, darila in še darila. Nič kaj lahkega pK>klica sd nisem izbral. Kaj boš pa ti?« »Tudi meni se mudi na- pisati reportažo o naji- nem obisku v vrtcu. Hva- la ti. Dedek Mraz, za po- moč. Veeš, Dedek Mraz, povedati ti moram, da sem jaz tudi pridna.« »Hm, kam pa zdaj me- riš?« »No, ja, veš, prej si re- kel, da imam premajhen in ... sploh tak ... radij- ski sprejemnik ... « »Aha, že vem, kam pes taco moli! Novega bi ra- da, kajne? Hm, ja, če boš res kaj lepega napi- sala o meni in mojih otro- cih ... potem ... no, ne rečem, da ga ne dobiš.« »Hvala, Dedek Mraz in na svidenje prihodnje le- to!« No, otroci, reportaža je tu. Bom dobila nov ra- dijski sprejemnik? Le hitro pojej, potem se boste igrali... Kaj pa je zdaj to? Jaz bi rad spal, tudi moj medvedek že spi. ŠTEFKA KORE: »Otroci se v novem vrtcu čudovi- to počutijo!« Mojca in Daša sta vzeli v roke mikrofon in zapeli pes- mico o sneženem možu. 16. stran — NOVI TEDNIK 27. december 1973 — Št. 50 Piše: DRAGO MEDVED KLEPET Z MIRKOM PODGORŠKOM VESEL IN IZKUŠEN MLADENIČ Klepet... to že, samo do besede ne prideš. Mirko se pač ne da. Ne da bi hotel vse sam povedati, ne! Le besede mu tako rade gredo iz ust, da ga je ve- selje poslušati. Potem pa že ura kar mi- ne, mrak se spusti na strehe Zgornjega Šentpavla, kakor pravijo domačini gor- njemu Preboldu. Takšen je Mirko Pod- goršek. Vmes skoči še v klet po litrček in kako bi potem človek ostal tiho in slabe volje. Nad njim se bohotijo po stenah šte- vilne diplome in priznanja, med vsemi temi okvirji pa kraljuje Titova slika. Omare so polne knjig, albumov z znam- kami, na nekaterih policah pa se odkri- va še ena zbirateljska strast Mirka Pod- gorška: steklenice, seveda pa niso praz- ne. To pa je že druga zgodba ... Po nekaj dneh negoto- ve topline v zraku se je spustil na zemljo dež, od katerega so si obetali smučarji vsaj malo snega. Pa ni bilo nič tisti dan in tudi naslednjega je na- EK)taila le deževna moča. Tudi Mirka ni bilo doma. Hišo ni težko najti, saj je na njej tabla Zavarovalni- ce Sava, njej pa Mirko preko dvajset let zvesto služi. Na ograja piše »Pozor hud pes«. In je res hud, tako da ne kaže stopiti brez domačega spremstva na dvorišče. Potem pogle- da mlada ženska skozi gornje okno in ko ji po- vem, da iščem ata Pod- gorška, pride z novico, da ga ni doma »Nekje de- la, doli v trgu. Zdaj po- maga geometrom, neikaj merijo, pa ima čas, ker je v peniziji in pomaga.« Mali skoči po staro ma- mo, stara mama pride, a bi ji vse drugače re- kel, samo stara mama ne in že se odpravimo iskat preboldskega tribuna. In glej ga, šmenta, nismo mogM bolje priti: po ce- sti jo maha Mirko, v ro- kah drži palico, belo rde- če pobarvano in sreča mla- do, brhiko deklico. Jo z mojstrsko kretnjo obja- me okold p>asu in se za,- upno stisne k njej. Mi pa vse to gledamo iz avta, na prvem sedežu pa seve- da ixjegova žena. Ubogi Mirko, še sanjalo se mu nd, kaj se dogaja za nje- govim hrbtom. No, haj bi na široko razpredal, kako je bilo potem. Nič kaj hudega. Njegova soproga je pač vajena tega. Vse skupaj se je končalo s smehom in dobro voljo, ki je pri Podgorškovih ne manjka. 2e dvanajst let so mladi in stari skupaj v hiši in Mirko piravi, da si v vseh dvanajstih letih nista re- kla žail besedice z zetom, če pa je kaj narobe, pa potegne on s hčerko, že- na pa z zetom in je sloga v hiši zagotovljena. Zato tudi Miirko ne verjame ugotovitvam, da mladi in stari ne gredo skupaj. Sa- mo dobre volje je treba, pa se vse uredi. O TREH NEUMNOSTIH V ŽIVLJENJU »Človek naredi v svo- jem življenju tri največje neumnosti: prva je takrat, ko se rodi, drugič, ko se poroči in tretjič, ko umre. Med vsemi tremi je dru- ga največja, kaj si čemo!« Tako u^rotavlja Mirko, žena pa kdaj pa kdaj pri- pomni, sicer boij od da- leč, iz kulhinje. Obraz se mu vsakifcrat raztegne v nasmeii pod hudomušnimi brčicami. »Tu je moje kra- ljestvo,« pravi in z vaje- no kretnjo pokaže po so- bi, prijetno »natlačeno« i vsem, kar daje prostoru še večjo toplino in do- mačntKSt. »Vse je že bolj stairo, pa nič ne dam stran.« Odpre eno omaro. Sa- me knjige. Cisto spodaj veliki zvezki »Tovariša«, »Naše žene«, »Pionirja« in še drugih slovenskih re- vij in časopisov. Na zgor- nji polici vse polno majh- nih steklenic, to tudi so- di v njeg'ovo zbirateljsko strast. Potem so tu znam- ke. Okoli šestdest albu- mov, ki jih Mirko niti za petnajst mildjončkov ne da. Filatelist je že od 1952. leta. Kar je pa pri hiši časopisov, jih Mirko sam zveze. Tega ga je naučil kmalu po vojni takrat- ni pevovodja Škorjanc. Njegova posebna strast je tudi reševanje križank. Toda nikoli ni nič zadel, na nobenem žrebanju. Že- na pa je kar dvakrat do- bila nogavice v Tednikov! nagradni igri. Toda tudi križanke niso vse. Mirko zbira tudi razglednice, preko 20.000 jdh že ima, z vseh koncev sveta. Pa še nismo pri koncu: preko trideset let »mlati po oslu« pri godbi na piha- la. Ko je bil mlajši, je imel majhen boben,*zdaj ima velikega. In gasilec je Mirko, gasilec z vso dušo. O tem pričajo tudi številne diplome in odli- kovanja, pri godbi pa je od samega začetka njen blagajnik. Na steni tudi visita Gallusova značka in Linhartova plaketa, kajti tudi ljudski oder bi bil prazen brez Mirka. Ce k temu še dodamo to, da je Mirko občinski odbornik 'm odbornik pri upokojen- cih, potem mu res ni dolg- čas, kljub temu, da je upokojenec, ki p>ovrhu vsega še pošto raznaša, ker pozna celo faro. In ko sem ga vprašal,* kateri od vseh hobijev mu je najbolj všeč. Je dejal: »Ti- sti, za katerega še ne ve- ste. To je spoznavanje na- rave. Vsako nedeljo greva z ženo na Izlet z mojim fičkom in vedno drugam. Nikoli ne greva tja, kjer sva že kdaj bila, če pa imam dopoldne vaje pri muzild, pa jo mahneva ta- koj po kosilu.« Najbolj pa se Mirko spominja tre- nutka, ko Je še služil vojake 1940. leta in je bil osebni šofer znanega ge- nerala Dušana Simoviča. »Spali smo v kasarni, pa pride narednik v sobo in se zadere: »Diž' se, je ... vam majku! Jaz sem pa vstal, vzel škorenj in sem ga treščil po gobcu, da sem mu takoj vse spred- nje zobe zbil. Prišel sem pred sodišče in dobil dve leti robije. Kazen je mo- ral podpisati komandant, to pa je bil moj general. Poklical me Je predse in me ošted ter vprašal, za- kaj sem to naredil. Stal sem mimo, kot še nikoli, vendar sem se odločil za pošten odgovor, saj sem vedel, da mi dve leti ne uideta, moral pa bd iti domov čez štirinajst dni. Rekel sem: Gosp^odine ge- nerale, ja Imam samo dve majke. Jednu, koja me je rodila i majku do- movinu. Ne dozsvolim, da se mi psuje majka. Da ste mi vi isto rekli, i va- ma bd razbio zube! Gene- ral me je debelo pogledal in rekel: Vidi ti njega ... A znaš. Sta znači dve go- dine robije? Rekel sem: Ne znam šta je to robi- ja, samo znam, da su dve godine duge... Po- tem je vzel obsodbo, jo raztrgal in vi^el v koš. Idi ... mi Je ukazal in sem ga naprej vozil. Sel sem domov štirinajst dni prej, ker sem bil sokolo- vec. Narednik, ki sem mu razbil zobe, mi je moral sam napisati odpustni- co ... Ja, general se je rad hitro vozil. Bil je pi- lot, pa mu na cesti ni bila nobena brzina dovolj. Včasih sva Jo mahala tudi 160 km na uro.« Mirko je bil dvanajst let poklicni šofer, potem pa je šel k zavarovalnici. Danes se najbolj huduje na objestneže na cestah, ki druge spravljajo v ne- varnost. Potem se obrne in reče ženi: »Jel' mami, že štirideset let sučem vo- lan, pa še nisem naredil karambola.« Mirko ima zelo rad otroke in najbolj nesre- čen je zdaj, ko ni snega in se otroci ne morejo smučati. Ni mu vseeno, kako je v njegovem Pre- boldu, ki ga ima rad in ki mu je p>osvetil velik del svojega življenja. Tak bo tudi ostal. Kjer ga bodo rabili, tam bo Mir- ko Podgoršek. Vedno na delu, vitalen in dobre vo- lje. V posebni mapi ima napisanih preko tisoč smešnic in prigod. Časa pa ima vedno dovolj. Ima namreč dopust. Kako? Ta- ko pravi: »Upokojenci imamo pravico do dopu- sta. Od prvega do zadnje- ga v mesecu, le tisti dan, ko pride pismonoša z od- reakom, je treba biti do- ma.« Zgovorna slika vzornega sožitja T prijetnem zakonu. §t. 50 — 27. december 1973 NOVI TEDNIK — stran IT Piše: DAMJANA STAMEJČlč SREČANJE S PRANJEM BOBINCEM Ime: Franjo Priimek: Bobinac Rojen: 16. oktobra 1958 Stanuje: Kočevarjeva 4. Celje Nebesrvo znamenje: Tehtnica Visok: 167 cm, raste! Teža: 56 kg Oči: temno rjave Lasje: kostanjevi Najljubša jed: špinača Najljubša pijača: pilotski Najljubša igralka: Sofia Loren Najljubši ansambel: Les Humphries Najljubša pesem: Mexico Najljubša knjiga: Ukana Najljubši pisatelj:. Tone Svetina Najljubši pesnik: Janez Menart Najljubši instrument: kitara Najljubša lastna pesem: Lidija Najljubši šport: smučanija Pred leti so za Franja govorili, da je »mali mož z velikim glasom«. To je verjetno takrat še držalo, danes pa je nekoliko dru- gače. Predvsem kar se ve- likosti tiče. Franjo je lepo zrastel, se razvil v prave- ga, mladega moža, resen je kot le kaj in kar je najvažnejše, tudi njegov otroški glas se je po mu- taciji spremenil v pravi moški bariton. ■ Franjo je začel peti že na šolskih proslavah, kjer se je sam spremljal s ki- taro in kjer je navudše- val mlado in starejše ob- činstvo s svojim čistim, otroškim glasom. Nato je prišel njegov prvi javni nastop. Redakcija Radia Celje in Novega tednika je organizirala v Šentjurju javno radijsko oddajo, na kateri je nastopil tudi Fra- njo Bobinac. Tega nasto- pa se Franjo vedno rad spominja, saj je bil to začetek njegove pevske ka- riere, šentjursko občin- stvo je mladega celjskega pevca toplo sprejelo in ga nagradilo js dolgim aplav- zom. Slišal ga je tudi me- nažer New swing quarteta — Feri Smola, ki mu je kmalu pripravil nastope pu vsej Sloveniji. Franjo je postal priljubljen, še posebej takrat, ko je v ljubljanskem studiu 14 za- pel pesem Sirota. Na mno- gih pevskih nastopih po vseh večjih krajih Slove- nije je pel z velikim vo- jaškim orkestrom iz Ljub- ljane, z Unioni, s Črnimi vranami, pel je z mnogimi znanimi slovenskimi pevci in pevkami. Po uspehu v studiu 14 je Franjo pod- pisal pogodbo s produk- cijo gramofonskih plošč, kjer je posnel tudi svojo prvo ploščo. Na njej so bile pesmi »Babica,« »Gra- dim zate grad«, »Lidija« in »Mama, zlata mama«. Prvi dve pesmi sta znana uspeha Heintja, sloven- sko besedilo zanju pa je napisala Elza Budau. Kar čez noč je postala pesem Lidija ena najpopularnej- ših v Sloveniji, saj je do- segla na slovenski top pops lestvici prvo mesto. Franja so mlade obože- valke zasipale s pismi, mu grozile s samomorom, če jim ne odpiše in se pritoževale, da jih nič ne obišče. Skratka, Franjova priljubljenost je iz dneva v dan rasla. Toda, glej jo, smolo! Ravno tedaj, ko je imel največ priložnosti za še bolj uspešne nastope in snemanja, je začel muti- rati in čez noč mu je teta puberteta zahripala otroški glasek. Prenehati je moral s petjem in se posvetiti drugim stvarem, ki pa jih ima mladost vedno dovolj. Vpisal se je na gimnazijo, kjer je priden in vzoren učenec in kjer se najraje uči zgodovino in tuje jezike. V glasbeni šoli že šesto leto vadi kitaro, pozimi smuča, poleti igra namizni tenis, pa tudi za prija- telje in prijateljice ima veliko časa. Doma veliko- krat z bratom zaigrata ka- kšno na kitaro ali z oče- tom rečejo kako moško, včasih pa se Franjo za- pre v sobo, vzame v roke prijetno knjigo in bere. Franju ni videti, da ga preganja puberteta, saj zna zelo lepo združiti pri- jetne stvari s koristnimi. Zelo resno izpolnjuje svo- je dolžnosti in sploh je Franjo zelo resen fant. Čeprav še ne poje na jav- nih prireditvah, ga tovari- šica Kovačičeva iz glas- bene šole že uči dihati po pevsko in pri njej tudi dvakrat tedensko trenira svoj mehki bariton. Fra- njo bo torej kmalu nared, da začne spet snemati. Si- cer pa je skladatelj Boris Kovačič zanj že napisal nekaj pesmi. Glasbo teh pesmi ima Franjo posneto na magnetofonski trak in doma že pridno vadi bese- dilo in melodijo. Upajmo, da bo njegova druga plo- šča kmalu izšla in da se bomo sami prepričali, da jQ Franjo še vedno naš priljubljeni pevec, čeprav ne več »drugi Heintje«, kot smo govorili nekoč. »Zelo lepo mi je, ko po- jem. Lepo mi je, ko me občinstvo nagradi z aplav- zom. V začetku, ko sem šele začel peti, nisem imel treme, ker sem bil samo mali Franjo, sedaj pa je le drugače, ker ne bom pel več otroških pesmi in me bo moralo občinstvo sprejeti drugačnega. Zato bom imel sedaj večjo tre- mo kot pred letom, ko se nisem niti zavedal, kaj se godi z menoj.« Tako je povedal Franjo Bobinac o svojih občutkih pred nastopi. O svojih na- črtih za bodoče pa ni ho- tel preveč govoriti, vendar je namesto njega govoril oče Bobinac. »Ne bojim se, da bi Fra- njo zaradi pevskega uspe- ha zanemaril šolo, saj je tak fant, ki resno vzame vse svoje dolžnosti. V šoli je bil vedno odličnjak s samimi petkami v izkazu, zato se neupeha v šoli ne bojim. Prav tako pa se Franjo dobro zaveda, da bo lahko še bolj popula- ren, kot je bil nekoč, lah- ko pa se zgodi, da bodo njegovi mladostni uspehi samo še lep spomin. Tudi s tem se je že sprijaznil. Doma nimamo nič proti, če prepeva, posebej smo zadovoljni, ker redno obi- skuje glasbeno šolo. 2ena pa je precejšen pesimist in nikoli ne omenja Fra- njovega uspeha, vendar prav gotovo tudi ona upa, da bo uspel.« Franjo ima doma tudi svojega pevskega kritika. To je njegov brat Zlatko, ki nima pevskega talenta, kot pravi njegov oče, ima pa zelo tanek sluh in ta- koj opazi Franjov »kiks«. »Včasih Franjo tako dol- go ni bil zadovoljen s po- snetkom, dokler ga ni sli- šal Zlatko. Ko je ta rekel, da je vse v redu, je bil tudi Franjo zadovoljen. Spominjam se, ko je pri- nesel nekoč Franjo domov magnetofonski posnetek, za katerega je rekel Boris Kovačič, da je čisto v re- du, Zlatko pa je takoj opazil napako. Franjo je v nekem delu pesmi pre- " več poudarjeno zapel kon- čni »s« in Zlatko je dejal, da je preveč zasikal. Fra- njo je ta del pesmi takoj popravil.« Tako mi je povedal o bratovskem sodelovanju Franjo Bobinac, oče Fra- nja Bohinca mlajšega. Franjo je že občutil, kaj je slava, vendar zaradi tega ni domišljav. Trudi se, da bi bil čimbolj po- doben svojim sošolcem, kar mu ni težko. »Včasih se mi zdi, da najdejo na meni več na- pak kot na drugih,« pravi Franjo. »Rad pa bi ostal tak, kot sem, tak, kakr- šnega me poznajo sošolci in prijatelji. Upam tudi, da mi v gimnaziji ne bodo delali težav profesorji, če bom nastopal in tako iz- ostal od pouka. V osnovni šoli sem zelo lepo sodelo- val s profesorji in opra- vičili so mi, če zaradi pev- skega nastopa nisem pri- šel v šolo. Upam, da bo tako tudi v gimnaziji.« Franja še vedno zasipajo oboževalke z visokimi ku- pi pisem, kar je dokaz, da še vedno rade posluša- jo njegovo Lidijo. Ker pač ne more vsem odgovoriti, ker je prejetih pisem le preveč, pripravlja sedaj pravo presenečenje. V pre- dalu ima' napisanih ogro- mno čestitk, ki bodo kma- lu romale k njegovim obo- ževalkam. Upam, da ne bo jezen, ker sem ga iz- dala! Prezgodaj je še, da bi lahko govorili o uspehih, Jci jih bo žel Franjo Bo- binac v sloven.skem pev- skem prostoru. Vsi vemo, da je pevcev veliko, ob- činstvo pa je kritično in sprejme samo majhen del tistih, ki jih posluša. Ven- dar pa lahko rečemo to, da Franja še vedno radi poslušamo, pa, čeprav sa- mo na radiu, ne na javnih prireditvah, kot bi radi. Vsi pa upamo, da mu bo- mo lahko kmalu zaplo-„ skali v dvorani in mu tako pokazali, da je še vedno naš Franjo Bobinac. Franjo Bobinac je star petnajst let in je šele na začetku pevske poti. Ve- liko ljudi je prerokovalo, da bo Franjo veliki na- slednik Ota Pestnerja, ki je njegov vzornik in pri- jatelj. Franjova plošča, ki jo že pripravljajo, bo to pokazala. 18. stran — NOVI TEDNIK 27. december 1973 — št. 50 pisma OGORČENOST Prebrala sem članek ▼ vašem listu o Jožeku, ki so ga posvojiild fraiiSsoski državljainii in o tem ogor- čeno razmišljala. Najprej zaradi tega, ker so sploh tako humani do svojih otrok (beri: naših), ki jih s tako laihkoto zakonito potujčujemo. Tu ne gre za mater otrotai. Ta je odpovedala, kakor ji!h je že več in kakor marsika- teri človek odpove pred kako svojo nalogo. Čire za to, da sploh imamo v naši socialistični domovi- ni dovoljenje za kaj take- ga. To je suhoparen zakon, ki take posvojitve dovolju- je, ki pa so jo izvršili ljudje, taki, ki vedo, kaj je otrok. Ki vedo, da je to naš bodoči namestnik, ki bo opravljal čez čas dela namesto nas in ki se bo spoprijemal z zako- ni. Za to mu pa moramo dati možnosti. Saj po na- vadi vsak otrok, ki je si- rota, dobi svojega varu- ha, če nima svojih, ki bi skrbeli zanj. A ta otrok je imel ljudi, ki so skrbe- li zanj in ki bd ga spra- vili k DOMAČEMU KRU- HU. Ali se nihče ni vpra- šal, da mora kot naš dr- žavljan pod sikrbništvom dorasti do svoje polnolet- nosti in da bd se MORAL SAM ODLOČITI ZA TUJE DRŽAVLJANSTVO. Tako bi vsaj po naši ustavi mo- ralo biti. Kajti malemu Jožeku smo storili silo. Prisilili smo ga v tuje dr- žavljanstvo. Hočeš, nočeš, ga je moral sprejeti. Ali bi ga sprejel kot 18 letni državljan? Toliko pišemo o naših zdomcih, ki so se sami odločili, da si gre- do kruh služit v inozem- stvo, tu pa otroka podar- jamo tujim ljudem. Da, res, če bo šk) tako na- prej, ali bi še verjeia, da so naši otroci naša bodoč- nost? Potem pa Se o Majdi 25agTUševac. Mlada Majda Je to, kar je čutila v sr- cu, tudi napisala. Mogoče je kaj preveč napisala, to- da to se ji kot mladi, ne- izkušeni mora oprostiti. Drugič bo že znala preso- diti, kako bo napisala, saj jo bo življenje izučilo. Toda glavno, za kar je šlo, je resnično. In le želi- mo si lahko, da bi tako zavednih Majd bilo še več. Da bi ob vsakem slabem dejanju, pa četudi zakoni- tem, povzdignile svoj glas. Pa četudi je zaradi tega včasih človek grenko razo- čaran. Ce bi že pri posvo- jitvi kdo tako razmišljal od odgovornih, kakor je Majda, bi to mogoče ne šlo tako hitro. Saj se je tako mudilo, da skrbstveni organi niti gospodarja Brodeta niso mogli poča- kati, da bi se vrnil do- mov. Prej so odpeljali Jo- žeka. Želim samo, da bi se posvojitev razveljavila in da otrok odraste v pošte- nega Slovenca-Jugoslova- na. In da se vsi tisti pa- ragrafi, ki se bodo poi- skali za Majdo Iz kazen- skega zakonika, obravna- vajo bolj človeško, kakor se je ta pojasnitev. Obu Marija, Gorenje 9, Šmartno ob Paki ODGOVOR: Tovarišica Marija, moram povedati, da mi o tem nismo pisali. Najbrž ste spre.^ledali. Kljub vsemu pa pismo objavljamo, ker menimo, da je prav, če poveste problemu svoje mnenje. ^ ODMEV Dne 6. 12. 1973 ste v ru- briki PISMA objaviU čla- nek »Vljuden mesar«. Vse- bina tega članka pa ni resnična, zato vas prosi- mo, da objavite tudi naš odgovor. 15. maja 1973 je bil v 9. številki Vestnika go- spodarske zbornice SRS posredovan vsem proiz- vodnim in trgovskim or- ganizacijam predlog ukre- pov v zvezi s preprečeva- njem tatvin v trgovini in drugih podobnih lokalih samopostrežnega tipa, kjer zlasti izražajo željo, da naj vse prizadete or- ganizacije na vidnem me- stu in v enotnem tekstu objavijo v ustrezni obhki opozorilo naslednje vsebi- bine: Kdor si protipravno pri- svoji blago, plača poleg vrednosti prisvojenega blaga takoj tudi znesek 50,(X) din za stroške pri ugotavljanju tatvine. Vrh tega bomo zoper storilca podali kazensko ovadbo zaradi kaznivega dejanja. Temu obvestilu je sle- dilo tudi naše podjetje, ki je takšna opozorila izde- lalo v lastni aranžerski de- lavnici in jih posredovalo poslovodjem mesnic sa- mopostrežnega tipa s po- jasnilom, kako naj se ra- vnajo ob nezaželenih pri- merih tatvin. Opozorilo je kritičnega dne, t. j. 11. 11. 1973, bilo javno obe- šeno na vidnem mestu tudi v mesnici Linhartova ulica št. 4. Kljub temu pa Josipa Horvata ni zadr- žalo, da ne bi »pozabil plačati kupljenega blaga«. Poslovodja mesnice v Linhartovi ulici, Milan Trbovc je Josipa Hor- vata, moral opozoriti na neplačano blago tako, da ga je ustavil že zunaj me- snice. Pozval ga Je v pi- sarno in ga opozoril na način poslovanja. Posto- pek je bil opravljen v pisarni pred organom ja- vnosti, miličnikom tovari- šem Karišem, ki se je prav tisti čas zadrževal službeno v bUžini omenje- ne naše mesnice. Imenovani je na zahte- vo po.slovodje blago pla- čal, kazni pa ne. Vse, kar Je v zvezi s postopkom in o zasliša- nju pisano v članku, pa ni resnica. Tako zanika- mo, da bi kdo Josipa Horvata imenoval za pi- janca, posebej tudi zani- kamo, da bi proti njemu tovariš miličnik grobo na- stopal in mu grozil. Zasliševanje smo seveda morali izvesti, kajti če stranka zapusti lokal, ne da bi blago poravnala, jo pač za plačilo moramo opozoriti. Ali pa misli Jo- sip Horvat in njegov re- porter, da to ni prav? TOZD Mesnine Celje KDO JE ODGOVOREN? Po daljšem premišlja- nju in seveda tudi malo bojazni, da bo moje pis- mo bržkone romalo v koš, sem se odločil, da vam napišem nekaj mo- jih zapažanj. Letos spomladi Je bil lahko vsak (željan priča razbijanju svetilk čez most v park m e>o drevo- redu ob Savinji. Res je od tega časa preteklo ve- liko vode po Savinji, ven- dar vsaj jaz nisem glede tega nikjer zasledil kriti- ke. Ali je res najlažje za- menjati razbite svetilke z novimi in potem »vse ti- ho je bilo«. Kaj hočemo, smo pač že tega navajeni. Kaj pa škoda, ki je na- stala? Jo bo že plačal davkoplačevalec, si misli- jo tisti, fci so škodo pov- zročili, samo da je bilo njihovim nelepim nagi- bom zadoščeno. Drugi primer: Sem upo- kojenec in si grem rad nabirat zaloge svežega zraka v mestni park kot mnogi drugi. Nekega dne sem v dopoldanskem ča- su sedel na eni izmed prednjih klopi, seveda da sem imel lepši razgled, nakar sem opazil tropo psov na drugi strani mo- stu. Ker je postajal lajež vedno močnejši, sem se pozanimal, kaj naj to po- meni. Zagledal sem mo- škega z otrokom v naroč- ju, kako se otepa krde- la cuckov tako, da se jim je korak za korakom po- časi odmikal in nazadnje se mu je le posrečilo, da je pobegnil iz te nezaže- lene fronte napaomagal. Prihajal je do- mov pozno ponoči in raz- grajal. Zato sem se odlo- čila, da se bom zaposlila. Iskala sem službo v Sent- jurju pri Celiu in je ni- sem dobila. Tako sem od- šla v Celje, vprašala tu in tam in končno sem jo dobila. In kaj sedaj? Slu- žbo imam, stanovanja pa ne in kaj naj naredim z ubogimi otroci? Morala sem jih dati tu- jim ljudem, ki jim mo- ram vsak mesec odšteti petdeset starih tisočakov. Kaj pa obleka in šola? Jaz pa odštejem pri pod- najemniku za skromno stanovanje kar trideset starih tisočakov. Nič ne pomaga, če ne morejo biti otroci pri meni. če grem na občinsko skup- ščino prosit za stanova- nje, dobim vedno isti od- govor. Imamo samo za upokojence. Nič jim ni mar, kako živi mati sa- mohranilka z dvema otro- koma in kako lahko otro- ci živijo oddaljeni več ki- lometrov od svoje mate- re, ki i>a jih ne more ve- likokrat obiskati, ker je vožnja z avtobusom dra- ga. Mati komaj zasluži petindevetdeset starih ti- sočakov. Sprašujem se, ali res celjska občinska skupščina v takem tež- kem primeru materi in otrokom ne more ničesar ix>magati in nuditi pri- memo stanovanje. Prosim uredništvo, da moje pis- mo objavi. Zvesta bralka Odgovor: Podpisali ste se z imenom, pa še zanj ste prosili, da ga izpusti- EDO JELOVŠEK: [2 ZGODOVINE ŠPORTA V LAŠKEM OD LOKOSTRELSTVA DO NOGOMETA V predvojni Jugoslaviji je bil v Laškem župan, ki je bil vsa leta osebni prijatelj dr. Ublicha v Rimskih Toplicah. Ko je leta 1936 nastopil župan Trop, je pričel z ostalimi Laščam (Gerkman, Kislinger. dr. Lov- šin, dr. Prislan, Hrasteij, Ferenčak, Pačnik in drugimi) živahno gibanje za izgradnjo odprtega bazena v Laš- kem To gibanje so podprli Športni 'dub. Turistično društvo, šolska vodstva, gostinci, trgovci, obrtniki in drugi. Občinski odbor je vodil o tem dolge razprave. Odločili so se za parcelo na levem bregu Savinje na livadi nasproti toplic. Občani so kmalu spoznali, da so p>o sredi ostra strankarska trenja. Ozka ix)vezava prejšnjega župana z lastnikom Rimskih Toplic, ki je bil ljubosumen na »konkurenco« v Laškem, je tudi dala svoj prispevek. Vodstvo laških toplic tudi ni bilo naklonjeno željam Laščanov, češ da nimajo dovolj termalne vode na razpolago. Tedaj je občinski od- bornik Gerkman dejal na seji: »Če ni termalne vode, pa bi vsaj Savinjo napeljali v bazen!« Tedaj je bila ta še čista in bistra. Toda gospodarska kriza, vojna psihoza in še izbruh vojne so preprečiti uresničenje te lepe zamisli. Po drugi svetovni vojni je ta želja zopet vzplamtela med občani, zlasti pa Turistično društvo, Partizan, od- bori občinske skupščine, zdravstveni delavci, podjetja, starši otrok in tuji obiskovalci. Vrstile so se seje, predlogi, osnutki, načrti, ocene, predračuni. O lokaciji je biJo več mišljenj (poleg parkirišča pri domu, na parceli bencinske črpalke rn drugod). Zagretost je bila na višku: vse je kazalo, da gre zares. Zlasti si je za to prizadeval že pokojni Ciril Vezjak. Rudnik Laško je dal 2 milijona starih dinarjev, iz drugih virov so dobili še dodatne sredstva. Prav tako je rudnik pK)stavil posebno nasipalnico, da je navozil na celotno stavbišče rudniško jalovino. Navozili so tudi gradbeni pesek, zbrali cement in železje. 2e leta 1968 je bil posvet predstavnikov občinske skupščine, uprave Zdravilišča, turističnega društva, krajevne urbanistične službe, krajevne skupnosti in Investicijskega biroja Trbovlje za lokacijo termalnega bazena na prostem v parku za vilo Savinja pri ben- cinski črpalki v izmeri 50x21 m. Ves objekt bi takrat veljal 180 starih milijonov. Urejen bi bil tudi za zimsko kopanje. Načrt je izdelal celjski diplomirani inženir Fran Vehovar. V juniju 1968 je bila v Laškem v korist gradnje bazena velika tombola Skupna vrednost samih dobit- kov je bila 5 starih milijonov. Kljub vsestranski volji pa do rešitve vse do danes še ni prišlo. Na nekem sestanku v laški kinodvorani je bivši predstavnik laškega Zdravilišča celo dejal: »Prostozračni olimpij- ski bazen je za Laško nerentabilna stvar z amortizacijo 400 let ..« Že zbrana sredstva so kmalu dali za druge objekte, pesek so razvozili na vse strani, na prvem stavbišču pa so zgradili bencinsko črpalko. Ni pa res, da za gradnjo bazena nikoli n\ bilo sredstev. V 28 letih po vojni so potrošili v Laškem za okoli 30 investicij nesreč.iih (pozneje opuščenih in podrtih) objektov toliko milijonov, da bi z rjjimi zgradili tudi tri bazene. Tudi n\ res, da ni dovolj termalne vode, saj so odpr.i že dva nova vrelca s 30 I vode na sekundo. Tako je Laško zamudilo ugodne časovne in gospodarske razmere za gradnjo bazena. Nehajmo z opravičilom: »Kdor dela, greši; na napakah se učimo.« Kdor v 28 letih r>i našel pouka, ga tudi poslej ne bo. Nekateri so si z napačnimi gradnjami hoteli postaviti spomenike, ne da bi računali z real- nostjo. Vodilni v Laškem so odhajali v grob, v pokoj ali pa na druga mesta, nerešeni problemi pa so ostajali drugim. Da so plavalni bazeni res obče koristna stvar in da jih vsi bližnji in daljni kraji okrog Laškega že dolgo imajo, je zgovoren dokaz, da pri nas v Laškem nekaj ni v redu. V Radečah ga imajo že od leta 1955 v izmeri 25x13 m, Zagorje ima celo 100-metrskega, ponekod jih imajo tudi po več. V Ptuju so komaj našli vrelce, a že delajo načrte o treh bazenih itd. Ob današnji gospodarski krizi lahko vprašanje ba- zena reši v Laškem le močan finančni investitor — gigant zunaj območja laške občine, ker so boljši časi odšli mimo nas. §t. 50 — 27. december 1973 NOVI TEDNIK — stran 19 mo. Vaša zgodba je zani- miva in življenjska, pa bi se z vami kaj več pogo- vorili. IVIorda bi vendar kaj pomagalo, če bi bral- ci še natančneje zvedeli, v kako težkih razmerah živite. Povedati pa vam moramo, da je s stanova- nji težko. Prva, Id bi mo- rala reševati vaš primer, je delovna organizacija, kjer ste zaposleni. Pa tu- di na center za socialno deio se obrnite. Zaslužite si družbeno podporo. Kajti otroci morajo živeti in rasti z materjo. Pišite nam, če boste rešili sta- novanjski problem. V ko- lektivu morajo razumeti vaš nelahki položaj. ZAKAJ NI HARFA ZLATA? Na šolo je prispelo va- bilo za HI. mladinski kon- cert, ki ga prirejata Kon- certna poslovalnica kul- turne skupnosti in glasbe- na mladina Celje. Polna dvorana učencev osnovne šele Kozje tn Lesično je pričakala gosta — harfist- ko Pavlo Uršičevo iz Za- greba in tenorista Mitjo Gregorača iz Ljubljane. Program je zajemal dela iz naše in tuje klasike: Handla, Scarlottija, Cal- darija, Pergolesija, Labe- la, Linharta, Vilharja, Sal- zeda, Detonija in Schu- berta. Jugoslovanska harfistka Pavla Uršičeva je diplo- mirala na Akademiji za glasbo pri profesorici Ele- ni Protograndi. Kasneje je svojo glasbeno spret- nost izpopolnjevala pri L-iy Laskine v Parizu. Po študiju se je posvetila proučevanju novih metod igranja na harfo, kar nam je tudi nazorno pri- kazala. Njen vzor je bil Carlos Sekado. Z nasto- pi na mednarodnih festi- valih (beinale v Zagrebu, Dubrovniku, Varšavi itd.) ter s številnimi gostova- nji ne samo v Jugoslavi- ji, temveč tudi v Avstri- ji, Italiji, ZR Nemčiji, Poljski in drugod je vzbu- dila veliko pozornost med skladatelji, tako da so mnogi zanjo napisali tudi dela. Leta 1966 je izšla plošča z njenim recita- lom, ki zajema glasbo od 17. stoletja do najsodob- nejših del. »Zakaj tli harfa zlata?« — tako me sprašujejo na vseh mladinskih koncer- tih — je smeje se dejala prikupna harfistka. »Le kje bi dobila toliko de- narja?« je dodala. 500 do- larjev res niso mačje sol- ze. Ze 20 let petja ima za seboj priznani tenorist Mitja Gregorač, ki se nam je še posebej priku- pil s Pergalesijevo Nino in Vilharjevimi Ukazi. Na svojih gostovanjih v tuji- ni so ga povsod lepo spre- jeli, a najlepše v Švici. Glasbeno akademijo je končal v Ljubljani, nakar se je ves predal koncertni glasbi, ki ga je veselila že od rane mladosti. »Upam, da bom še dolgo pel,« je dejal mladim poslušalcem v dvorani. Tajda Mekinda, 7 a Irena Kodrič, 7 a Osnovna šola Kozje ZAHVALA Iskren«) se zahvaljujem sindikalni organizaciji in upravi občine Šentjur za vabilo in lepo darilo, ki sem ga prejela ob praz- niku republike, čeprav sem že dve leti invalidsko upokojena, so se me spom- nili. Srečanje s tovariši, ki so že v p>okoju, je bi- lo prijetno. ,To je iep do- kaz, da upokojenci še ni- smo pozabljeni. Tovarišu tajniku pa želim vse lepo v pokoju in še nadalje ve- liko uispehov. Vam v uredništvu že- lim srečno ter zdravo no- vo leto 1974 tn mnogo de- lovnih uspehov pri ureja- nju vašega časnika. Hilda Lokovšek KAJ ŠE POGREŠAMO? Ker sem težko bolna in invalid 1. kategorije, mi pero bolj slabo drči e>o papirju. Pa vendar bi vam tudi jaz želela vsaj nekaj napisati za praiznike in tudi dala predlog, kaj še pogrešamo v NT, čeprav sem zelo zadovoljna z njim. Je zelo pester. Bi bilo mogoče, da bi še kaj pisali o zdravilnih zeliščih in zdravnikovih nasvetih o raznih bolez- nih, pa še nekaj podob- nega, kot je bil Franček Frakel. Sem pa od več ljud: že slišala, da to po- grešajo. Kakor sem tudi slišala, imajo ljudje zara- di zdravniškega kotička tn tistih paragrafov naroče- nega Ljubljanski dnevnik. Zatorej mislim, da bi ve- liko naročnikov pridobi- li, če bi bilo vsaj to dvo- je v našem tedniku. Za konec pa: Mnogo sre- če in radosti to novo leto 1974 vam naj rodi in v sr- cu naj bo več veselja, kot je bilo lanske dni. To vam srčno želi vaša zvesta na- ročnica Minka Lavriha ODGOVOR: Draga Min- ka, vi nam vsem, jaz sa- mo vam: ljubezen naj vam krasi vsak dan, in radost in vselej topa člo- večnost, ki veje iz vaših besed. BILO JE LEPO Ko sem nekoč doživela izreden dogodek, sem si ga v spomin zapisala kot en dan življenja. Sedaj pa k temu dnevu dodam še enega, dan, ki je lahko samo enkrat in ga je tre ba doživeti. Če hočem biti iskrena, moram priznati, da se me je loteval dvom, kako se bomo ujeli. Na izletu namreč. Na eni strani vi, inteligenca, na drugi pa mi, laiki, preprosteži. Pa sem si končno dejala: »Kar bo, pa bo.« In ta moj »kar bo, i>a bo,« se je spremenil v »bilo je lepo, zelo lepo«. In še ena bojazen je bila odveč. Vse, kar povzroča glavo- bol, in slabosti v želodcu, se je ujelo na iskre, ki so se kresale iz dovtipov in šal. Toliko vicev še nikoli nisem slišala. Možgani Draga Medveda so en sam poln magnetofonski trak. Ki-epki kontra mu je bil Viktor Kojc, nekaj so pa še drugi prispevali. Skrat- ka ustnice so bile veno- mer raztegnjene. Edini grenak priokus dneva je bil ogled muzeja, kjea- človek ob vsem, kar vidi in sliši ne more biti ravnodušen. Pred očmi se ti razgrne kruta resnica, s koliko nečloveško muče- nimi človeškimi žrtvami je bila priborjena naša zlata svoboda. Takrat so nohti služili za pisalo, ki je na- pisalo: »Umreti ni težko, pustiti drage je hudo.« »Bolje smrt, kot pa takš- no življenje.« In še in še. Kadar pa hlastno seže- mo po svežem časopisu, še slutimo ne, koliko veš- čih rok in modemih stro- jev je bilo prisotnih pri njegovem nastajanju. Dan je hitro minil in kar grenak je bil občutek, da gre to lepo doživetje h koncu. Da pa slovo ne bi bilo preveč boleče, smo dan pop>estriU še z lepo slovensko m narodno pe- smijo, ki nas je spremlja- la na poti domov. Vsajta roža vene. tudi rožmarin, vse na svetu mine, ostane le spomin. V tem primem spomin na prelep izlet, za katerega vam iskrena hvala. Urška Oroš Mojca Strmšek. Ksenija Jelenko, Jožica Kokot. Andreja Planine in Mojca Cer- jak so članice aktiva mladih novinarjev. Fotografirali smo jih v trenutku, ko so živo razpravljale o konceptu lista Začetek, ki bo prav te dni izšel kot gla- sijo Občinske konference ZMS Slovenske Konjice, Ob zadnjem žrebanju naše velike nagradne igre smo povabili kar dve deklici v naše uredništvo, da sta izžrebali vse kupone. Na levi je Mojca Baje, učenka osnovne šole 1. celjske čete, na desni pa Elica Kmetic, ki je izžrebala srečnega dobitnika barvnega televizorja Gorenje.. Foto: D. Medved MILAN (2) BATISTIČ, član 10 IZ Celje Lovska organizacija je temeljna organizacija lovstva in kot taka naj ostane tudi v bodoče. Njen nadaljnji razvoj moramo zagotoviti v takšni obliki ter s takšnimi metodami dela, ki bodo omogočale učinkovito povezo- vanje z drugimi sosednimi lovskimi organizacijami določenega območja, kjer se prepletajo gojitveni in gospodarski interesi in jih je zavoljo tega potrebno us- kladiti, zlasti na področju izgradnje gojitvenih naprav, krmljenja, odstrela in ne nazadnje pri načrtovanju go- jitvene politike nasploh. Tako zastavljeno povezovanje bi zagotavljalo medsebojno spodbujanje tako pri sno- vanju kot izvajanju gospodarsko gojitvenih načrtov. Prepričani smo, da bi nov zakon, ki bi omogočal ure- sničevanje gornjih stališč dal lovstvu vse možnosti za še hitrejši razvoj in napredek te dejavnosti ter pogojil uveljavljanje tistih oblik urejevanja skupnih zadev, ki so doslej samoniklo rastle iz prakse lovskih organizacij. S samoupravnim sporazumom smo se lovci širšega celjskega območja samoupravno že organizirali tako, da smo si ustvarili oblike, možnosti in pogoje za hit- rejše in učinkovito ■ urejevanje vseh skupnih zadev. O čem smo se torej dogovorili? Že dejstvo, da smo prostovoljno povezani v Lovski zvezi Celje in da smo svoje delovanje že v preteklosti usklajevali ter se dogovarjali o skupni politiki in kon- kretnih ukrepih na vseh področjih delovanja vseh oseminštiridesetih lovskih organizacij, nas je spodbu- dilo, da s samoupravnim sporazumom, ki pomeni ob- vezo za vse, še poglobimo usklajeno delovanje na tistih področjih, kjer smo vsi m sleherni izmed nas še po sebej zainteresirani za enako nastopanje in delovanje. V samoupravnem sporazumu smo tudi določili, da bodo lovske organizacije prilagodile svoje samoupravne akte podpisanemu sporazumu, kar pa ne pomeni, ne- gacije temeljnih samoupravnih pravic lovskih organi- zacij, temveč le višjo obliko samoupravne organizi- ranosti. Doumeli smo potrebo po taki organiziranosti tudi zaradi vrste različnih pristopov k rešitvam skupne- ga pomena, pa tudi zaradi nekaterih slabosti in napak, ki pred njimi nikoli nismo zapirali oči. temveč smo se o njih pogovarjali in jih v okviru naših možnosti tudi reševali. Samoupravni sporazum obsega vso problematiko go- spodarjenja ter ravnanja s sredstvi, določa naloge pri gojitvi divjadi in izvajanju lova ter opredeljuje kom- pleksno problematiko škode. Nadalje določa naš samo- upravni sporazum vso problematiko članstva in njegove vzgoje, še zlasti pa podrobno opredeljuje gojitvenr> delo članstva lovskih organizacij. Določili smo pogoje in način delovanja čuvajske službe, zapisali temeljna izhodišča lovske kinologije ter določili vse potreb- no v zvezi z lovskim strelstvom. Prav tako podrobno so obdelana določila lovskega turizma ter vsa druga problematika, ki sodi v ta sklop. Vsekakor bi v zvezi s tem kazalo izpostaviti vsaj nekaj opredelitev po- membnejših določil našega samoupravnega sporazuma, ter ob tem pokazati tudi slabosti, ki terjajo tako ure- jevanje. Gospodarjenje temelji na načelu, da je uporaba sredstev, pridobljenih iz lovišč, dovoljena le za gospo- darjenje z lovišči, gre torej za strogo namenska sred- stva v korist divjadi, njenega varstva, gojitve in s tem za kvalitativen napredek lovstva. To načelo nikakor ni novo in našli se bodo lovci, ki bodo zagovarjali sta- lišče, da tako načelo ne sodi v samoupravni sporazum. Res je, da so nekatere družine dobro gospodarile in v celoti upoštevale in spoštovale gornje načelo, res pa je tudi, da smo prav v zadnjih letih priče trošenja sredstev pridobljenih iz lovišč, v povsem druge name- ne. Koliko lovskih domov, ponekod celo večjih, je bilo zgrajenih in se še gradi s sredstvi lovišč, ki so bila ravno zaradi tovrstnih potreb pretirano eksploatirana. Poznani so primeri, ko nekatere lovske organizacije trosijo sredstva za razne »strokovne« ekskurzije, čeprav le-te z vzgojo članstva nimajo prav nič skupnega. Ne- katera lovišča nimajo zadovoljivih gojitvenih naprav, ob tem pa se najdejo funkcionarji, ki trde, da m po- treb po njihovi gradnji češ, saj kmetje puščajo po po- ljih dovolj krme, ki zadostuje za prezimljanje divjadi. Pretakanje sredstev iz gojitvenega v društveni sklad ni redek pojav. Vse pogostejši so primeri, ko posamezni- ki, pa tudi nekatere lovske organizacije, kažejo nemo- goč odnos do divjadi, ki živi ob mejah. Medsebojno tekmujejo, kdo bo odstrelil več takšne divjadi,, nihče pa ni poskrbel za njeno dobro počutje in zdrav raz- voj. Samoupravnost tolmačijo nekateri neodgovorni posamezniki tako, da se zapirajo v ozke kroge, me- neč, da je lovska organizacija le zanje in je torej samo njihova. Neredki so tudi prim^eri, ko imajo ob- čani, ki žive izven območja, na katerem gospodari lov- ska družina, hude težave s sprejemom, saj jih pogo- stokrat odklanjajo z rajrazličnejšimi primitivnimi ute- meljitvami, kot so številčna prezasedenost organizaci- je in druge. Primeri odkritega odklanjanja »tujcev«, torej vseh, ki niso domačini, so skrajna oblika takega samovoljnega vedenja vseh, ki v njihovo zavest še niso prodrla edino sprejemljiva načela našega družbenega razvoja, katerega sestavni del je tudi lovstvo. Tudi gospodarjenje z društvenimi sredstvi v nekate- rih lovskih organizacijah ni najbolje urejno. Ta sred- stva, ki se mnogokrat ustvarjajo z lastno gospdar- sko dejavnostjo, smatrajo za svoja, misleč, da jim nihče nič ne more. Težnje po deputatih so še vedno prisotne. Nadaljevanje prihodnjič Ce kaj pride iz osnovne šole v Podčetrtku — potem to ni nič kaj navadnega ali vsakdanjega. Tako je tudi čisto nekaj posebnega tale instrumentalna in vokalna sku- pinica, ki dokaj ubrano zna igrati in zapeti marsikatero narodno, pravo ljudsko pesem. Tako, kakršne so njega dni prepevali na podeželju ob različnih praznikih In kmečkih opravilih. Ti mladi glasbeniki ohranjajo in razvijajo to dragoceno izročilo. Foto: D. Medved Dve novoletni žePji ANGELA U2MAH je vodja izmene v šivalnici pre- boldskega MIK: »Za novo leto si želim, da bi bilo več el^trike kot letos in s tem seveda naše delo brez re- dukcij. Tudi dovolj dela naj bo čez vse leto in nič slabega ne bi bilo, če bi zdajle ob koncu kaj dobička delili...« VIKTORIJA AVSEC je šivilja, prav tako pri MIK Prebold: »Z novim letom si želim, da bi imeh še boljše plače, pa da bi bilo kar dovolj snega za smu- čanje. Silvestrovžila bom na Slavkovem domu, pa si vsi želimo, da bi imeli kaj snega. Vsekakor pa želim, da bi bil mir in da bi bili ljudje srečni.« —dm FRANC PLAZAR, grad- beni inženir iz Kopra, Id trenutno služi kot vodnik stažist vojaški rok v Ce lju: »Z vojaki je prijetno delati, kljub temu da vča- sih pride do manjših spo- drsljajev. Sicer mi pa po- vejte, kje ne pride do njih? Povsod, kajne? V vojski sem se prepričal, da je naša armada resni- čno vsestransko sposobna braniti tisto, kar je pred tridesetimi leti dosegla. Moja želja je, da bi si- stem splošnega ljudskega odpora, ki je edinstven na svetu in ima posebne kvalitete, čimprej izpeljali do konca tako, kot je za- stavljen. T. VRABL Bistrica ob Sot/i KLUB ŽIVI Lani so mladinci iz Bistri- ce ob Sotli dobili pomemb- no ustanovo: mladinski klub v prostorih prosvetnega doma in kmetijske zadruge. Mladin- ski klub, ki ga počasi urejajo in še ni docela urejen, je ta- ko edini mladinski klub v šmarski občini, ki kolikor to- liko živi. Mladinski klub ima- jo še v Šmarju pri Jelšah in v Kozjem, ki pa tega imena skorajda ne zasluži. V bistriškem mladinskem klubu je življenje precej ži- vahno — tako zatrjujejo mla- dinci sami. V njem prirejajo mladinske plese, zabave, v njem je bil kviz, njegove pro- store uporablja mladina za svoje sestanke in nasploh za vse svoje potrebe. Mnogo po- meni v klubu tudi prisotnost bistriških študentov, ki so z bistriško mladino nerazdvo- jen del. Sleherna akcija je združena tudi z njihovim de- lom. Le eno greni mladim uspehe, ki so jih doslej že dosegli v delu in življenju njihovega kluba: nikakor ne morejo pritegniti v klub in tudi v delo samo mladine iz obrobja Bistrice ob Sotli, iz kmečkih predelov krajevne skupnosti. Zaradi tega so se za naslednje obdobje odločili, da delo kluba še popestre, ker upajo, da bodo na ta na- čin le dosegli svoj cilj in da bo kmečka mladina le začela zahajati v klubske prostore. Prosvetno društvo Ilija Gregbrič iz Bistrice ob Sotli bo takoj po Novem letu mla- dim naročilo vrsto publikacij, ki jih bo samo plačalo. Dru- štvo mladim že plačuje na- ročnino za televizijo in še ne- katere stroške. Z dobičkom, ki ga mladi dobe od prire- ditev (beri plesov itd.) opremljajo svoj klub. Doslej so položili tapete in uredili še nekatere druge stvari. Na kratko povedano bi lahko ocenili delo kluba kot dobro zastavljen pirogram, ki ni niti prenatrpan niti preskromen in zatorej ravnopravšen. M. STRAŠEK Obvestilo Uprava skupščine občine Žalec v ponedeljek, dne 31. decembra 1973 ne bo delala. Namesto tega dne bo delala v soboto 29. de- cembra 1973 in tudi spre- jemala stranke. UPRAVA SKUPŠČINE OBČINE ŽALEC RAST HORTIKULTURE o celjskem hortikullurnem društvu redkokdaj slišimo. Društvo skrbi za ureditev okolij, za organizirano usposab- ljanje občanov pri vzgoji drevnin in grmovnic, v skoraj že izteklem letu pa je pripravilo že vrsto predavanj, izletov m akcij. Ce pobrskamo po statistiki, lahko vidimo, da je društvo samo v tem letu pripravilo 14 predavanj, na kate- rih je bila poprečna udeležba 65 občanov. Pet predavanj je bilo v Narodnem -'domu, štiri na Polzeli, dvoje na Polulah in na Hudinji ter Ostrožnem po eno Predavanjem so sledile poučne ekskurzije, ki se jih je udeležilo 612 občanov. Z njimi je hortikulturno društvo odšlo dvakrat celo preko meja naše domovine. Poudarek teh poučnih ekskurzij je bil predvsem na ogledu okolij in parkov. Tako je društvo, ki ima tisoč članov, naredilo v svojem delovanju velik korak naprej. Delo društva pa kljub prihodu novega leta ni končano. Za prihodnje obdobje imajo pripravljeno vrsto predavanj. Aktiv strokovnih sodelavcev je na svojem nedavnem posvetu upošteval hitro rast stanovanjskih naselij v bližnji in dalj- nji okolici mesta in zaradi tega sklenil, da bo to zimo te- meljito obdelal problem urejanja obhišnih vrtov. Predava- nja, posvečna tej tematiki, bodo razdeljena v tri nadaljeva- nja: priprava zemljišča in razpored vrtnih elementov, okra- sne drevnine in grmovnice ter uporaba in razpored trajnic, enoletnic, čebulnic, gomoljnic na vrtu. Predavanje bodo spremljali zanimivi barvni diapozitivi. Vsakemu predavanju bo sledilo še kratko opozorilo o delu na vrtu za tisti čas. Ker so v minulem obdobju še zlasti zelo dobro uspele demonstracije, bo društvo s to prakso nadaljevalo. Proti koncu februarja 1974 bo v Liscah in na Hudinji demonstra- cija rezi vinske trte, na izrecno željo pa še kje drugje. V začetku marca bo na vrtu hudinjske šole dvakratna demon- stracija rezi sadnega drevja. Ker hortikulturno društvo ne more drugače obveščati svojih članov o navedenih predavanjih in demonstracijah, prosi člane, naj obvestila redno spremljajo v dnevnem časopisju. M. STRASEK POZORNOST Hitimo, večno lovimo ča.s, odstranjujemo pregraje, si jih spet postavljamo na pot. Vmes zbolimo. Stopila je v čakalnico in preletela skupinico ljudi, kije obsojena na čakanje. Zdravnik ne pride kmalu, vedno zamu- di. V mislih je postala neje- voljna in se vsedla v kot. Ura je bila že osem, zdrav- nika ni bilo od nikoder. Ča- kajoči so momljali, a vrata ■e zato niso odprla. Končno! Vstopil je in z dolgimi koraki premeril pot do ordinacije. Po ljudeh se ni ozrl. bil Je mlad, na prvem službenem mestu. 2ena v kotu se ga je spom- nila, v spominu ji je lebdel, a nikoli je ni zdravil. Le od kje ga pozna? Sam zdravnik je odprl vra- ta in premeril čakajoče. Po- gled je usmeril tudi v kot in jo poprosil naj vstopi. »Bi vstopili?« >,§e nisem na vr- sti ...« »Vem, vem, a le vsto- pite . . . « Odšla je začudena za nJim. Bilo .ji Je nerodno pred ostalimi, ki so zabadali jezni oči vanjo. v ordinaciji. Z nasmehom se jc obrnil k njej. Oči so bile tople, zunaj je bilo mrzlo, oči pa so gorele. »Ne spomi- njate se me, kajne gospa? Bi- li ste tako dobri z mano, ko sem bil še študent. Enkrat se mi Je zgodila nerodnost, padla mi je aktovka v blato In ko sem prišel k vam kupit cigarete, ste mi dali krpo, da sem Jo obrisal. Kaj vas zdaj teži?« Ze«a Je bila zmedena, ni vedela zakaj taka pozornost, iskala Je odgovor, ni ga bilo. Nasmejala se mu je in deja- la, da Je bilo to že davno, takrat, ko Je še delala v tra- fiki, zdaj je upokojena. »Takrat Je bilo. Takrat sem imel čas, da sem pogledal ro- že, ki cveto, trato, ki zeleni, sonce, ki zahaja, nasmeh v otroških očeh. Zdaj pa drvim in iščem čas, ki Je ušel kdo ve kam . . . Zmajevala Je z glavo, ko Je zapirala vrata za sabo, že- na, ki Je vedela, kaj Je po- zornost. Z. S. TEZA VE POKLICEV Naše delo je pač tak5no, da .se veliko pogovarjamo z l.iudmi, ki opravljajo najrazličnejše poklice. Nekateri takšne, drugi drugačne, vsi pa v želji (vsaj upamo, da Je tako?), da pošteno. Vprašanje pa Je, če ljudje vedno rzumemo specifične ležve določenih poklicev in če smo do njenih upravljavcev vedno dovolj korektni. Vzemimo nekaj primerov: Pravi mi miličnik, da ga pri opravljanju njegovega dela marsikdo ozmerja, češ, kaj boš ti mladenič, ti »zelenozobec«, saj ne veš nič, kaj boš U zafrkaval! Pravita voznik in sprevodnik rešilnega avtomobila, ko prideta na kraj nesreče, da bi čimprej naložila in prepeljala ponesrečence v bol- nišnico in jim s tem rešila življenje pa ju navzoči »zijalci« pri nju- nem delu ovirajo ali celo sodelujejo s »strokovnimi« nasveti. Pravi natakarica, kako .}o skupina bodočih intelektualcev nekam pošlje ali sploh z njo počne vse tisto, samo ne ono, za kar Je tam. Ce se upre, pa Je sama kriva in nemogoča. Takih primerov bi lahko našteli še mnogo več. Dejstvo Je eno — da s takšnim obnašanjem žalimo ljudi, ki pošteno opravljajo svoje delo In katerim bi morali z našim lepim obnašanjem pomagati. Ve- deti tudi moramo, da vsaka napaka nI namerno storjena in da imajo tisti ljudje na svojih delovnih mestih in v privatnem živl.jen.fu prav tako osebne probleme in težave, (d vplivajo na kompletno počut.je. Ce bi vsi to upoštevali, ne bi preklinjali miličnika, ki dela red ali ovirali reševalca pri reševanju ali se nespodobno obnašali do natakarice In podobno. Navsezadnje smo vsi ljudje, kajne? Celje: letovanje otrok Skupščina skupnosti zdravstvenega zavarovanja Ce- lje nam je te dni postregla z zanimivi podatki o leto- vanju otrok v tem letu. Skupščina skupnosti zdrav- stvenega zavarovanja je imela v letošnjem letu za letovanje otrok v celjski regiji na razpola.go 218.0(X) novih dinarjev, za otroke zavarovancev — kmetov pa 48.000 dinarjev. Odobrena sredstva so bila razdeljena po posameznih občinah. Največ otrok kmečkih zavarovancev je letos leto- valo iz šmarske občine, največ delavskih otrok pa iz celjske občine. Cas letovanja otrok pa je bil različen. Otroci iz Brežic so letovali po 10 dni, medtem ko so iz vseh drugih občin lotevali po 14 do 15 dni. Izbiro in krite- rije za letovanje otrok so določile občine same na podlagi zdravstvenega stanja otrok in socialne ogro- ženosti! Silvestrovanje sodi nam najljubši. Najlepši ^ nejši. Kdo si ne želi bj^j jeta na številki 12 v kro« telji, z družino, ob zvo^ panjcem. Tudi vsi, ki vam ju, ] Vendar bo njihovo siivJ bo ura 12, bodo, kot svoje dolžnosti. Kako jijj^ r novem letu? Povprašali JOŽE KOVAČIC, usloi nec na Reševalni postaj Celju: »Letos bom pirvič silves val na službenem mestu. \'em, kako bo. Verj^etno bom prav dobro razpola saj bom vedel, da v istesn su drugje veseljačijo. Povi nesilvestrsko vzdušje bo, 12. uri bom verjetno tu \ sami, želim pač, da vsaj silvestrovo ne bi bile pot ne naše intervencije. V vem letu želim kolektivu liko uspehov, sebi pa s TOk volanom.« MILICA KOREN, kol v hotelu Evropa v Cel« »Pri nas bo na silv«* delal cel kolektiv. Najve« la imamo od osmih pa ta pol dvanajstih, ko sej mi malo oddahnemo ■ veselimo. Navajena sej silvestrovati s sodelav« delo na silvestrovo J prijetno. Seveda se bora trudili, da bo za novw dosti dobrega za pod «« novem letu pa si želfli* ko kot vsi, predvsem'' zdravja.« Ni preveč prijetno bilo, ko bi se v minu^ novem letu, vsaj za ti* mogli silvestrovati talf" na ena od izpitih čaš. Pa veliko sreče v n<^ Ijnske praznike, ki so ^1, pa tudi najintim- ^ ko se kazalca pokri- Ijdražjih — med prija- irku kozarcev s šam- jio danes, si žele isto. iziično od našega. Ko p, normalno opravljali pri srcu? Kaj si želijo se to in še več. pN ZAKOŠEK, usluž- ^staje milice v Celju: [ letos bom za silve- Icot že nekajkrat po- , službi. Ob 12. uri jdel tule, za mizo de- i. Služba na silvestro- eka pri nas prav tako. (ostale dni. In čeprav da se poslavljamo od leta, se pač prilago- litevam naše službe. V letu želim verjetno ot vsd drugi: zdravje, I vse ostalo.« AEL STOR, vlakovni flttik na Železniški po- r Celju: 0 na sdilvestrovo se pri rav nič ne razlikuje od v dirugih, normalnih Treba je biiti enako po- kot drugače. Navadno n zgodi, da še vemo ne, smo vstopili v novo le- saj imamo resnično mo dela. Cestokrat se da na silvestrovo dela- t več, kot diruge dni. V 1 letu želim, da bi delo u pK>tekalo, da bi bile I vame, pa tudi višje ke želim.« p KOLAR, uslužbenec > za požarno varnost: večkrat sem silvestro- i službenem mestu, saj že sodi v moj po- f^a silvestrovo md je ne- " žal, ker nikamor ne "1, ampak sem tu v Ga- domu. No, kljub vse- I tudi md ustvarimo ve- »zdušje, a le do določe- eje, kajti služba je služ- ^ novem letu želim, da I Uspelo končati hišo, ki ''adim, da bi bile cene *nierne in plače višje.« 'fovanje, kajne. Prav bi takrat ko bomo že v ^li na vse tiste, ki niso 1 bo tudi njim namenje- B.RANKO STAMEJČIC O ANONIMNOSTI K pisanju tegale prispevka me je vzpodbudila do- pisnica, ki je nedolgo tega priromala v naše uredni- štvo. Nekako takole je pisalo na njej: »Iskreno česti- tam tovarišu Meštrovu za to, kar je storil s predrzni- mi gimnazijci. Ce bi ga srečal na cesti, bi mu sam segel v roko in mu čestital. Tako je treba z našo mla- dino, saj je ista kot tolpa podivjanih četnikov. Mi že vemo, kakšni so bili četniki.« Dopisnica seveda nt bila podpisana. Pustimo zdaj ob strani razmišljanje o mladim m o vsebini dopisni- ce. O tei morda več kdaj drugič. Poglejmo si drugo plat zadeve. Ali se je v socialistični družbi resnično potrebno skrivati pod plaščem anonimnosti? Večkrat smo nd vseh mestih poudarjali demokratičnost naše družbe, ki dopušča človeku popolno svobodo njegovega mnenja. Ta svoboda sicer nt absolutna, vendar je ena osnovnih svoboščin našega človeka. In če ima naš člo- vek svobodo in pravico do izražanja svojega mnenja, čemu je potem potrebna anonimnost? Ce je človek do- volj pogumen, da izrazi svoje mnenje na tak ali dru- gačen način, kako potem imenovati strah pred tem, da pod svojim mnenjem potegne tudi črto tn jasno pove: tako menim jaz, Janez Tamta. Povsem nedopustno, strahopetno m neodgovorno pa se mt dozdeva, kadar pod pismi berem podpise kot Dobronamerni, Pravični in kaj vem kakšne še. Pa še z eno obliko anonimnosti se v redakciji cestokrat srečujemo, a še bolj zlagano tn bolj strahopetno. Ljudje, ki nam cesto pišejo, se v strahu, da pisrna ne bi objavili, podpišejo z zlagamm imenom. Kaj je temu krivo, bi težko rekel. Vem le, da bi mo- ral sleherni član naše družbe vedeti, da ima pravico do svojega mnenja, da njegov podpis pod poslanim nam mnenjem pomeni veliko več, kot zgolj podpis. Pomeni nam, da imamo opraviti s človekom in ne le 2 brezlično gmoto kt nima ne obraza, ne telesa, samo mnenje, ki ga prav zaradi odsotnosti telesa ne more- mo priznati. In mislim, da je prav, da ga ne priznamo za človeka, ki obstaja. BRANKO STAMEJČIC Luče. NOVA AVTOBUSNA ZVEZA Prejšnji teden je končno stekla dolgo pričakovana di- rektna avtobusna zveza med Lučami in Velenjem. Delavci, ki so zaposleni v velenjskem Gorenju, so imeli doslej iz- redno otežkočeno vožnjo v službo 2e pred četrto uro zjutraj je biio treba na pot, da je bilo mogoče priti do še- ste na delovno mesto. Pri tem .ic bilo treba prestopiti na Ljubnem tei čakati v Mozir- ju. Pot naz— da dobro obvlada strojepisje Nastop službe je mogoč takoj. Interesenti naj pošljejo vloge do vključno 4. janu- arja 1974. O izidu razpisa bodo kandidati obveščeni do 10. 1. 1974. KONJICE: AKTIVI MLADIH ZGODOVINARJEV. Na šolah konjiške občine se zelo marljivi aktivi mladih zgodovinarjev. V šole prina- šajo zelo redke stare pred- mete. Na policah imajo zbra- ne res zanimive ročne klju- čavnice, možnarje, kavne mlinčke, vseh vrst likalnike, petrolejke, že davno opušče- ne karbidnice, skrinje in celo stare knjige. Pionirji tekmu- jejo pri iskanju predmetov starih glažut, kovačnic na vodni pogon, mlinov in žag. Stikajo po opuščenih delav- nicah platna, raševine, coklar- jev in kamnosekov. Odkrili so več sto let stare sadne stiskalnice, hiše in gospodar- ska poslopja. Tako so eviden- tirali slike na steklo, prvotne glinaste in steklene posode, trlice za lan in konopljo. Za- nimive so priprave za praže- nje in drobljenje kave. Name- ravajo še slikati zadnje baj- tarske hiše, pokrite s skod- Iji, stare žage in mline. Te stavbe polagoma izginjajo in, se umikajo novim zgradbam. Medtem, ko je bilo mnogo starih predmetov že odnese- nih, nekateri celo preko me- je, je še južno pobočje Po- horja ter doline ob Dravinji prav tja do Boča, Konjiške gore in Male gore polna sta- rih predmetov, ki se jih spla- ča ohraniti poznejšim rodo- vom. Mladi zgodovinarji so nam povedali, da nekatere predmete ljudje neradi od- dajo. Te so evidentirali. Težje je tudi dobiti pred- mete ali slike iz NOB. Te namreč zvesto čuva- jo bivši borci in aktivisti, ker so jim drag spomin. Mno- gi pa so te predmete že od- dali muzejem v Celju in Ma- riboru. Kulturna skupnost v Slo- venskih Konjicah je namenila del finančnih sredstev za na- kup vitrin, ki bi jih dodelili šolam za shrambo nabranega zgodovinskega materiala. Ta- ko bi bili redki predmeti stalno razstavljeni in dani na ogled učencem. Istočasno bi jih spodbujali k nadaljnjemu koristnemu delu. V načrtu kulturne skupnosti je central- na razstara teh predmetov. Po razstavi bi jih zopet vrnih šolam, odnosno aktivom mla- dih zgodovinarjev. Kaže, da je spodbuda pro- fesorjev zgodovinarjev na šo- lah rodila bogate uspehe. Z zbiranjem zgodovinskega ma- teriala bo marsikaj ohranje- nega, kar je značilno za kra- je na konjiškem območju, SODIN KONRAD VPRAŠUJE: ZDENKA STOP. ODGOVARJA: DEDEK MRAZ Dedek Mraz je spet pri nas! Pozdravlja nas z balko- na celjskega gledališča in ne- katere otroške oči so ga vi- dele letos prvič. Prejšnja le- ta je bolj privatiziral, letos pa je pretrgal večletno spanje pod Triglavom in prišel med ljudi. »Nekaj let te že ni bilo med nami. Zadnjič sem te videla v novoletnem sprevodu, po- tem pa- si se umaknil. Za- kaj?« »Sit sem bil večnih debat okoli tega, ali bo denar ali ne ali bom obdaroval vse ot- roke ali le nekatere. Moje na- čelo je jasno, pridem s sr- cem, ne za denar, pozdrav- ljam malčke in imam rad vse od kraja. E, e... pa kaj bi, sit sem bil razlikovanja. V bogatih podjetjih so bili otro- ci bogato obdarovani, v usta- novah niso dobili ničesar. Pa sem se užaljeno umaknil.« »Katera stvar te je v zad- njem času v celjski regiji po- sebno vznemirila?« »Pravda okoli malega Jožka iz Strmca. Veš, jaz sem sta- romoden in morda je tako tudi moje gledanje na ta pro- blem. Zakoni so včasih drža- li. Tudi v tem primeru so rav- nali zakonito. Vsa druga pod- tikanja so le domneve, ki so zrasle več ali manj v vroče- krvnih giavan. Giij naj bi bil samo eden — varna in brez- skrbna Jožkeva mladost, pa četudi je v Franciji. Pa kaj bi midva o tem govorila, bo- do že strokovne službe o tem rekle zadnjo besedo.« Tvoje oči so polne dobrote, a znajo gledati tudi hudomu- šno. So videle kaj, kar si si zapomnil? »Ko sem nakupoval, so me več ali manj v trgovinah lepo sprejeli, ko pa sem nakuplje- ne darove želel zložiti v vreč- ke, so mi jih zaračunali. Pa sem jih zavrnil. Svoje darove sem zložil v koš, vrečke, ki so reklame zanje, pa naj kar obdrže. — Zadnjič sem tudi videl, kako je mati hitela domov, pa je na trgu izgubi- la sinka. Jokal je, a ko me je zagledal, se je oprijel moje roke in pozabil na mamo. Skupaj sva jo našla, potem pa je bil hec, ko sem se jaz izgubil, ker nisem vajen celj- skih obvozov.« 22 stran — NOVI TEDNIK 27. december 1973 — St. 50 Piše: BRANE STAMEJČIČ RAZMIŠLJANJE O SLOVENSKI LJUDSKI PESMI Slovenska ljudska pesem je bolj ko ljudska pesem drugod — morda celo v nasprotju s tem, kar drugod velja za pravilo — samorastnica. Bila je prva in dolga stoletja edina pesniška formulacija slovenske besede, edina pesniška izpoved ljudskega kolektiva, ki ga danes imenu- jemo slovenski narod, takrat pa skorajda še imena ni imel: izpoved njegove orientacije v prostoru in času, njegovih misli o življenju in smrti, njegovega trpljenja in žalosti, pa tudi veselosti in želje, da žalost premaga. Prerila se je na svetlo izmed špranjic sredi kamenja, ko je naš Parnas bil še gola skala. Za malovredno zel je veljala, mnogim za plevel, ki ga je treba iztrebiti — a živela je svoje samorastniško živ- ljenje tiho naprej, dokler se ni nekega dne iz- kazalo, da v resnici m živela v škodo, ampak v korist. (Janko Glazer v knjigi Slovenske ljudske pesmi) In res je, ni ga večjega zalilada od narodnega, Ijudsltega blaga, ni je bolj brezčasne ni večno mlade stvari, Itot je Ijudslca pe- sem. Vselej je bila z na- mi. Včasih bolj neopazna, je v tistih trenutlcih, Ito nam je bilo najhuje, Ito o slovenstvu, slovenščini in slovenskem skorajda ni bilo več moč govoriti, zra- sla v pravi vihar. Danes je zadonela pod Trigla- vom, naslednjega dne jo je zapel notranjski kmet, odmevala je po dolenj- skih gričih, povzel jo je štajerski viničar in jo po- nesel do belja-škega bra- ta, za napev je slišal vi- pavski sadjar ... Vselej je bila z nami, ob nas in mnogokrat tudi pred na- mi. Slovenske pesmi ni mogel uničiti nihče. Bila je izraz, klic in volja slo. venstva, zatiranega in nepriznanega. »Zakaj bi veselo ne pela, zaltaj bi vesela ne b'la, ko sredi mojega čela, mi sapa slo- venska pihlja.« Tako preprosta, včasih celo naiv^na, a hkrati ta- ko ,bogata in pogumna .je naša ljudska pesem. Radi Jo imamo, a žal čestokrat ostaja le pri tem. Prepro- sta besedila nam danes kar nočejo zdrsniti preko ust. Napev. Id se je ohra- n,jal le v spominu, je do- stikrat že obledel. Kako pogosto se nam zgodi, da sredi kitice za trenutek obmolknemo, se spogle- damo in vprašamo; »Kako že gre naprej?« Kakšna je naša ljudska pesem danes? Ali jo še znamo zapeti? Kje je nje- no mesto v času, ko je izgubil svojo najpomemb- nejšo nalogo, boj za do- mačo besedo, za priznan,)e vsega slovenskega? Ali da- nes, ko je naša pesem vse to izgubila, ne bomo po- stali sami njeni uničeval- ci? Kdo ve, če mestni hrup ne bo poguben tudi za naše napeve. " »Kje so tiste stezice, k' so včasih bile, zdaj pa raste gramovje in zelene trave.« In vendar. Zdi se mi, da bo slovenska pesem prema.gala tudi čeri naše- ga časa. Kljub temu, da smo sami postali njeni najnevarnejši poguboval- ci, si upam trditi, da na- ša pesem ne bo umrla, po zaslugi vseh tistih, ki so spoznali n,)eno vred- nost, ne bo umrla, če se bomo pravočasno zavedli naše dolžnosti, da jo ne- gujemo, ohranjamo in jo postavimo na tisto mesto ki ji brez dvoma gre. V zadnjih letih zanima- nje za našo i>esem ne- dvomno raste. Kaj je te- mu vzrok? Težko bi re- kli. Morda zavest, da smo narodno pesem predolgo isapostavljali. Kdo bi ve- del? Drži pa, da naša pesem še živi. In ne le t». Upal bi si reči, da živi dosti bolje kot nekaj let nazaj, upam si trditi, da ponovno začenjamo spo- znavati njeno lepoto, njen smisel in njeno p>oslan stvo. Če ne bi blio tako s čim naj si potem raz iagamo naravnost never- jeten razmah zborovske ga petja v zadnjih nekaj ietih. Pustimo sedaj na strani razmišljanje o kva- liteti zborov. Kaj m do- dovolj že samo dejstvo, da toliko ljudi, mladih, starih, kmetov, delavcev, uslužbencev, najde zado- voljstvo v petjii naših pe-. sml. ^ Tudi na našem {»droč ju. je zborovska pesem zacvetela. V nekaj letih smo dobili vrsto zborov, od katerih daje vsak svoj prispevek očuvanju, p,T tudi oplemenitenju narod nega bogastva. Eden od zborovodij, ki že dolga leta usp>ešno oi>- raivlja svoje poslanst\'0, je tudi Rafko Gorenšek. K nam je prišel kot mlad zborovodja pred petdese- timi leti in odtlej, dalje živi z nami za našo do- mačo pesem. Rafko Go- ren.šek vodi trenutno dva zbora. V enem letu mu je uspelo, da je z zbo- rom Toneta Tomšiča iz Strmca dosegel že lepe uspehe, vodi pa tudi Upo- kojenski pevski zbor. ki je pred dnevi praznoval svojo deseto obletnico. Ob razmišljanjih o naši ljud- ski pesmi danes, sem se pogovarjal tudi z njim. RAFKO GORENŠEK: »Pesem,^ tista pristna slo- venska ljudska pesem, po- meni našemu človeku ve- liko. Se več kot drugim pomeni ljudska pesem prebivalcem na podeželju. Kako jim tudi ne bi, saj je pesem tam doma. 17 let mi je bilo, ko sem kot mlad glasbenik prišel v Strmec in tam prevzel vodstvo zbora, v katerem so tedaj peli očetje in ma- tere današnjih pevcev. Edi- no razvedrilo nam je bila pesem. In tako je še da- les, vsi ki pojejo v mojem zboru, ljubijo pesem, zato sem tudi prepričan v us- pehe zbora.v Danes je ljudska pesem že izgubila tisto vlogo, ki JO je imela nekdaj, ko je bila brez dvoma izraz na še narodne pripadnosti, izraz vsega dobrega in zlega, vsega tistega, kar je doživljal naš človek. Vse manj časa imamo, hkrati s tem ostaja vse manj časa tudi zato, da bi zapeli. Kdo ve, če bo- do otroci naših otrok še znali tiste lepe Mojcej, Katrca, Poj dem v rute. Moj fantič je na Troisko vandral . .. Kdo ve, če se vsi zavedamo naše naio ge, prenašati domačo pe- sem naprej, negovati jo in ohranjati? RAFKO GORENSEK: »Če se spomnim nazaj, na tiste čase, ko sem bil tudi sam priča zatiranju vse- ga slovenskega, ko sem doživljal ponemčevanje, okupatorske zločine, mi je tesno. Vsaka slovenska beseda je bila prepovedana. A tudi takrat smo peli do- mače pesmi. Kakšno ra- dost mi je predstavljala osvoboditev, kako olajša- nje zavest, da smo Slo- venci končno svobodni. Takrat smo si res dali duška, peli smo glasno, kolikor se je dalo. Danes je nekoliko drugače. V mestih kraljuje drugačna pesem, tudi pevski zbori vse pogosteje pojejo ume- tne pesmi. Na deželi pa je kot nekdaj. Tam še vedno domača pesem po- meni veliko, veliko več kot drugod. Ljudje v va- seh se zavedalo, da je narodna pesem naš za- klad. Vsi bi morali to spoznati in se potruditi, da jo ohranimo čim či- stejšo, da jo končno dvig- nerrio na raven, ki si jo zasluži. Seveda mnogo pe- smi umre. To je zakon časa in tu ne moremo dosti pomagati. Pogosto- krat se nam zgodi, da tako pesmi manjka. Zato segamo po zabavnejših, umetnih ali kakšnih dru- gih. Res bi morali več storiti za ohranitev do- mače pesmi.« Priljubljenost ljudske pesmi so znali dobro iz- koristiti narodno zabavni ansambli, fct so pri nas zrasli kar čez noč. Plošče z njihovo glasbo so na- polnile radijske sporede, priljubljenost te glasbe je zasenčila vso drugo. Tudi tisto, ki ji je bila mati. Ali gre pri tej narodno zabavni glasbi le za indu- strijo. Za glasbo, ki naj bo nadomestek pogosto- krat pozabljeni narodni pesmi? Res je, da je »na- rodnjakom«, kot Imenuje- mo izvajalce te glasbe, pr vi dobiček, ki ga kuje.'o s priljubljenimi, a že sto in stokrat oguljenimi glas- benimi frazami. Morda pa )e prav priljubljenost to- vrstne glasbe dokaz, da Slovencem manjka narod ne oesmi, da jim manjka pesmi, ki so jih bili vaje- ni peti stoletja in da je teh premalo. Tudi če je to res, predstavlja narod- no zabavna glasba nevar nost Za' narodno. Ne bi bilo prvič, da bi nado- mestki sE>odrinili origina- le. Banalna m solzava besedila ne morejo zame- njati preprostih, a boga- tih narodnih, melodije so tudi zgolj slabi posnetki, presnetki in plagiati na- rodnih, pa vendar. Nevar- nost je in menim, da ne mala. RAFKO GORENSEK: itO narodno zabavni glas- bi je težko govoriti. Me- nim, da ta nima slabega vpliva na pristno domačo pesem. Seveda pa je res, m menim, da ;e prat? ta- ko, da se ljudje izredno zanimajo tudi za to glas- bo, saj jim zveni domače in prijetno. Gre za glas- bo, ki človeka razvedri in poživi. Narodna pesem je čustvena in otožna, na- rodno-zabavna pa lahka in razveseljiva. Rekel pa bi, da nevarnosti za narodno glasbo v narodno-zabavni ni. Gre za pesmi, ki so priljubljene nekaj mese- cev, potem pa umrejo. Pri, narodnih je vse dru- gače, saj so mnogo bolj vkoreninjene v sloven- skem človeku. Menim, da bi tudi narodno-zabavni ansambli lahko veliko na- redili za ohranjanje Ijud^ ske pesmi. Prijetno aran- žirane bi lahko pogosteje vključevali v svoj reper- toar in se tako še bolj približali naši pravi ljud- ski glasbi. Tudi radio in televizija se premalo trudita za oh- ranjen je domače pesmi. S svojimi bogatimi možnost- mi bi lahko za našo pe- sem naredila ogromno. Lahko bi jo odkrivala, ohranjevala in zbirala, saj Slovenec resnično pogre- ša ljudske pesmi.« Slovenska pesem še ži- vi. Cas pa je že, da se zavemo njenega poslan- stva, čas je, da jo prične- mo ohranjevati, da pod- premo tiste, ki se borijo zan.to, da ustanovimo servise, kjer bi gradivo iz bogate zakladnice sloven- ske ljudske pesmi našlo .svoj drutri dom in kjer bi bilo do.stopno vsako- mur, ki bi si želel našo ljudsko pesem podrobne- je spoznati. Pevski zbor Toneta Tomšiča iz Strmca s svojim pevov odjem Rafkom Gorcnškom je eden tistih, ki je že veliko storil za ohranitev in širjenje slovenske ljudske pesmi, člani zbora se zavedajo pomembnosti svojega dela, ve- do, koliko lahko za slovensko pesem naredijo. št. 50 — 27. december 1973 NOVI TEDNIK — stran 23 Pomenek s Karlom Juhartom POidlČ^KMET Kari in Amalija Juhart iz Tepanja pri Slovenskih Ko- njicah nista bila vedno kme- ta. Karlov oče je bil mizar. Kari je bil mizarski mojster, oziroma je še, le da obrti ni- ma. Mizar je tudi Karlov sta- rejši sin. Amalija je šla v zamož s Karlom z velike kmetije. Rekli so ji, bolje ti bo, ne bo ti treba hoditi pri- pognjena nad zemljo! Pa so bili hudi časi takrat po vojni. Kart za hrano Ju- hartovi niso dobili. Otroci so morali jesti. Bili so večeri brez večerje. Za nekega kme- ta je delal kredenco. Pšeni- co, ki jo je dobil za plačilo, so snedli, preden je bila kre- denca gotova . . Takrat se ie Kari odloč- Nekaj zemlje mora imeti, vsaj nekaj. Ce imaš zemljo, si lačen le, če si len. Kupil je k hiši ob cesti v Maribor nekaj zemlje, pa še nekaj, pa še vinograd in tako imajo Juhartovi zdaj sedem hektar- jev obdelovalne zemlje. »Cisto zaradi nuje in sile res nisem postal kmet. živi- no sem imel od nekdaj rad. Tudi doma je imel oče kra- vico, dve... Ni mi žal, tudi danes ne, ko bi nam ne bilo treba stradati, če bi vihtel hoblič. Veste, človek se na- vadi, da sam odloča, da ni pod komando.« Tako Kari Jtihart o tem, zakaj je postal res kmet, če- prav sprva to ni niti hotel. Sodi, da je biti kmet poklic kot vsak drug, da je uspe šen, če imaš veselje do nje- ga in če se znaš prav obrniti. In Juhartovi so postali kmet- je prostovoljno, ne po rojst- vu. Danes imajo nov velik hlev za govejo živino, hlev za 4,000 piščancev, svinjak za 4 do 5 svinj. Ko so kupili prvo krpo zemlje so imeh dve kra- vi, danes je v novem svetlem hlevu 30 glav. 22 giav je nji- hovih, 8 mladih živinčet je zadružnih, ki jih pita, ker pa ima prostor, dokler hlev ne bo napolnjen z domačo pri- rejo. In mehanizacija? Traktor, kosilnica, obračal- nik, nakladalnik m puhalnik za spravilo. Pripravili bodo dva silosa. Molžo opravljajo strojno. Vse to za sedem hek- tarjev? Res bi bilo sedem hektarjev malo. 2e leta jem- ljejo Juhartovi v najem pri- bližno 3 hektarje košnih trav- nikov. Tako na devetih hek- tarjih travnikov redijo 30 glav. Presneto, saj to je tri glave na hektar! To pa je že krepko čez povprečno normo usmerjenih kmetij. Kari Juhart popravlja takš- no sklepanje: »Treba bo pridelati močnej- ša krmila. Silažno koruzo in še kaj. Treba bo vzeti še kak hektar v najem. Malo me skrbi, ker bo zadruga travnike, ki smo jih jemali v najem, meliorirala. Upam, da bo ko- operantom, kot smo mi, v pomoč glede tega. Veste, naj- raje imam zadružno zemljo v najemu. Tu so računi či- sti ...« Juhartova sta se za grad- njo novega hleva odločila še- le potem, ko je mlajši sin po odslužitvi vojske sklenil, da bo ostal doma in bo prevzel. Ce bi šel od doma, bi ostala pri manjšem gospodarstvu. Se torej izplača kmetovati? Franc Juhart meni, da če ne bo slabše, če bodo razme- re za delovnega kmeta bolj- še, ne bo težav za hrano in ne bo bojazni, da bi bilo ve- liko zemlje neobdelane. Ju- hartovi gospodarijo tudi z glavo. Kmetovanje ni treba, da je samo garanje. Stroji so tu in z njimi je vse lažje. Včasih bi bil to velik greh, toda zdaj tudi na delavnik, ko mine najpomi dopoldan, ležejo za uro, da so pri mo- čeh za naporni popoldan. Pred peto zjutraj nihče ne vstaja. Kaj pa dolgovi, krediti? Res je. Juhartovi So dobili kredit za hlev. za mehaniza- cijo in za nekaj živine. »Nihče ni rad dolžen, če ni nuja. Toda kdo. ki je v služ- bi, je že brez kredita? To, da je treba odplačevati kre- dit, ki je hudirjevo na kratek rok odmerjen, človeka žene. da pridela tudi za preživlja- nje. Vidite, že leta sem ni iz hleva šlo živinče, ki bi ne bilo ocenjeno za prvoklasno. Človek je prisiljen. Mora. Mi ne moremo zjutraj pogledati skozi vrata in reči: Ne, da- nes pa ne bom, se mi ne da — saj je še jutri en dan...« Ko sem odhajal, so me mi- sli begale. Begale k tistim, ki pravijo, če bi imel poklic, bi nikoli ne bil kmet. Juhart pa je mizar z 12 leti delov- ne dobe. In kmet je tudi, in primojdunaj, ne slab. Poklic je eno in drugo. Za Franca Juharta že ... JURE KRAŠOVEC NESREČNI DOGODEK Po hudi, dolgotrajni in mu- kotrpni, stoletja trajajoči za- hrbtni bolezni Zapostavljanje je preminil slovenski kmet. Premalo cenjenega pokojni- ka bomo 2 vsemi državnimi častmi pospremili v prerani grob jutri ob 16. uri, če slu- čajno ne bo pihala burja. Slovenski kmet je izdihnil v surovem boju z republiškim poslancem Kajmebriga, ki je odnesel le manjše praske. Po- slednja želja zadnjega sloven- skega kmeta je bila, da mu na grob posejemo karfijolico (odkupna cena 0,15 din za kg), koruzo (odkupna cena 0,40 din za kg), krompir (od- kupna cena 0,30 din za kg), peso (odkupna cena simbolič- na), korenček (odkupna ce- na 0,05 din za kg) in fižol od- kupna cena 0,60 din za kg). Vse skupaj pa bi mu morali zalivati s pristnim alpskim mlekom (odkupna cena 0,65 din za liter), da bi kar naj- bolje uspevalo posmrtno kmetijstvo Slovenije. Njegovi poslednji želji pa seveda ne moremo ugoditi, ker so prodajne cene kmetij- skih proizvodov porasle za 50 odstotkov. UŽALOŠČENI Ob jubileju KZ Laško (2)\ MANJ HRUPNO - TRAJNO Medtem ko je prva zadružna organizacija v Laškem trajala le šest let in ker je njen propad mnoge kmete prizadel, je druga zadružna organizacija bila trdnejša. Leta 1919 je bila 6. decembra ustanovljena Kmetijska zadruga r. z. z. o. z. Laško. Torej pred 55 leti. Ta zadfuga je nastala v povsem drugačnih pogoiih. Prvič so se kmetje še vedno bridko spominjali propada zadruge pa zato niso tako množično pristopali. Drugič pa je zdaj biia tu nova država, ki ni imela takega močnega poti osnega centra kot je bil avstro-ogrski Dunaj. Prvi načelnik zadruge je bil kmet JOŽE JANČIČ iz Spodnje Rečice, v upravnem odboru pa: LUKA KAČIČ iz Strmca, JOŽE BEZGOVSEK iz Stopce, MIHA HRASTNIK iz Brstnika, ter edini še živeči MATEVŽ DEŽELAK iz Lož nad Rimskimi Toplicami. Zadruga v prvih letih ni imela nobenega lokala in nobe- nega uslužbenca. Za svoje člane je nabavljala umetna gnojila. Toda leta 1926 so razširiti dejavnost še na trgovino. Preimenovali so zadrugo v nabavno in prodajno zadrugo. Od leta 1920 so bili č^ani upravnega odbora pa do konca, to je do okupacije, naslednji: JOŽE BEZGOVSEK, KAREL HRASTNIK, AVGUST PINTER, JANEZ KOLSEK, FRANC DURNIK VINKU MANFREDA, MARTIN PODREBERŠEK in VIKTOR KOSEC. Vsi ti so že umrli, živijo pa še naslednji člani upravnega odbora: ALOJZ ^.ESNIK, IVAN DEŽELAK in MATEVŽ DEŽELAK. Zadruga je imela trgovino z mešanim blagom. V njej so smeli kupovati le člani zadruge in njih najožji družinski člani. Na to so poleg financarjev. žandarjev in inšpektorjev pazili tudi laški trgovci, če bi mogli ujeti koga, ki ni bil član zadruge in je v zadružni trgovini kupil, bi imela za- druga sitnosti. Zadruga namreč ni plačevala davkov in je zato bila cenejša v trgovini za člane, odkupovala pa Je od kmetov lahko po višji ceni. Na primer seno je zadruga plačevala enkrat dražje. 2kidruga se je ukvarjala tudi z odkupom sadja, živine in kot rečeno, z odkupom sena. Stiskalnica za seno ie bila v jarovškem kozolcu pri pivo- varni. Trgovino je zadruga imela na glavnem trgu ob trgovini s suho robo Seveda druga zadruga ni imela več neomejenega jam- stva. Delež ob ustanovHvi je znašal 50 kron, pozneje 12, 5 dinarjev. Vsak se je zavezal za desetkratno jamstvo. Za- druga je prebredla težave svetovnt gospodarske krize in je okoli tridesetih let imela na seznamu okoli 200 članov, skoraj enkrat več kot ob ustanovitvi. Obe zadrugi, tista iz leta 1899 in tista iz leta 1919, sta imeli važno vlogo takoimenovane kmečke samozaščite. Prva kot druga je bila naperjena proti trgovcem, ki so, če so le mogli, odirali kmete. Trgovcem so se pogosto pridružili še mesarji, prekupčevoici in nenazadnje še advokati. S tem, da je zlasti nabavno prodajna zadruga skrbela za certjšo presKrbo kmetov z mešanim blagom, da jim je brez preti' ranega dobička odkupovala pridelke, je bilo kmetom veliko pomaganega Iz tistih čafov so znani tudi mnogi izobraže- valni tečaji za govedorejo in sadjarstvo Takrat so vznikale po vaseh sadne sušilnice, kajti v sadnih letih je bilo težko prodati vse sadje v presnem stanju. Krhlje, posušene hruške in slive je bilo mogoče na ustrezen način hraniti tudi leta. Te sušilnice so bile vasice, kot so na primer danes strojne skupnosti v hmeljarsici Savinjsk' dolini. Razgibano zadružno gibanje je prekinila vojna. Zadružna imovina je bila med okupacijo pod okupatorjevo upravo. (Konec prihodnjič) Po borci vsem Slovencem Minuli teden je bila na zreškem Pohorju pod Roglo zanimiva prireditev. Gozdno gospodarstvo Celje, oziroma obrat v Slovenskih Konjicah, je v sodelovanju s pohorski- mi kmeti — gozdnimi posest- niki, priredil prikaz uporabe kmečke mehanizacije za gozd- na dela. Predvsem so pokaza- li delovanje vitlov za vleko lesa iz gozda, nadalje verig za traktorska kolesa in še nekaj drugih naprav. Kmetje so pokazali vitle norveške proizvodnje, kakršni so naj- pogosteje in najbolj priljub- ljeni na Pohorju. CJostje, bili so to predstavniki gozdmh gospodarstev in kmetje — gozdni posestniki iz vseh ob- močij Slovenije, so mogli vi- deti prednosti p>osameznih priključkov za delo v gozdo- vih. Prikaz je imel namreč namen, da bi kmetje, ki si vse bolj mehanizirajo delo v gozdovih, izbrali najbolj pri- kladen tip vlečnih vitlov Ta- kega, ki bi najbolj ustrezal, bi začel izdelovati kolektiv »RIKO« iz Ribnice pri Kočev- ju, ki je doslej osvoji) pro- izvodnjo nekaj orodij za go- zdarstvo. Prikazali so tudi Rik. - TKV 3 vitel, ki pa je bil prepozno pripeljan na Pohorje, da bi ga lahko prak- tično preizkusili. Na sliki: Povabljeni gostje iz vse Slovenje so z zanima- njem sledili uvodna razlagi ing. Dušana Juga, ki pri GG Celje odgovarja za mehaniza- cijo. Šentjur SKRB ZA ZEMLJO Po daljših pripravah, v ka- terih so uskladili družbeni dogovor s podpisniki in pri- pravili predlog statuta, so včeraj v šentjiu-ju ustanovili Kmetijsko zemljiško skup- nost, kot zadnjo od interes- nih skupnosti. Kmetijska zemljiška skup- nost je samoupravna skup- nost obdelovalcev kmetijskih zemljišč, v kateri obdeloval- ci v skladu z zakonom, pred- pisi, družbenim dogovorom in sprejetim statutom ures- ničujejo svoje pravice in dolžnosti pri usmerjanju kmetijske zemljiške pohtike v občini. Kot nosilec te po- litike si je skupnost zadala vrsto nalog. Med najpo- membnejšima so: skrb za pravilno rabo kmetijskih zemljišč v občini, spodbuja- nje razvoja različnih oblik sodelovanja med kmeti in kmetijskimi organizacijami, gospodarjenje s skladom kmetijsfcUi zemljišč, sodelo- vanje pri izdelavi osnutkov občinskih in drugih prostor- skih načrtov ter pri njiho- vem sprejemanju, sodelova- nje pri določanju in dode- ljevanju skupnih pašnikov in podobno. Ustanovitelja šent- jurske KZS so Kmetijski kombinat. Gozdni gospodar- stvi iz Šentjurja in Brežic, Splošna vodna skupnost Nivo iz Celja, 11 krajevnih skup- nosti, skupščina občine Šent- jur, Občinska konferenca SZDL in Veterinarska posta- ja Šentjur. Skupščino KZS sestavlja 41 izvoljenih delegatov ustano- viteljev skupnosti. Poleg upravnih organov so na začasni skupščini izvolili tudi člane štirih stahiih ko- misij: komisije za pripravo m spremljanje izvajanja pro- storskega načrta za območje občine in za prostorsko ure- ditvene operacije, komisije za razvijanje proizvodnega sodelovanja med kmeti in komisije za usmerjanje pro- meta s, kmetijskimi zemljišči in komisije za pospeševanje kmetijstva. V občim bodo ustanovili tudi kmetijski ze- mljiški sklad, ki bo zagotovil smotrno razpolaganje' s kme- tijskimi zemljišči v družbeni lastnini in sklad za pospeše- vanje kmetijstva. B. STAMEJČIC 24. stran — NOVI TEDNIK 27. december 1973 — St. 50 AVTOMOTOR OBSEG NI JASEN Minuli petek se Je kolektiv Avtomotorja Celje na kolek- tivnem sestanku odločil, da postane trinajsta TOZD Av- tomotor Celje v okviru or- ganizacije združenega dela Slovenija Avto Ljubljana. Pri- prave so potekale že od po- mladi lanskega leta, ko so ustanovili komisijo, ki naj bi ugotovila pogoje za ustanovi- tev TOZD. Delovna skupnost Je na sestanku maja lani ugotovila, da bnajo glede na 21. in iZ. ustavno dopolnilo vse pogoje, da se konstituira- jo v okviru organizacije zdru- ženega dela v TOZD Avtomo- tor Celje. Zaradi skupnih in- teresov vseh ljudi ni kolektiv izvršil zaznambe pri gospodar- skem sodišču, saj so jim od- govorni in vodilni člani pri Slovenija Avto zagotovili, da bo s skupnim programom in realizacijo ustavnih določil do tega prišlo v letu 1972. V letošnjem letu so z delom in- tenzivno nadaljevali, vendar se vse do sedaj niso zedinili glede obsega dejavnosti de- lovne skupnosti Avtomotor. Problem je v tem, da so de- lovni kolektiv Avtomotor ho- teli prikrajšati za obseg de- javnosti na veliko. Da pa so se dokončno konstituirali kot TOZD, je pomemben korak za delovno skupnost Avtomotor, ker s tem niso samo uresni- čili ustavna dopolnila, ampak tudi poglobili samoupravne pravice delovnih ljudi. Tako bodo delavci o svojem delu in o rezultatih svojega dela sami odločab. V naslednjih dneh bodo podpisali samoupravni spora- zum. r. TAVČAR Predsednik sindikata Av- tomotor Milko Stebemak: Kar smo želeli, smo do- segli. SAMOUPRAVNI SPORAZUM Te dni hitijo v mnogih kolektivih s pvodpisova- njem samoupravnih spora- zumov med temeljnimi pr- ganizacijami združenega dela. Tako so tak spora- zum podpisali v celjskem Cestnem podjetju, kjer so se odločili za štiri temelj- ne organizacije združenega dela. Pri celjskem Izletni- ku so podpis samouprav- nega sporazuma med peti- mi TOZD združili z ob- čnim zborom sindikalne organizacije in koncertom komornega moškega zbora. V Tehnomercatorju so se odločili za tri temeljne or- ganizacije združenega dela: prodaja na veliko, pro- daja na malo in skupne službe. Krediti LB NAČRTOV Upravljale! celjske podruž- nice Ljubljanske banke so na svojem tretjem rednem zboru sprejeli osnutek dogovora o poslovni politiki Ljubljanske banke v 1974. in 1975. letu, pa tudi ukrepe za izvajanje te politike. Branka se je tokrat odloči- la za smernice, ki naj bi ve- ljale dve leti. Ne brez razlo- ga. S tem so hoteli svojo po- slovno politiko vključiti v di- namiko srednjeročnih načr- tov, ki v občinah in republi- ki potečejo 1975. leta. Pa tu- di sicer poslovna politika banke ne more biti izvzeta iz splošnih družbenih naporov, marveč je lahko samo njihov sestavni del. Nadaljnja značilnost po- slovne politike Ljubljanske banke kot celote se kaže v prenosu čim večjega števila poslov na svoje podružnice, kjer najbolj prihajajo do ve- ljave neposredni interesi pa tudi naloge upravljalcev Gre za to, da dobi ta politika v delu podružnic resničen od- sev možnosti in zahtev uprav- ljalcev banke. Nadalje, da up- ravljalce čim bolje informira o pogojih in možnostih po- slovanja banke ter o vseh možnih odnosih, ki se lahko porajajo med upravljalcem in banko. Prav zato se v banki zavzemajo za ustanovitev stal- ne službe, ki se. bo ukvarjala s poslovno politiko. V poslovni p>olitiki Ljub- ljanske banke imajo prvo me- sto naloge v zvezi s krepitvi- jo njene kreditne zmogljivo- sti. Zanimiva so predvideva- nja, da naj bi se sredstva prebivalcev v naslednjih dveh letih povečala na območju Ljubljanske banke za skoraj 50 odstotkov. S tem bi dose- gli število 10 milijard dinar- jev! Značilnost kreditne politi- ke ,ki je eno najpomembnej- ših področij poslovne politi- ke, je prav gotovo v tem, da se povezuje z načrti družbe- no političnih skupnosti, saj je kreditna politika banke tista, ki močno vpliva na uresniči- tev takih načrtov. Glede strukture naložb so na prvem mestu vlaganja v razvoj infrastrukture, v raz- voj velikih objektov srednje- ročnega plana, nadalje v po- spešen razvoj kmetijstva, v razvoj gospodarsko manj razvitih območij ter v inten- zivnejše vključevanje razisko- valnega dela v proizvodnjo. Naslednje pomembno po- dročje je vključevanje banke v intenzivnejši razvoj moder- nizacije in produktivnosti de- la, in ne nazadnje v ukrepe za boljše izkoriščanje obsto- ječih zmogljivosti. Poslovna politika pa z ena- ko odgovornostjo nakazuje naložbe za varstvo okolja, za razvoj turizma itd. Kreditna sredstva za zasebni sektor bo- do predvsem namenjena kme- tijstvu, obrti in turizmu. Po- membno bo tudi kreditiranje pogodbenih organizacij zdru- ženega dela. četudi so upravi j alci spre- jeli osnutek poslovne politike pa tudi ukrepe za njeno izva- janje, so imeli nekaj korist- nih pripomb tako na račun potrošniških kreditov, ki bi morali čuvati enotnost jugo- slovanskega tržišča kot dej- stva, da je kreditnih sredstev za pospešeno stanovanjsko graditev občutno premalo. MB TONE LAZNIK je direktor Savinjskega magazina Žalec. Ko smo ga vprašali, ali je pod- jetje doseglo začrtane že- lje, je dejal: »Sma^tram, da smo uspeli; dosegli in presegU smo zastavljen plan prometa, iz tega pa izhaja izpolnitev večine želja in ciljev. Delo, do- hodek in kontinuiteta za- poslitve je zagotovljena za vse člane kolektiva. Kljub manjšemu porastu osebnih dohodkov bo manj kot 10 delavcev sto- pilo v novo leto s po- prečnim osebnim dohod- kom izpod 2000 .din. KAR DOBRA RAST Spremljanje nekaterih kazalcev o gospodarskih gibanjih v devetih me- secih letošnjega leta na celjskem ob- močju ne kaže najbolj spodbudnih ugotovitev. Poleg nekaterih pojavov, ki smo jim bih priče pravzaprav že vrsto let (nizka rast produktivnosti dela), so se v tem obdobju pokazali tudi pov- sem novi. Takšni, ki jim doslej nismo bili priče. Poglejmo si najprej neka- tera dejstva, da bomo lažje primerjali in ocenjevali. Na področju ffibanja produktivnosti dela smo pravzaprav lahko še najbolj zadovoljni, čeprav razlogov za kakšno posebno zauovoljstvo niti ni. V Slove- niji na pnmer je produktivnost pora- stla v tem času za 15 odstotkov, na obmofiju celjske regije zaostajamo za tem povprečjem kar za dva odstotka. To m pohvalno. Se zdaleč najboljše rezultate pri tem so dosegli v občini Mozirje, kjer je produktivnost porastla za 27 odstotkov in v žalski občini, kjer je povečanje 22 odstotkov. To so vsekakor izjemni in vse pohvale vredni dosežki. Nad republiškim povprečjem so še občine Šmarje (17 odstotkov). Laško (Ib odstotkov) in Celje (16 od- stotkov), pod poprečjem pa Slovenske Konjice (10 odstotkov), Šentjur (8 od- stotkov) m Velenje (7 odstotkov). Ce smo z dosežki pri povečanju pro- duktivnosti (na koncu koncev je pov- sod narastia!) še kolikor toliko zado- voljni, je stanje pri ekonomičnosti znatno slabše. V Sloveniji in regiji se je ekonomičnost zmanjšala za en od- stotek, prav toliko tudi v občini Celje in Velenju, v Zalcv. in Šentjurju je pa- dla za 2 odstotka, za tri v Šmarju in Konjicah m za 6 odstotkov v Laškem. Edina med vsemi občinami celjske re- gije, kjer se je ekonomičnost povečala, je občina Mozirje. Tod je porastla za 3 odstotke. Velik razlog za padec eko- nomičnosti so cene surovinam in re- produkcijskemu materialu. Padec gre na račun močno porastlih porabljenih sredstev. Ker pa to ni tipičen pojav samo za celjsko regijo, bo potrebno, da bodo o tem problemu nekoliko spregovorili tudi na višjih ravneh, tako v republiki kot v federaciji. Najbolj zaskrbljujoče je gibanje na področju rentabilnosti. Res je, da se je leta tudi v okvr^u Slovenije močno skrčila in je padla za celih 25 odstot- kov. Padec v celjski regiji je znatno večji, v nekaterih občinah pa zaskrb- ljujoč. V regiji je rentabilnost padla na 62. Zdaleč najslabše je stanje v občini Velenje (40), dokaj slabo v Šentjurju (53), Slovenskih Konjicah (55) in Laškem (56). V Šmarju je ren- tabilnost padla na 69, v Celju na 78. Najbolje pn tem sta se odrezali obči- ni Žalec, kjer beležijo najnižji padec, in sicer na 83, medtem ko je občina Mozirje zopet edina na celjskem ob- močju, kjer rentabilnost ni padla, tem- več se je močno povečala, in sicer na 159. Podobno kot je na področju renta- bilnosti, pa je stanje dokaj slabo na področju akumulaiivnosti. To je v bi- stvu pri spremljanju vseh analiziranih kazalcev še najneugodnejše ter povzro- ča zaradi tega razumljivo tudi največ zaskrbljenosti, v Sloveniji je akumu- lativnost gospodarstva porastla za 5 odstotkov, v celjski regiji pa je za 5 odstotkov padla in ni dosegla ravni, ki jo je imela ob koncu devetih me- secev lanskega leta. Kar se gibanja akumulativnoiti v letošnjem letu tiče, lahko občine celjskega območja raz- delimo na dve skupini: v prvo sodijo tiste, kjer so kljub zaostrenim pogo- jem ter mnogim sistemskim proble- mom uspeli akumulativnost povečati (Celje 21 odstotkov Mozirje za 103 od- stotke, Žalec za 10 odstotkov in Šmar- je za 7 odstotkov), v drugo skupino pa sodijo tiste občine, kjer se je aku- mulativnost zmanjšala (Laško 78, Slo- venske Konjice 80, Šentjur 79 in Vele- nje 66). Tako kot je glede povečanja akumulaiivnosti Mozirje daleč pred vsemi občinami, tako je Velenje daleč najslabše med vsemi tistimi, kjer se je akumulativnost zmanjšala. Vzeic v globalu so bili pravzaprav skozi gornje Letošnje kazalce doseženi najboljši gospodarski dosežki v občini Mozirje, za katero dejansko velja to, da izredno naglo napreduje. Najslabše pa so jo tokrat odnesli v Velenju, kjer so nekatera gibanja precej zaskrblju- joča in jim bo potrebno v prihodnjem letu nameniti vso pozornost. BERNI STRMCNIK Pretekli teden so predstav- niki Aera, pridružene tovar- ne celuloze iz Medvod in predstavniki konzorcija An- dritz-Waagner biiro-Siemens podpisali predpogodbo o do- bavi papirnega stroja m ener- getske opreme. S tem bo v nekaj letih v Medvodah zra- sla tovarna papirja z zmog- ljivostjo 20.000 ton papirja letno. Tako bo proizvodni program Aera obsegal celot- no proizvodnjo od predelave lesa, proizvodnje in opleme- nitenja papirja do predelave papirja. Vrednost celotne na- ložbe je 300 milijonov dinar- jev. Približno 20 odstotkov investicije bo pokril Aero z lastnimi sredstvi, ostale stro- ške pa bodo pokrili z doma- čimi in tujimi krediti. Redna proizvodnja bo stekla v letu 1975. Kaj menijo o naložbi predstavniki udeleženih ko- lektivov: Martin Stojan, predsednik delavskega sveta Aera; »Z današnjim dnem se pri- čenja novo poglavje v zgodo- vini Aera. Podpis predpogod- be pomeni pričetek uresniče- vanja vseh tistih načrtov, ki so v Aeru že dolgo tleli, pa nismo našli primernih part- nerjev za sodelovanje. Danes pričnejo teči dobavni roki, ki niso kratki. Kljub temu po- meni podpis te predpogodbe veliko, predvsem še za kolek- tiv tovarne celuloze, ki smo jim ob združitvi tudi oblju- bili postavitev papirnega stroja.« Dominik Tomažin, predsed- nik delavskega sveta TOZD- Celuloza Medvode: »Podpis predpogodbe pomeni začetek nove življenjske poti naše to- varne. Pomeni začetek ures- ničevanja dolgo pričakovane in jasno začrtane smeri raz- voja. Današnji dan pomeni realizacijo davnih želja cele- ga kolektiva. Seveda pomeni podpis predpogodbe tudi ko- rak življenjskega pomena za cel Aero. Položaj s papirjem postaja namreč se bolj kri- tičen. Upamo, da bo dokonč- na pogodba podpisana v na- slednjih mesecih in da bodo tudi z deli kmalu pričeli.« Slavko Zule, direktor TOZD- Celuloza Medvode: »Podpis predpogodbe pome- ni velik preobrat v perspekti vi podjetja. S tem je kolek- tiv našel nove možnosti raz- voja, tiste možnosti, za kate- re se je leta zaman boril. Dol- go smo zaman iskali razume- vanja pri partnerjih, a za- man. Zahvaljujoč široki poli- tiki in razumevanju kolekti- va in vodstva Aera se naša davna želja uresničuje. Pod isto streho bomo imeli tako celotno predelavo lesa od ce- luloze do papirja.« Miran Mejak. direktor Aera: »S podpisom predpogodbe o nakupu papirnega stroja se pričenja uresničevanje dolgo- ročnih načrtov Aera, o verti- kalni združitvi, ki bi obsega- la celotno predelavo lesa. S tem, da bomo dobili osnovno svu-ovino našega proizvodnega programa — papir, bomo po- stavili načrtovani načrt raz- voja Aera na še trdnejše te- melje. Vsakodnevne težave pri oskrbi s surovinami bodo tako za Aero postale zgodo- vina.« Hans Michael Malzacher, direktor družbe Andritz: »Za Andritz pomeni podpis te predpogodbe dvoje. Prvič: dobili smo naročilo znane m ugledne tovarne. Ponosni smo, da smo uspeli dobiti za- upanje Aera. Drugič: dobili smo za nas izredno pomemb- no naročilo. Oboje skupaj pa pomeni, da se bo naš konzor- cij pojavil na jugoslovanskem tržišču. To pa je za nas iz- redno važno, še zlasti z vidi- ka bodočih nastopov na va- šem trgu in prav tako na ce- lotnem evropskem tržišču.« Martin Stojan Dominik Tomažin Slavko Zule Miran Mejak 't. 50 -— 27. december 1973 NOVI TEDNIK — stran 25 FRAN ROS. CEUSKI OBRAZI 1941 Gobja juhica Šesto noč po svojem prihodu so hitlerjevci aretirali prvih tristo Celjanov in jih zaprli v kasarno na seda- njem Trgu svobode. Tukaj smo prebili teden, nakar so nas premestili v mariborsko meljsko kasarno. Ves teden v Celju nam niso dajali hrane, to so nam vsako opoldne prirmšali svojci v cekarjih in aktovkah, da so jih opremljene z nasloiH oddali pred vhodom v ka- sarno. Tam so trije policisti stali v preži. Od ljudi so prevzemali jestvine in jih postavljali v vrsto za vrati. Določena četverica pripornikov jih je od tod odnašala k nam v tretje nadstropje. Tu so policisti porcije pre- gledali, če morda ni vmes pismo, tobak ali alkohol. Pri tem so kdaj zase pridržali kakšno pečeno meso ali močnato jed. Ze peti dan se je to dogajalo, ko se je profesorju trgovske šole Dušanu Begu posrečilo priti v četverico, ki je pri kasarniškem vhodu tokrat prevzemala hrano. Dvignil je glavo, da bi v množici uzrl svojo ženo in ji nekaj važnega naročil. Zagledala ga je in zaklical ji je: »Dovolj mi je že te goveje juhe vsak dan. Za jutri si želim gobjo juhico. Si razumela?« Tedaj je najbližji policist planil in v hipu naperil revolver v profesorja. Z levico je pokazal name, ki sem stal nedaleč, in zavpil: »Ustreli bom tega človeka! Kaj je rekel in komu, povejte!« Kakor da je Beg izdal veliko tajnost, kar bi bilo rajhu v nepopravljivo škodo. Kakšen zločin! Pojasnil sem besnemu policistu: »Svoji ženi -ie naročil, naj mu ne prinaša več go- vejih juh, za sprembo bi rad imel gobjo juhico...« »Tako? Vseeno: treba bi bilo ustreliti takšnega untermenscna, kt mu ni mar discipline! Marš!« S pestjo je profesorja sunil v prsi, da se je opo- tekel nazaj in pohitel čez dvorišče k stopnicam, da bi bil čimprej spet med tovariši v tretjem nadstropju. Žeja Tudi prUetn geometer Didek, po rodu Čeh, je bil med priporniki, ki so za kasarno grabili staro nesnago, ki so jo ntihovi tovariši iz vseh nadstropij obsežnega poslopja zmetali na dvorišče. Tu pa je bilo treba vse to z mnogo slame pokuriti na grmadi, ki je visoko plamenela. Zdaj in zdaj je pristopil fant v rjavi uni- formi s karabinko čez hrbet. Takšnih je bilo tukaj več. Bili so to volksdeutscherji iz romunskega dela Bukovine, ki so mobilizirani pomagali policistom. Visoki, koščeni geometer z vilami v rokah je v prahu in smraau glasno krehal in komaj še požiral slino. Prav neznosno žejo je čutil. Večkrat se je pože- ljivo ozrl v bližnji narodni dom, k zadnjim oknom restavracije, ki so jo Nemci zaprli. Do nedavna je imel navado, da je vsak večer tam popil nekaj čaš rujnega haložana, zdaj pa. . Toda glej! Ali je mogoče? Na enem izmed pritličnih oken narodnega doma se je prikazal še vedno prijazni obraz rdečelične natakarice Ivanke! Bila je še tukaj! Ona, ki je geometru vsak večer stregla s haložanom! O, ko bi mogla storiti to tudi zdaj! Z roko ji je pokazal, da želi piti. In prikimala mu je! Sam pu je kovanec za pol stotaka zavil v papir, ga nataknil na vile in dvignil do okna, ki se je odprlo. Ivanka je prevzela denar, mu pokimala in odhitela. Prav tedaj pa se je izza vogala vrnil Bukovinec s puško in z očmi premeru geometra. Ali ne bo spet odšel? In glej! Pr. oknu se je pojavila dobra Ivanka s polno ■'elenko v cajni! Že je blizu konec njegove neznosne žeje! Toda Bukovinec se ni odmaknil in celo še drugi Bukovinec se mu je pridružil. Minilo je deset minut. Ivanka je čakala za oknom. Prihitel je še tretji Bukovinec in ukazal: »Dovolj za danes! Vsi takoj nazaj v sobe!« Geometer se je še obotavljal, a zadnji Bukovinec mu je vzel vile in odločno zamahnil z roko. Ni bilo pomoči! Skupaj z drugimi priporniki je razočarani mož, mlahav od žeje, stopal po stopnicah navzgor. Utrnila se mu je solza jeze in žalosti. Glasno si je dal duška. »Prekleta, jim, bodi dežela BukovinalK Kolesarji Mlad esajevec v temni uniformi je z nasmeškom vstopil v našo kasarniško sobo in vprašal: »Kdo izmed vas je dober kolesar?« Nekateri priporniki so se hitro javili, med temi državni tožilec, študent, krojač in železničar. Menili so pač, da se bodo z vožnjo skozi mesto razgibali in morda celo dobili stik s svojci. Nacist jih je naštel osem in je bil zadovoljen: »Dobro! Kolesarji-prostovoljci naprej za menoj!« Minile so štirf ure, ko so se vrnili — prašni, zama- zani, izmučeni po napornem delu. Zelezničarjevo lice je sekala krvava praska, študent je močno šepal in se oprijemal zidu Iz vseh nadstropij bližnjega narod- nega doma so vet ta čas prenašali težko pohištvo na ulico in ga nakladali na kamione. Besni so se hudovali nad potegavščino in lastno lajikovernostjo, pri tem pa preklinjali rajh s firerjem vred. Narodni dom — staro trdnjavo celjskega slovenstva je bilo treba izprazniti, da so ga potem oskrunili znotraj in mu izmaličih lepo lice. Ze naslednji dan so pričeli s takšnin.- delom ... Profesorica v celjsko kasarno so nacisti poslali tudi štirinajst žensk, večidel intelektualke. Dodelili so jim posebno sobo. Ko pa so priprte moške premestili v Maribor, so ženske pridružili aretirancem iz celjske okolice, ki so medtem napolnili izpraznjeni kapucinski samo- stan v Celju. Gestapovci so tudi žettske zasliševali o raznih po- drobnostih. Na vrsto je prišla profesorica dr. inš. Ma- rija Perpar, ki je že več let poučevala na celjski gim- naziji. Bila je tršata. kratkovidna z očali in ostriženih las. Odločno napredna je sovražila vsako nasilje in odkrito nasprotovala fašizmu v šoli in javnem živ- ljenju. Zdaj jo je zasliševal dokaj mlad, polikan gesta- povski oficir: »Vi ste torej profesor, inženir in tudi doktor?« »Da.« »Kaj vse ste študirali?« »Kemijo, fiziko, biologijo. Dvakrai sem diplomirala in še doktorirala.« »Redek primer! Ali ste tako zelo nadarjeni ali pa močno ambiciozni?« »Stvari so me privlačevale.« »Mnogo ste si prizadevali. Ali ste končno nehali študirati? Ali se ženete še zc kakšnim četrtim naslo- vom?« »Ne.« »Torej ne Študirate več?« »O, še.« »Kaj pa?« »Zdaj študiram — nemško kulturo.« »Kaj si drznete! Prišli smo semkaj, da tudi to de- želo obogatimo s kulturo. Razumete?« »Razumem. Saj gledam m doživljam ...« »Moral bi vas kaznovati. Toda ravnali bomo pre- prosto — zapustiti boste morali Štajersko. Ni nam do vašega sodelovanja tukaj ...« »Tudi meni ni ..« »Dovolj mi je vaše drznosti! Izginite.« Z dvignjeno glavo je odšla. Takoj je morala za- pustiti kraj, ki je v njem več let uspešno delala. Po osvoboditvi je dosegla katedro na univerzi v Ljubljani. Učitelj in učenec Med priporniki je bil tudi Pee Segula, meščansko- šolski učitelj in pevovodja Celjskega pevskega druš- tva. Skupaj z drugimi Celjani so ga aprila 1941 pre- mestili v meljsko kasarno v Mariboru. Tu sta dva višja oficirja prebirala Slovence in pripravljala njihov izgon. Notranje razmere v taborišču pa je urejal vodja Rosmann, še mlad mož v temni uniformi, s črnimi škornji, z revolverjem ob boku. Bil je nameščenec mariborske uradniške nabavljatne zadruge, dokler ni po priključitvi Avstrije k rajhu pobegnil v Gradec. Zdaj se je z okupatorjem vrnil v Maribor. V kasarni se je Pec srečal z Rosmanom, svojim nekdanjim učencem na meščanski šoli. Pri tem svi- denju je vodja vidno užival, a je skušal do Peca biti dostojen in celo slovensko je govoril z njim. Kajenje je bilo tukaj prepovedano, vendar ga tudi kazni niso mogle zatreti. Mnogi so se zatekali v ka- sarniško stranišče s kabinami, čeprav je tudi tja pri- hajala kontrola Tako si je Pec v takšnem prostoru nekoč prižgal cigareto. Sredi uživanja pa ga je zmotil nekdo, ki je odrinil priprte straniščne duri (zaklepati se niso dale) in vstopil je — Rosman osebno. Zagledal je svojega učitelja: »Zasačil sem vas! Učenec je zalotil učitelja s ciga- reto na stranišču! To je pa zanimivo!« Pec pa, kakor je vedno bil pogumen, je cigareto obdržal med ustnicami, izgovarjal pa se tudi ni. »Ali se še spominjate, gospod učitelj?« je nadalje- val Rosmann. »Pričel sem kaditi, ko sem bil še vaš učenec. Tudi jaz sem se s cigaretami skrival na šol- skih straniščih Nekoč pa ste me ujeli prav vi! Ampak — dali ste mi tedaj le zaušnico, niste pa me ovadili ne razredniku ne avnatelju. Za to sem vam bil hva- ležen. Danes pa naj vam jaz prizanesem! Tako se je pač svei obrnil! Moral bi vas za štiriindvajset ur po- slati v kletni bunker, a tega ne bom storil. Niti zauš- nice vam nočem vrniti. Kar mirno pokadite do kraja! HeU Hitler!« In je odkorakal ponosno, podoben zmagovalcu, potem ko je izpričal svojo Sirokodušnost. KONČNO RAZUMEM Samo, da se predstavim cda ne m mislili, da sem kar tako): ime navsezadnje ni važno (sploh pa me je izučilo, da ga je v takih primerih bolje zamolčati) drugače pa je z dejstvom, da imam tri fimkcije. Bolj ali manj pomemb- ne, na treh različnih nivojih. V društvu (ki je po moji osebni pa tudi po širši druž- beni razvrstitvi na nižjem nivoju — ne, to ni žaljiva ozna- ka — reči želim samo, da je to društvo odvisno od neka- terih višjih nivojev) smo zaplavali v težave,' in ker imam funkcijo v neki drugi organizaciji srednjega nivoja, so me zadolžUi, da priskrbim dotacjo. In uspelo mi je. Na neki seji višjega nivoja, kjer sem se pač znašla zaradi svoje funkcije, so me pošteno kritizirali, ker pač finančno stanje v organizaciji srednjega nivoja (katere član sem) ni urejeno. In dobila sem nalogo, to stvar urediti. Zvečer sem v ustanovi brez nivoja (se pravi v gostilni brez nivoja) popila dva špricerja. In glej čudo: moja ljuba osebnost se je začela deliti na tri nivoje »Treba je prisiliti Pepco iz prvega nivoja, da nam vrne denar,« je srdito začela Pepca iz drugega nivoja. In jaz na višjem nivoju sem zahtevala od sebe na sred- njem nivoju, da zadavim sebe na nižjem nivoju, da bi re- šila sebe na srednjem nivoju, ker bi potem lahko pogledala v oči sebi na višjem nivoju, seveda pa bi se s tem zame- rila Sebi na nižjem nivoju. In ker ne bi rada živela v so- vraštvu med seboj na srednjem nivoju in seboj na niž- jem nivoju, bi lahko izigrala sebe na višjem nivoju, ven- dar tudi tega ne bi hotela, ker F>otem ne bi mogla pogle- dati v oči sebi na višjem nivoju. Ker pa nočem živeti v ne- skladju s samo seboj na katerem koli nivoju, prepuščam stvar času in naj vrag pobere vse tri moje nivoje! Tako sem premišljala na poti domov. Potem pa sem legla na zofo in se prepustila usodi. Utišala sem jakost zvoka na TV sprejemniku (kjer so tisti večer v četrtkovih razgledih govorili o nelikvidnosti), že zato, da ne bi dovo- lila tehnični iznajdbi (mislim TV), da se vmešava v mojo triplastno usodo. ZLATKA KRAŠOVEC „0N UŽIVA" ». . . torej, tovariši: NEODTUJENO DELO JE NAŠE PRVO HOTENJE! Želimo, da vsakdo dela to, kar želi. Clo. vekova osnovna pravica je delo, ki ga Infa rad, ki ga obo- gati, ki mu omogoča, da v njem izrazi sebe samega . . je zadonel slavni bariton Srečka Mutiča v še bolj slavnost-' nem govoru, ki je bil tako lepo okrašen s citati marksi*^ stične literature. i X Varilec Peter si je brundal melodijo in pazljivo čistil jekleno os. Rad je imel kovine. 2e iz otroštva sem mu je ugajal njihov lesk, njihova trdnost in upogljivost. In zadnje čase jih je imel še raje. Pomenile so mu skoraj vse. Petra namreč ni nihče maral. »Uživač!« so mu pravili. Niso marali, da ni nikoli za- klel, da ni sovražil tovarniške hale in jezni so bili, ker je imel kovine rad. X Slikar Lojze je slikal do jutra in še ni bil čisto zado- voljen. Delo je napredovalo, vendar je bilo treba počakati, da razmisli, da pretehta . . . Najbrž je vedel, da tudi te slike ne bo prodal. Ampak na to zdaj ni mislil. Ni hotel misliti, morda. »Čudno, tale naš sosed,« so govorili po hiši, »nič ne dela, samo nekaj packa in uživa. Uživač, pač!« X Srečko Mutič je čepel v pisarni. »Kako odvratno! Vsak dan od sedmih do dveh Zmeraj isti dolgčas! Ce samo pomislim, kakšen srečnež je Lojze, nobenega dela, sama zabava. Ali še bolje: moral bi biti takšen norec kot Peter. Vari in si poje. Sama zabava!« Srknil je kavico in se po- globil v razmišljanje o tem, kako bi zapravil vsaj popol- danski čas, da mu ne bi bilo tako prekleto dolgočasno. In je od napora zadremal. X V Lojzetovem premajhnem ateljeja je bilo vse polno slik, o groza: bilo jih je vedno več in več in kipele so kot mleko, ko začne vreti. Še malo in vlile se bodo iz ateljeja, pri vratih, pri oknu... in glej dolga vrsta osi, bleščijo se, upogiba jo se, plešejo . . vse po vrsti lepo zvarje- ne .. . slike kipijo ... osi trepetajo . . . Zazvonil je telefon In Srečko je skočil pokonci. Ne še popolnoma zavestno je zaklel: »Sami uživači, pa toliko dodelanih stvari!« Potem pa je popolnoma prebujen segel po telefonski slušalki In strah ga je bilo, ker bo spet v zadregi, ker v tem tednu ni še ničesar storil. ZLATKA KRAŠOVEC 26. stran — NOVI TEDNIK 2T december 1973 — St. Piše: MILENKO STRAŠEK O PTIČKU BREZ GNEZDA MALA MOJCA IŠČE V Otroci potrebujejo toplino, mamico, očka, polja in travnike, marjetice in modro nebo, prav-3 Ijice, dedka in babico in tisoč drugih, lepih in čudovitih stvari, ki izpolnjujejo njihov napoI^i pravljični, a včasih tako kruto resnični svet. To jim moramo dati, ker smo dolžni že zaradi* tega, ker so naši, ker so del našega sveta, svetla lučka, ki neumorno tli v nenehnih spopa-| dih z vsakdanjostjo, s hudobijo tistih, ki ne mislijo dobro, ki so daleč vstran od lepega in; odkritega. Velike oči, radovedno odprte v svet, ki je zanje svet dobrote in neodkritega,i vsega tega še ne zaznavajo tako kruto in razgaljeno. Hudo je zavito v pravljice, sanje inj velika vprašanja, večna vprašanja, so le medel odsev resničnosti. Tudi za malo Mojco obj potoku, ki te dni vztrajno išče pravo mamico, travnike in potoček, mucko, kužka, ki ga ima{ rada, gozd nad hišico in čaka, kdaj se bodo veliki ljudje končno le naveličali iskati njeno^ pravico. Pravico, ki je ena sama: biti srečen. ^ ] Mojca, očka in mačeha so prišli na Koajansko pred dvema letoma.' Da ponuja Jaka Leskošek iz Loga v Bohinju hiško z zemljo tistemu, ki bi mu nudil osnovno nego, sta zakonca Eržen prebrala v časopisu. Takrat še nista vedela, da čepi Jakova hi- ška na viharnem slemenu sredi bohorskih g^Dzdov. Nista se zmenila za vse to, odločila sta se in od- šla v neznano. Z njima je odrajžala mala Mojca. Jaka in mlada driižini- ca se niso najbolj razu- meli, toda to ni bil vzrok za vse tisto, kar je prišlo in zaradi česar danes ma- la Mojca nima miru. De- klico, ki bo drugo leto dopolnila pet let, sprem- lja nesreča takorekoč že od pleničk naprej. Rodi- la se je izven zakona in ker je njena mamica ime- la rada vse drugo, samo nje ne, so jo dali iz zanemarjenosti, v kateri je bila , očku Srečku. De- kletce, ki živo šviga z nemirnimi očmi, tega ne razume. Danes še ne in tudi jutri ne, prav kmalu pa se bo začela zavedati, da ji ljudje delajo krivico. Z Gorenjskega, od ko- der so prišli na Kozjan- sko, je Mojca prinesla hri- be, ščebetanje slavčka in nemirne glasove srnjakov. Tudi v novem domu ni tega manjkalo. Bilo je sko- raj tako lepo, kot na Go- renjskem. Vse dokler je ni mamica, njena mačeha, privezala v aprilu 1971 k drevesu, ji ovila ročico z vrvjo in odšla po vodo. Tako pravi ona. Mojca o tem ne • spregovori niče- sar, le čuden strah ji gleda iiz oči. KLOPČIČ SE ODVIJA Slučaj je hotel, da so prav takrat, ko je Mojčka skakala okoli drevesa na dva metra dolgi vrvici, prišh v bohorske samote ljudje, pravzaprav dva: kozanjska zdraraica Ruža Vreg in medicinska sestra Olga Rezar. Nikjer ni bilo nikogar, le Mojčka je ža- lostno gledala prišlece. Potem sta ženski videli, kaj je z otrokom: da je privezan in da je vrvica zažrta v dekličino roči- co. Šele potem, ko sta dekletce odvezali, je otrok dejal: »Mamica me je pri- vezala za kazen, ker sem naganjala kokoši in obr- nila posodo za rože.« »Mojčina ročica je bila zatečena,« pravi danes dr. Ruža Vreg, ki je takrat o dogodku tudi napisala pri- javo postaji Milice v Koz- jem, od koder je prijava odpotovala po običajni po- ti k javnemu tožilcu in na občinsko sodišče v Šmarje pri Jelšah. »Ob dogodku sem se zgrozila, nisem pa ga pri- javila. Ker pa so se bru- talnosti nadaljevale, smo menili, da je potrebno, da intervenirajo tudi pred- stavniki Milice,« je dejala ob našem obisku dr. Ruža Vreg. Pred nas je položi- la kup listin. Pol leta je že od tega, kar se je Mojčka opekla. Tako hiido opekla, da je dobila opekline tretje stopnje. Pripeljali so jo k zdravnici in Mojca je odšla v Maribor na pla- stično kirurgijo. Tam so naredili, kar se je na nje- nih nogicah dalo narediti. Brazgotina se bo pozna- la celo življenje, tudi ko bo Mojca hodila na plese, v kino, morda na preda- vanja m na sestanke ... »Mojca se je opekla na električni peči,« je raz- ložila njena mačeha, ko smo se srečali v Šmarju. Prišla sta obiskat otroka. ki bo do odločitve sodi- šča pri družini Pondelak. Mojca ni hotela povedati ničesar. Le to, kar je po- vedala mačeha, Ivica Er- žen. Bila je prestrašena, izgubljena, živčna in ža- lostna. Vseskozi je ponav- ljala: »Ni me bolelo, ni me bolelo.« Moj čine nesreče pa so se nadaljevale. Ko so na- birali drva nad sotesko potoka Bistrice, kamor so se preselili zaradi ne- razumevanja z Jakom, je Mojca padla in se močno potolkla. In kot prvič, je tudi tokrat »ni bolelo«. Tudi za to je izvedela koz- janska zdravnica dr. Ruža Vreg in prijava je spet cdromala na Milico. To- krat se je zdravnica odlo- čila, da dekletce posvoji za vsako ceno. Posvoji tu- di zato, ker so se čedalje bolj šiTiile govorice vašča- nov, da nameravajo Mojco spraviti s sveta, da grdo ravnajo z dekletcem in ta- ko naprej. Govorice so se širile kot orkan in konč- no prišle tudi do krajev- ne skupnosti Lesično. POSEBNA SEJA SVETA KRAJEVNE SKUPNOSTI Pri tajniku krajevne skupnosti Lesično, Dragu Turšiču, smo opravih na hitro. Pomolil nam je do- kument: »Ugotovljeno je, da de- klica oziroma hčerkica Mojca Eržen močno trpi pri svojem očetu Srečku Erženu in mačehi. Na otroku so vidni sledovi pretepa od obeh, zlasti mačehe, ki je otroka vr- gla v gorečo peč, da je čisto opečena. Deklica je opečena. Zdaj ji celo gro- zita, da jo bosta zaprla v bunker ali pa vrgla v po- tok, kadar bo voda na- rastia.« Hude obtožbe in če je vse to res, ni treba pose- bej poudarjati deikličinih muk. Predlog za določitev rejnika je odšel na skup- ščino občine Šmarje pri Jelšah, zanj pa so izve- deli tudi na socialnem varstvu. Romana Kincl, referent, je kmalu po go- voricah in tudi po prija- vi odšla k Erženovim v sotesko. »O hiši ne morem pove- dati ničesar slabega. Lepo je urejena pa tudi Mojca je ob mojem obisku bila čista in lepo oblečena. Mi smo izvedeli tudi to, da je starši niso pustili v otroški vrtec, ki so ga v Lesičnem organizirale mla- dinske delovne brigade. Da pa je dekletce dobro hranjeno in čisto, so po- vedali tudi drugod.« Ljudje marsikaj govori- jo. Tudi to, da je Mojca bila skoraj vedno sama, da so jo zapirali v hišo in bili dalj časa odsotni, da so pustili psa, ki čuva hišo, tri dni brez hra- ne... Dopis krajevne skupnosti Lesično skupščini občine Šmarje pri Jelšah o zadevi Mojce Eržen iz Lesičnega. Dr. Ruža Vreg: »Bila je privezana ...« 5t. 50 — 27. december 1973 NOVI TEDNIK — stran 27 Erženova soseda Ema Založnik ne ve o vsej zadevi nič. »Pravijo, da delajo grdo z njo, ampak jaz za to ne vem. Nič ne vem.« Daljna soseda, Slavica Faler iz Starega trga, ki Erženove prav tako po- zna, tudi izjavlja, da ne verjame, da je z Mojco res tako. »Vem le to, da je bila pri meni in, ko sem en- krat odpela hlačke, dva- krat je bilo, sem videla, da je Mojčka čisto čr- na. Veste, je pa zelo živa. Skoraj preveč. Kadarkoli sem jo videla, je bila oblečena lepo, pa tudi za hrano so skrbeli.« SODU IZBITO DNO Pri dr. Ruži Vreg, ki je hotela zadevo razčistiti do konca, sta bila večkrat tudi zakonca Eržen: go- vorice so se širile kar naprej. Vse sta zanikala, vse sta zanikala tudi nam. Dr. Vregova nam je po- vedala, da sta.bila sprva za to, da dasta otroka njej, pK>tem pa sta se pre mislila. Da sta bila pri- pravljena dati Mojčko, je izjavila tudi Slavica Fa- ler. ' Njej je bo povedal Srečko Eržen. O posvojitvi nam je po- vedala tudi zdravnica sa- ma, ko smo jo obiskali v ambulanti v Kozjem. »Z Ivico Eržen sva se o posvojitvi dogovorili. Izjavila je, da oče tepe otroka, tako pa je zanjo izjavil oče, odnosno mož. Zmenili sva se, da pridem po otroka čez teden dni. To je biLo 7. XII. letos. Bila sem na specializaciji v Celju, ko pa sem se vrnila, sem iizvedela, da so Mojčko odpeljali v Hrastnik,, nekomu v re- jo. Vse skupaj se je za- čelo zapletat:. Da je Mojč- ka v Hrastniku, so mi povedali tudi na postaji Milice. 17. XII. sem odšla skupaj s sestro Olgo Re- zar v Hrastnik, kjer so mi dali spremstvo dveh miličnikov, in Mojco odpe- ljala. Bila je bolna in vsa prestrašena ter v nemogo- čih razmerah. Naslednji dan ob 20. uri je prišel oče Srečko Eržen in začel razbijati po vratih ter groziti. Ni me bilo doma, bila sem v Podčetrtku v ordinaciji. Mojca je drge- tala od strahu in ko sem prišla, je rekla: »Mami, ah me boš dala proč?« V sredo, 19. XII. so pri- šli miličniki in otroka vzeli, ker je njen oče pri- javil, češ, da je dr. Ruža Vreg otroka ugrabila od rejnika v Hrastniku. De- klico so odpeljali v Šmar- je pri Jelšah in jo predali začasno združini Pondelak. Eno dejanje Moj čine dra- me je bilo končano .. . STARŠA ZANIKATA VSE Pred dnevi smo se po- govarjali ttidi z Mojčinimi starši. Za govorice pravi- jo, da so čisto navadne klevete, da jih ljudje ne marajo zato, ker Ivica ni hotela pomagati kmetom na polju, čeprav je bila doma. Mož Srečko je na- mreč sprevodnik in ga zato večkrat ni bilo do- ma. Meni, da bi sicer res morali bolj paziti na malo, ker je neznansko živa. »Ljudje pretiravajo. Nič ni res. Privezala sem jo, to drži, ker mi kaj dru- gega tudi preostalo ni. Šla sem po vodo, Mojca pa je hotela zraven. Mudilo se mi je in zgodilo se je pač to, kar se je zgodilo. Ba- la sem se zanjo, da se ji ne bi kaj zgodilo in zato sem jo privezala. Tudi opekla je nisem namerno. Nekajkrat sem jo res na- tepla, s kuhalnico, a ne tako, kot pravijo. To, da smo se je hoteli znebiti, ni res.« Ivica Eržen se je tu in tam nasmehnila, češ, kaj vse ljudje govore in ko je povedala svoje, je spre- govoril še oče. »Mojce ne damo, pa če se zanjo borimo do kon- ca. Menim, da so bila nalcljučja to, kar se je dogajalo z Mojco. Nihče ji noče nič zalega. V Hrastnik je nismo proda- li, kot govorijo ljudje, pač pa bi bila tam do takrat, ko bom jaz dobil v Hrastniku stanovanje in službo. Ne vem torej, zakaj je zdravnica ob nje nem prihodu vrgla na mi- zo 700 dinarjev. Govorili so, da smo jo prodali za 500 dinarjev in zdravnica je hotela to vrniti, osta- lo pa je pridala za stro- ške vožnje. Neumnost.« Sklmjen krog. Ljudje govore še kar naprej. Mojčka se igra z avtomo- bilčkom, ki ji ga je kupila mačeha. Pri Pondelakovih v Šmarju ji je dobro. Ve- like oči begajo nemirno po prostoru. Le ona in njeni vedo, kaj je res. Res pa je, da je otrok živčen in prestrašen in končno je res tudi to, da nimajo pravice tako rav- nati z otrokom, ki se še ne zaveda, da nimajo no- bene pravice vlačiti je kot cunjo od mamice do ma- mice, zakaj Mojca vsaki gospe reče mamica. Je mar res že tako navajena na preseljevanje? In konč- no: kaj od vsega je res"? Ne vemo. Vemo le to, da mora otrok biti srečen. In če vse to ni res, kdo od ljudi se zaveda, kakš- no škodo je naredil Moj ci s klevetami in lažmi? Do odločitve sodišča bo Mojčka ostala pri Ponde- lakovih. Potem bo dobila rejnika. Na socialnem v Šmarju pravijo, da je to skoraj gotovo. Dr. Ruža Vreg v Kozjem je obto- žena ugrabitve otroka. Ta- ko je zahteval oče Srečko Eržen. »Ce me bodo obsodili zato, ker sem izpK)lnjevaJa samo svojo zdravniško dolžnost do male Mojce in to mi narekuje tudi Hipokratova prisega, po- tem grem s Kozjega. Mojco sem srčno želela posvojiti in ji nuditi topel dom.« čeprav je otrok otrok, smo vendarle želeli zve- deti, kaj poreče mala Mojčka. Obiskali smo jo v Šmarju, bilo je prvič, ko smo jo videli. Igrala se je na kavču, imela je zaspane očke, pravkar je vstala in imeli smo vtis, da še živi v svetu sanj, kjer ni hudih stričkov, ki jo vodijo od mamice do mamice. V roki je dr- žala punčko in ni je bilo strah, le v očeh je bilo nekaj čudnega. »Nič me ni bolelo, či- sto nič,« je rekla, ko smo jo povprašali, kje se je op>ekla. Potem smo se spomnili, da je Mojca ot- rok in da vsak otrok joka, če se udari. In ni- smo verjeli. »Ne tepejo me. Sploh me ne tepejo.« Punčka v roki se je vrteia kot vx- tavka. »Tepejo me, včasih. Ni- mam rada očka.« Mojčka je govorila raz- treseno, enkrat tako, po- tem spet drugače. Ne- povezano. Govore, da je naučena, kadar jo vpra- šujejo tuji ljudje, da je prestrašena in da se boji, da jo bodo kaznovali. Le to je povedala, da jo je mamica kaznovala takrat, ko je bila privezana. Ivi- ca Eržen trdi drugače, to- da to smo že povedali. Ko smo gledali maio Mojčko, smo dobili vtis, da je otrok dejansko pre- strašen. Nismo se mogli znebiti občutka, da nekaj ni v redu ... Tudi nismo mogli razu- meti, da še vedno nihče ni ničesar ukrenil, čeprav je že več kot leto dni prija- va na sodiščni zaradi ti- stega spomladanskega dne, ko so Mojco privezala. Niz naključij, zaradi ka- terih Mojčka Eržen potu- je od Poncija do Pilata in nezaupljivo zre v veli- ke ljudi, ki ji iščejo novo mamico. Kdo bo nova mamica? Tega Mojčka ne ve. To bodo šele določili. Pondelaikova, pri kateri je sedaj, že ima rejenčke. Preveč jih je že, zato bo Mojca morala potovati naprej. Zdravnici, pram- jo, je najbrž ne bodo da- li, čeprav to želi. Morda pa, kdo ve. In tako bo naslednja mamica tudi Mojčino no-, vo potovanje. Da bi vsaj bilo zadnje. Slike: Drago Medved Ali bo Romana Kincl, socialna delavka pri občinski skupščini Šmarje pri Jelšah našla ključ rešitve do Mojčinega problema? Ko so Mojčko odpeljali od dr. Ruže Vreg iz Kozjega, je bila bolna. Bolna je bila tudi v Hrastniku in bol- na je bila še kar naprej v Šmarju pri Jelšah. V ob- raz skorajda ni upala pogledati. Strmela je v lutko ... Mojčin nasmeh ni smeh razigranih otrok, le poredko najde pot do njenega obrazka. Kje je resnica o idili sprevodnikove družinice? 28. stran — NOVI TEDNIK 27. december 1973 — Št. 50 Laški cicibani ob novem letu ,NAJBOUPADASNEG' i Najbolj nestrpno pričakujejo Novo leto otroci. Obiskali smo cicibane iz vrtca v Laškem, da bi ^ kar od njih zvedeli, kako bodo pričakali Novo leto kako se veselijo njegovega prihoda in kaj si naj- bolj želijo. Njihove želje so različne. Velike in majhne, take, ki jih je lahko uresničiti, in take, ki jih le težko izpolniš. Za vsakega od malčkov, pa je njihova želja, najpomembnejša, morda celo edina. Pa poglejmo, kaj so si želeli Boris, Marko, Irenca, Uroš, Jožica, Barbka, Melita, Borut, Klara, Robi in še nekateri drugi cicibani iz Laškega. »Novo leto se približuje, povejte mi, kako boste pra- znovali njegov prihod pri vas, v vrtcu!« »Znamo novoletno pesmi- co!« »... pa v četrtek bomo na- redili novoletno jelko ...« »Pa kako še? Marko po- vej ti.« »Nmm... so se mi pokva- rile glasilke.« »Pa najbrž ne vsem? Vsem se niso mogle, a ne?« »Lepo bomo pričakali ded- ka Mraza. Pa vse bomo pri- pravili ...« »Kaj bo tisto ,vse'?« »... pa tovarišica bo igrala klavir...« »Peli bomo: Siva kučma, bela brada . . .« In kar naenkrat se je zasili- šal lepo ubran cicibanski zbor. Odpeli so pesmico do kraja in mi povedali, da bo- do peli še druge pesmice, ker jih znajo že dosti, dosti ... Tako bodo zapeli tudi, ko bo prišel dedek Mraz, ki ga vsi po vrsti najbolj nestrpno pri- čakujejo. Najbolj in še bolj nestrpno ... Pa novoletne želje, joj, ko- liko jih je! Boris si najbolj želi videti dedka Mraza in morda še kaj, pa mi' ni ho- tel povedati; Uroš bi imel rad knjigo Walta Disneya, zato, ker je tam racman Jaka ki uganja smešne stvari; spet drugi si želi punčko, pa vo- ziček, pa avto, ki si ga želi Ladi samo zato, ker so avto- mobili pobarvani. Pa tako orodje za delanje ladjic si želi nekdo, zato, da bi ladjice spuščali po Savinji in bi pla- vale do Marija Gradca, in če bi mu ušle, še naprej, naj- brž v Črno morje. Klara si želi medvedka, takšnega top- lega in spet nekdo drug takš- nega kužka, ki bi lajal, ho- dil in migal z repkom, pa bi vseeno bil električen, ker pravega ne more imeti saj bi podavil sosedove piske. In Jožica bi imela rada mucko, zato ker lovi miške, pa ven- dar sploh ne samo zato, ker je še pomembnejše to, da bi se igrala z njo. Robi, ki muc- ko že ima, pa je rekel, da jo nosi na rami in da muca pra- ska, dokler je majhna, po- tem pa se že navadi, (samo ne vem, ali mucka nošenja ali Robi praskanja). Vsi pa si želijo nov, lep in vsaj ma- lo večji vrtec in zunaj straš- no veliko snega, da bi se lah- ko smučali, sankali, da bi . .. »... lani si prinesel smuči, bil sem jih zelo vesel. A sne- ga ni nič pri nas...«, je iiaroka zrecitirala v imenu vseh pesmico, »Torej, se vsi radi smuča, te in sankate?« »Jaaaa«, se je' oglasilo iz številnih otroških grl. »No, pa mi povejte, kdo najbolj pada?« Vsi so bili dolgo tiho, pa se je oglasil eden izmed deč- kov: »Sneg!« in čast najmlajše smučarske generacije je bila rešena. Jaz pa v zadregi, prj. znam. »Ob novem letu vsi želimo drug drugemu srečo ...« so mi še povedali. »Kaj pa to pomeni, biti srečen ob novem letu?« Kaj vse pomem biti sre- čen! Srečen si, če vidiš ded- ka Mraza. Srečen si, če ni vojna. Srečen si, če pade sneg. Srečen si, če dobi vrtec nove igrače. In srečen si tu- di, ker si si zapomnil, da ti je lani dedek Mraz rekel »da si moraš umivati zobe« in bo torej letos vesel, ker si bil priden in si ga ubogal. ZLATKA KRAŠOVEC Vesela pesmica za novo leto... Foto: Drago Medved SPUST NA LIMANICE PIŠE: JURE KRAŠOVEC Vrnil se je za tretjo obletnico svojega odhoda. Oktobre. Prišel je bogatejši za spoznanje — ne nasedaj lepim besedam. Prišel je za tri leta starejši, niti za paro bogatejši. Prišepal je z zdrobljenim gležnjem, ki se le počasi celi in je spet v stiski. Šepavca noče nihče na delo. Toda vrnimo se za tri leta nazaj... Kot nekvalificiran delavec je Mirko Kovic bolj slabo za- služil. Ni zadostovalo za mla- dega moža, ki je odslužil vo- jake in rad sem ter tja sto- pil v družbo, bil spodobno oblečen in nazadnje tudi sit. Zakon se mu je začel krha- ti. V svet ga je vleklo že kot dečka. Stopil je na občino in vložil vse potrebno za potni list. — Kam?, so ga vprašali, da bi vpisali vizum. — V Francijo! je odvrnil Mirko. Takrat je vse šlo v Nemči- jo. Hotel si je poiskati zapo- slitev po svojem okusu, zato se ni odločil za Nemčijo. Francosko je znal pravtako malo kot nemško da je bilo vseeno. Ni mu bilo do tega da bi ga dobili v roke kakšni ustaši, zato je raje izbral Francijo. Sedel je na vlak in se čez Italijo pripeljal v Marseille. Obmorsko velemesto je bilo privlačno in drago. Denar je hitro kopnel. Tisto malo, ko- likor ga je imel, je šlo v ne- kaj dneh Brez kvalifikacije je bil, zato bi moral vzeti tu- di najslabše delo. Saj bi ga tudi, ko mu je šlo za nohte, toda še takega najslabšega mu ni nihče nudil. Kar ni storil prej doma, da bi si mogel po svoji volji iskati delo, je moral zdaj storiti v Franciji. Stopil je na posredovalnico za delo, ozi- roma na policijo, na oddelek za tujce. Moral je to storiti, kajti tja bi tako in tako pri- šel, prej ali slej, ker bi moral krasti, če bi ne dobil dela. Zanimivo. Ko je povedal, da je »Jugoslav«, so ga predali nekemu uradniku, ki je bil Poljak in je znal nekaj naših besed. Pa možak ni bil go- stobeseden. Dve možnosti mu je ponudil: »Takole je, fant. Ali te po-„ šljemo nazaj domov, ali pa se odloči za francosko vojsko. Premisli! Raje kar precej, ker če se boš potikal, boš še prej odsedel v zaporu za potepu- he.« Je bilo kaj razmišljati? Se predstavljati si ni hotel sra- mote, da bi ga pripeljali na- zaj, preden je dobro odšel v tujino. Ko je videl, da Mirko okleva, je Poljak postal slad- kobeseden. Naslikal mu je ve- selo življenje po kratkem re- krutnem času. Svet bo videl, denarja kot pečk, punčar na vsak prst, hitro napredova- nje ... Mirko se je vse bolj tajal, omehčan pa je bil že prej, ker mu je krulilo po črevesju Prikimal je. Prava reč. Saj ni vojna. Pri vojakih v Pivki mu tudi ni bilo hudo. Ce bo vrh vsega še denar. Zakaj pa ne?! Tako se je hrabrU v tiste pol ure, ko je čakal na tistega, ki ga je Poljak poklical po telefonu.________________ Prišel je možak srednjih let v uniformi korporala tujske legije. Po zategli govorici je Mirko takoj spoznal, da ima pred seboj Dolenjca Njegove- ga imena ni nikoli zvedel, kajti korporal je bil le kra- tek čas z njim, sicei pa je pripadal garniziji za angaži- ranje oziroma novačenje. Rojak ga je v vojaškem vo- zilu odpeljal v Fort Nicolas, kjer je zbirna baza za tujsko legijo. Odpeljal ga je v pisar- no in odšel. Bil je redkobese- den svat. Ga je morda pekla vest, da je spet rojaka spra- vil v klešče, namesto da bi ga posvaril. Vest? Takle cor- poral-chef, jo sploh še ima? Prvo, kar je moral dati iz rok, je bil potni list. Od ta- krat ga ni več videl. Uradnik drugega biroja je bil menda po rodu Rus. Govoril je meh- ko in znal tudi nekaj srbohr- vaščine. Začelo se je zasliše- vanje. Ce je imel kaj navzkriž s policijo? Kako je v domo- vini, je hotel vedeti. Iz kakš- ne družine da je, kako sorod- stvo ima, izobrazbo, kje je služil v vojski in v kakšnem rodu, če je pripadal politič- nim organizacijam. Zelo rado- veden mož. Toda Mirko je kmalu spoznal še druge last- nosti, kot je radovednost. Po- staviti se je moral k zidu m položiti roke na hrbet. Dvig- niti se je moral na prste in z nosom tiščati cigaretni pa- pir k steni. Mirko je mislil, da gre morda za kak fizični test. Toda ko je zgledalo, da je zasliševalec že čisto poza- bil nanj, je počasi začelo klju- vati; kaj, hudiča, iščem tukaj. Pa je priletelo okoU ušes. Najprej ena, potem še ena in še ena. Še enkrat ga je vprašal, kar je vprašal že prej. Mirko je odgovarjal. Lažeš, je vpil oni, prej si drugače rekel. Zdaj se je Mirku posvetilo. Takele grobe metode so bile zato, da so preverjali, kako jih kdo ne bi povlekel za nos. Tujska legija namreč ne more poiz- vedovati za svojimi novinci pri oblasteh ali celo pri poli- cajih v njihovih državah. Za- slišali so ga v dobrem tednu dvakrat. Potem so mu dali uniformo, ga slikali in mu izročili izkaznico. Na njej ni bil več Mirko Kovic. Bil je Miroslaw Kuci. Ni razumel, zakaj ni več smel imeti pra- vega priimka. To je spoznal šele kasneje, ko je bil v enoti. Tam so bili pobegli krimmal- ci, taki, ki so jih brez uspe- ha iskali s tiralicami tudi prek Interpola. Tudi če bi kateri od teh nepridipravov prišel pred oči policaja, ki bi ga po tiralici spoznal, bi se pod izmišljenim imenom mo- gel možu pravice smejati v brk. Steber tujske legije so prestopniki najrazličnejših narodnosti. Kadar kak krimi- nalec skrivnostno izgine je precej verjetno, da je v legiji našel zatočišče. (se nadaljuje) §t. 50 — 27. december 1973 NOVI TEDNIK — stran 29 30. stran — NOVI TEDNIK 27. december 1973 — St. 50 CEUE Poročilo se J« Seat parov, od teh: BORIS CMERMAN, CedJ« In MILVANA KLEMBNC, Griže. LA&KO VIKTOR HROVAT, kuhar in STANISLA- VA SKORJA, krojaCicB, oba Is Ojstrega; J02EF KNEZ, kmetovalec, Vrh In DARIN- KA GRACNER, poljedelka, Trobni dol. SLOVENSKE KONJICE FRANC KOVSE, 31, KoroSka vas in IVA- NA HROVAT, 26. Padežlki vrh. ŠENTJUR PRI CEUU MARTIN TOMPLAK, 21, delavec in DRA- GICA GRADIŠNIK, 17, poljedelka. oba iz Btikovja ter JERNEJ BAJDE, 24, tesar, Zg. Hudinja in ROZALIJA SKBATEK, 20, de- lavka, Luterje. 6MARJE PRI JELŠAH FRIDERIK KOS in KATICA BACANI, oba iz Mestinja; MEHMED MAHMUTOVIC, Ljub- ljana in ELIZABETA TANSEK, RogaSk« Sla- tina. CEUE STRASEK JOHANA iz Šmarja pri Jedžah, 81; CVITAS MANDA iz Zagreba, TI; MUŠIC ROZA iz Slovenskih Konjic, 71; GRUDNIK FRANČIŠKA iz Poljan, 67; POLICNIK RA- FAEL T8, Logarska diolina; MARIJA CE- SAR, 17, Sevnica; IVAN MEDVED, 73, Celje; HEDVIKA ROMIH, 52, Celje; MARUAN MU- LEJ, 40 Šentjur; PAVIA SANTEL, 43, Ka- meno; ANTONIJA GRACNER, 78, Celje; AN- TONIJA HRIBERNIK, 79, Gotovlje; KATA- RINA SEME, 77, Vrbje; ANA LESKOV- ŠEK 83, Celje; IVAN KANDUSER, 95, Ce- lje; FRANČIŠKA KOŠAR, 70, Slivnica; IVAN ULAGA, 62, Debro; ANA STAJNER, 51, Vel. Pirešica; FRANČIŠKA KOVAČ, 89, Arolin; MARIJA PRIMOŽIČ, T5, Šmatevž; FRANC MELANŠEK, 63. Založe; FRANČIŠKA ZU- PANČIČ, 82, Rožna dolina. GORNJI GRAD ZDENKA KRIVEC, 20, kirojačica. Bočna. LAŠKO ADA ZORKO, 22, kmetovalec, Belovo; MIH.AEL MOČNIK, 70, soc. podpiranec, Brunška gora ter ANA DEŽELAK, 38, gospo- dinja, VeliJte Grahovše. SLOVENSKE KONJICE ANTONIJA KRIŽNIK, 89, Zg. Zreče; MA- RIJA ULCNIK, 78, Draža vas; MIHAEL OONČ, 75 Licenca; MIHAEiL STABEJ, 76, Polene in NEŽA KROPF. 98, Novo Tepanje; MARUA VODOVNIK, 89, Sicomarje. ŠENTJUR PRI CEUU ANTON KOŽELJ, 77, upokojenec. Planin- ska vas; FRANČIŠKA ŽABERL, 81, uroko- jenka, Šentjur; IVAN VODEB, 80, upokoje- nec, Lokarje. ŠMARJE PRI JELŠAH LEOPOLD TRAMSEK, 65. Zg. Negonje; TEREZIJA SKET, roj. Grmeik, 79, Sp. Ko- strivnica; URŠULA KUNSTIC, roj. Likovšek, 86, Sopote; MARIJA SKRBEČ, 77, Pecelj; MARIJA HUBLER, 74, Kristan vrh; ANA GRACNER, roj. Rupnlk, 61, Preloge -n KA- T.\RINA POGACAR, 71, Zadrže. CEUE 24 dečkov in 20 deklic. SLOVENSKE KONJICE 3 dečki in 3 deklice. ŠENTJUR PRI CELJU 1 deček in 1 deklica. UNION: do 38. 12. ameriški barvni flilm »Avanturisti«; od 31. 12 do 3. 1. 1974 ital-špan.-franc. barvni film »Velikanove pustolovščine«; od 4. do 7. 1. ameriški barvni film »Na- slednik«: od 8. 1. dalje itaUjanslEi barvni film »Skrij se«. METROPOL: do 28. 12. itaUjan&ki barvni film »Cmi morilec«; od 29. 12. do 2. 1. franc.-amer. film »Po- greb v Los Arjgelesu«; od 3 do 6. 1. ameriški barvni film »Osam- Ijenec z zahoda«; od 7. 1. dalje angJeSkl barvni film »Mac- beth«. DOM: do 2. 1 ob 16. uri ameriški barvni film ttPopaj in njegova fcovarišija«; ob 18. in 20. url italijansiki barvni film »Viva Django«, in sicer do 30. 12., nato do 2. 1. italijanski barvnd fitai »Tukaj ni boga«; od 3. 1. dalje slovenski barvni film »Pa- stirčki«. LUSKAVA KOŽA stara sem 32 let in imam zelo nad- ležno bolezen — luskavico. Kot otrok je nisem imela, zdaj pa je take kože vedno več. Moj sinko jo tudi ima, le v majhni količini. Uporabljam domača zdravila, a bolezen je vedno hujša. Zve- dela bi rada še za kakšno zdravilo. MINKA DRAGA MINKA, če je res, da imate luskavico (to pa lahko ugotovi le der- matolog), potem ga morate na vsak na- čin obiskati. Morda pa imate kakšen drug ekcem? Morate k zdravniku tudi zaradi sina, pri katerem opažate isto bolezen. Čudim se, da tega že niste storili. Zelo težko vam je nasvetovati zdravila, ker ne vem, katera uporab- ljate. Vem, da pomaga kopanje v hra- stovem lubju, a to bi bilo skoraj vse. A vse to je le preventiva (tudi sonče- nje), ker luskavico zdravi zdravnik, Id bo tudi ugotovil, do katere stopnje se je že razvila vaša bolezen. TIK PRED ZDAJCI Novoletne čestitke smo napisali. Prišlo bo še nekaj zapoznelih, na katere pa po novem letu ne odgovarjajte, če boste silvestrovati doma, vam damo nekaj zad- njih napotkov. So vaši beli prti zlikani ali so od lanskega leta ostali v omari ter so porvr meneli? Hitro jih vrzite v pralni stroj, dc ne boste ves večer slabe volje. Dan prej pomijte vaš jedilni servis, saj tudi ta m imel med letom boljših časov. Upam, da imate opravljene že vse nakupe, če boste to delali v zadnjih urah starega leta se vam lahko zgodi, da boste zapravljali čez mero. Spomnite se na vedno najdaljši mesec v letu — januar. Najbolje je, da si napravite seznam in vsakemu odmerite približno enako vsoto če imate večje otroke, bodo darila pri- merjali in tudi tehtali po vrednosti. Ko se vračate od nakupov, eno vrečko napolnite z dobro voljo in enkrat v letu pozabite na drago življenje. Z darovi obloženi prestopite domači prag dobre volje, nasmejani, srečni. Le tako bo silvestrovanje uspešno. Na zdravje! SMOLA Danes se mi strašansko mudi. Tako zelo se mi mudi, da se mi prav za- radi tega še bolj mudi. Pogledam na uro. Oh, kako sem že pozna! Pa moja frizura? Ravno danes me lasje nočejo ubogati Spet vzamem v roko ščetko in razčešem, od topiranja, zvozlane lase. Pozabim misliti na bolečine ob pulje- nju las. Očistim ščetko in češem,, če- šem ... Vzamem glavnik in topiram, topiram... Ko odložim glavnik, vza- mem spet v roko in ščetko in se tru- dim, da bi mi lasje kar najlepše pa- dli. Končno mi frizura uspe. Vzamem lak. Pritisnem na razpršilec in oh!!! Lak mi šprica v oči. Oči me pečejo in solze mi uničijo moj specialni make-up. Pa toliko truda sem vložila vanj. Vza- mem kosmič vate, čistilno mleko in si čistim obraz. Ko končam, namažem tanko plast kreme, jo prekrijem s pu- drom in že se lotevam Učenja oči. Zaradi hitenja mi črta na levi veki ne uspe. Poiščem kosmič vate, čistilno mleko in si čistim levo veko. Ponovno rišem črto. Končno! Se trepalnice si uredim in že izbiram obleko. Oblečem rdečo. Gledam se v ogleda- lu. Ne, ta mi ne pristaja. Morda bi tole? Tudi črne ne morem obleči. Končno se odločim za modro, ki od- lično pristaja mojim očem. Pogledam se v ogledalo. Med preoblačenjem sem si popolnoma uničila frizuro. Pa toli- ko sem se trudila, da mi je končno uspelo. Pogledam na uro. Se deset minut imam časa. Od jeze jočem. Ze v drugič st uničim make-up. Brez vo- lje se sesedem. Kaj naj naredim? Naj spet začnem znova? Z jezo slečem modro obleko, po- ičem kosmič vate in čistilno mleko. Čistim si obraz. Hitro skočim v kav- bojke, potegnem nase star pulover, lase spnem v čop in že hitim na avto- busno postajo. In, smola, avtobus mi je pred nosom odpeljal. Kaj pa zdaj? V hipu se odločim. Stopam. Nič, Po- izkušam znova Oddahnem si, ko se spaček ustavlja. Končno se mi le je nasmehnila sreča. Saj sem vedela, da- nes se me že ves dan drži smola. Spa- ček je odpeljal v stransko ulico. Spet stojim ob cesti z dvignjenim palcem. Ustavlja se. Skoda. Da, škoda, da se mi že prej ni nasmehnila sreča. Udob- no se namestim v škodi in že se bli- žam cilju. Izstopim. Vržem se v objem svojega dragega. Ravno sem mu želela povedati, kakšna smola se me je držala danes, ko me je odrinil od sebe. Joj, saj to sploh ni moj Ftancelj. Kaj zdaj? Kaj naj rečem v opravičilo neznanemu moške- mu? V trenutku mi misli popolnoma odpovedo. Zdrznem se. Vidim, kako se nedaleč vstran moj Francelj počasi obrne in se napoti proti mestu. Tečem za njim. Vse besede so zaman. Pogleda me in reče: »Skoda, da tega nisem vedel že prej. Imam pač smolo z ženskami.« In jaz? Kakšno smolo imam jaz? Kaj menite? ANGELCA DROBNE HIGIJENSKANEGA TELESA Umivanje in kopanje omogoča, regulira in krepi življenjske funkcije v korist celega organizma. Na nečisti koži se nabirajo sloji nesnage: telesni izločki in tudi nesnaga, ki prihaja na kožo iz okolja. Telesna toplota pospešuje bakterijalni razkroj vse te ne- snage, kar se odigrava zlasti v gubah in drugih skritih delih telesa. Tako nastaja odvraten zadah, draženje koze, kožne ples- ni, gnojna vnetja itd. Higienska nega telesa se je pred nekaj desetletji omejevala na vsakdanje jutranje umivanje do pasu (po- gosto samo z mrzlo vodo), enkrat tedensko pa so opravili čistilno kopel v kadi. Danes sodobna nega upošteva, da ostane telo tudi v najbolj ugodnih življenjskih in delovnih pogojih čisto največ 24 ur. Zato v tem smi- slu zahteva redno, vsakdanje umivanje — najbolje tuširanje celega telesa, saj govore za to tudi ekonomski razlogi (večja nesna- ga — hitreje se kvari perilo in oblačila). Tuširanje je najbolje opraviti zvečer pred spanjem, ker topla voda sprosti in pomirja organizem. Naporno delo ali zaposlitev v nečistem okolju zahteva, da se ljudje tuši- rajo takoj po opravljenem delu in tudi več- krat med delom. Pri umivanju uporabljamo osnovne potrebščine, kot so: topla voda, nevtralno milo, umivalna vrečka iz frotirja in brisača iz istega materiala. Vsakdanje tuširanje se da uspešno spre- meniti v utrjevalno »KONTRASTNO KO- PEL« in sicer tako, da se pod tušem opravi najprej toplo čistilno umivanje telesa, nato pa se večkrat izmenoma izvaja čimbolj vro- če in hladno tuširanje. Na kraju je vselej hladen tuš, ki mu sledi krepko masiranje z grobo frotirko. Takšna kopel pomeni tre- ning kožnega ožilja, da postane bolj reak- tivno in odporno glede na pogostne slabe vremenske pogoje. To se prenaša tudi na notranje organe, zlasti na dihala in se tako še zboljša odpornost proti prehladom in številnim prehladnim boleznim. Tako vsakodnevna higienska nega telesa v obliki tuširanja in utrjevanja, da človek z občutkom ugodja zaključi svoj delovni dan naslednje jutro spočit in dobre volje na delo. BORIS JAGODIC, diplomiran farmacevt IZBOR PO PRESOJI UREDNIŠTVA Tudi komplet modne kravate in robčka bi razveselil marsikaterega moškega. V t^ govini Volna jih lahko kupite za 62,60 din. Primerno darilo za kadilce je usnjen etui s cigaretnico, v katerem je kristalni pepelnik. Kupite ga lahko v prodajalni Ga- iant, cena pa je 239,00 din. Otroška igrača, ki je obenem lepa in praktična, je velika pikapolonica, ki jo lah- ko otrok uporabi tudi kot sedež. V Mladin- ski knjigi jo prodajajo poleg ostalih domi- selnih igrač in stane 158,00 din. Ce sami nimate veselja ali časa za roč- no delo, lahko podarite kupljeno čajno gar- nituro velikega prta in štirih malih set prti- čev, ki so ročno zvezeni. Garniture proda- jajo v veleblagovnici Tkanina, stanejo pa 299,00 din. St. 50 — 27. december 1973 NOVI TEDNIK — stran 31 TO NI PORAZ! Celjanom ni uspel podvig premagati banjaluškega Bor- ca in se uvrstiti v finale ju- goslovanskega rokometnega pokala. Tekmo so izgubili s 23:19 (9:10). Pred okoli 1000 gledalci (Celjani so na- stopali v dresih KORS, ki je obema ekipama pred tekmo tudi podelil spominska dari- la) so C^eljani tekmo odlično začeli in dobesedno pregazi- li renomiranega nasprotnika. Mladi Vlado Bojevič in Lev- stik sta polnila Arslanagičev gol, tako da je ta izgubil živ- ce in sam zahteval menjavo. Potem je prišlo do prve tra- gedije, kajti Levstik si je iz- pahnil ramo. Takoj zatem Je bil težje poškodovan tudi Pucko. Gostje, ki so bili fi- aično mnogo močnejši kot Celjani, so vedeli, kako bodo razbili mlado in poletno če- to—z grobo in surovo igro. Polčas so CJeljani sicer dobi- li, zatem pa se Je začel po- lom. Do takrat tako lepo pla- vajoča barka se je naenkrat začela potapljati. Levstik je ves povit (levo roko je držal pred seboj) v glavnem samo še statiral, kajti vskočil Je takrat, ko je bilo treba stre- ljati sedmer ce. Tudi do ta- krat izredno zanesljivi Mar- guč je postal »luknja«, med- tem ko se je Arslanagič pre- budil in branil tudi nemogo- če. Poraz je bil neizbežen. Ta- koj pa moramo zapisati, da so mladi Celjani izgoreli v igri, dali so vse, vendar so zaradi določenih okoliščin tokrat morali priznati pre- moč močnejšega. In poraz, z Borcem, kjer igrajo štirje državni reprezentanti, ni tra- gedija. Ce bodo s takšnima igrami nadaljevali v ligi po- tem lahko upajo samo na vse najboljše. Veliko truda so vsi (od uprave do igral- cev in trenerjev) vložili v to pomembno tekmo, žal Jim je tik pred ciljem spodletelo. To ni tragedija, ampak do- kaz, da je v Celju .ponovno dobra rokometna ekipa, ki je sposobna še veliko doseči. In še nekaj: tisoč ljudi se je pripeljalo v Ljubljano gledat in bodrit Celjane (kljub TV preno.su). Koliko bi jih šele bilo v C!elju, če bi imeli dvo- rano? T. VRABL ySEU NAPREDEK TELESNE VZGOJE Pavla Trogar, pristna Mozirjanka, je domala vse svoje življenje namenila napredku telesne vzgoje. Prvi stik s telovadbo je dobila v najstarejšem te- lovadnem društvu na šta- jerskem, v Mozirju, kjer je pred 4.S leti še kot otrok vstopila v krog vad- benega oddelka pri deci in bila pri tedanjih vadi- teljicah ,Paniki Mutčevi, Efni Pevnikovi, Mariji Mi- klavčevi in Mariji Goriča- novi deležna prvih telo- vadnih korakov. »Lepa in brezskrbna so bila otroška leta, ko sem se s sovrstnicami udej- stvovala pri redni vadbi. Po 20—30 se nas je redno zbiralo pri deci. Telovadili smo pod skednjem in na parni pri Miklavčevih L. 1934 smo se preselili v nov telovadni dom. Dve leti kasneje sem že opra- vila predn jaški tečaj v Crozdni šoli pri Mozirju in od takrat naprej sem v domačem društvu že nastopala kot vaditelj ica pri deci, kasneje pa tudi pri mladinkah. Poleg kla- sičnih telovadnih ur, vaj na orodju, telovadnih na- stopov in akademij, ki so spadali v naš redni pro- gram, smo v tistem ob- dobju bili veliki ljubitelji vadbe v naravi, kjer smo množično gojili plavanje, smučanje, odbojko in iz- letništvo s peš izleti v planine.« Pavla je namreč tako vzljubila vzgojiteljsko-va- diteljsko delo, da je leta 1951 prevzela mesto po- klicne instruktorice pn Partizanu Slovenije, ki ga je polnih 10 let opravljala nadvse uspešno. V tem obdobju so bili na pro- gramu stalno v letnem in zimskem obdobju tudi re- publiški vaditeljski tečaji, kjer je Pavla kot predava- teljica skrbela za rast no- vega strokovnega kadra. »Koliko sem vzgojila no- vega strokovnega kadra? To Je bilo teamsko delo večjega števila predavate- ljev. Stalne šole so bile v gozdni šoli v Loki pri Mozirju, seminarji in te- čaji za ritmiko pa pred- vsem v zimskem obdobju običajno v Ljubljani. Ta- kole nad 36 tečajev pa je le bilo s povprečno 30-timi obiskovalkami za vaditeljice splošne vadbe, kar znaša 1050, pa še naj- manj 10 tečajev za ritmi- ko s po 40-timi tečajni- cami, kar znaša 400 ude- leženk. Gozdni šoli Parti- zana Slovenije v Loki pri Mozirju pa sem ostala zve- sta vsa leta, kjer sedaj vrsto let opravljam delo ekonoma, življenjski cilj sem dosegla na šoli kot poklicna pedagoginja za telesno vzgojo. Srečna sem v poklicu. Otroci so hvaležni za vse, kar Jih naučiš. Ce se ozrem na prejšnje delo, mi je v šoli mnogo lažje. Koliko de lam izven šole v ŠŠD, Partizanu, ObčZTK Mozir- je in drugod — ne vem! Nikdar v življenju nisem štela ur, ki sem jih žrtvo- vala kot amaterska delav- ka za napredek šolske in društvene telesne vzgoje.« Takšna je Pavla. Kar mimogrede zveš še od dru- gih, da Je polnih 16 let smučarski vaditelj in da je naučila v teh letih smu- čanja nad 5(X) otrok, v plavalnih tečajih nad 200 otrok plavati, da je od 1945 dalje neutrudna v Partizanu Mozirje, kjer opravlja vodilne funkcije, da je nadvse aktivna od ustanovitve tudi v ObčZTK Mozirje, kjer že 14 let nadvse uspešno vodi delo tehničnega sekretarja in tajnika, da je bila 10 let podpredsednica in sedaj že 2 leti predsednica tu- rističnega društva v Mo- zirju, da je nadvse agilna kot članica odbora v Par- tizanu Slovenije in kdo bi našteval še vse njene dolžnosti in opravila, ki jih opravlja z vso lju- beznijo za napredek svo- jega kraja in občine. Ob družbenem delu za vzgo- jo in napredek mladine je tudi zasluženo prejela med prvimi v SRS najvi- šje lepubliško športno pri- znanje Bloudkovo plaketo in državno odlikovanje Red dela z zlatim vencem. K. JUG PIONIRSKI KOŠARKARSKI FESTIVAL Najbolj množično tekmova- nje v SŠD je vsekakor ude- ležba pionirjev m pionirk v pionirskem košarkaškem fe- stivalu. V celj.ski regiji v teh | dneh tekmuje blizu 100 ko- i šarkaških ekip! Prav redke so ŠSD, ki se tega tekmovanja ne udeležujejo. V občini Celje nastopa kar 20 ekip, v občini Žalec 16, v velenjski 12 {% ml. piom'rji In pionirkami pa celo 221), pa tudi v drugih občinah je udeležba šoLskth športnih dru- štev domala 100 Vo. Tako n^nožična udeležba ii- pričuje, da postaja košarka v !^'^D športna igra štev. 1. Id iz leta v let« priteguje širši krog naših najmlajših. To ljubiteljstvo pa ima svoje ko- j renine vsekakor tudi v visoko ! kvalitetni stopnji košarke v državi In propagandi za to igro s stalnimi prenosi članov z\ezne lige po televiziji. Mor- da bi kazalo tudi za druge 5port^.e posluževati se podob- nih propagandnih nastopov in sredstev, pri tem pa so seve- da potrebni tudi drugi prl- .iemi, da bi koristne športne panoge in Igre postale vse večja potreba in last kar naj- širšega kroga mladih l.judJ. Posnemati bo treba prijeme kašarka.ških forumov in de- lavcev tudi za druge športe pri nas! K, i. Na občinskem prvenstvu žalske občine v košarki je nastopilo 16 ekip, vSa ŠŠD, z izjemo Šempetra. Vse prizna- nje velja ŠŠD na posebni šo- li T Žalcu, Id se Je prvič ude- It^ila tega prvenstva. V final- nih tekmah so pionirji In pio- nirke ŠŠD Prebold slavili zmago. Pri' pionirjih Je bil vrstni red: 1. Prebold. 2. Ža- lec, 3. Griže, 4. Petrovče. Pri pionirkah pa so bili najbolj- , ši: 1. Prebold, 2. Braslovče, 3. Žalec, 4. Griže. K. J. V mozirski občini Je na ob- činskem prvenstvu na-slopllo 8 ekip. Pri pionirkah je bil vrstni re*l naslednji: 1. Mo- zirje, 2. Luče, 3. (iornji grad, 4. IJubno. In pri pionirjih: 1. Mozirje, 2. Ljubno, .T. 1-u- če in 4. Gornji grad. K. J. XXX v celjski občini tekmovanje 5« nI zaključeno. Nastopilo je 20 ekip, med njimi tudi šŠD Iz posebne šole. Pri pionirjih Je vrstni red najboljših ekip: 1. I. celjska četa, 2. IV. osn. š., 3. HudinJa, 4. Štore, 5. I. osn. 8., 6. Polule, 7. Posebna »ola, 8. II. osn. S., 9. Dobr- na. Pri pionirkah Je prvak Hudinja. 2. I. om. S. In 3. o«n. š. 1. celjske čete. K. J. SELEKCIJA V ŠOLAH Hokejsko prvenstvo je v Jl»ol- nem teku. To smo laliko opazili tudi v zadnjih hladnih dneh na številnih »divjih« hokejskih igri- ščih v Celju. Tudi najmlajše, pio- nirje, je zajela hokejska mrzlica. S pravimi drsalkami, hokejsldnii palicami in ploščicami so se po- dili po številnih divjih drsališčih od Trnovelj prek Hudinje, Dečko- ve ceste. Lave do Otoka, Tu smo videli mlade igralce, številne bu- ške zvečer niso odvrnile številne igralce, da se naslednji dan zno- va niso postavili v bran za svojo ekipo. Skratka, desetdnevni hlad je dal našim malčkom idealne možnosti za zimski užitek, drsa- nje. O teh mladih hokejistih .smo se hoteli pogovoriti s trenerjem prvega moštva HDK Celje AL- BERTOM KERKOSEM. Hoteli smo ga pobarati, kaj misli o teh igralcih In kakšna je pot, da najboljši pridejo v celjsko pio- nirsko moštvo In potem v dru- štvo. Albert Kerkoš nam je po- sredoval zadnje sklepe društva: »Trenutno ima društvo poleg 18 igralcev prvega moštva še 25 mla- dincev ter 36 pionirjev. V društvo bomo sprejeli še eno plonir.sko moštvo. Ti igralci, v glavnem bo- do to letniki od 1960 do 1964, bodo znani po pionirskem med- šolskem prven.stvu, ki se začne na na.šem drsališču po novem le- tu. Vsaka šola iz Celja bo imela s\ojo ekipo. V tej ekipi bo igra- lo dvanajst Igralcev, ki jih lah- ko sedaj vidite na raznih divjih hokejskih igriščih širom po Ce- lju. Na turnirju si bomo vse igralce dobro ogledali, najboljše izbrali in sestavili celjsko pionir- sko reprezentanco. Ta bo igrala nekaj prijateljskih tekem in naj- boljši bodo pozneje še enkrat Ijp- brani v prvo pionirsko moštvo Celja. Toda do tega bo potrebno v dveh letih napraviti hokejsko šolo v dru-štvu. Za te igralce bo- mo Imeli popolno opremo. Po- manjkan,ie Iste nas ovira, da ne moremo v društvo sprejeti večje število mladih igralcev. Omeniti namreč moramo, da se samo na Cehoslovaškem dobijo športni »mini« rekviziti za mlav. Tako bi klub lahko vsako leto pridobil v svoje vrste re« najboljše, kar «o sedaj nI bil slučaj. MNEZ CEPIN Rokomet VITESTVO Težko sem se odločil, kaj naj napišem za novoletno šte- vilko. Nihal sem med raz- nimi dogodki, ki so v letoš- njem letu bogatili, razveselje- vali . ali razburjali celjsko športno Javnost. Vesel sem bil ustanovitve TTKS (upam, da bodo rezultati kmalu vid- ni), vesel sem bil številnih uspehov (organizacija polfi- nala APE v Celju, mladinski kriterij v smučanju na Gol- teh, številne kvalitetne tek- me košarkarjev, uspeh mla- de CJodnikove v tenisu, ugod- ni rezultati konjenikov, strel- cev, hokejistov na ledu, ne nazadnje tudi odbojkarjev, telovadcev, ostalih »malih«, vendar vrednih športov in športnikov!), vesel, da Peter Svet potuje na tradicionalni tek v Sao Paolo. Vsega sem vesel. Med vsemi temi številnimi pestrimi in bogatimi dogodki pa sem se odločil za žalost- no, vendar tako značilno zgo- dbo za pravega športnika. — Bil sem na pomembni tekmi v Ljubljani med Celjem in Borcem. Bil sem prisoten, ko je skupina ljudi prepiočene; mu in v bolečinah zvijajoče- mu se Bojanu Levstiku po- skušala izpahnjeno ramo vsaj za trenutek tekme spraviti v tisti položaj, da bi lahko igral. To je bila stara poškod- ba, ki se Je na tej pomemb- ni tekmi ponovila. Bojan je vztrajal, čeprav v mukah. V odmoru so ga povili in igral Je samo od časa do časa. Le- vo roko je držal ob sebi, z desno jo pokrival državnega reprezentanta Popoviča. Dajal je tudi gole. Iz sedmerca. O- ziral se je na uro, kdaj bo te vražje tekme konec, da si bo odpočil. Vendar je vztrajal, še enkrat je dokazal, da je športnik na mestu. Z vsemi kvalitetami. Po tekmi šem mu segel v roko, ki je bila mokra, kot da bi jo držal pod tušem. »Bojan, hvala.« Zamahnil Je z glavo in hotel Je reči, da boli. Vendar ni rekel. Bojan, lahko si vzor športnika vsem. In tudi o- sebno, kot urednik športne strani, si želim, da bi bilo povsod čimveč takšnih šport- nikov. TONE VRABL 32. stran — NOVI TEDNIK 27. december 1973 — št. 50 Rogaška mineralna voda namreč, ki ima že tristo- letno zgodovino. O izkoriščanju mineralnih vrelcev v Rogaški Slatini so bile napisane že cele knjige, beli dan pa je zagledala vrsta razprav. O njej je že leta 1975 objavil prvo kemično analizo znameniti alkimist Thurneyssen. Leta 1685 je napisal mariborski zdrav- nik GriJndel znano monografijo pod naslovom »Roit- schocrene«, kjer je prvič na znanstven način podal vrednost oziroma zdravilnost rogaških mineralnih vod. Od takrat naprej so o rogaški mineralni vodi še pisali in še pišejo. Iz leta v leto prihaja v ta znani turistični kraj lepo število bolnikov, od katerih Jih mnogo obi- skuje Rogaško Slatino že vrsto let. Semkaj prihajajo predvsem Avstrijci, za njimi Nemci pa Italijani, pre- težna večina obiskovalcev pa je naših ljudi. Število pacientov raste iz leta v leto. Kje je pravzaprav tista skrivnostna sila, ki žene ljudi v kraj pod Bočem in ki je tjakaj prignal tudi grofa Zrinjskega? - Nadvse preprost odgovor: mineralna voda, za ka-' tero je znanstveno dokazano, da zdravi kronična vnet- ja žolčnikov in žolčevodov, jetrna obolenja, vnetja tre- bušne slir>avJročiIa (Lo) 11.55 Obc^stdorf: Smučarski sko- ki — barvn' prenos (EVR> Nedeljsko popoldjne: Tuja folklora, TV kažipot. Za konec tedna. Oddaja o Met- ki Vučar (Lj) 18.00 Moda za vas — barvna od- daja (Lj) 18.10 Poročila (LJ) 18.15 Bratje MaTX — V cirkusu (Lj) 19.35 Pr: dedku Mrazu: S. MaKa- rovič: Lisičja filozofija fLj> 19.5<) Cik-cak (Lj) 20.00 TV dnevnik (I^j) 20.30 3—2—1 in TV barometer (I^j) 20.40 Filip na konju — serijska oddaoa (Bg) 21.25 Jazz na ekranu (Lj) 21.4(0 Športni pregled (JBT) 23.10 Poročila (LJ) PONEDELJEK. 31. 12.: i8.15 ttlsanlte (L(j) 18.50 Mladi za mlade — sa.vestx- ska odidaoa (Lj) 19.35 Pri dedku Mrazu (14) 19.50 ak-cak (I^) 20.00 TV dnevnik (LJ) 20.30 3—2—1 in TV barometer (Lj) 20.40 Rezerviran čas (I^j) 21.00 Špica in napoved silvestr- skega programa 21.05 Štirje lefcm časi (Lj) 22.05 Humoristična oddaja, skeči. oddaja TV Beograd (1^) 22.30 Magazin, zabavno glasbena oddaja TV Zagreb (Lj) 23.30 S polko tn valčki v novo leto (ansambel t>ratov Av- senik) 23.49 Ura (W 24.00 Čestitka (hi) 0.03 Melodije za vse čase (Oktet) (Lj^ 0.20 Glasbena oddaja (LJ) 0.40 Stare mestne pesmi — od- daja TV Beograd (Lj) 1.00 Zabavna revija televizije Sa- rajevo (Lj) 2.00 Novoletni spored — do pri- bližno 5.00 (B«) lOREK, 1. 1.: 12.15 Dunaj: Novoletm koncert dunajskih filharmonikov — barvni prenos (Lj) 13.30 Garmisoh: omučarska skoki — barvnd prenos (EVR) 15.30 Novoletno srečanje, oddaja za vse Iz bratskih repub- lik m pokrajin, ki žive v Sloveniji (I^j) itj.'« Mozaik (hi) i6.05 Gulliverjeva potovanja — riSijvka (I^j) i7.15 Uoe ob licu — oddaja TV Beograd (Lj) i8.05 Poročila (LJ) 18.10 Nekaj mi, nekaj vi — od- daja TV Sarajevo (Lj) i8.40 Nocoj ste povabljeni (I^j) 19.00 avet v letu 1973 (I^) 19.45 Risanka (Lj) .9.50 -^.ik-jak (LJ) 20.00 TV dnevnik (LJ) 20.25 3—2—1 (LJ) 20.35 Show en mai na nov — barvna oddaja (LJ) 21.20 Dekle iz šestega nadstropja (Lj> 21.55 Dekameron 40 — poljsk: oarvm film (hi) SREDA. 2. 1.; 8.55 Po ciomače z ansamblom Do (Lj) 9.25 Igra o zmaju — predstava SLG Celje (Lj) i0.40 štTje letm časi (Lj) 11.00 Deček in konj — sovjetski film (Lj) 12.05 Poročila (Lj) 12.10 Tanec, aovoletno oddaja za vse iz bratskih republik in pokrajin, ki žive v Sloveniji (Lj) 12.25 Opem.' pevci po Jo sevdalln- ke — oddaia TV Sarajevo (Lj) 12.55 Dekbške pesmi — oddaja TV Beograd (LJ) 13.15 CJodeliini — oddaja TV Ti- tograd (LJ) 13.3S Bajbajka — oddaja TV Za- greb lij) 14.20 ZabavMi fiitaH za otroke (Lj) 15.06 Zabavna oddaja — lepljen- ka TV Zagreb (I^J) 15.45 Poročila (Lj) .5.50 Neznani leteči predmeti — barvnd film (Lj) i6.40 Mirni človek — celovečerni film (IJ) 18.40 Ljudje in slike — barvna oddaja (IJ) 19.10 Prilvanjeni funit — TV igra (LJ) 19.45 RisanKa (Islopje, hiša, sadovnjak in kmetijske stroje (brana, kultivator) in drugo prodam. Informa- cije Kronovšek Marija, Pa- rižlje 65 Braslovče. HIŠO dvostanovanjsko z vr- tom v Petrovčah prodam. Informacije Tržan Ivan, Dom upokojencev Celje. NEMŠKE Bokserje z rodov- nikom štiri mesece stare prodam. Stropnik, Kono- vo 90 Velenje. AUSTIN 1100 brezhiben, re- gistriran in tehnično pre- gledan do 21.12.1974 pro- dam delno na obroke ali ček. Ogled v soboto 29. t. m. Ona 19.000.- din. Gorjan Jože, Slomškov trg 4 Celje. kupim GRADBENO parcelo ali zače- četo gradnjo v Celju ali ne- posredni bližini kupim. Po- nudbe pod »Takoj« V CELJU kupim enodru- žinsko hišo ali štirisob- no komfortno stanovanje v privatni zgradbi. Ponudbe pod »Plačam z gotovino«. LESENO polavtomatsko stru- žnico za les kupim. Ponud- be pod »Lesostrugar«. ŠKOLJKO Fiat 750 kupim. Gorjan Stanko. Vointik 13&i stanovanja MLADA zakonca iščeta praz- no sobo v Celju. Ponudbe pod »Dobra plačnika«. MLAD zakonski par brez ot- rok išče prazno sobo po možnosti s kopalnico. Pla- ča za eno leto vnaprej. Ponudbe pod »V Celju«. ŠKOLJKO Fiat 750 kupim. Gorjan Stanko, Vojnik 138. DEKLETU oddam sobo. Na rebru 13 a Celje. MLADA novoporočenca iščeta dvosobno stanovanje v oko- lici Olja. Kolar Doroteja, Dobrna 34. MLADA zakonca nujno išče- ta stanovanje po možnosti sobo in kuhinjo v Olju aU okolici. Plačata vnaprej. Ponudbe ixxi »Srečno novo leto«. VAJENCA in fanta za priuči- tev vodoinštalaterske stro- ke sprejmem. Ulica bratov Kresnikov 34 Celje. SPREJMEM delavce za izva- janje kleparskih del. Javite se pismeno zaradi določitve časa razgovora Tur k Ivan, kleparstvo, Celje Maribor- ska 122. Stanovanja m. OSNOVNA šola Šentjur pri Celju razpisuje prosto de- lovno mesto snažilke. Pis- mene prijave sprejema up- rava šole deset dni p>o ob- javi razpisa. razno; TRAČNE žage z enofaznim ali trofaznim električnim motorjem za lesno galan- terijo izdelujem. Cankarje- va 27 Kamnik. PODPISANI MARTIN PE- VEC stanujoč Šentjur 216 preklicujem neresnične izja- ve izrečene zoper Antona PODKRIŠNIKA. V NAJEM vzamem prostor — delavnico. Ponudbe p>od »Kovinska stroka«. NEZNANCA, ki je shranil Pony expres pri Kamovšek Petru Zg. Roje št. 25, pro- sim, da se takoj javi. ŽELIMO Vam srečno in za- dovoljno novo leto 1974. Ce želite pričakati Novo leto pri nas, se predhodno javi- te. Cenjenim gostom se pri- poročamo za obisk. Gostil- na Obrez Silva, Leveč 40 GASILSKO društvo Trnovlje se zahvaljuje vsem podpor- nim ( aktivnim in častnim članom, posebej še tistim, ki so precej oddaljeni, za vse prostovoljne prispevke, ki so jih darovali za na- bavo novega gasilskega av- tomobila. To je toliko bolj pomembno, ker praznujemo v letu 1974 50. obletmco ob- stoja in bi želeli novo pre- vozno sredstvo v prihod- njem letu tudi nabaviti. V teh dneh, ko se staro leto poslavlja, Gasilsko društvo Trnovlje želi vsem daroval- cem srečno, zdravo m us- pešno novo leto 1974. ZAHVALA. Ob boleči izgubi našega dragega moža. očeta in starega očeta JOŽETA SELI CA se iskreno zahva- ljujemo vsem sorodnikom, obiskovalcem na domu, dar rovalcem vencev in cvetja in vsem, ki so ga spremili na njegovi poslednji poti. Hvala govorniku na domu Tržknu Mihaelu in g. žup- niku za tolažilne besede ob odprt/em grobu. Žalujoči: žena Marija, sin Jože z dru- žino in sin Branko. Siiho — Dobje pri Planini, 23. decembra 1973. Tega izdelka ISKRA — EMO — (GORENJE) pa še ni na trgu.. .1 PRIIMKI KAŽEJO Ce bi ljudje sklepali po priimkih občinskih županov, bi mislili: ■— Da imajo v Celju najbolj burno življenje (Burnik), — Da lahko postrežejo Ve- lenjčani z najboljšimi žganci (žgank). — Da so v Žalcu najbolj rožnati ljudje (Rozman). — Da se v Slovenskih Ko- njicah najraje tepejo (Te- pej). — Da usp>eva v Šentjurju najbolje jagodičevje (Jago- dic). — Da so Laščani sami ve- liki ljudje (Grosar). —- Da so šmarčani res rev- ni, saj še celega božiča ni- majo (Božiček). REGIJSKI PEVSKI ZBOR Dirigent: — Velenjčani... malo bolj regijsko!] ŠE ENA O SAVINJ- ČANIH — Pa res ni lepo, da naši niso sporočili Celju, Laškemu in drugim kra- jem, da Savinja narašča in poplavlja. — Si neumen. Še tega bi se manjkalo, da bi po- iovili iz vode mostove, ki jih je pri nas odneslo! ... in potlej, ljubi Dedek Mraz, mi 1 prinesi še kakšno toplo srajčko In • oblekico, da me. revico. ne bo zeblo. ^ t — Imate radi ženske z izbuljenimi očmi kot žaba? — 'Ne, nimam. — Imate radi ženske z mehkimi prsi? — Tudi ne. — Kaj pa takšne, z zateklimi nogami, imate radi? — Še manj. — Kaj za vraga potlej že več kot teto dni zapeljujete mojo ženo? NOVI TEDNIK — Glasilo občinskih organizacij Socialistične zveze delovnega ljudstva Celje, Laško, Slovenske Konjice, Šentjur, Šmarje pri Jelšah in Žalec -- Uredništvo: Celje, Gregorčičeva 5, poštni predal 161; Naročnina in oglasi: Trg V. kongresa 10 — Glavni in odgovorni urednik: Jože Volfand. Tehnični urednik: Drago Medved — Redakcija: Milan Božič. Jure Krašovec, Dominika Poš, Damjana Stamejčič, Brane Stamejčič, Menka Stopar, Milenko Strašek, Berni Strmčnik, Tone Vrabl, — Izhaja vsak četrtek — Izdaja ga CGP »Delo« — Tisk in klišeji: CGP »Delo« Ljubljana — Rokopisov ne vračamo — Cena posamezne številke 1 din — Celoletna naročnina 48 din, polletna 24 din. Tekoči račim 50102-601-20012. CGP »DELO« Liubliana — Telef.: uredništvo 22.3-G9 in 231-05. mali oglasi in naročnine 226-00.