/
OGLAŠAJTE V NAJBOLJŠEM SLOVENSKEM
ČASOPISU ★
Izvršujemo vsakovrstne tiskovine
AKOP
neodvisen dnevnik za slovenske DELAVCE V ameriki
advertise in the best
SLOVENE NEWSPAPER ★
Commercial Printing of All' Kinds
VOL. XXXVI.—LETO XXXVL
CLEVELAND. OHIO, TUESDAY (TOREK), NOVEMBER 3,1953
ŠTEVILKA (NUMBER) 216

RUDOLPH PETRIČ
Po daljši bolezni je preminil v testni bolnišnici poznani Rudolph Petrič, star 55 let, stanujoč 43 let na naslovu 1067 Addison Rd., pri družini Ward. Starši so mu umrli, ko mu je bilo 11 let. I^elal je zadnjih 20 let pri Fisher Co. Bil je član podružnice št. 6 SMZ.
'I^kaj zapušča sestrične: Mrs. Mary Hočevar, Mrs. Frances Jaklič, Mrs. Alice Kumel in Mrs. Mary Hlad. Pogreb se vrši v četrtek zjutraj ob 8.15 uri iz pogrebnega zavoda Joseph Žele in sinovi, 6502 St. Clair Ave., v cerkev sv. Vida ob 9. uri in nato na
pokopališče Calvary.
»
JOSEPH LEBAN
V bolnišnici v Cambridge, O., je umrl Joseph Leban, star 87 ^®t, ki je svoječasno živel na 6402 Varian Ave. Žena je umrla P^'ed par leti: Doma je bil iz vasi Turnovo, fara Turnovo pri Gorici.
Tukaj zapušča bratranca Leo ^olf. Pogreb se vrši v četrtek zjutraj ob 9.15 uri iz pogrebnega ^Voda Joseph žele in sinovi, 502 St, .Clajr Ave., v osrka.* sv. * Kia ob 10. uri in nato v družinsko grobnico na pokopališče Calvary.
Nixon v Indokini
Saigon, Indokina, 2. novem-ra — Ameriški podpredsednik ichard Nixon se nahaja v deže-^ Vietnam, ki je ena od treh sestavnih delov francoske Indoki-Vietnamci se borijo sicer zo-komuniste, borijo pa se tudi popolno samostojnost.
Domača zbornica je izglaso-^^la zakon, da se pretrgajo s ^&ncijo sploh vse vezi. V tem ozračju so se vršili tudi razgo-ori z Nixonom glede »ameriške Pomoči Vietnamu. .
v. ^^®tnam ne odklanja te pomo-' Zahteva pa, da se ameriška Poftioč pošlje njemu direktno, ne ^ preko francoskih posredoval-in francoske vlade.
Francoski governer za Indo-in ameriški podpredsednik ^ ^'^on, sta imela sestanek. Na ®ni sestanku so bile podane zna izjave, da se bo vojna v In-ini nadaljevala do popolne ojaške zmage nad komunisti.
HA KOREJI LE--NESOGIASJA; IZJAVA AMERIKANCA DEANA
PANMUNJOM, Koreja, 2. novembra—Današnji poskus, da se napravi korak naprej z mirovnim, vprašanjem Koreje, se ni obnesel. Ponovni sestanek je odložen na jutri. Ameriški delegat Arthur Dean je imel po tem sestanku tiskovno konferenco in je dejal: Na sestanku je komunistom očitno predočil, da s svojimi predlogi delo zavlačujejo, a glavno, da delajo le svojo komunistično propagando. Dean pa je kljub temu prepričan, da bo to pogajanje med obema taboroma končno le dovedlo do nekega uspeha in bo prišlo do mirovne komisije za Korejo.
Komunistično stališče je osta-'*"	" "
Debata o Koreji v New Yorku
NEW YORK, 2. novembra— Ga. Pandit, ki predseduje letošnjemu zasedanju Združenih narodov, je bila danes predsednica odbora ZN, ki je razpravljal o ameriški obtožbi, da so komunisti na Koreji pomorili okrog ^'..000 zavezniških vojakov in ,rejskih civilistov. Ameriška obtožba je uradna. Društvo narodov naj obtoži komuniste na Koreji težkih zločinstev in jih kliče na odgovornost.
Amerika obtožuje istočasno Sovjetsko zvezo, da je po svojih oficirjih sodelovala pri teh zločinih.
Ga. Pandit je za to, da se vsakdo, ki je povzročil zločin-stva nad vojnimi ujetniki, strogo kaznuje, da pa je za obtožbo, posebej še na obsodbo potrebno zbrati zanesljive dokaze. Debata se v odboru nadaljuje. Ameriški delegat Cabot Lodge je imei oaljše konference z zastopniki vseh tistih držav, ki so se aktivno borile na Koreji. Namen teh sestankov je bil, da se dobi potrebna večina za obtožbo korejskih komunistov.
lo nespren*enjeno. Oni zahtevajo, da pridejo v komisijo zastopniki nevtralnih držav, ,v prvi vrsti Indije. Ameriški delegat Dean pa trdi, da je namen teh razgovorov na Koreji le ta, da se določi, kje in kdaj bo začela z delom mirovna komisija za Korejo, katero so že sestavili Združeni narodi in ni na njeni sestavi ničesar spremeniti.
In usoda vojnih ujetnikov?
Eden od vojnih ujetnikov je bil v taborišču umorjen in skrivnostno pokopan. Gre za Kitajca. Dva kitajska vojna ujetnika, ki sta se izjavila za pripravljena, da se vrneta na Kitajsko, sta ta dogodek javila indijskim stražam in peljala straže na mesto, kjer bi se naj bil izvršil krvavi dogodek in kjer naj bi bil umorjeni pokopan. Preiskave Indijcev niso dovedle do nobenega sledu. Tudi poskusi, da se zakopani odkoplje, če je bil pokopan, so ostali brez uspeha. Zakaj gre v tem skrivnostnem namigava-nju na umor vojnega ujetnika? Indijci si niso na jasnem.
Dejansko pa se je odložilo nadaljnje zasliševanje vojnih ujetnikov, ki je bilo odrejeno za danes. Komunisti so imeli do sedaj le nekaj uspehov, da so namreč nekatere pregovorili, da se vrnejo domov. V soboto je bilo zaslišanih 259 severnih Korejcev in so jih komunisti končno pregovorili 21 na povratek v domovino.
Od 921 zaslišanih Kitajcev je bila odločitev dvajsetih, da se vrnejo na Kitajsko.
Amerikanci, 22 po številu, še niso bili vsi zaslišani. Ti so namreč do sedaj odklanjali povratek v Ameriko. Ameriške oblasti trdijo, da se jim z nagovarjanjem svojih vojakov ujetnikov na Koreji ne mudi in da je bolje, da se jim pusti daljši čas za trezno premišljen je. Amerikanci računajo s tem, da se bo vseh 22 premislilo.
brez žensk tudi v industriji ne gre!
Koliko ženskih moči je zaposlenih v ameriški industriji? Trenotno 19 milijonov. Leta 1940 jih je bilo le 12 milijonov.
Ali so ženske delavke samice, mlade ali stare? Več kot polovica delavk je poročenih, več kot 40% teh delavnih žensk je starih 35 do 54 let. 40% ženske delavne sile v industriji je torej v polnih zrelih letih.
Kako pa ženske zaslužijo? Manj kot moški. Le en odstotek žensk delavk zasluži na leto $5,000 ali več, ogromna večina, in ta 80%, pa zasluži manj kakor $2,500 na leto.
Danes so sicer pokrajinske, vendar za splošno politiko važne volitve
VOLILA SE BOSTA DVA GOVERNERJA' IN ŽUPANI V MNOGIH MESTIH
WASHINGTON, 3. novembra—Danes v torek se vršijo volitve za dva governer j a in to v zveznih državah New Jersey ter Virginiji; v New Jersey se bo volil en član spodnje zbornice; poleg teh pa se bodo volili župani v več kakor sto ameriških mestih, med njimi v New Yorku, Cleve-landu in Pittsburghu.
"Cetudi gre za pokrajinske vo-*
kje so vojni ujetniki?
BRUSELJ, Belgija, 2. novembra—Iz Sovjetske zveze se je vrnilo 12 belgijskih vojnih ujetnikov, ki so bili nastanjeni v ural-skih taboriščih, za vojne ujetnike. Eden od njih je bil zaposlen kot mizar in pravi, da je bila njegova: glavna naloga ta, da je delal krste za ujetnike, ki so v taborišču umirali. Lansko zimo da jih je umrlo v taborišču, kjer je bil on sam, približno sto na mesec.
Klobuk zamenjan
Na proslavi 25-letnice Mr. in Mrs. Copic iz 694 E. 159 St., je bil pomotoma zamenjan moški klobuk. Prosi se onega, ki nima svojega klobuka, da zamenjanega prinese nazaj na zgornji naslov.
?Ločini med ^Gornjimi*'
McLean, Va., 2. novembra— ^	Leigh, star 62 let, iz-
raznih listov, dopisnik jj^5^^'®kovalec tujih krajev, je Jio y 8 svojo 42-letno že-Žeii	drugič poročen. Z
te ^ prišlo do spora, v kate-ženo ustrelil, nato pa
obesil.
jastijeno.
~	uHtreui, n
o csil. Ozadje tragedije m po-
K:
'ozek Žt. 3 Prog. Slov.
zve^ ^°^Gmbra ob 7.30 uri 8t 9^ ^rši redna seja krožka Am .,^''®Sresivnih Slovenk v tru^^ jugoslovanskem cen-so ^^^Gcher Ave. Vse članice bo	da se udeležijo, ker
^azar poročilo o zadnjem
POMEN VOLITEV V HAMBURGU
HAMBURG, 2. novembra— Pri včerajšnjih volitvah v zvezni državi Hamburg so socialisti propadli. Mesto Hamburg je važno industrijsko in pristaniško mesto. V Hamburgu je imela pred nastopom Hitlerja svoje središče nemška komunistična stranka, ki je takrat štela nad osem milijonov članstva. V Hamburgu so imele in še imajo svoj sedež zelo razpredene zadruge in konsumna društva nemških delavcev. Skratka— Hamburg je poleg važnega trgovskega, tudi važno delavsko mesto. Kljub temu značaju mesta so nemški socialisti s komunisti vred pri nedeljskih volitvah močno nazadovali. Komunisti so dobili le nekaj nad 3% glasov in so zgubili pet sedežev. Socialisti so imeli popre je 65, sedaj imajo le 58 sedežev. Adenauer-
jev blok, ki je leta 1949 dobil 48 sedežev, pri zadnjih volitvah pa 62 sedežev. Zmaga Adenauer-ja ni samo triumfalna za zvezno državo Hamburg, marveč za ce lotno zapadno Nemčijo.
Hamburg pošlje v nemško zgornjo zbornico v Bonnu tri delegate. Adenauerjeva koalicija bo poslala naravno svoje pri staše ii% tako bo Adenauer v zgornji zbornici v Bonnu razpo lagal s 26 od 38 sedežev, torej več kot z dvema tretjinama, ki sta mu potrebni, da v vsakem slučaju, kljub morebitnim razsodbam nemškega vrhovnega ustavnega sodišča, spravi skozi zunanje politične pogodbe, pred vsem ono; ki bo Zapadno Nemčijo obvezala, da zapadno evropski obrambi preskrbi pol milijona mož in da pristopi k Se vemo atlantski zvezi.
Razne vesti iz sveta
Danes se je na Koreji nadaljevalo s zasliševanjem severnokorejskih ujetnikov. Le malenkostni odstotek se je končno odločil, da se vrne domov.
Amerikanci trdijo, da je med 22 Amerikanci, ki naj ne bi hoteli domov, le troje pravih komunistov, ki pa ustrahujejo ostale.
Danes se je v Londonu otvo-rilo redno zasedanje britanskega parlamenta. Zasedanje je otvorila kraljica Elizabetha, ki je v prestolnem govoru nakazala zakonodajno delo bodočega leta. Tudi prestolni govor izraža željo do zbližanja Velike Britanije in Sovjetske zveze.
Policijski poročnik Shoulders iz St. Louisa, ki se je naenkrat pojavil v Honolulu in v družbi neke ženske, je končno izdal namen svojega prihoda. Hoče se razporočiti in poročiti žensko, s katero je skupaj v Honolulu.
v Bostonu je nastal požar na norveški tovorni ladji Black Falcon. Ta požar je že četrti v roku 14 dni na ladjah v pristanišču Boston. Trdi se, da gre za organizirano sabotažo. Pri tej nesreči je bilo sedem mrtvih in 22 ranjenih, med temi 14 težko.
Najnovejša izjava tajnika za kmetijstvo, Bensona, je tale: ce ne goveji živini in kmetijskim pridelkom spjoh bodo še padale tudi prihodnje leto. Todg, farmarji naj se zavedajo, da bodo padali tudi stroški kmetijske jrodukcije.
V Columbusu, Ohio, se je 80-etni sodnik vrhovnega sodišča Edward Matthias tako nesrečno nagnil skozi okno, da je padel s tretjega nadstropja na pločnik in na poškodbah tudi umrl eno uro kasneje. Governer Lausche je izrazil družini svoje globoko sožalje in dejal, da so ga vezale s pokojnim sodnikom lepe prijateljske vezi.
dežnik povzročil smrt
LONDON, 2. novembra — Dežnik pokojnega britanskega ministrskega predsednika Cham-berlaina je bil svetovno znan. Povzročil pa mu ni nobene škode.
Albert Edward Hall tudi ni mogel nikamor brez dežnika. V Londonu mu je ob deževnem vremenu na mokrem tlaku spodrsnilo, da je padel. Pri tem se mu je jeklena konica dežnika za-pičila naravnost v oko. Hali, ki je bil 82 let star, je za posledicami poškodbe umrl.
litve, se obe stranki zavedata, da odmev ne bo samo krajevnega, marveč splošno državnega značaja. Izid volitev bo neka napoved, s kakšnimi uspehi za eno ali drugo stranko se bo končalo volilno leto 1954, ko bodo voljeni poslanci spodnje zbornice iirtretjina ameriških senatorjev.
Ali se bo ponovil Wisconsin?
Obe politični stranki, demo-cratje in republikanci, sta iz glavne pisarne pozvali volilstvo in strankarske pristaše, naj gredo na volišče in naj glasujejo za eno ali drugo stranko. Demo-cratje operirajo s slučajem devetega volilnega okrožja v Wis-consinu, kjer je pri zadnjih vo-itvah za poslanca v spodnjo zbornico padla dosedanja republikanska trdnjava in bil izvoljen demokrat. Ta vzgled naj bo pred očmi volilcem tudi v tistih krajih, kjer so se dq sedaj še uveljavljali republikanci. Na drugi strani gre demokratom za 1:0, da obdržijo splošno znane demokratske postojanke.
V	New Yorku n. pr. gre bor-3a med tremi kandidati za župansko mesto. Prvi je Robert Wagner, ki kandidira na uradni demokratski listi; drugi je Harold Riegelman, ki kandidira na republikanski listi; tretji je Rudolph Halley, ki kandidira na liberalni listi, ki je posebnost mesta New York.
Demokratski kandidat Robert Wagner se odkrito priznava za demokrata pristaša Roosevelto-vega "New Deala." Je sin pokojnega senatorja Wagnerja, ki je bil začetnik delavske socialne zakonodaje pod predsednikova-njem Roosevelta. Zato se je ta zakon splošno imenoval "Wag-nerjev zakon." Kot so pokazale primarne volitve, je volilstvo za Roberta Wagnerja mlajšega.
V	Clevelandu si stojita nasproti demokratski kandidat Anthony Celebrezze in republikanski kandidat William Mc-Dermott. Računa se, da bo v Clevelandu volilna udeležba najmanj 60% in da bo šlo na volišče 225 do 260 tisoč volilcev.
Položaj v Clevelandu se presoja takole: Republikanci delajo z denarjem in uganjajo rasno politiko. Kot so pa pokazale primarne volitve, je večina za demokrate in tudi' ko sta bila med demokrati v tekmi kandidata Celebrezze in Porter, je Celebrezze s svojim številom glasov vodil pred skupnimi republikanci, ki so šli za McDermottom. Cleveland je znana demokratska trdnjava in je demokratski stranki na tem, da jo tudi obdrži. Celebrezze, o tem je splošno prepričanje, bo sledil na županskem stolu demokratskim županom Lauschetu in Burkeju.
Republikancem povsod slaba prede
V	Hot Springsu, Va., zboruje jo governerji južnih zveznih dr žav, ki so v politični debati lahko ugotovili, da popularnost predsednika Eisenhower ja sicer
pada, vendar ne tako, kakor pomembnost republikanske stranke. Ameriški kmetje na jugu se pritožujejo ne samo nad nizkimi cenami kmetijskim pridelkom, marveč predvsem nad federalno vlado, ki se ne zgane in ki nima nobenega kmetijskega programa. Governerji so morali priznati, da na ameriškem jugu obstoja še vedno dvostrankarski sistem, to je tradicionalnih demokratov kot večinska stranka in manjšinska republikanska stranka. Spričo predvidenih neuspehov republikanske stranke pri volitvah ne bo več vleklo ime Eisenhowerja, ki naj s svojim klobukom krije praznino republikanskega programa.
Novo nastali politični položaj obstoji tudi za govemerje zapad-nih zveznih držav, ki so se ser stali v New Mexico. Pričakovati je, da bodo stavili na federalno vlado važna vprašanja, ki se tičejo industrije in trgovine ter kmetijstva. Ta vprašanja bodo stavljena, ker jih republikanska federalna vlada ni rešila ia ne more rešiti.
Poroka
V	soboto, 7. novembra se poročita v cerkvi sv. Feliciteje na Richmond Rd., Miss Florence Dolores Hribar in Mr. Ralph Zu-pončič. Poroka bo ob desetih zjutraj. Nevesta je hči poznane družine Mr. in Mrs. Frank Hribar iz Richmond Rd., ki vodita gostilno Hribars Cafe na Waterloo Rd. in E. 167 St. Dolgo časa je bila aktivna članica Mladinskega pevskega zbora SDD.
oročna slavnost se vrši zvečer v Ameriško jugoslovanskem centru na Recher Ave. Mlademu paru čestitamo in mu želimo vse najboljše v zakonskem življenju!
Bolezen.
V	Cleveland Clinic bolnišnico se je moral ponovno podati po znani Mr. Louis Pečenko iz 3797 Richmond Rd. Mrs. Pečenko se tisočkrat najlepše zahvaljuje vsem, ki so tako velikodušno darovali kri, da bi njenemu soprogu pomagali, in zelo hvaležna bi bila, ako bi se še kateri prijateljev ali znancev zglasil in daroval kri, ker je Mr. Pečenko še vedno potreben transfuzij krvi. Prijatelji ga lahko obiščejo, mi mu pa želimo, da bi se mu ljubo zdravje kmalu zopet povrnilo!
V bolnišnici
Poznana Mrs. Jennie Stokel, soproga Krist Stoki ja iz Rich mond Rd. se nahaja v sobi št 224 Cleveland Clinic bolnišnice. Prijateljice jo lahko obiščejo, mi ji pa želimo, da bi se kmalu zdrava vrnila na svoj dom.
Zlata poroka
Danes, 3, novembra praznujeta Mr .in Mrs. Jernej Kramar, 1101 Norwood Rd., svojo zlato poro ko. K dogodku jima iskreno če stitajo sorodniki, prijatelji in znanci, ki slavljencema kličejo Živela se na mnoga leta!
"Ljubezen vse prenese!"
DURHAM, Anglija, 1. novembra—Angleški mornar Tommy Flynn je brodil po morjih in ga je pot običajno zanesla na Daljni vzhod. Pa tudi na Srednji vzhod. Ko se je mudil v Iraku, je stopil v kavarno, kjer je 19-letna Jean služila kot prava sužnja. Flynnu je dekle ugajalo, pa jo je odpeljal, oblekel v moško obleko in jo tako utihtapil na svojo ladjo. Zaprl jo je v omaro, kjer je sicer imel svoje obleke. Ladja je odplula in prišla v Anglijo. Flynnu se je posrečilo tudi v Angliji, da je svoje v moško obleko preoblečeno dekle neopaženo spravil na kopno, Toda oko postave je oba hitro izsledilo in oba sta se morala zagovarjati radi nedovoljenega vstopa v Veliko Britanijo. Flynn še posebej, ker je Jeanovi pomagal, četudi je britansiki državljan. Prvo sodišče je obsodilo Flynna na tri mesece. Jeano pa na dva meseca zapora. Kazen naj bi prestajala narazen. Komplikacija se je nadaljevala tem, da jima je bila dovoljena joroka, ki se je tudi izvršila. Starši Flynna niso prisostvovali poročnim svečanostim.
Zoper izrečeno kazen sta se oba obsojenca pritožila na drugo sodno inštanco. Dokler ne reši i;o sodišče slučaja, ostane nerešeno vprašanje, ali lahko živita skupaj, ker je Jean postala s poroko britanska državljanka, ali pa je važnejši britanski vse-litveni zakon, ki tega ne dovoljuje.
Ameriški dezerter
BERLIN, 1. novembra—Ameriško vojno sodišče je imelo opravka z vojakom Robertom Doreyem, ki je doma v Sommer-ville, Mass. Dorey je služil vojake v okupacijskih četah Amerike. Pred 17 meseci je iz za-)adne zone Berlina prešel na vzhodni Berlin. Tam je stopil v sovjetsko službo, dajal sovjetski stajni policiji razne podatke vojaškega značaja, pa se premislil in končno predal ameriškim oblastem. Obsojen je bil na 15 et zapora. Amerikanci trdijo, da je v vzhodni zoni še najmanj 20 takih ameriških dezerterjev.
ZGODILO SE JE V TEXASU
CORPUS CHRISTI, Tex., 2. novembra — V mestu gostuje cirkus. Predstave prireja na zemljišču, ki je last dr. Heaneya. Njegov nečak Billy White je obolel na poliju in odpeljan V bolnico. Cirkušno ravnateljstvo se je odločilo, da za bolnega otroka prireja delne predstave v bolnici.
Prestala operacijo
Poznana Mrs. Rose Mihčič iz 671 E, 200 St., ki je do pred nedavnega s svojim soprogom vodila gostilno na E. 72 Pl. in St. Clair Ave., se nahaja v Cleveland Clinic bolnišnici, kamor je bila odpeljana prošlo sredo. Podvreči se je morala operaciji, katero je srečno prestala, in prijateljice jo sedaj lahko obiščejo. Želimo ji čimprejšnje popolno okrevanje!
k
STRAN 2
ENAKOPRAVNOST
ii
ENAKOPRAVNOST
If
Owned and Published by THE AMERICAN JUGOSLAV PRINTING & PUBLISHING CO. ■231 ST. CLAIR AVENUE	CLEVELAND 3. OHIO
HEadcrton 1-S311 — HEndanon 1-5312 Issued Every Day Except Saturdays, Sundays and Holidays
SUBSCRIPTION RATES—(CENE NAROČNINI) By Carrier and Mail in Cleveland and Out of Town: (Po raznašalcu in po pošti v Clevelandu in izven mesta): for One Year—(Za eno leto)
For Six Months—(Za šest mesecev) For Three Months—(Za tri mesece)
.«10.00 - 6.00 _ 4.00
For Canada, Europe and Other Foreign Countries: (Za Kanado, Evropo in druge inozemske države): For One Year—(Za eno leto)
For Six Months—(2a šest mesecev) For Three Months—(Za tri mesece)
JI12.0C - 7.00 _ 4.50
Entered as Second Class Matter April 26th. 1918 at the Port Office at Cleveland, Ohio, under the Act of Congress of March 3, 1879.
POJDIMO MED FARMARJE!
(1)'
Pravzaprav med nami Slovenci v Ameriki ni takih farmarjev, ali vsaj veliko ne, da bi se naš list "Enakopravnost" moral baviti z vprašanji ameriškega farmarstva. Na prvi pogled se celo zdi, da so interesi delavstva drugi, nekaj drugega pa zopet interesi farmarjev. Farmar ima interes, da svoje pridelke drago prodaja, delavec, da jih počeni kupuje. Vse to pa je le navidezno, posebno še v ameriški družbi. Brez teorij preidemo na zadnje hude čase depresij, pa se bomo poučili, da so jih začela krize v ameriškem farmarstvu. Poleg tega je naša splošna dolžnost, da se seznanimo z vsemi pojavi ameriškega valovanja, torej tudi življenja ameriških farmarjev.
Ameriško farmarstvo je v delni krizi, o tem ni nobenega dvoma več. F&rmarji so hoteli dati temu povdarka, ko so vprizorili simbolično "poho<^"—vozili so se seveda z modernimi prevoznimi sredstvi—naravnost v Washington, da tam pokažejo vladi, česar ona ne vidi. Gre za socialno vprašanje, torej za nekaj, kar ni zdravo. Socialno vprašanje, ponovimo znova, ni samo med ubogimi, marveč nastane tudi med imovitimi sloji. Ni v interesu narodnega zdravja, da tudi imoviti postane ubog. Pomoč je torej potrebna!
Osrednja vlada bi morala imeti na odgovornih mestih ljudi, ki bi znali zajeti tok časa in predvideti vse posledice. Ravno, pri nastanku in zdravljenju socialnih bolezni— socialnih vprašanj! Kako so bolezni in zdravljena med ameriškimi sloji med seboj povezana, naj navedemo poleg krize v farmarstvu manj pomembno, a vendar prepričevalno dejstvo. Federalna vlada se hvali, da je odpustila iz javne službe okrog dvesto tisoč uradnikov. Dvesto tisoč ljudi pomeni že nekaj. V glavnem je bila prizadeta presto-lica Washington. Teh dvesto tisoč ljudi je sedaj na cesti, so imeli po ameriškem kreditnem sistemu svoje obveznosti do raznih trgovin, potom teh zopet do bank, ki so te trgovine financirale. Kreditno obročni sistem se je glede teh dvesto tisoč odjemalcev pretrgal, če ne porušil. Posledica? Nekaj podjetij—trgovin je šlo v konkurz, upnice banke si belijo glavo, kako dobiti nazaj dana posojila: Zopet ena vrsta socialnih vprašanj, katere federalna vlada gotovo ni predvidela!
Federalna vlada republikancev hoče, vsaj po osnovni zamisli, uveljaviti v ameriški družbi načelo čistega go spodarskega liberalizma. Vsak je odvisen od samega sebe Kdor more drugega izkoriščati, naj ga izkoristi do kosti Država kot celota naj samo gleda, kako se dogodki razvi jajo, naj bo le nočni čuvaj, naj skrbi za zunanji red in mir. Navedimo še eno socialno vprašanje, to pa je iz de lavskih vrst. Federalna vlada trdi, da je treba preiti v normalne razmere in si ne beli glave, če bo prihodnje leto kar se napoveduje, okrog pet milijonov delavstva na ce sti. To je tisti povišek, ki je narastel v ameriški industrij od leta 1950 dalje vsled vojne na Koreji, vsled močne ameriške vojaške in civilne pomoči tujini. Ti zunanji vzroki so odpadli ali morajo odpasti in federalne vlade naj pet milijonov delovnih moči, ki ne bodo več zaposlene, ne briga več.
Federalna vlada republikancev si je zastavila nalogo, da odpravi vse posledice, kakor tudi sistem "New Deala," to je tistega sistema, ki ga je začel uveljavljati v ameriškem življenju Franklin Roosevelt in ga je nadaljeval Harry Truman. Ta sistem pa je bil v tem, da je gledati na celokupni interes, na splošno blaginjo in da je socialno vprašanje odpraviti, bodoča pa preprečiti takoj, in to s pogledi na skupne interese. Z drugimi besedami, Amerika kot država nima več vloge nočnega čuvaja, marveč mora kot oblast poseči in dirigirati življenje svojih državljanov. Ne v obliki diktature, marveč s pomočjo, kjer je la pomoč potrebna. Rooseveltovega "New Deala" so bili deležni tudi ameriški farmarji. Z odpravo "New Deala" torej s posegom federalne oblasti tudi v življenje ameriških farmarjev naj se preneha. Cene kmetijskim pridelkom naj se ustalijo po principu "svobodne" konkurence. Federalna pomoč naj odpade. Kam gredo kmetijski pridelki, za to naj se brigajo farmarji sami.	L.C.
Zahvala krožka št. 3 Prog. Slov.
EUCLID, Ohio—Naš bazar je sijajno uspel. Udeležba je bila zadostna. Bilo je mnogo zabave. Razprodano je bilo skoraj vse. Za tako lep uspeh se moram prav lepo zahvaliti našim pridnim in zavednim članicam, ker so toliko pomagale in darovale za naš bazar.
Pecivo so darovale: Mary Lu-stik, Anna Zivkovich, Josie He-nikman, Frances Drenik, Mary Kobal, Elizabeth Matko, Louise Derdič, Gusti Zupančič, Mary Lokar, Monica Troha, Mary Prelc, Frances Ferkol, Pauline Durjava, Frances Gorjanc.
V	denarju so darovale: Neimenovana $3, Mary Segulin $1, Frances Zaje $1.
V	blagu pa so darovale; Jo-hana Bricel, Mary Ster, Josie Henikman, Caroline Govze, Elizabeth Matko, Mary Zigman, Frances Hudovernik, Frances Gorjanc, Frances Baje, Josephine Simon, Antonia Trebeč.
Delavke: Louise Derdič, Frances Gorjanc, Pauline Durjava, Monica Troha, Johana Krainčič, Mary Medvešek, Frances Ferkol, Josie Henikman, Mary Kobal, Olga Matjazich, Gusti Zupančič, Verona Potochnik, Ana Zivkovich. Hvala tudi Mr. Segu-linu in Mr. Troha, ki sta nam priskočila na pomoč.
Zavedam se, da ne bi imeli tolik uspeh, brez tako lepe udeležbe. V imenu našega krožka, se prav lepo zahvalim vsem poset-nikom in prijateljem našega krožka, enako vsem, kateri ste kupili listke.
Priporočam Grabnarjevo godbo; kjerkoli oni igrajo, prav gotovo nimajo zdravniki dela.
Priznanje tudi vodstvu tega Doma, ker imajo vse tako lepo urejeno. Ženski odsek tega Doma ima 15. novembra "Chicken Dinner," ker je večina naših članic aktivnih tudi pri tem Domu, sem gotova, da bomo z našo udeležbo pokazale, da cenimo njih delo. Ves preostanek bo šel za izboljšavo v kuhinji.
Drage članice! Naša prihodnja seja se vrši v sredo, 4. no vembra. Prosim, pridite na to sejo; imamo več važnih stvari za rešiti, obenem boste slišale poročilo bazarja. Naša podpredsednica in Mrs. Starina sta se ravnokar povrnili iz Jugoslavije, nam boste gotovo imele marsikaj za povedati.
Marsikdo nam je že rekel, zakaj toliko pošiljamo v Jugoslavijo. Naj vam povem, da me smo prenehale pošiljati tam že zadnje leto, razen v izvanrednih slučajih. Na primer kot aparat za gluhonemo deco v Ljubljani. Tam je šola za gluhonemo deco cele Slovenije. Znano mi je po nekem pismu iz Slovenije, da je deček, 12 let star, letos prvič govoril, ko je prišel domov na počitnice. Njegovi stariši, bratje in sestre so bili do solz gin jeni. Prod par meseci smo poslale od našega krožka poseben pisalni stroj za slepo mladino v Ljubljano, katerega se tam še ne dobi. Lahko ste čitali zahvalno pismo, katero je bilo priobčeno v Enakopravnosti.
Imamo tudi tukaj vsakovrstnih zavodov, kulturnih društev, bolnih in onemoglih članic. Sklenjeno imamo pri našem krožku da bomo rajši posvečale več pozornosti v tukajšnje dobre namene. Saj naša organizacija je ustanovljena za vršitev koristna in relifna dela, obenem v dobrobit družinskega in javnega živ-jenja.
Imamo članice, katere žrtvu-ejo mnogo dragocenega časa za to organizacijo. Njih plačilo je edino, zadoščenje, ko vidijo zavedno občinstvo na naših prireditvah.
Zahvalim se tudi uredništvu Enakopravnosti za njih prijaznost, da nam pravočasno priobčijo vse naše članke.
Iskrena hvala vsem skupaj! Mary Kobal, predsednica.
Nova pevska zvezda v Clevelandu
CLEVELAND, Ohio—Od časa do časa berem, da je ta in ta zvezdogledec odkril novo zvezdo, al' pa kar celo gnezdo zvezd. V kulturnem polju med nami jih ne odkrivamo tako pogosto, vendar za mali narod kot smo mi, smelo rečem več kot našo kvoto. Katere smo odkrili na polju znanja, književnosti in pesmi ne bom tukaj opisoval, bom pa raje naslednje:
Društvo "V boj" št. 53, SNPJ, čigar član sem, ne gleda mirno "Kaj je novega" med nami, išče in odkriva sam. Kar poglejte kaj se oglašuje za nedeljo, 8. novembra v Slov. del. domu ob 4. uri popoldne. Kaj vidite? Pra vilno: predstavil bo prvič naši širši javnosti v koncertu mlado pevko umetnico v koncertu. Prednesla nam bo kar šest arij iz raznih oper, izmed teh je ena naša "Gorenjski slavček" in za drugi del njenega programa pa lepo zbirko narodnih pesmi. Ni čudno, da tako lepo in lahko prodajamo vstopnice za ta dan. Zanimanje je tako veliko, da nimamo prav nobenega strahu v prerokovanju, da bo zopet dvorana na dan "V boja" nabito polna od strani onih, ki ljubijo petje in zraven pa malo komedije, podana bo enodejanka: Mutast muzikant, ki jo režira sam John Stebla j. Sam nosi naslovno vlogo, drugi igralci so vsi izkušeni, prvovrstni za naše deske.
Mi smo srežni ljudje v Clevelandu, zmeroni lahko pokažemo malo več kot drugod, imamo pač večje število, iz katerih lahlco črpamo naše nove talente. Adamič je šel v vesoljnost, pa kar stavim, da ne bo dolgo ko se bo pojavil drugi književni orjak iz slovenskega naroda. Mogoče ne v Clevelandu, bomo pa dobili kako drugo zvezdo—kar prepustite "V Bojevcem," ti znajo odkriti, če je med nami. Kako lepo pazi za to njih navdušen, kulturno aktiven naš tajnik Jože Durn.
Sedaj pa malo nazaj na naš velik koncertni dan in predstavitev izrednega pevskega talenta v mladi gdč. Florence Siskovich Poglejte, poleg svojih študij sa mo za glasbo, ki je svoj tečaj sam zase, se ona pripravlja še v drugem tečaju za petje, ki bo končno njeno glavno delo v glaz-bi. Tako bo dobila kar dve diplomi hkrati. Ni dosti to, dovolili so ji naknadno, da sme imeti in nastopiti na naši prireditvi s tem ioncertom. Ima še mnogo drugih aktivnosti, da človek se čudi kje dobi čas in veselje za vse to. Bo mogoče merodajna sodba naj bolj tista njene spremljevalke na klavirju, ko pravi, da ima ne navaden talent.
Mi, ki smo jo slišali na kulturnem pevskem festivalu v SNPJ parku v Clevelandu, to že vemo in komaj čakamo, da zopet slišimo njeno lepo petje. Tehnično je že tako dovršena v petju, da se njen glas kar izliva iz ene lege v druge, ne da bi to bilo opaženo. Kot zlato se ta lep, poln, močan izliva iz nižine v višino, pošto j i in razlije po celi višini, pa zopet neopažeiio se vrne v nižje lege njenega glasu. Vse to brez truda—kot prava umetnica, pa je komaj stara 19. let! Pomislite, kaj nas še čaka v bodočih letih, ko se bo še bolj razvila in spopol-nila. To nam bo pela in blažila naše bodoče dni v Clevelandu in drugih naselbinah.
Jaz samo to rečem, ako nočete zamuditi ta pomembni prvi koncert te mladenke, pridite od blizu in daleč v Cleveland in verujte
Ob Tihem oceanu
Piše FRANK KERŽE
Na svetu je vsak dan kaj novega. Ne mislim kaj malega, kaj takega, ki gre nehote mimo tebe. Recimo slovo lastovke od napol porušenega samostana San Juan de Kapistrano, ki je nedaleč od nas. Če imate kaj dober spomin, se boste spomnili tega imena, ker sem pisal članek v zadnji pomladi. Če vam še pri kličem v spomin Jožefovo, po tem boste vedeli, za kaj se gre
Prihod lastovk iz juga. Pra vijo, da pridejo vsako leto na tančno na sv. Jožefa dan, kar je samo na sebi nekaj imenitnega Kako iznajdejo ta dan, tega ne vem. Mogoče imajo med sabo ne kaj takega, kakor je bila nekda nja Blasnikova pratika, ki je imela med drugim skozi vse leto vreme napovedano za vsak dan posebej. Seveda se ni bilo mogo če preveč zanesti na tiste napo vedi, ki niso niti toliko zadele kakor človek z navadnim revma tizmom.
Torej prišle so lastovke na Jo žefovo. To sem čital leto za le tom, ker je krožila vest po vse časopisih. Ali sem verjel? Kako da ne. Tukaj je bilo poročilo in nikdar nobenega preklica. Tako je šlo leto za letom in bi bilo š še v bodoče, ko ne bi bilo na sve tu neverjetnih Tomažev, ki ho čejo za vsako besedo dokaz. Ne ki profesorček na UCLA se je uprl. UCLA pomeni začetne črke za: University of California Los Angeles—kar se dosti lepo čita če primerjam enake univerze po drugih državah. Tako šolo ima postavim tudi država Ohio in no si uradni naslov: Ohio State University, okrajšano OSU. Pa ne smete misliti, da se to nana ša na ljudi. Lahko da jih je ne kaj, ki spadajo od začetka svo jih študij pod ta naslov, ne pa kasneje.
Torej ta profesorček je lovi i lastovke in jim deval male obro čke na noge, da bi jih poznal le to za letom, kar bi bilo dokaz da se ene in tiste ptice vračajo Zraven je pa tudi opazoval ob zorje tako par tednov pred in par tednov po sv. Jožefu. In kaj je pronašel ta Tomaž? Kar pri držite sapo in poslušajte. Pisal je novico v svet, da so vesti oc lastovk v San Juan de Kapistra no—bunk. Rekel je, da lastovke letajo kakih pet tednov prej in par tednov kasneje, da se jih precej vrne z obročki. Take, ki so se izvalile leto prej, pregleda jo vselej nekdanji svoj dom. Če je tam še kaj prostora, se usta vijo, če ne, gredo pa naprej. Med lastovkami je tak problem za domove, kakor po Ameriki za ljudi. Čim več zidajo, toliko več ljudi je brez pravega doma.
Zdaj smo torej končali povest o lastovkah. Smo jo? Ne še. Tu kaj je samo opisan njihov prihod. Kaj pa odhod? Ali gre tam tudi po navodilih velike pratike? Ne tako natančno. Zakaj časo pisi so prinesli vest, da je uradni odhod vsako leto na 23. in na 24, oktobra. Mislim, da je to razu meti na ta način, da imajo ptice likof pred odhodom. In kakor pri ljudeh, tako se primeri tudi med živalmi, da se ga katera preveč naleze, pa zamudi skupen vlak.
Odkar sem na svojem drugem domu v Kaliforniji, sem opazil marsikaj. Kar me je najbolj zanimalo, so bile lastovke. Da, tudi naša vas ali če hočete—mesto, jih je imelo. Kolikor vem, so gnezdile največ na drevju. Kdaj so prišle, sicer ne vem, enako je
mi, rekli boste, da bi nam še dolgo, dolgo pela naša nova, pri-poznana mlada umetnica: Florence Siskovich.
Na veselo svidenje m velik HŽitek kličem vsem za celokupno društvo "V boj." št. 53 SNPJ v Clevelandu. In pa točno ob 4. popoldne.
Johii Lokar st.
z njihovem odhodom. Kar bolj prazno nebo je bilo, pa nisem vedel, zakaj. Ker sem bolj trde sorte, mi je vzelo kak mesec dni, predno sem vzdihnil; aha—to je tisto. Lastovk ni več! Jih imam rad, četudi ne vem, ali imajo kak glas ali ne. Slišal jih nisem nikdar. Spomnil sem se tiste lepe pesmi, v kateri poje pesnik: "Zdaj pa iz zvonika line, zadnjo pesem žvrgoliš, ker čez hribe in doline, v tople kraje ti zletiš."
šel sem do cerkve, do ene in druge, ker jih je kar na ducate v našem—kaj naj rečem, mestu ali vasi? Imamo namreč že podpise in bomo na starega leta dan glasovali, ali hočemo imeti mesto ali ne.
Pravijo tako, da bomo glasovali za mesto šestega kalibra. Jaz ne vem, če je to prava beseda za naše načrte. Če je kaj napak, pa opravite sproti. Sam ne vem, kako bom glasoval, ker sem se rodil v starokrajski vasi, pa se še danes držim bolj vasi, kakor mesta. Je težko odločiti se —zakaj če bi bila velikost merodajna, bi morali imeti s svojimi šestdeset tisoči že davno kako mesto. Bil bi skoro za vas— saj vas je lahko tudi velika. Kaj ne poje narodna pesem:
"Stoji, stoji Ljubljanca— Ljubi janca dolga vas ..."
Pa da grem še enkrat do lastovk, predno se poslovim od njih. Listi poročajo, da se vsako leto zbere veliko ljudi v San Juan de Kapistrano, ki z daljnogledi v roki spremljajo vsako gibanje v zraku. Kaj gledajo? Za lastovke vendar. Lunč imajo sabo in tudi kaj, da se "potegne." Koliko in kaj vidijo, tega nfi vem. Samo toliko je znano, da jih vidijo dosti več proti večeru, potem namreč, ko je izginil zadnji košček lunča in seveda zadnja kaplica tiste skrivnosti, ki tako greje, kakor hrvaška paprika.
Vidite, tako se zaključi ena epizoda in na nebu našega življenja se prikaže vedno nekaj novega. Sem rekel, da sem pogrešil lastovke—pa bi moral pristaviti: in šolske otroke. Mimo naše hiše hodijo že par tednov, počesani in zlizani kakor mlade mucke. Fantički so po večini v tistih plavih porhatastih hlači-cah in se ne vidi, da bi bili kaj bolj posebnega, kakor so doma okoli hiše. Mamica jih k večjem nagradi s tem, da jim zmoči lase in jih lepo počeše, da izgleda glava kakor izorana njiva.
Ampak punčke—te so pa ta ie, kakor bi bile iz samega rde čega cukerberka. Skrbno poče sane lase, naketere vse v "škrnic-Ijih," kar je dalo precej dela. Potem pridejo krilca, tako maj-ina—hočem reči, tako kratka, da se človeku zdi, da gleda na cesti kebre z majhnimi mare-ami.
Ker so v naši vasi, hočem reči: v bodočem mestu—naseljeni pretežni večini Holandci ali 'Dutch," jih je velika večina jato svetlih las in lepega obraza. Da imajo dosti naravne inteligence, se vidi najbolj po tem, da se jih kake dve tretjini oglasi z običajnim "Haj!" In tako mo-am "hajat" na desno in levo, (cr mi je do tega, da imam dosti prijateljev —čeprav majhnih — med narodom. Živel sem po raznih krajih naše velike Amerike —nikjer nisem našel toliko čuta domačnosti, kakor v Kaliforniji, n kako so pripravljeni, da pomagajo ti mladi Američani.
Imel sem veliko drevo vrste mimosa," katero mi je sapa lomila, dokler ga nisem izkopal in Prostor zaravnaF. Otroci so to videli in kmalu so se oi ganizirali med sabo z namenom, da mi zbe-ro gotovo vsoto denarja za no-
vo drevo. Kakšno—je vseeno— sagio da bo zopet drevo tam, koder je zdaj praznota. Zahvalil sem se jim in kupil štiri drevesa in sicer: eno limono, eno oranžo, eno breskvo in eno nektarino. Vse so se prijele in rasto, da je veselje. Za drugo leto me že skrbi, kam bom s sadjem, če pojde tako naprej.
Ker govorim o Holandcih, mi prihaja nekaj na misel. Slovenci v Chicagu so kupili nekje blizu češkega pokopališča precejšen kos sveta z namenom, da ga porabijo za pokopališče naših ljudi. Kakor je navada v Ameriki, so najeli gotove agente, ki naj bi poprodali lote našim ljudem. To bi bila najboljša garancija,, da noben ne uide. Za agenta se je ponudil tudi neki mlad Čeh, med katerimi je sploh največ naših ljudi. Tisti naš človek, ki je imel nekaj besede pri tem, mu je rekel:
"Ne vem, kako boš zadovoljen, zakaj taka agentura ne nosi dosti."
"Vse vem," je odvrnil Čeh. "Pa bi vseeno poizkusil. Navsezadnje poznam precej Slovencev in se mi zde pametni ljudje z izobrazbo, ki bi delala čast vsakemu narodu. Zato pričakujem, da bom vendarle uspešen. Če ne bo bogastva, bo pa vsaj vsakdanji kruh."
In Čeh je. začel z delom, šel je od hiše do hiše, koder je bilo naseljenih precej naših ljudi. Ko ga naš rojak zopet sreča po več mesecih, ga vpraša:
"No, kako je kaj 'biznis' z loti na pokopališču?"
"Boljši, kakor sem pričakoval," odvrne. "V^rejeli so me povsod prijazno. Dobil sem dober pogled v življenje vaših rojakov in priznati moram eno."
Pogleda me postrani, Jcakor bi premišljeval, ali bi mi povedal ali ne. Potem pa pravi: , "Veš, kaj ti bom povedal? Jaz semjjVjie sprte 'biznisu' že vrsto ' let in zato mi lahko verjameš, kar ti bom zaupal. Človek pride v agenturi do vseh mogočih ljudi, ki se ločijo med sabo in žive vsak malo drugače. Glede tvojih ljudi moram priznati eno: Poleg Holandcev, ki so prvi, sem našel vaše ljudi precej za njimi —torej druge po vsem: snagi, inteligenci, prijaznosti in lepoti. Mi se včasih izkušamo postavljati z našimi. Nič ne rečem. Toda resnica je ena, da bi se naši imeli še dosti učiti od vaših."
Ali ni to lepo priznanje za naš narod? Zato pravim, da živim med lepim in zdravim narodom, ki me v mnogem spominja na moj narod* Zato tudi priporočam vsakemu,, ki se misli naseliti v Kaliforniji, naj pazi, kje se naseli. Vi bi ne verjeli, kako se loči en kraj od drugega, kaj pomeni: dobra okolica enega kraja. Jaz sem vedno gledal, da sem živel v kakem prijetnem kraju — oziroma tako: Kraj j® vselej bil nekaj posebnega, recimo—nekaj več, nekaj drugačnega, kakor je običajna ulica-Toda naselje samo—ljudje okoli tebe—s temi sem se pa učil.
Bili so najslabši, kar moreš dobiti na tom svetu. Pa kaj bi našteval. Se res ne izplača, da bi si kvaril sedanjost. Rečem toliko: Dobro poglejte, kje s® naselite. Zakaj brez dobrih sosedov se neha vse, kar sladi naše življenje. Zato sem hvaležen usodi, ki me je vrgla v lepe kraje med dobre ljudi.
ZADREGA KRALJA PETRA
PARIZ, 29. oktobra — Bivš®' mu jugoslovanskemu kralju P®' tru se mudi z razporoko. Prig°' varjanja strica njegove Žene Aleksandre, sedanjega grškega kralja Paula, so ostala breZ; us{>ešna. Aleksandra je sedaJ stavila na pariškem sodišču ug®" vor, da to sodišče ni pristojn® za razpravo. Sodišče bo r**" pravljalo najprvo o tem ugovoru.
enakopravnost
STRAN 3
norveška delavska stranka v
boju za demokratični socializem
čeprav sta Sever in Jug Evro-Be geografsko najbolj oddaljena, sta si vendar v marsičem po-(Jobna. Nikjer drugje ni evropska obala tako bogato razčle-l^jcna, kot na Skandinavskem jn Balkanskem polotoku in no-en drug del Evrope*nima ob obali zgnetenega toliko skalovi-®ga sveta kot jena Severu sta-kristalinsko Skandinavsko višavje, na jugu pa mlado Di-'larsko in Šarsko-Pindsko gor-stvo. Ena izmed teh dežel pa je Jugoslovanom še posebno izu. T(J je Norveška.
^ Dolgo vrsto let je Norveška čutila pruske vplive. Hanseat-® 1 trgovci so zgodaj spoznali, zahodna norveška obala Važno križišče poti v zahodni ®vet. Vzdolž obale so si ustvarili Vrsto oporišč, še dandanes Norvežani z neprijetnimi spomini po ažejo nekatere spomenike preteklosti n. pr. "nemški most" g ®rgenu, ostanke pruskega na-^^^^^^"^gGrju in drugje, h^ri v "^Prijstne spomine pa e številni ostanki koncen-J^cijskib taborišč, razdejanih fis^išč in poslopij, nemi spo-t 5^'^' ^^cističnega paševanja v
li ivr	^°^veško so okupira-
emci že prvo leto druge sve-vne vojne. Te, nekatere po-® Jie poteze usode norveškega n j^^°^^°vanskih narodov, so se ^a aljevale tudi med vojno. Tu-Ofl Norveškem se je razraslo uporniško gibanje,, ki sicer ni o tako močno kot pri nas, ki
pa se
Je prav tako ogorčeno bo-
ril --	laivu ugurceno
® Za svojo skalovito zemljo.
,®^danes je Norveška ena ^Jzanimivejših dežel severne če obiščeš te prelepe ^GVerne kraje in se razgovarjaš ® toplo iskrenost-prežetimi ljudmi, ti bo goto-^ ta ali oni začel razlagati o ocializmu na Norveškem. Ne! ^^vzaprav le o gradnji socializ-
Na Norveškem je bilo ugodno gospodarsko razdobje po prvi ^ etovni vojni dokaj kratko. Že g ^®kaj letih po vojni je dežela Ve^ ^sne gospodarske teža-19^r se stopnjevale do leta Vi '	se je pričel zgodo-
^ P^Gokret. Norveška je godila krizo, ki je bila, kot najhujših v njeni
Port ^ razvojem tega gos-^^skega stanja in z ureditvi-gospodarskih razmer je nera-povezana Norveška de-jj. ® 5 stranka. Po prvi svetov-najmočnejša Kon-®o	stranka. Razen nje
Ij ? ® y norveškem javnem živ-še kmečka stranka, libe-<^Glavska stranka. Kopa ,	stranka je imela v ftik le nekaj predstav-jo 1927. leta, pozneje pa precej, izgubljala veljavo.
dobi gospodarske depresije S'vetovni vojni so nara-® edino večje ladjedelniške , Paroplovne družbe, medtem industrija ni razvi-®eln	JG velika brezpo-
^ posebnih gospodarji težavah se je znašlo norve-
ško k " JG zn Veip ^®tijstvo, kjer je peščica kiYi ^^sestnikov požirala drobna "^«>«ka posestva. " ' '"
"kmCv """T™- ^
Vegu	se je razrasla Nor-
Se (^Glavska^ stranka. Najprej rog.P, ^^sidrala v ribiških pod-so u-,. _^^verne Norveške, kjer ci v' ^ ^^^oUeni tudi prvi delav-8a	"storting," kot
(iegg.	imenujejo. Skozi
^obi	Delavska stranka
^ čedalje več pristašev Se . ^čkih predelih in tako biggv '^°^likovala v stratlko ri-dj^ih j	posestnikov, goz-
2^^ poljskih delavcev, pove-Močr- ^^^^^skimi sindikati kot Iftvoi celota norveškega de-"gkega gibanja.
He	prve svetovne voj"
Bita st j® Norveška delav-edina stranka, ki pe PfidnK-'^^ l^repi in ki neprestano in več pristašev, je	^ v storting leta 1935
Delavska stranka v
parlamentu večino in od takrat dalje — z izjemo dobe nemške okupacije — krmari usodo norveškega naroda in razvoj norveške dežele.
Pred vsakimi volitvami Delavska stranka Norveške izdela svoj program za prihodnjo parlamentarno razdobje in ga predloži volivcem. To je seveda njen maksimalni program, v parlamentu pa se predstavniki delavske stranke zavzemajo le za tiste družbene spremembe, katere so jim odobrili volivci.
V	prvem povojnem obdobju, ki je trajal od 1945. do 1949. leta je program Delavske stranke vseboval predvsem obnovo dežele in stabilizacijo gospodarstva. V drugem obdobju, ki se bo končalo letos, ko se bo nehala mandatna doba sedanjih poslancev, je Norveška zgradila vrsto obratov težke industrije, nove elektrarne, kot n. pr. tovarno aluminija v Ardalu, jeklarski kombinat v Mo i Rani, izpopolnila je svojo trgovsko mornarico in nadaljevala bitko za povečanje orne površine. Letos je Norveška delavska stranka izdala program za novo obdobje, s katerim bo šla na volitve v storting. Volitve bodo jeseni. Če se je dosedanji program le bolj omejeval na razvijanje zunanjih oblik gospodarskega, kulturnega in prosvetnega življenja, pa program za novo obdobje vsebuje tudi točke, po katerih hoče Norveška delavska stranka v tem obdobju doseči tudi znatne družbene spremembe.
V	uvodu svojega programa pravi Norveška delavska stranka, da je njen cilj, zgraditi na Norveškem demokratični socializem ter ustvariti tako družbeno ureditev, ki daje ekonomsko in socialno zagotovilo ter svobodo, enakopravnost i n tovarištvo vsem ljudem. Pri ustvarjanju nove družbene ureditve Delavska stranka ne dela samo v korist ene skupine ali razreda, temveč v korist vseh naprednih ljudi Norveške, ki so pripravljeni sodelovati v skupnih naporih za razvoj Norveške in njenega ljudstva.
V	glavnem se program Norveške delavske stranke deli na tri poglavitne teze: politika stalnega utrjevanja gospodarstva v državi, skrb za zboljšanje življenjskega standarda ter miroljubna politika sodelovanja z vsemi državami, ki se tbore proti vojni in upoštevajo težnje malih narodov.
L
Na vseh zasedanjih Organizacije združenih narodov je delegacija Norveške vedno podpirala mednarodno sodelovanje na enakopravni osnovi. Po programu Delavske stranke bo Norveška tudi v bodoče vztrajno podpirala Organizacija Združenih narodov, ki naj še bolj postane svetovna organizacija neodvisnih držav, ki žele poglabljati medsebojno zaupanje.
Norveška je aktiven član Atlantskega pakta. Povprečen Norvežan rad pripomni, daje prispevek za Atlantski pakt sicer kapital, ki se ne obrestuje, ki pa je vendar za ohranitev neodvisnosti neobhodno potreben.
Norveška dobro pozna posledice in globoke družbene pretrese Jiapitalističnih kriz, saj je v letih 1927 in 1933 taka kriza močno zrahljala temelje norveškega gospodarstva. Zato se Norveška delavska stranka zavzema za čim večje gospodarske sodelovanje mod vsemi državami. Posebno je ta člen programa oči-viden v sodelovanju med skandinavskimi državami. Za ekonomsko sodelovanje pa je osnoven pogoj povečanje proizvodnosti, polna produktivna zaposel-nost.
Program Norveške delavske stranke posebno poudarja važnost skupnih obrambnih naporov za ohranitev miru. Mala', strateško izpostavljena dežela je kaj lahko plen napadalca. Stroški
obrambe bi bili prehudo breme za malo državo, razen tega bi se sama težko ubranila. Kljub temu, da je vojaška povezanost med državami obrambnega značaja, pa Delavska stranka Norveške zastopa mnenje, daje namen skupnih obrambnih naporov tudi pogoj za pogajanja med državami, na katerih bi odstranili medsebojne spore.
Kakor ne morejo biti posamezne dežele v Evropi izolirane od drugih, tako zastopa Norveška delavska stranka mnenje, da Evropa ne more biti izolirana in da je potrebno najtesnejše sodelovanje tudi med ostalimi kontinenti.
Sodelovanje Norveške z drugimi državami pa je najpotrebnejše seveda v njenem najbliž-njem sosedstvu. Tesno sodelovanje skandinavskih držav, je samo element v prirodnem sestavu evropskega sodelovanja.
Po tem programu Norveške delavske stranke lahko pričakujemo, da bo Norveška še bolj kot doslej podpirala napore z a obrambo miru in za zboljšanje mednarodnega sodelovanja na vseh področjih.
II.
Norveško gospodarstvo je po svojem sestavu dokaj raznoliko. Sorazmerno skromno kmetijstvo daje le majhen del narodnega dohodka. Pomembnejše gospodarske panoge so gozdarstvo, ribištvo, trgovska mornarica in industrija. Norveška je takoj po drugi svetovni vojni razlastila nekaj večjih posestnikčv in nacionalizirala del industrije. Večjo novo industrijo sme graditi le država, dobičke privatnikov pa zajema s prometnim davkom, ki se giblje od 3—72%.
V tem novem obdobju je glavna naloga norveškega gospodarstva povečati proizvodnjo ter vskladiti razvoj industrijskih in kmečkih področij.
Med južno in severno Norveško je velika razlika zaradi neenakomernega razvoja. Medtem ko je južna Norveška močno industrializirana, ima razvito kmetijstvo in gozdarstvo, pa je v severni Norveški zaradi ostrejše klime glavni vir dohodkov ribištvo. Program delavske stranke zato poudarja važnost enakomernega razvoja, pri čemer je dolžna država pomagati, da se bodo ti predeli razvijali hitreje in dosegli isti ekonomski nivo kot ga ima južna Norveška. Pred dvema letoma so začeli zato graditi jeklarske kombinate, ki bodo izkoriščali velikanska ležišča hematita in magnetita na severu ob norveško-švedski meji.
Racionalizacija proizvodnje je ena glavnih nalog bodočega obdobja. V tej akciji se naslanja Delavska stranka tako na proizvajalce kot na lastnike proizvajalnih sredstev in tudi državno oblast.
Za zvišanje proizvodnosti je vzeta kot instrument politika de-
lavska plača. Pri tej politiki zanimivo, da sedaj poudarjajo, da morajo dobivati moški in ženske iste plače, daje treba nagrajevati po individualnem naporu, po kvalifikaciji delavca, posebnosti dela. Proizvajalci morajo biti soudeležni tudi pri razdeljevanju dobička. Struktura delavskih plač mora biti taka, da mlade ljudi spodbuja k izpopolnjevanju. Plače določajo kolektivne pogodbe.
Glede razvijanja demokratskega upravljanja si je zagotovila Delavska stranka načrt, da mora ta samouprava postati živa sila, ki ji dajejo revolucionarni ogenj delavsko gibanje in njegove organizacije. Za razvoj te demokracije je življenjske važnosti aktivnejše sodelovanje žensk in mladih ljudi. Čeprav je formalno tudi doslej bila ženska na Norveškem enakopravna, vendar pa v življenju tega ni bilo dovolj opaziti. Zaradi tega želi delavska stranka ustvariti pogoje, v katerih bodo lahko žene in mladi državljani čimbolj izkoristili svoje demokratične pravice.
Za zagotovitev teh demokratičnih pravic in sodelovanja v raznih organih družbene kontrole pa je nujno, da zakonodaja zagotovi tudi večje sodelovanje ljudi v raznih organih, ki imajo ključni položaj v gospodarskem življenju. To so banke, industrija in zavarovalna društva. Zdaj imajo n. pr. v bankah delničarji glavno besedo. Delavska stranka pa se bo borila, da bo v upravi privatnih Sank zastopan tudi javni interes tako, da bo na predlog vlade parlament imenoval del upravnega odbora.
Še važnejše kot sodelovanje državljanov pri kontroli finančnega poslovanja je tudi sodelovanje delavcev pri upravljanju podjetij. Doslej so imeli na Norveškem tudi v državnih podjetjih le nekake tehnične svete, kjer so razpravljali predvsem o zboljšanju delovnih postopkov. V tem bodočem obdobju se bo delavska stranka borila tudi za večjo demokratičnost v tovarnah in delavnicah. V večini so podjetja organizirana kot družbe z omenjenim jamstvom. Sedanji zakoni ne zagotavljajo sodelovanja proizvajalcev v upravah podjetij. Delavska stranka se bo borila za reformo tega zakona. Proizvajalci morajo dobiti pravico izbirati svoje predstavnike v upravo podjetja. Ta skupna uprava sicer ne sme zamegliti jasnih smernic odnosov med sindikatom in upravo. Proizvajalci v upravi podjetja morajo biti popolnoma enakopravni, čeprav ni nujno, da imajo večino v upravi, niti kontrolo nad upravo. (Ta člen programa Delavske stranke nakazuje sodelovanje delavcev pri upravljanju podjetij, kar jeza privatna podjetja razumljivo. Gotovo pa je, da v državnih podjetjih tudi na Nor-
veškem ne bodo mogli ostati zgolj pri tem.)
III.
Program Delavske stranke že v uvodu poudarja, da demokratični socializem na Norveškem zajema predvsem človeka in skrb zanj. Zato je razumljivo, da ima tudi več članov, ki govorijo o skrbi za zboljšanje življenjskega standarda. Posebno za dve socialni plasti se bo Norveška delavska stranka posebno zavzela. To so delavci in nameščenci ter gospodinje. Med okupacijo in v prvih povojnih letih so visoke cene najbolj prizadele tiste, ki žive izključno od svojih plač. Prvi korak k zboljšanju so stabilne cene, zato smatra Delavska stranka, da mora država skrbno spremljati politiko cen privatnih podjetij. Če bi politika cen škodovala javnim interesom, mora vlada intervenirati in če je treba, tudi uradno določiti cene. Nekaj podobnega seje zgodilo lani in so jeseni povsod na Norveškem veliko razpravljali o novem zakonu, po katerem bi morala vse cene odobriti država. Posebno liberalci in konservativci so močno napadali to politiko cen, ki pa je potrošnikom le zagotovila, da življehjski standard ni padel.
Za cene nekaterih proizvodov mora skupnost posebno skrbeti. Mleko in kruh morata biti poceni in v kolikor bi bila na tržišču dražja, mora država z regresiranjem preprečiti povišanje cen. Prav tako mora skupnost podpirati čim večjo proizvodnjo tistih standardnih artiklov, ki so za življenje neobhodno potrebni; to so pohištvo, radijski aparati, obleka in obutev.
Norvška ima zelo mnogo zadrug, ki se ukvarjajo z nakupom in prodajo. Posebno za kmetijstvo so norveške zadruge ogromnega pomena. Delavska stranka se bo zavzela za večjo finančno podporo tem zadrugam, v njih pa morajo imeti glavno besedo potrošniki in njihovi sveti.
Posebno skrb pa bo Delavska stranka posvetila boljšim življenjskim razmeram gospodinj. Večina gospodinj ima toliko skrbi in dela z otroci in družino, da jim to onemogoča sodelovanje v javnem življenju. Zaradi tega se bo Delavska stranka borila, da bo čimbolj olajšala delo gospodinjam in sicer s politiko cen, z organiziranjem otroških zavetišč, zavzela se bo, da bo industrija proizvajala čimveč predmetov, ki bodo lajšali delo v gospodinjstvu. Pri uvajanju novih električnih naprav morajo imeti prioriteto naprave, ki služijo gospodinjstvu, za razne gospodinjske stroje itd.
Razumljivo je, da delavska stranka skrbi tudi za napredek v kmetijstvu in ribištvu. Več strojev in več obdelovalne zemlje! to je geslo za novo obdobje. Ker ima Norveška le 3% obdelovanje zemlje, bod^ posvečeni veliki napori povečanju obdeloval-
nih površin. V načrtu imajo, da bodo v 10 letih dobili milijon hektarjev obdelovalne zemlje.
Delavska stranka bo še naprej podpirala ribiške zadruge, posameznim ribičem pa bo pomagala tako, da bodo dobili moderne naprave. Mladim državljanom bo država pomagala, da bodo začeli samostojno pot v življenje.
Razen zgornjega, obsega program Norveške delavske stranke še gradnjo novih stanovanj, kar jena Norveškem prav tako zelo pereč problem, zboljšanje šolskega sistema, ki mora dati otrokom (šolska obveznost traja na Norveškem do 16 let) solidno osnovno izobrazbo. Program poudarja, daje osnovni pogoj dostojnega življenja, da ima sleherni pravico do dela in da se lahko s svojim delom dostojno preživlja.
Če gledamo na program Norveške delavske stranke z jugoslovanskega stališča, se nam bo morda zdelo marsikaj nerazumljivo in daleč od našega pojmovanja socializma. Če pa upoštevamo, da je Norveška dežela, kjer je privatno lastništvo nad
proizvajalnimi sredstvi še splošno V veljavi, le da država ž davščinami zajema velik del privatnega dobička, nadalje norveški razvoj in tradicijo njene demokracije, potem bomo razumeli, da se Norveška vztrajno, čeprav po lastni poti prebija v naprednejši družbeni sistem. Čedalje večja opora, ki jo dajejo norveški ljudje svoji Delavski stranki, pa je dokaz, da se Norvežani navdušujejo za njen program, ne zaradi papirnatih členov, temveč zaradi dosedanjih uspehov pri napredku dežele.
Gustav Guzej.
NOVE HARMONIKE
ženskega izdelka, 120 -basov, 6 prcmemb, 8 glasov, se proda za manj kot za polovično ceno. Se lahko vidi vsak večer ali v soboto in nedeljo. Na domu.
7710 Melrose Ave.
IŠČE SE STANOVANJE
Prisiljeni smo se selili
ker je bila hiša prodana. Sedem otrok; eden star 12 let, drugi več. Lahko plačamo do $75 na mesec. Kdor ima za oddati, naj blagovoli pokliče
EX 1-7798
$
TISKOVINE
izdelant v tiskarni
Enakopravnosti
so lične in v najnovejšem tisku
Cene so zmerne—naročila hitro zgotovoljena- • Se priporočano drus+vom, .
trgovcem, obrtnikom in posameznikom
ENAKOPRAVNOST
6231 ST. CLAIR AVE.
Charles A. Tolbert of Jefferson, Georgia, says:
"My wife and I saved ^^5000 on the Payroll Savings Plan.
J6w cm (to it too!"

Look—here's a couple wlio work in a Georffa Spinning Mill —and have saved $5,000 out of their pay!
Can you do that? Fes, you can—when you hnow the system. Today, where you work, join the Payroll Savings Plan.
You may save a couple of dollars a payday or as much as you wish. You never miss the money because it's saved for you—Ijefore you even get your check. And when enough has accumulated, it's automatically invested in a U. S. Series E Savings Bond, in your name, and the Bond is turned over to you. Then your savings earn you an average 3% interest, compounded semiannually, when the Bonds are held to maturity!
The beauty ofTt is that Payroll Savings makes you save— in sure, safe Savings Bonds that make you money! How about signing up today? Or, if yoifre self-employed, go to your bank and join the Bond-A-Month Plan^
How you can reach your savings goal on the systematic Payroll Savings Plan
If you want approximately
	$5,000	$10,000	$25,000
Each week for 9 years and 8 months, save..	$8.80	$18.75	$45.00
Each week for 19 years and 8 months, save..	$3.75	$7.50	$18.75
If you want approximately
Tliis chart shows only a few typical examples of m vings goals and how to reach them through Payroll Savings. Remember, you can save any sum you wish, from a couple of dollars a payday to $375 a month. The important thing is, start your Plan today!
Tliis chart shows only a few typical examples of m vings goals and how to reach them through Payroll Savings. Remember, you can save any sum you wish, from a couple of dollars a payday to $375 a month. The important thing is, start your Plan today!
Savihg is simpler than you think—with U. S. Savings Bonds on the Payroll Savings Plaui
The U. S. Gnfernmpnt does nnr pay tor this ailttrliaing. The Treasury '^Tinrtirent	their imlrintic aotialion. ihv -i^irrrtif np.	and
ENAKOPRAVNOST
/
STRAN 4
ENAKOPRAVNOST
VOHUNI
IN SKRIVNOST ATOMSKE BOMBE
(PO ZAPISKIH POLKOVNIKA KANADSKE PROTIOBVEŠČEVALNE SLUŽBE RICHARDA HEARSHA)
(Nadaljevanje)
Po strmem ovinku pa je tudi peš le počasi lezel naprej. Nadzornik Stone mu je sledil. Pošteno sta bila prepotena, ko sta prišla do vasi. Colberta sta kaj hitro našla. Leopole je dobesedno vdrl k njemu:
"Pojdite z nami, toda takoj!"
"Kam?" je vprašal Colbert in segel po svojem težkem kožuhu.
"Tega še sam ne vem. Spotoma vam bom povedal."
Velikan se je počasi in udobno napravijal na ta nepričakovani izlet. Videlo se mu je, da bi se ob tem slabem vremenu najraje sploh ne ganil iz hiše. Leopole ga je že med potjo vprašal:
"Ali Gwene Laughtonove niste v zadnjeiti času nikjer videli kje v bližini?"
"Koga? Ah da, tiste lepe črno-lase pevke? Nikoli je še nisem videl v teh krajih."
"Ali jo poznate?"
"Armstrong me je nekoč zavlekel v tisto zabavišče, a mi ni bilo prav nič všeč. To ni bil kraj zame. Kamorkoli sem se v tistem ozkem prostoru okrenil, vselej sem se kam zaletel."
"Toda pevko bi spoznali tudi zdaj?"
"Poslušajte, tako lepe ženske človek ne pozabi zlepa."
"Pazite, Colbert! Armstrong se je poročil s plavolaso Joano."
"Torej vendarle!" se je smejal velikan. "Res ne vem, zakaj sta tako dolgo odlašala."
"Toda eno uro po poroki je Joan izginila. Sumim, da jo je nekdo izvabil iz stanovanja."
Colbert je začudeno pogledal Leopolea, toda nadzornik ni dopustil, da bi ga spet prekinil. Nadaljeval je:
"Zvabil jo je lahko samo nekdo, ki ga je Joan dobro poznala in ki mu je zaupala. Zdi se mi da je to storila Gwen in jo nekam zavlekla. Urednik je namreč bil tudi Gweni zelo všeč."
"Saj menda ni znorela? Joan je bila vendar že poročena!"
"Pri takšnih pustolovskih ženskah nikoli ni mogoče ugotoviti, kdaj in zakaj znore."
"Ali je šla Joan z njo."
"Najbrže je bilo tako, da jo je Gwen s kakšnim prebrisanim izgovorom zvabila v avto in jo nato odpeljala."
Nadzornik Stone pa je pripomnil:
"Joan je Armstrongu poslala pismeno obvestilo, da se je premislila."
Colbert se je nasmehnil:
"Odkod pa tako gotovo veste, da je to napisala Joan? Ženske se sicer rade premislijo tudi po poroki, a ne takoj. Kvečjemu čez leto, ^ve. Gwen ima razen tega mnogo vaje, da je znala kaj takega urediti dovolj spretno in prepričljivo."
"In kam gremo zdaj?"'
"Vi, Colbert, samo sem do križišča. Klical sem Armstronga in bo z letalom vsak čas tu. Mogoče je, da vas bo iskal tudi kdo drugi, toda vi počakajte na Armstronga. Ko pride, odhitite za nami."
"Ali mislite, da je črnolasa pevka vozila tod?"
"O tem sera trdno prepričan," je dejal Leopole. "V teh rečeh je namreč neka zakonitost. Kanada je velika. Gwen bi lahko šla kamorkoli, toda zadnje mesece je najmanj tridesetkrat naredila to pot. Pozna pokrajino in dobro ve, kako je zapuščena. Docela zanesljivo je šla po tej poti."
"Samo kdo ve, kako daleč je zdaj," je vzdihnil velikan. Leo-
pole seje prijel za velike uhlje;
"Gwen v tem blatu ni prišla daleč v svojem majhnem avto mobilu in še brez snežnih verig na kolesih."
Navzdol je bila pot še bolj spolzka, še težja. Colbert je nadzornika in Stonea spremljal do križišča, tam pa sta mu naročila, naj počaka Armstronga, nakar naj oba prideta za njima.
"Najpozneje čez pod ure mora biti tukaj," je dejal Leopole. "Midva greva naprej. Povejte, Colbert, ali so v tem grmovju tudi nastavljene pasti?" '""Tu ob robu ne, toda globlje v grmovju in više v gozdu jih je vse polno. Če stopite iz avtomobila, si poiščite kako debelo gor-jačo ali vejo. Brez tega ne hodite dalje, kajti mogoče je, da lovske jame niso prazne. Nepričakovano laihko padete med divje zveri."
Leopole in Stone sta se odpeljala po sledi, ki jo je zapustil avtomobil. Napredovali so zelo počasi. Šofer je opazoval sled. Vsi trije so se razgledovali na-onkrog, toda na ■ pokrajino je kmalu legla gosta megla. Bližal seje zimski večer.
Prevozili so dobrih dvajset kilometrov, ko je šofer nenadoma vzkliknil:
"Glejte, tam!"
Pokazal je naprej po cpsti. Dobrih sto metrov pred njimi so se v gostem mraku videli obrisi prevrnjenega avtomobila. Hitro so se mu približali. Nudil se jim je zelo žalosten prizor. Z eno stranjo se je voz naslanjal na dno jarka, v katerega seje bil prekucnil. Bil je močno zbit, razbite so bile tudi vse šipe. Voz je bil prazen. Iz notranjosti je samo dišalo po oopjnem parfumu, na zadnjem sedežu pa je ležal šopek zmečkanih rož. Nekje so našli tudi sledove krvi. Ugotovili so, da je bil nekdo ranjen od drobcev razbitega stekla. Potnici se torej nista teže poškodovali. Avto je bil do strehe tako blaten, da mu je bilo težko določiti obliko. Umili so kos stene, da bi določili, kakšne barve je. Nadzornikova domneva je postajala vse verjetnejša. Avtomobil je bil zares last Gwene Laughtonove.
Toda kam sta izginili potnici? Ali sta pot nadaljeval peš, ali je morda kdo pripeljal mimo in ju
vzel s seboj? V blatu pa ni l^ilo nikjer videti sledov drugega avtomobila. Ko so brskali po prevrnjenem avtu, jih je glasno trobi jen je opozorilo, da njihov voz, ki so ga pustili sredi ceste, nekomu zapira pot. Bližajoče se vozilo z rumenimi žarometi je obstalo v njihovi bližini. Armstrong je s prepadenim obrazom skočil iz avtomobila, Colbert pa se je z vsemi štirimi skušal osvoboditi avtomobila, ki je bil mnogo premajhen za njegovo veli kansko postavo. Tudi urednik je v razbitinah spoznal voz črno-lase Gwene.
"Ali živi?" je kriknil ves iz sebe.
Zanimala ga je samo Joan. Colbert mu ježe med potjo povedal vse, kar je slišal od nadzornika Leopolea. Ko je slišal, da sta potnici izginili, je ves obupan dejal:
"Kaj vendar stojite tukaj? Pojdimo za njima!"
"Toda kam?" je vprašal Stone.
"Nikjer ne vidim nobenih sledov," je ugotovil Leopole.
Colbert, obut v visoke škornje je splezal v jarek in v naraščajoči temi opazoval vlažni sneg. Nenadoma je vstal. Zdelo se je, da hoče nekaj povedati. Leopole je to opazil:
"Kar povejte. Tudi za Armstronga je bolje, če ve. Morda še ni najhujše nesreče. Kakor vidim, ste na to stran splezali iz jarka in na cesto. Odšli sta torej v grmovje, morda celo proti gozdu."
"In kaj naj to pomeni?"
"Vsepovsod so pasti in jame. Lahko bi se zgodilo, da stopite v past ali padete v jamo." Zadržal je dih, potem pa je le do konca izrekel svojo misel: "Temno je in ne moremo za njima, saj ne vidimo nobenih sledov. Tudi mi lahko zaidemo v past, kar bi pomenilo nove nesreče."
"Jaz grem kljub vsemu," je odločno dejal Armstrong in že je zlezel čez jarek na drugo stran.
"Ne počenjajte neumnosti!" mu je zaklical Colbert. "Počakajte vsaj toliko, da poiščem nekaj gorjač. Z njimi bomo v temi otipavali pot pred seboj."
Slednjič so se le napotili proti grmovju. Colbert jih je opozarjal, naj bodo zelo previdni, kajti vsepovsod so bile izkopane velike jame in nastavljene močne železne pasti. Skrbno je ogledoval teren. Nenadoma je pokazal na dve črni senci v daljavi.
"Glejte, tam!"
"Halo! Stoj!"
Zdaj so vsi zagledali dve počasi se premikajoči senci, a samo za trenutek. Naslednji hip so namreč zaslišali pretresljiv krik in ena obeh senc je izginila. XXIII. poglavje Boj z velikanom
Leopole je sklepal pravilno. Joano, po poroki tako srečno Joano, je lahko zvabil z doma sa
OB PRVI OBLETNICI SMRTI PRELJUBLJENE SOPROGE IN DRAGE MAME TER STARE MAME
FRANCES FABEC
KI JE ZA VEDNO ZATISNILA SVPJE MILE OČI DNE 3. NOVEMBRA 1952.
Žena preljuba, kje si zdaj TI, sama dobrota bila si Ti.
Mamica zlata, kje si zdaj Ti, Tvoja milina, Tvoje oči.
V grobu zdaj tesnem Ti truplo trohni,
a duša se v raju pri Bogu veseli.
žalujoči ostali:
ANTON, soprog LOUIS, sin
MRS. CAROLINE ZIGMAN in
MRS. CHRISTINE VERCH, hčeri let, sinaha. vnuki, sestra in bratje
Cleveland, Ohio, dne 3. novembra 1953.
mo dober znanec. Res je bila Gwen tista, ki je prišla k njej s šopkom rož, kakor da hoče z njo deliti srečo. Bila je zelo prijazna in prisrčna. Obžalovala je celo, da ni bila prisotna pri poroki.
Joan je bila vsa omamljena od sreče. Nobenih pomislekov ni imela in je slepo verjela čestitkam črnolase Gwene.
Gwen je od Joane izvedela, kar je hotela in kar ježe slutila. Armstrong je zares odšel v uredništvo, da uredi nekatere formalnosti, ki jih je povzročil njegov nepričakovani odhod. To je docela odgovarjalo načrtu, ki gaje zasnovala Gwen.
Predlagala je Joani, da bi se odpeljali in počakali Armstronga pred uredništvom. Prijetno bo presenečen, če bo Joano našel že pred uradom. Joan seje odločila brez predsodkov, kakor bi to storila vsaka srečna žena. Nekaj časa je še oklevala, kateri šopek naj vzame s seboj, poročnega ali tistega, ki ga je prinesla Gwen. Odločila se je za zadnjega ter ga vzela s seboj. Ubogala je nadvse prijazno Gweno ter ni sedla na sprednji sedež, marveč se je skrila v ozadje avtomobila. Spotoma sta za nekaj minut obstali. Gwen je izstopila ter hitro uredila, kar je nameravala. V Joaninem imenu je napisala Armstrongu pismb ter mu ga odposlala s posebnim slom.
Joan ni pazila kot se vozita. Zavedla se je šele tedaj, ko se ji je vožnja zdeia predolga. Armstrong je vendar stanoval sredi mesta in ne daleč od njegovega stanovanja je bilo tudi uredništvo. Zdaj pa sta se vozili
po nekem predmestnem parku. Ko je vprašala Gwen, kaj naj to pomeni, je Gwen še hitreje pognala voz. Nedolgo za tem sta že drveli po široki državni cesti zunaj mesta. Joan je tedaj spoznala, da je padla v spretno nastavljeno past. Začela je vpiti na ves glas in poskušala odpreti avtomobila vrata.
Ker se ji to ni posrečilo, je vsa obupana zarila prste v oglje-nočrne lase svoje ugrabitelj ice.
Zaradi prerivanja, kije nastalo med njima, seje omahujoči avtomobil začel nevarno nagibati. Joan se je prestrašila. Gwen pa je še podžigala njen strah. Opozarjala jo je, da se bo avto prevrgel, če ne da miru. Pri tem da si lahko razreže ob razbitem steklu ves obraz in da jo bo Armstrong zaradi skaženega obraza začel prezirati. Tega seje Joan bolj bala ko smrti. Z največjo obzirnostjo je začela pregovarjati Gweno, naj opusti svoj načrt. Prosila je, jokala in klela. Gwene se ni upala več dotakniti, saj sta bili že daleč od vseh človeških prebivališč.
Počasi so minevale ure. Joa-nin položaj je bil vedno bolj obupen, kar jo je navdalo z velikim strahom. Kaj jo čaka na koncu te nepoznane poti? Naraščajoči strah ji je vrnil pogum in odločnost. Začela se je boriti za življenje.
V skrajnem obupu je znova zgrabila Gweno za lase in ji potegnila glavo daleč nazaj. Gwen pa ni popustila. V blazni odločnosti je še hitreje pognala vozilo po spblzki, nevarni cesti v temno, nič dobrega obetajočo noč. Na prihodnjem križišču ni več vedela, kam naj obrne avto.
v katero smer naj nadaljuje vožnjo. Odločila se je kar na slepo in se poskušala otresti obupane Joane. Ta jo je nenadoma zgrabila za vrat. Ni več vedela, kaj počne, in je začela daviti Gweno z obema rokama. Črnolaska je spustila krmil, da bi se izvila iz Joaninih rok, a že naslednji, hip je avto z veliko naglico zdr-vel v jarek in se prekucnil.
Potnici sta imeli srečo, kajti voz je obležal na strani. Kljub temii so sedežne blazine padle Joani na vrat, okensko steklo pred krmilom se je razbilo, vsa karoserija pa je zaradi padca takoj izgubila svojo prvotno obliko. Močni udarec je omamil obe ženski. Komaj sta spet prišli k sebi. Po vseh udih sta čutili pekoče bolečine. Gwen je poskušala odpreti zvita vrata, kar pa se ji ni posrečilo. Hotela je spustiti okno, a steklo se ni niti premaknilo. Hotela jena sprednji strani splezati iz avtomobila, kjer se je pri padcu zdrobilo steklo, toda Joan jo je z vso silo vlekla nazaj. Prerivali sta se po tesnem vozilu, kajti vsaka od njiju je hotela prva zlesti na prosto. Med prerivanjem je prišel Joani v roke težak ključ za odvijanje vijakov. Z njim je z vso močjo udarila po steklu. Zadnji hip se je spomnila, da si mora z roko zavarovati obraz. Gwen je to zamudila in drobec stekla ji je razpraskal lepo čelo.
(Dalje prDiodnjiP).
CHICAGO, ILL. FOR BEST RESULTS IN ADVERTISING
CALL DEarborn 2-3179
VAS MUČI GLAVOBOL?
Nabavite si najboljše tablete prot-glavobolu v naši lekarni.
Cena 50c.
MANDEL DRUG CO.
Lodi Mandel, Ph. G., Ph. C. 15702 Waterloo Rd__KE 1-0034
Pošljemo karkoli prodamo kamorkoli.
Charles
WANTED TO RENT
NAZNANILO IN ZAHVALA
Globoko potrta naznanjam, da je umrl moj ljubljeni brat
CHARLES BELA)
Zatisnil je svoje blage oči dne 10. oktobra 1953, po dolgi in mučni bolezni rakom.
Pogreb se je vršil dne 14. oktobra iz pogrebnega zavoda Joseph Žele in sinovi v cerkev Marije Vnebovzete na Holmes Ave. ter od tam po opravljeni slovesni sv. maši zadušnici in cerkvenih pogrebnih obredih na Calvary pokopališče, kjer smo ga položili v naročje materi zemlji k večnemu počitku.
Blagopokojnik je bil rojen dne 9. februarja 1886 leta v Sodra-
žici.
V dolžnost si štejem, da se tem potom iskreno zahvalim vsem, ki so položili tako krasne vence cvetja k njegovi krsti. Ta dokaz, vaše ljubezni in spoštovanja do njega mi je bil v veliko tolažbo v dneh smrti.
Dalje hvala vsem, ki so darovali za sv. maše, ki se bodo brale za mir duši pokojnika. Bog plačaj!
Zahvalo naj sprejmejo vsi prijatelji, ki so dali svoje avtomobile brezplačno v poslugo za spremstvo pri pogrebu.
Hvala.vsem, ki so ga prišli kropit in se poslovit od njega, ko je ležal na mrtvaškemu odru, in vsem, ki so ga sprejmili na njegovi zadnji zemeljski poti na mirodvor.
Globoko zahvalo naj sprejme čst. g. Victor Cimperman za opravljene cerkvene obrede in sv. mašo zadušnico. Hvala pogrebnemu zavodu Joseph Žele in sinovi za vzorno voden pogreb in naj-' boljšo vsestransko poslugo.
Končana je Tvoja zemeljska pot, ljubljeni brat. Tvoje življenje je bilo življenje poštenjaka trpina. Težka bolezen Ti je grenila in uničila življenje, dasi bi tako rad še živel.
Odšel si tja, kjer ni trpljenja, tja, kjer vlada večni mir. Mi se Te bomo spominjali vedno z ljubeznijo in hvaležnostjo v molitvi do konca naših dni.
Žalujoči ostali:
MARY KOM I DAR, sestra FRANK KOM I DAR, svak nečaki in nečakinje
LEO BELAJ in LOUIS ARKO, bratranca
Cleveland, Ohio, dne 3. novembra 1953.
EXECUTIVE (young married couple), need 5-6 room unfurnishw apartment. Good location w. Rogers Park or Indian Boundary Park. Moderate rental. No children or pets,
BElmont 5-2830 days
FEMALE HELP WANTED
We have immediate openings iov WAITRESSES — Experienced preferred. Good hours. Top salary. Steady. Ideal working conditions. Apply in person Toots Burger Grill, 9301 Stony Island, REgent 4-9750.
DOMESTIC FEMALE
Good Home — 2 adults need COMPETENT WOMAN. General housework, plain cooking, heavy cleaning. Modem apartment. Own room, bath. $40 to start.	,,
DIversey 8-604d
Good Home for Responsible Middle-aged WOMAN to do general housework and take full charge of 2 children. On farm. Mother is employed in Chicago. Roomi board, small salary for service-HAymarket 1-699®
BUSINESS opportunity
MILLINERY ■ and LINGERIE — , Ideal for dressmaker. Beautiful store. Room for living quarters-Selling account of illness.
EStebrook 9-1232 or Dickens 2-1376
TAVERN with living quarters 2 story brick, 2 enclosed porches, 2 car garage, hot water Under one name 60* years. Best offer.
1414 N. Elston CApitol 7-9125
Good Chance to buy BEAUT^ 'SALON — Business for 4 op#' a tors. Established 4 years. Se»' ing due to retiring. See to ^ predate. — 618 S. Pulaski — ^ reasonable offer refused.
_SAcramento 2-9^
Good Chance to buy PAINT ' GLASS and WALL PAPB* STORE. Established 49 yea^S' 10 years present owner. GoO location Southwest. See to aP" predate.
BOulevard 8-672^
Good Opportunity to buy TA ERN. 15 years established bus ness. Present owner 2 y®^L Selling due to other interes -Only $3,500 buys Tavern.
to appreciate.
5621 So. Ashla"^ GRovehill 6-^
Good Chance to buy TAVERN Newly decorated. Nice locatio^^ Family trade. Nice living Q^a ors in rear. See to appreciate-Call CApitol 7-982®
Good Opportunity to buy LOUN ^ (Suxette's) Fine location. 514 ^. State off of Congress St. H'* way. See to appreciate.
WEbster 9-796''
Call after 1. P-
0'
TAVERN - LOUNGE — Near mont on Cicero. Air condition ice cube maker; refrigC® »n
beor taps; Piano-Solovox.
insurance Vt paid to July '1» ^ By owner.	gs
PAlisadc 5-a
Good Chance to buy TAVERN RESTAURANT. Fine End of street car line. Cor^e " See to appreciate.	-j
Call SHeldrakc 3-9»
TAVERN and BRICK BUIL
FOR SALE,
or just business.
Fully equipped: well e.stabl'®^r-excellent location; nice neis' hood trade.
Ideal for couple.
A real money maker-See it to appreciate a real vo
Near 63rd and Normal
Call ENglewoc^ 4-3873
SOV>«