Ivan Razpotnik Skrivnost zelene jame (ČudovUi doživljaji dveh dečkov) Škrlalna viteza Zamotana pisava na porumene-lih pergamentnih listih je bila težko čitljiva. Tomo pa ni odnehal. Bral je in bral ter mahal nepotrpežljivo z roko, kadar ga je hotel Branko prekiniti. Končno je zaprl knjigo s srebrni-mi zaklopkami, poprej pa je še vtaknil med strani krasno zlato bo-dalo. »Torej, kaj je? Govori vendar!« je silil Branko. »Le počasi, malček,« je menil Tomo dobrohotno, čeravno je ve-del, da Branku ni všeč, da ga tako imenuje. »Poslušaj, zgodovina me-sta Estere nam ne pove dosti. Ve-činoma midva že vse veva. Toda nekaj sem pa vendarle našel... Neko prerokovanje. Nekoč, tako piše v knjigi, bo prišel zlat de-ček, ki bo nosil v rokah zlato la-vorjevo vejico. Prišel bo v mestno hišo in bo razglasil meščanom, ka-ko se lahko osvobode stoletnega prokletstva. No, kaj praviš?« »Zelo lepo, toda kaj naj midva počneva s tem prerokovanjem?« »Vse mogoče, dragi Branko. To ti lahko že sedaj zagotovim, če rav-no moram še prej o vsej stvari te-meljito premišljevati. In v ta na-men si bom sedajle privoščil izdat-no kopel. Ravno pri kopanju mi padejo na um velike stvari.« »Tomo, prosim te, ali si še pri pameti? Kako pa naj se kopljeva — tu v zakladnici? »Toda, dečko, tu vendar ne. V naši odlični kopalnici pri Cvetani! Stari Rimljani so imenovali tak prostor »terpidarij!« »Kako bova pa prišla iz zaklad-nice?« je tarnal Branko, ki je bil že ves zmešan. »No, preveč dol.go ne bom dražil tvoje radovednosti!« Tomo je od-prl knjigo tam, kjer je ležalo bo-dalo. V veliko presenečenje je za-gledal Branko lepo sliko. »Saj to je zakladnica!« je vzklik- nil začudeno. ki so ležali v kotu: »Oblečeva si »Gotovo, moj dragi — točen na- jih in se greva zlate viteze!« je tu- črt prostora, kjer sva sedaj. Tu vi- lil in se od navdušenja kar ni mo- diš glavna vrata z vsemi zapahi in gel pomiriti. ključavnicami. Toda tu zadaj, za »Dobro si uganil, Branko!« je re- polico, na kateri so naloženi srebr- kel smejoč se Tomo in se pričel ni krožniki in sklede, kaj pa je tu ukvarjati s ključavnico neke oma- narisano?« re, ki se ni dala odpreti. »Z oklepi »Še ena vrata,« je rekel Branko, nama ni dosti pomagano«, je mr- deloma v dvomu, deloma veselo. mral, »predvsem morava imeti rde- »Da, in sicer vrata, ki so od zno- če perjanice!« traj zaklenjena!« Sreča pa je bila ta dan, kakor je »No, lepo, kajne, Tomo, in sedaj vse kazalo, dečkoma zelo naklonje- lahko položiva knjigo nazaj na po- na: čez nekaj časa sta stala v za- lico in pobegneva!« kladnici dva v zlatu bleščeča se vi- Tako hitro pa to ne gre, Branko. teza in na njunih čeladah sta vi- Prav lahko namreč na povratku hrali dve krasni škrlatnordeči per- srečava tega ali onega meščana. janici. Celo dva lepa rdeča pasova Kaj se bo potem zgodilo z nama, je iztaknil Tomo v stari omari. Na si lahko predstavljaš!« srečo sta našla med nakopičenimi »Kaj pa naj storiva?« zakladi tudi ogledalo, tako da sta Spet je pričel Tomo listati po se oba »viteza« mogla temeljito knjigi. »Tu!« je pokazal na odsta- ogledati v vsej njuni krasoti. vek z zavitimi črkami, »na tem me- »Zdaj pa še eno,« je rekel Tomo stu pravi knjiga, da so najbolj či- in pričel zopet listati v knjigi. »Si- slani v mestu — škrlatni vitezi. Ti cer sem imel Ijudi, ki trgajo liste iz nosijo zlate oklepe in škrlatnorde- tujih ali lastnih knjig, vedno za ve- če perjanice na čeladah. Okoli pa- like nepridiprave. Toda danes jih sa pa imajo škrlatne pasove. Le ti moram posnemati. Kako se pravi se lahko sprehajajo nemoteno po temu — povej brž, Branko!« mestu in nobena straža jih ne sme »Nesramnost!« ustaviti!« »Ah, kaj še! Višja sila je to, ra- Tomo je prenehal. Branko ga je zumeš? In zaradi tega to lahko sto- takoj razumel. Pričel je od veselja rim, ker nam bo vsem trem služilo plesati in skakati po zakladnici, ka- v rešitev!« S temi besedami je iztr- kor kak indijanski poglavar med gal Tomo nekaj listov iz stare knji- svojimi bojevniki. Pri tem je ka- ge, jih preganil in vtaknil pod zlati zal na zlate čelade in prsne oklepe, prsni oklep. »Zakaj pa prav za prav ootrebu-ješ to pisanje?« ga je vprašal Branko. »Kakšno vprašanje! Saj sem ti vendar prebral, da pričakujejo me-ščani nekoč odrešenja od zlatega dečka. No, in jaz si mislim, da bi lahko eden od naiu igral tega de-čka, ali me sedaj razumeš? Da bom pa vso stvar dobro ukrenil, moram še enkrat v miru prebrati vse pre-rokovanje. In ker ne morem cele težke knjige vlačiti s seboj, moram nekaj listov ukrasti iz nje! Zdaj pa brž poiščiva pot!« »Preden sva prišla semkaj, je šlo po stopnjicah navzdol. Po teh mo-rava sedaj navzgor. Nato so naju nosili po dolgem hodniku, kjer je prevladovala modrikasta svetloba — in potem sedem in trideset stop-nic navzdol.« Popravila sta si čeladi, se ozrla še enkrat na zaklade okoli njiju in sta se, ropotajoč z zlatima oklepi-ma, približala malim vratom, kate-rih zapah sta brez težave odprla. Nato sta stopila iz zakladnice na nevarno pot nazaj. Koralna čaša Nihče od njiju ni hotel drugemu priznati, da mu krepko tolče srce, ko so se za njima zaprla vrata bo-gate zakladnice. Mrkemu in blede-mu donu Fernandu nista zaupala. Kaj, ko bi njegovi vojaki sedaj čakali kje v zasedi? Potem bi go-tovo oba izginila v tajnih ječah mrtvega mesta! Čeprav so ju zasledovale take in podobne misli, sta vendar dosto-janstveno stopala naprej, medtem ko sta njuna oklepa tiho rožljala. Prišla sta na hodnik, kjer je sveti-la modrikasta luč. Zdel se jima je neskončno dolg. Ali ne bo še kma-lu sedem in trideset stopnic? Govoriti se nista uoala. Obema je postajalo vedno bolj vroče pod zlatim oklepom in težko čelado. Zdajci je nenadoma pristopil k njima stražnik. Oblečen je bil v isto srednjeveško oblačilo, kakor sta ga že videla pri stražah, ki so stale pred mestno hišo. Po svile-nem jopiču se je zdelo, da je čast-nik. »Plemenita gospoda,« je pričel zelo vljudno, »starešinstvo mesta Estere je izvedelo, da sta zopet enkrat sklenila napraviti obhod po našem kraju. Zato vaju mestni svet naproša, da sprejmeta od mene po starem običaju častni napoj!« Tomo in Branko sta obstala ka-kor okamenela. Na to nista bila pripravljena! Očitno so tu slavili nosilce zlatih oklepov in škrlatnih čelad na poseben način. Če bi mest-ni svetovalci slutili, kdo v resnici tiči v zlatih oklepih, bi bili gotovo malo manj prijazni z obema vite-zoma. Tomo in Branko sta si bila v mislih takoj edina, da morata sle-diti častniku. Tomo je nagnil v znak pozdrava sulico, ki jo je nosil v roki, in je naznačil častniku, naj pojde na-prej. »Zelo mi je žal, gospoda, da po pravilih vajinega viteškega reda ne smeta govoriti z nami!« je rekel, ko so stopali navzdol po stopnicah, ki so očito vodile k enemu od ka-nalov, speljanih skozi mesto. »Mi revni prebivalci Estere dobro ve-mo, da pomeni vajin prihod za nas le dobro, kajti v naših starih knji-gah je prerokovano, da bodo, še preden bo prišel med nas zlati de-ček, tudi vitezi v zlatih oklepih po-tovali skozi mesto. Kako lepo bi bilo, če bi vidva, olemenita gospo da, potrdila — v našo veliko to-lažbo — resničnost tega preroko-vanja!« Tomo in Branko sta pozarno po-slušala! Torej: zlati vitezi so bili mutasti? Boljše sedaj za njiju ni moglo biti! Dospeli so do konca stopnišča, kjer se je na valovih zi-bala gondola. Dostojanstveno sta stopila vanjo. Častnik jima je od-kazal najboljši prostor. Počasi je krenila črna ladjica po temni, ta-jinstveni gladini... Zopet so dospeli pred »Zlato hi-šo,« katere sto in sto oken je ble-stelo v bajni razsvetljavi. Njihov spremljevalec je prevzel vodstvo. Kmalu nato so stopili v visoko mestno posvetovalnico. V krogu so sedeli v njej meščani v svojih črnih žametnih plaščih. Ko sta vstopila »škrlatna viteza«, se je začelo ve-selo mrmranje v dvorani. Tisti starček, ki je tudi takrat vodil zborovanje, je trudno vstal. Tomu se je posrečilo, da je Bran-ku na hitrico zašepetal: »Zaklinjam te, da storiš vse, kar bom storil jaz!« Stopila sta pred najstarejšega v mestu in ga pozdravila z izteg-njenima mečema. Zdelo se jima je, kakor da bi prodirale čudovite, žive starčkove oči njihova zaprta naličja. S svojim votlim glasom, ki se je zdel, kakor bi prihajal iz groba, je pričel go-voriti: »Pozdravljam vaju, pleme-nita gospoda, kot predznanilca osvobojenja našega mesta in nje-govih k večnemu življenju obsoje-nih prebivalcev! Vem, prenoveda-no vama je govoriti. Toda prosim vaju: v znak, da smo vama naklo-njeni, iznijta kot dobrodošlico čast-ni naooj. Estera vaju pozdravlja s svojim najplemenitejšim vinom, ki je rastel še v tistih daljnih srečnih časih, ko je sijalo na naše vrtove še sonce z neba!« Starček je napravil znak z roko. Dva služabnika sta stopila bliže in nalila iz srebrnega vrča vino v ve-liko, iz koral izrezljano čašo. Tomo je z obema rokama prijel čašo in naredil, kakor da bi odprl naličje, da bi pil. V resnici t>a je sklenil, da ne pokusi niti kaoljice vina. Še vedno je malo dvomil. Ne-mara so ju meščani Estere spozna-li. Mogoče ni bilo to vino nič dru-gega kakor struDeni napoj? Tudi Branko se je potrudil, da bi bil ta-ko spreten kakor Tomo. Da bi bi-lo v čaši manj vina, ga je zlil za gornji del prsnega oklepa, ne da bi to kdo opazil. Ko je čašo zopet postavil na mi-zo, jo je zagrabil starček in se je dotaknil s svojimi bledimi ustnica-mi. »Torej vendar vino ni strup!« je menil Tomo. »Najina obleka je preveč pristna. Niti poima nimajo, kdo v resnici stoji pred njimi.« Nato sta stopila nazaj in zopet pozdravila starčka s svojima meče-ma. Najprej njega, potem pa še zbrane meščane. Napravili so jima prostor, ko sta se obrnila k izhodu. Bilo jima je pa vkljub vsemu neko-liko neprijetno. Kako bi prišla k Cvetani? Le don Femando je ve-del za tajno njenega bivališča, nje-mu se pa nista mogla zaupati. Na zunaj ponosno zravnana in samoza-vestna, na znotraj pa vsa obupana, sta stopala po stopnicah Zlate hi-še, pod katero se je zibala za vite-za pripravljena gondola. Častnik, ki ju je spremil do sem, ju je spet pričakoval. »Prosim, ple-menita gospoda, poslužita se ladji-ce«, je rekel. »Čolnar vaju bo izkr-cal, kjer bosta želela, in molčal o vsem kakor grob. Tu je tablica, na katero lahko napišeta cilj vožnje.« Takoj je Tomo zagrabil za tablico in napisal nanjo z okornimi, raz-prtimi črkami: K HISI DONA FERNANDA. Molče je sprejel častnik tablico, jo izročil čolnarju, pozdravil še en-krat prav uslužno — in čoln je za-plaval po črni vodi dalje. Pod varovalno streho šotora v čolnu sta si oba prijatelja šele upa-la šepetati: »Napisal sem, naj naju pelje k hiši dona Fernanda! To je edino ime meščana Estere, ki ga poznava. Poleg tega je njegova hi-ša gotovo po tajnih hodnikih in dohodih v zvezi s Cvetaninim skri-vališčem. Če hočeva torej priti k njej nazaj, je to morda edina mož-nost« Tomo je povedal to hitro in tiho. Branko pa je pod naličjem kar z odprtimi usti občudoval svo-jega prijatelja. Seveda še nista ve-dela, kakšne nove težave in kateri čudni doživljaji ju še čakajo... (Dalje prihodnjič)