ZASAVC 2008 352(497.12 Zagorje 0090666,18 COBISS e Samo: 031726 814 f Aleš: 041 615 050 masažni aparati www.semos.si GREMO v Vsako številko Zasavca « imate možnost dobiti | 2+ü Ibir&zpBtainit Mm® ws0®[pmSGSo % Svetovna SVEA Brez zadnjih ni prvih Poiščite več informacij na WWW.TSh.Si hrastnik - trbovlje - zagorje - litija <$> ZAGORJE! vabljeni'. Jogurtova kisla smetana 10% m.m., Ljublajnske .^Qoyo mlekarne, 180 g iAHKA n.o/0 ' e kisi, smetana VEČ « 1E CENEJE ■= ob nakupu 2 ali VEC=1 k=s ~ * 40% ceneje redna cena 1 kos = 0,77 ob nakupu 2 ali več = 1 kos 0,46 23% CENEJE 32% CENEJE ■ UJJ (V. Dobra kot kruh! LpekamaJ * ■ I_7_T J (*) Temna žemlja postrežno, 50 g Hrei nar< I postr ^ 1 kg Hrenovke v naravnem ovoju postrežno, Celjske mesnine, rm V sobote, 14. avgusta 1008, je po posameznih predelih države spet kosila toča. V Zasavju, zlasti v zagorski občini, so imeli gasilci velike težave z meteornimi vodami, ki so celo ogrožale nekaj stanovanjskih hiš. Na Izlakah je naraslo kar nekaj hudournikov, ki so s seboj nosili vse, kar jim je prišlo »pod tok«. Zalite so bile ceste, poplavljeni travniki in dvorišča. Kanalizacija niti pod razno ni bila kos vsej vodi, ki se je valila po cestah in nosila s seboj obilico peska in zemlje. Slike, ki jih je posnel Peter na Izlakah, bi bile prav lahko s katerega koli odseka cest v Zasavju. Morate prebrati: Občina Radeče praznuje m Državnozborske volitve 1008 Modelarsko društvo Spitlire Psi reševalci in njihovi vodniki Intervju: lanez Podobnik Hov zakon o štipendiranju Slovo poletju Trboveljski karateisti uspešno v jesensko sezono Brez zadnjih ni prvih Zasavc-a izdaja Grafika Gracar d.o.o., Lava 7b, 3000 Celje, tel. 03 54 52 666, fax 03 54 73 166. Glavna odgovorna urednica: Marta Hrušovar. Uredniški odbor: Stanislava Radunovič, Fanči Moljk, Anton Šutar in Boštjan Grošelj. Redakcija se zaključuje ob ponedeljkih ob 12.00 uri. Prodaja, trženje in tisk: Grafika Gracer, Celje. Tiskano en dan pred izidom v nakladi 2000 izvodov. Naslov uredništva: Zasavc, Cesta zmage 3,1410 Zagorje ob Savi. Telefon: 03 56 64 250, Faks: 03 56 64 494 GSM: 041 410 734, komerciala: 031 822 533,040 267 411. E-mail urednica: hruski@siol.net, E-mail: zasavc@email.si,http://zasavc.gajba.net Zasavc je štirinajstdnevnik, izhaja ob četrtkih. Letna naročnina je 28,17 EUR (6.750.00 sm, polletna 13,52 EUR (3.240.00 sit). Naročnina za tujino je 81 EUR ali druga valuta v protivrednosti. V ceno je vračunan 8,5 % DDV. Odpoved naročnine sprejemamo v pisni obliki po obračunskem obdobju. Nenaročenih rokopisov in fotografij ne honoriramo in ne vračamo. Brez dovoljenja urednika ponatis člankov ni dovoljen. womit 0 mmmi FUNiTERC Ministra Vizjak in Turk obiskala ETI ETI sta v srede, 10. avgusta obiskala ministra Vizjak in Turk. Vodstvo družbo ju je seznanilo s poslovanjem koncerna, načrti za prihodnost ter tekočimi raziskovalno-razvojnimi projekti. Predsednik uprave ETI Tomaž Berginc je ministroma Andreju Vizjaku in Žigi Turku predstavil tekoče uspešno poslovanje koncerna ETI, načrte za prihodnost in izzive, s katerimi se srečuje ETI. Ministra pa sta se seznanila tudi z novim raziskoval-no-razvojnim projektom NODISEA, ki ga skupaj s partnerji pripravlja ETI. ETI je tudi letos podjetje z največ priznanji za inovacije v Za- savju. ETI-jevi inovatorji so že dvanajsto leto zapored med najboljšimi inovatorji Zasavja. Izmed desetih priznanj in osmih diplom za inovacije, ki jih je podelila Gospodarska zbornica Slovenije, Območna zbornica Zasavje, so kar štiri priznanja in ena diploma šli v roke ETI-jevih inovatorjev. ETI d.d. je osvojil po eno zlato, srebrno in bronasto priznanje ter diplomo, ETI Gum pa je prejel drugo srebrno priznanje. Vir: spletna stran ETI Upravni odbor LAS Društva za razvoj podeželja Zasavje je objavil Javni poziv za oddajo prijave projektnih predlogov za izvajanje Lokalne razvojne strategije LAS Društvo za razvoj podeželja Zasavje na območju občin Zagorje ob Savi,Trbovlje in Hrastnik za leto 2009. Predmet javnega poziva je nabor projektnih predlogov za leto 2009, ki predstavljajo izvajanje lokalne strategije LAS Društvo za razvoj podeželja Zasavje za razvoj podeželja Zasavje v okviru Pobude LEADER (4. os Evropskega sklada za razvoj podeželja 2007-2013) za območje občin Zagorje ob Savi,Trbovlje in Hrastnik z doseganjem ciljev, zapisanih v tem dokumentu. Namen in praktični cilji poziva sledijo viziji LRS in opredeljenemu strateškemu cilju Trajnostni razvoj in zagotavljanje visoke kakovosti življenja na podeželskem območju občin Hrastnik,Trbovlje, Zagorje ob Savi. Ključni cilji lokalne razvojne strategije so - ohranjanje okolja in naravnih virov - Podjetništvo na podeželju - Kakovost življenja na območju LAS -Turizem Popolne vloge bodo uvrščene v izbiro projektov, ki bodo upravičeni do sofinanciranja pri izvajanju projektov. Na poziv se lahko prijavi pravna ali fizična oseba, ki izpolnjuje pogoje za prijavo iz izbor projektov.Vloga mora vsebovati prijavni obrazec in vse v prijavnem obrazcu navedene priloge, ki so sestavni del dokumentacije poziva. Predmet podpore je dodelitev nepovratnih sredstev za izvajanje projektov v okviru izvajanja LRS. Pisne vloge za vsak projekt morajo prijavitelji dostaviti, po zahtevanih pogojih, v pisarno Društva za razvoj podeželja Zasavje, Cesta 9. avgusta 78a, 1410 Zagorje ob Savi ali poslati po pošti s priporočeno pošiljko. Ovojnica z vlogo mora prispeti na navedeni naslov, ne glede na vrsto prenosa te pošiljke za projekte za leto 2009, do 30.09.2008 do 12.00. Javni poziv in razpisna dokumentacija za prijavo projektov sta na voljo na spletnih straneh občin Zagorje ob Savi (www.zagor-je.si),Trbovlje (www.trbovlje.si) in Hrastnik (www.hrastnik.si/obcina, rubrika javni razpisi) in na spletni strani upravljavca LAS KGZS-Zavod Ljubljana (www.lj.kgzs.si). Razpisno dokumentacijo lahko interesenti dvignejo tudi na sedežu društva (Društvo za razvoj podeželja Zasavje, C. 9. avgusta 78a, 1410 Zagorje ob Savi) od dneva objave do izteka prijavnega roka. Dodatne informacije v zvezi z razpisom dobijo prijavitelji pri upravljavcu LAS (Nada Grešak) po telefonu 03 56 34 380 ali na sedežu društva vsak delavnik od 9. do 12. ure ali na e-naslovu nada.gresak@lj.kgzs.si. S FUNfaRČKt © Občina Radeče praznuje V septembru, natančneje 10. septembra, praznuje Občina Radeče svoj občinski praznik. Na ta dan so se po končani vojni vračali, iz teh krajev izgnani prebivalci, nazaj na svoje domove. Program prireditev ob občinskem prazniku se je pričel že v četrtek 28. avgusta, ko je bila svečana otvoritev obnovljenega mostu in javne poti HE Papirnica - Zeb-nik. Nadaljevalo se je s tri dnevno Revijo rokometa. V petek, 29.8.2008, zvečer je bila v šotoru pri športni dvorani svečana akademija z rokometnim plesom ob zvokih dalmatinske klape Sol. Tridnevna rokometna revija se je v soboto, 30. 8. 2008, končala. Občinska zgradba Torek, 2. 9. 2008, je zaznamovala otvoritev asfaltiranih dvorišč in parkirišč ter dela ulice Pot na brod. Sobota, 6. 9. 2008 prinaša na tenis igrišču pri športni dvorani Teniški turnir Radeče open, na trgu v Radečah pa bo predstavitev slovenske vojske in slovenskega vojaka s prikazom najnovejše oborožitve. Na igrišču pri OŠ Radeče bo potekal nogometni turnir, ribiči pa se bodo pomerili na tekmovalni trasi pri Ribiškem domu za POKAL SAVA. Mestno jedro Planinsko društvo Radeče vabi v nedeljo na pohod na Nebeško goro, odhod avtobusa bo ob 8.00 z železniške postaje Radeče na štartno mesto v Zagradu Na dvorišču OŠ Svibno se bo od 15.00 ure dalje dogajala Nedelja pod vaško lipo in razstava kulinaričnih izdelkov z Društvom kmečkih žena Arnika, na igrišču PD Vrhovo pa bo od 17.00 dalje Revija državnih prvakinj z Mažoretami Laško,Trebnje, Radeče. Ponedeljek, 8. 9. 2008, bo spet bolj resno obarvan, saj bo ob 16.00 uri otvoritev obnovljene javne poti Hotemež - Brun-ška gora - Rudna vas. V Torek, 9. 9. 2008 ob 18.00 pa bodo 45-letnico hortikulture v Radečah obeležili v Domu kulture Radeče s podelitvijo Priznanj za najlepše urejeno hišo, kmetijo in krajevno skupnost V Sredo, 10.9.2008, ob 18.00, bo v Domu kulture Radeče SLAVNOSTNA SEJA OBČINSKEGA SVETA S podelitvijo Priznanj Občine Radeče. Potem pa prihajajo dnevi, ki bodo spet športno obarvani. V četrtek bo balinarski turnir za Zeličev memorial, v petek v prostorih OŠ Radeče občinsko šahovsko prvenstvo, v soboto v športni dvorani Radeče odprto prvenstvo v namiznem tenisu za moške in ženske posamično, v soboto na igrišču Prevzgojnega doma Radeče Veteranski malonogometni turnir, v Domu kulture razstava Likovne kolonije Radeče z okolico in v sredo na strelišču Močilno občinsko prvenstvo v streljanju z zračno puško. Dogajanje v Radečah se bo nadaljevalo tudi v drugi polovici septembra. Besedilo: Rudi Špan Topla malica za zasavske srednješolce Nekatere srednje šole v Zasavju so že rešile vprašanje toplega obroka za dijake, druge rešitev še iščejo. Na litijski gimnaziji niso imeli večjih težav, saj imajo svojo kuhinjo, sicer majhno, a vendarle bodo dijaki dobili topel obrok že drugi šolski dan v avli šole, kjer bodo namestili mize in stole.Tudi na zagorski srednji šoli niso imeli prevelikih težav in bodo toplo malico pričeli dijakom deliti s I 5. septembrom. Malice bodo pripravljali na šoli. Na Srednji tehniški in poklicni šoli Trbovlje so uspeli najti ponudnika za zagotavljanje toplega obroka za svoje dijake in dobivali jo bodo od 8. septembra dalje. Na Gimnaziji in ekonomski šoli v Trbovljah pa še niso rešili problema toplega obroka, zato do nadaljnjega dijaki ne bodo dobivali tople malice. Rešitev težavejnteozivno iščejo, kajti dijakom, ki so imeli do sedaj regresirano malico, le-ta nič vg&re ’pWpadä. /f* * Oj n 4 0 FUNfeKČHI Prodana Toplarna Hrastnik Rudnik Trbovlje Hrastnik in občina Hrastnik, lastnika hrastniške Toplarne, sta le-to v soglasju z vlado prodala Petrolu. Petrol, kot najboljši ponudnik, je postal 100 % lastnik Toplarne Hrastnik.Zanjo je plačal 2. I/O milijona evrov kupnine,od tega je RTH - ju pripadlo 1.966 milijonov evrov. S tem denarjem bodo financirali izvajanje zapiralnih del. Novi lastnik obljublja, da bo toplarni na področju gradbenih in instalacijskih storitev omogočena v Petrolovi skupini rast poslovanja, posebej na področju plinifikacije. V hrastniški občini se bo Petrol letos potegoval za pridobitev koncesije za opravljanje gospodarske javne službe distribucije toplote po sistemu daljinskega ogrevanja za 35 let. Vgraditi nameravajo dodaten plinski motor za sočasno pridobivanje toplotne in električne energije in s tem podvojiti proizvodnjo. Z obnovo omrežja pa bo optimalizirano obratovanje in s tem zmanjšane izgube toplote v sistemu. Svojo priložnost Petrol vidi v vključevanju v širši zasavski energetski koncept. MaH CEROZ in okoljevarstveno dovoljenje V oktobru leta 2006 je podjetje Ceroz (Center za ravnanje z odpadki Zasavje), podjetje, ki je zavezanec za pridobitev okoljevarstvenega dovoljenja, zaprosilo za izdajo tega. Vlogo so že dvakrat v tem času dopolnili, glede na spremembe zakonodaje, ki je bila usklajena tudi z evropsko in pričakujejo, da bodo v mesecu septembru to dovoljenje dobili. Dopolnitve so se nanašale na potrditve koordinat za merilna mesta iztokov in merjenja plinov oziroma onesnaževanje zraka. Okoljevarstveno dovoljenje bo pomenilo, da odlagališče obratuje v skladu z zakonodajo, domačo in evropsko, in da podjetje ne pomeni nevarnosti za okolje. Rimske Toplice oživele Zdravilišče Rimske Toplice je, po sedemnajstih letih samevanja, odkar so odšli zadnji gostje Jugoslovanske ljudske armade, pričakalo prve goste. V obnovljen Sofijih dvorec je pred dnevi prišlo prvih 35 gostov iz Španije. To so po 68 letih prvi gostje iz tujine. Sofijin dvor je prvi obnovljeni zdraviliški objekt od dveh, ki bosta v novem zdraviliškem kompleksu ohranjala dediščino. Ponaša se s štirimi zvezdicami in premore 89 postelj. Za prenovo tega objekta so bila sredstva pridobljena iz evropskih skladov in s kreditom Ribniškega sklada, vredna pa je 5 milijonov evrov. Celoten zdraviliški kompleks je ocenjen na 48 do 50 milijonov evrov. Podpisana je bila tudi že pogodba za gradnjo osrednjega zdraviliškega objekta v velikosti 20.000 kvadratnih metrov. Izvajalec del Vegrad iz Velenja je že pričel z deli, pogodbena vrednost investicije pa je 28 milijonov evrov. Za direktorja term Maksimiljana Maksa Brečka in za krajane Rimskih Toplic pomeni otvoritev prenovljenega Sofijinega dvora nov začetek. MaH Zakaj je stala TET? V mesecu avgustu so po naročilu holdinga slovenskih elektrarn ustavili delovanje trboveljske elektrarne oziroma le-ta ni bila vključena v omrežje. TET in HSE imata sklenjeno pogodbo o zakupu moči in nakupu električne energije, s katero je dogovorjeno, da HSE optimira obratovanje in določa morebitne ustavitve proizvodnih enot. Pri tem se ozira na aktualne tržne in energetske razmere ter na variabilne stroške proizvodnje in upošteva minimalne oziroma maksimalne pogodbene količine proizvedene električne energije. Njihovo pojasnilo za prekinitev delovanje TET se nanaša na podatke, da je trboveljska elektrarna v času od januarja do julija letos planirano količino proizvedene električne energije že presegla in zagotavljajo, da bo do konca pogodbenega obdobjaTET lahko proizvedla planirane pogodbene količine električne energije. To je način, s katerim dosegajo optimiranje delovanja poslovnih enot tudi drugod v Evropi. Na HSE pojasnjujejo, da so med razlogi za ustavitev bloka 4 tudi cene proizvedene energije, ki so bile v obdobju ustavitve nižje od proizvodnih stroškov TET. MaH Bilančni dobiček v obliki delnic Delničarji Splošnega gradbenega podjetja Zasavje Trbovlje so se sešli na skupščini in se odločili, da bodo dividende letos ‘izplačane’ v obliki delnic. V SGP ZasavjeTrbovlje je 99 % premoženja v lasti nekdanjih in sedanjih zaposlenih. Na skupščini so se odločili, da bodo večino bilančnega dobička, ki so ga ustvarili v lanskem letu razdelili za dividende. Zneskovno to pomeni 365.825 evrov. Bruto dividenda na delnico znaša 2,81 €. Odločitev skupščine bo realizirana do 15. decembra letos.Trboveljsko gradbeno podjetje si bo še naprej prizadevalo, tako kot doslej, da osvoji čim več novih tujih trgov, saj so na območju Zasavja lani ustvarili le desetino prihodkov od skupnih 30 milijonov evrov. Slaba polovica teh je bila ustvarjena v Rusiji, njihov naslednji cilj pa so nekdanji jugoslovanski trgi.V Sloveniji jim trenutno največ pomeni stanovanjska gradnja za trg. Nov lastnik zagorske Piramide Večinski lastniški delež v Piramidi Zagorje je kupilo ljubljansko podjetje Bokat. Dejavnost podjetja, ki ga kot prokurist vodi Anton Dolinšek, se ne bo spremenila. Proti koncu leta bodo javnosti zaupali tudi načrte za prihodnost. MaH V Zagorju so padala drevesa V okviru del za zagorsko obvoznico je moralo pasti tudi nekaj dreves pri zagorskem zdravstvenem domu. Župan občine Zagorje Matjaž Švagan je pojasnil, da je med Srednjo šolo, Zdravstvenim domom in bowling centrom predvidena gradnja novega parkirišča, ki ga Zagorjani nujno potrebujejo. Zaradi tega je moralo pasti tudi nekaj dreves. Zagotavlja, da so ravnali strokovno, predvsem tam, kjer so podrli topole, saj je obstajala nevarnost, da bi se ob hudem vetru podrli sami in poškodovali bližnje zgradbe. Na tem področju bo Zagorje dobilo okrog osemdeset novih parkirišč. Tudi županu ni bilo lahko, ko je gledal, kako drevesa padajo, vendar obljublja, da bodo osemnajst padlih dreves nadomestili s trideset novimi. Zaveda se, da bo slej ko prej kateri od bodočih županov moral poseči tudi v mestni park, ker so nekatera drevesa dotrajana. V tem pa vidi tudi ceneno nabiranje političnih točk. Meni, da zaradi podrtih dreves v tem trenutku ni najbolj priljubljen v občini, vendar obljublja, da bo v oktobru Zagorje takšno, da bodo vsi občani lahko ponosni, da živijo v zagorski dolini. Na obvoznici potekajo dela po planu in računa, da bodo konec septembra oziroma v začetku oktobra zaključena. Po virih: MaH 7a o\/r^ fiwfrggc O Minister zadovoljen z delom zasavskih upravnih enot V četrtek, 21. avgusta, je bil v okviru obiska »Vlada RS v Zasavju« na obisku na h rasti š ki upravni enoti minister za javno upravo, dr. Gregor Virant. Kljub velikim spremembam, ki jih je doživel sistem javne uprave v zadnjem mandatu, je minister z delom javnih uslužbencev v Zasavju zadovoljen. V spremstvu načelnice Upravne enote, Darje Klenovšek, si je ogledal novi pridobitvi na hrastniški Upravni enoti, prenovljene poslovne prostore in poročno sobo. Prostori so posodobljeni in preurejeni tako, da je sedaj na voljo dodatno sprejemno mesto, kar strankam zagotavlja krajše čakanje in večjo zasebnost pri obravnavi, zaposlenim pa boljše delovne pogoje. Po razgovoru z uslužbenci o delu, pa tudi o pričakovanjih glede učinkov novega plačnega sistemu v javni upravi, se je minister udeležil še sestanka s koordinacijskim sosvetom UE Hrastnik. Izpostavil je, da so bile izboljšave v javni upravi v zadnjem volilnem mandatu v veliki meri orientirane na izboljšanje storitev za uporabnike. Predvsem je izpostavil sobotno delo upravnih enot, poenostavitev upravnih postopkov in možnost uporabe elektronskih storitev. Projekti so v glavnem zaključeni, prav tako pa po besedah ministra ne bo težav pri uvajanju novega plačnega sistema, s katerim naj bi bili, po besedah ministra, končno zadovoljni tudi zaposleni. Po virih: MT Slike: Občina Hrastnik /0\ Valvasorjev trg 3 1270 Litija tel./fax: 01/8983-029,8984 209, 8980-390 GSM: 041 681-584 041 765-113 produkcija lokalnega TV programa, dokumentarnih in promocijskih filmov, glasbenih spotov in video strani snemanje prireditev za interno uporabo in javno prikazovanje, z g m gg možnostjo sponzoriranja paslanitfi T/LClU 1 trženje in produkcija za gospodarsko * *•' m interesno združenje lokalnih TV Slovenije VHS, S-VHS, BETA SP _ .. , . . , E-mail: atv.signal@sioI.net OBJAVA NA ATVSIGNAL ZAGOTAVLJA POSLOVNI USPEH! o o 0 mm/e V sredo, 27.08.2008 opolnoči, se je iztekel rok za vložitev kandidatnih list za volitve poslancev v državni zbor. Vloženo je bilo 17 list. Poslanskih sedežev si želi 1181 kandidatov, od tega je 416 žensk, od tega jih bo 183 kandidiralo v dveh okrajih hkrati. Predlagatelji list so politične stranke, ki pa ne nastopajo v vseh volilnih enotah. Dve stranki sta predvolilni koaliciji, para sestavljata Slovenska ljudska stranka in Stranka mladih Slovenije in stranki Zeleni progres in Zelena stranka, ki sta se združili v predvolilno koalicijo.Tako je vseh strank, ki upajo na poslanske sedeže 19. Kakšen bo seznam list kandidatov bo znano najkasneje do 3. septembra 2008. Pred štirimi leti je na parlamentarnih volitvah sodelovalo 23 list, v parlament se jih je prebilo 7. Petnajst kandidatnih list je kandidature vložilo v vseh osmih volilnih enotah, med njimi vse parlamentarne stranke: SDS, S D, LDS, NSi, Zares, DeSUS, SNS, Lipa in SLS, ki nastopa skupaj s SMS, ter KDS, katere status glede opredelitve parlamentarnosti ni jasen. Med zunajparlamentarnimi strankami se bodo v vseh volilnih enotah za vstop v parlament potegovale Lista za čisto pitno vodo, Stranka slovenskega naroda, Lista za pravičnost in razvoj, Zeleni Slovenije ter Zelena koalicija, ki jo sestavljata stranki Zeleni progres in Zelena stranka. Zunajparlamentarna stranka Naprej Slovenija bo nastopila v treh volilnih enotah, s sedeži v Kranju, Ljubljani Center in Ljubljani Bežigrad, stranka Akacije pa se bo za vstop v državni zbor potegovala le v primorski volilni enoti. V 6. volilni enoti, ki obsega območja občin: Brežice, Hrastnik, Krško, Laško, Metlika, Novo mesto, Sevnica, Trbovlje,Trebnje, Zagorje ob Savi, Črnomelj (sedež: Novo mesto) so za Zasavčane pomembni trije volilni okraji: 9. OKRAJ: občina Hrastnik, ki obsega območje krajevnih skupnosti:Turje-Gore, Krnice-Šavna Peč, Podkraj-Spodnji del, Marno, Dol pri Hrastniku, Kal, Boben, Rudnik, Steklarna, Prapretno, Kovk (sedež: Hrastnik) 10. OKRAJ: občina Trbovlje, ki obsega območje krajevnih skupnosti:Trbovlje Čeče, Ivana Kešeta, Fric Keršič, Franc Fakin, Klek, Franc Salomon, Alojz Hohkraut,Trbovlje Center, Dobovec, Zasavje (sedež:Trbovlje I I. OKRAJ: občina Zagorje ob Savi, ki obsega območje krajevnih skupnosti: Čemšenik, Izlake, Kotredež, Loke- Kisovec, Mlinše-Kolovrat, Podkum, Ravenska vas, Franc Farčnik, Senožeti-Tirna, Šentgotard, Jože Marn, Rudnik-Toplice (sedež: Zagorje ob Savi) Prvi del predstavitve kandidatov parlamentarnih strank v 6. volilni enoti za 9., 10. in II. volilni okraj Stranka UPA Ivan Cencelj bo kandidiral v 6. volilni enoti, v II. volilnem okraju -v Zagorju ob Savi in okolici. »Rojen sem 10. 07. 1950 v Zg. Tuhinju pri Kamniku. Osnovno in poklicno šolo sem obiskoval v Zagorju ob Savi. Prva pridobljena izobrazba je splošni ključavničar. Po zaposlitvi sem nadaljeval šolanje ob delu ter tako zaključil srednjo tehnično strojno šolo in si pridobil izobrazbo strojnega tehnika. Pred nekaj leti sem na pobudo zavoda za zaposlovanje nadaljeval šolanje na Eurošoli v Ljubljani (dislociran program E.F.), ter pridobil izobrazbo komercialist. Sedaj sem zelo dejaven v nevladnem sektorju v Sloveniji in EU, v društvu DNSOS, katerega predsednik sem in tudi kot član mreže EAPN (Mreža se bori proti revščini in socialni izključenosti v EU) in ekonomskega socialnega odbora EU.« Tadej Lubej bo kandidiral v 9. volilnem okraju 6. volilne enote, torej Hrastniku in okolici. »Rojen sem 19. avgusta 1977 leta v Trbovljah.Po izobrazbi sem elektrotehnik -elektronik. Zaposlen sem kot svetovalec v podjetju SUMMIT AVTO d.o.o.. V sklopu zaposlitve delam z ljudmi, kar mi predstavlja veliko veselje. Sem kreativen in mi timsko dela predstavlja izziv. Veliko prostega časa posvečam kolesarjenju. Zelo rad pa odkrivam nove kraje, saj sem ljubitelj potovanj. Stranki LIPA sem se aktivno pridružil, ker se zavedam, da je potrebno v politiki postoriti vse za to, da ne bodo vrednote in morala pozabljene. Skupaj smo močnejši!« Mateja Lesar bo kandidirala v 10. volilnem okraju 6. volilne enote, torej Trbovljah in okolici. »Trboveljčanka sem po izobrazbi diplomirana socialna delavka. Karierna pot me je iz sociale zanesla v politične vode. Prve poklicne korake sem storila v Domu starejših občanov na Izlakah, nadaljevala pa sem v Slovenskem združenju za duševno zdravje Šent. Z delom v tej nevladni organizaciji sem v Trbovljah odprla dnevni center za ljudi s težavami v duševni stiski, namenjenem vsem Zasavčanom. Prizadevala si bom, da država spremeni mačehovski odnos do sociale in s sistemskim pristopom ter spodbujanjem medgeneracijskega sožitja in solidarnosti omogoči posamezniku kvalitetno otroštvo in odraščanje, stabilne socialno ekonomske pogoje za oblikovanje lastne družine ter varno in dostojno starost.« SDS Bojan Klenovšek kandidira v 6. volilni enoti v 9. volilnem okraju. Rodil se je 17. 12. I960 v Trbovljah. Po končanem študiju - diploma inženirja -7 cs\/n rudarstva - se je takoj zaposlil kot pripravnik Jk na Rudniku Hrastnik, Ib pridobil tudi ustrezna BMWi 1 strokovna dokazila I za izvajanje najodgovornejših del s področja rudarstva in geotehnologije. V februarju 2006 je bil imenovan za direktorja RTH, ki ga od takrat tudi vodi. Aktivno je vključen v kulturno in športno življenje v Hrastniku (član Rudarske godbe Hrastnik in Smučarskega društva Hrastnik). Živi v Hrastniku, je poročen in oče dveh otrok.V prostem času se ukvarja s planinarjenjem, kolesarjenjem, smučanjem ter igranjem tenisa. Alenka Forte Kandidatka 6. volilne enote - 10. volilni okraj Rodila se je 7. septembra 1957 v Trbovljah, kot hči kmečkih staršev. Leta 1970 se je z bratom preselila k staršem na Bavarsko, se kasneje odločila za vrnitev in se leta 1978 vpisala na Medicinsko fakulteto Univerze v Ljubljani. Leta 1987 je diplomirala in se zaposlila v Splošni bolnišnici Trbovlje, leta 1995 opravila specialistični izpit -specialistka interne medicine. Po desetih letih dela v bolnišnici se je odločila za samostojno pot - izvajanje dejavnosti interne medicine. Leta 2004 je ustanovila Medicinski center Heliks, d.o.o., ki od leta 2006 deluje v Trbovljah (tri specialistične ambulante), v Hrastniku imajo še poslovno enoto-diabetično ambulanto.V prihodnje si želi svojo dejavnost še razširiti. V okviru svojega zdravniškega dela je članica številnih strokovnih združenj, s stalnim podiplomskim izobraževanjem skrbi za visoko strokovno raven na vseh področjih njenega dela. Od leta 2003 sodeluje z Domom starejših občanov Polde Eberl Jamski Izlake. V prostem času se rada giba v naravi. Je ljubiteljica velikih pasem psov, kinologije. Dragica Jazbec Kandidatka 6. volilne enote, II. volilni okraj. Rodila se je 21.10.1950 kot prva od treh otrok v rudarski družini v Zagorju. Po z odliko končani medicinski šoli se je zaposlila v zasavskem zdravstvu. Za področje funkcionalnih pregledov oči, slabovidnosti in glavkoma je pridobila dodatna znanja. Po dodatnem študiju za očesnega optika je leta 1978 je postala samostojna podjetnica s timom, ki je z neprestanim izobraževanjem uspel s proizvodnjo kontaktnih leč CAROLL, ki so produkt lastnega znanja. Družbene spremembe so jo potegnile v aktivno politiko leta 1994. Trenutno je predsednica OO SDS Zagorje in tretji mandat aktivna občinska svetnica z liste SDS v občini Zagorje. V rani mladosti se je ukvarjala z gimnastiko, nekaj malega z atletiko. Družino si je ustvarila zgodaj, ima sina in hčer in šest vnukov. Njen hobi je tudi fotografiranje, rada pa se sprehodi v naravi. SD Melita Zupevc Kandidatka 6. volilne enote 10. volilnega okraja Je tiskovna predstavnica SD in nekdanja svetovalka predsednika države. Politično pot je začela pred tremi leti in pol, ko je zapustila delo novinarke in se zaposlila kot tiskovna predstavnica poslanske skupine in LDS. Ko so lani iz stranke izstopili štirje poslanci in prestopili v SD, se je za ta korak odločila tudi ona. Svoj program je strnila v tri točke: zavzemanje za tretjo razvojno os, ki ne sme obiti Zasavja; razvoj energetskih potencialov, ki bodo upoštevali okoljsko problematiko; kakovostno javno zdravstvo. Poudarja, da Slovenija potrebuje spremembo na bolje, in da Socialni demokrati predstavljajo edino pravo alternativo obstoječi oblasti. _______________Momt 0 Soniboj Knežak Kandidira v 6. volilni enoti 9. volilnega okraja, zato ker: »...nočem živeti v državi, kjer vladajo velike socialne razlike, nočem živeti v državi, kjer približno 250 tisoč delavk in delavcev živi na pragu revščine in ne želim živeti v državi, kjer si politika podreja pravosodje, javne službe, medije in gospodarstvo. Prioriteta mojega delovanja, ob morebitni izvolitvi, bodo predvsem področja, ki vplivajo na kakovost življenja širšega sloja državljank in državljanov, od ekonomskega razvoja do zagotavljanja boljšega življenja vseh, zavzemal se bom za javno šolstvo, za dostopno in kakovostno zdravstveno varstvo, reševanje problematike starejših, stanovanjske problematike...« Matjaž Pokorn Kandidira v 6. volilni enoti I I. okraja 0Ts N.Si Marko Pogačnik -Kandidat v 6. volilni enoti za 9. in 10. volilni okraj Boštjan Fakin Kandidat 6. volilne enote vil. volilnem okraju »Sem ( 26- letni) absolvent politologije, smeri mednarodnih odnosov in predstavnik mlajše generacije, neobremenjen s preteklostjo in poln elana za prihodnost. Točke, ki bi jih izpostavil so: - Se vnaprejšnja gospodarska rast Slovenije - Pomoč mladim družinam pri ureditvi socialnega življenja - Pomoč velikim družinam in družinam, ki so socialno ogrožene Izenačevanje plač - Borba proti lokalnim tajkunom Na lokalni ravni se bom zavzemal predvsem za: - Razcvet podjetništva v Zasavju - Obnovitev cest in posodobitev lokalnih postajališč - Zagotovitev novih delovnih mest - Izgradnja kolesarske steze LDS Miran Jerič 6. volilna enota 9. volilni okraj Aleš Gulič 6. volilna enota 10. volilni okraj Matjaž Švagan 6. volilna enota I I. volilni okraj DeSUS Vojka Rovše Krasnik Kandidatka v 6. volilni enoti 9. volilnega okraja Rojena je bila IS.maj-nika 1958, na Dolu pri Hrastniku, v družini dveh rokodelcev. Po končani osnovni šoli se je vpisala v Srednjo ekonomsko šolo Trbovlje, študij nadaljevala na takratni Višji upravni šoli v Ljubljani, leta 1986 se ob delu vpisala na fakulteto za organizacijske vede Kranj- kadrovsko izobraževalna smer. Ima 32 let delovne dobe, skoraj 20 let na Radiu Kum Trbovlje, nato je odšla v zagorsko Sveo, sodelovala z ekipo lokalne kabelske televizije Elstik v Hrastniku, sodelovala z uredništvi časopisnih hiš Dnevnik, Nedeljski, Republika in Slovenec. Zadnjih 8 let je zaposlena v hrastniškem invalidskem podjetju Sinet kot vodja projektov. Olga Dečman Dobrnjič Kandidatka 6. volilne enote 10. volilni okraj Rojena 2. januarja 1959 je mati treh otrok, magistrica znanosti s področja menedžmenta, podpredsednica OO DeSUS Trbovlje in podpredsednica PO DeSUS Ljubljana, glavna urednica strokovno-znanstvene revije Iskanja s področja vzgoje in izobraževanja, slovenska pesnica in pisateljica. Zaposlena je kot višja svetovalka na Zavodu Republike Slovenije za šolstvo, 20 let pa je bila ravnateljica dijaškega doma, vodila je med-generacijsko skupino, organizirala in izvedla veliko predavanj (v Sloveniji in v tujini), javnih prireditev in tribun na temo izobraževanja, boja proti revščini, socialni izločenosti ter nasilju, sodelovala z Uradom za droge, vodila in koordinirala razvojne projekte za starejše ter težje zaposljive delavce ter za reševanje socialne problematike in nasilja. Je avtorica več knjig ter strokovnih in znanstvenih člankov. Zavzema se za: socialno in pravno državo, za dobrobit vseh državljank in državljanov. Irena Medvešek 6. volilna enota II. volilni okraj Rojena 13. 09. 1961 in je po izobrazbi univ. dipl. inž. tehnologije prometa, Zadnji dve leti je direktorica Knjižnice Zagorje. Politično ni bila dejavna, dokler je DeSUS ni prepričal s svojim programom. Zanj se bo zavzemala v največji možni meri. SNS Mitja Rozina Kandidat 6. volilnega okrožja 9. volilnega okraja Bogdan Barovič Kandidat 6. volilnega okrožja 10. volilnega okraja Klavdije Jelen Kandidatka 6. volilnega okrožja I I. volilnega okraja Zares - nova politika Nina Pečnik Kandidatka 6. volilnega okrožja 9. volilnega okraja Rojena !977vTrbov-Ijah. Osnovno šolo je obiskovala v Hrastniku, šolanje pa nadaljevala na gimnaziji v Trbovljah. Diplomirala je leta 2004 na Ekonomski fakulteti Univerze v Ljubljani, kjer danes obiskuje magistrski študij. Svojo poklicno pot je pričela v oglaševanju na lokalni televiziji, kjer ji je uspelo lokalno oglaševanje približati lokalnim podjetnikom. Kot štipendistka Regionalnega centra za razvoj Zasavje se je leta 2007 zaposlila v visoko-tehnološko usmerjenem zasavskem podjetju in danes dela kot strokovna sodelavka na področju kakovosti in kadrovskih zadev. Delovala je v različnih društvih in se med drugim ukvarjala tudi z okoljsko problematiko zasavske regije. Aleš Berger Kandidat 6. volilnega okrožja 10. volilnega okraja Aleš Berger se je rodil 1961 v Ljubljani, osnovno šolo in gimnazijo je obiskoval v Trbovljah, nato pa nadaljeval študij v Ljubljani na FNT na Oddelku za montanistko, kjer je tudi diplomiral. Zaposlil se je v Rudniku Trbovlje, kjer je že od začetka opravljal odgovorne naloge na tehničnem področju. Leta 2001 je bil imenovan za direktorja družbe RTH. Danes je v istem podjetju vodja Službe za varnost in zdravje pri delu. V aktivno družbeno življenje je vključen tudi zunaj podjetja, saj je bil že v mandatu 1990-1994 izvoljen v Skupščino občine, na zadnjih treh lokalnih volitvah pa v Občinski svet občine Trbovlje. Matej Požun Matej Požun se je rodil 1964 v Trbovljah. Po končani osnovni šoli v Zagorju je obiskoval Gimnazijo Trbovlje. Po opravljenem vojaškem roku se je vpisal na Fakulteto za naravoslovje in tehnologijo, VTOZD Montanistka, smer rudarstvo v Ljubljani. Po končanem študiju in do sprejetja zakona o zapiranju rudnikov je opravljal razna dela v premogovnikih v Zasavju, nato pa je od leta 1995-2000, kot direktor uspešno vodil dela zapiranja rudnika Zagorje. Podobno nalogo je opravljal tudi kot direktor družbe Rudnik Žirovski vrh v obdobju 2002-2004. Po dveletnem delu kot direktor družbe SVEA Lesna industrija Litija, d.d., se je v letu 2006 zaposlil v skupini Istrabenz Gorenje, kjer trenutno opravlja dela in naloge direktorja strojnih projektov. ^>atM^iJLa/ oL^/U^Ujcti/ ZASAVSKA LJUDSKA UNIVERZA vabi v šolskem letu 2008/2009 v naslednje programe: - OSNOVNA ŠOLA ZA ODRASLE 8. in 9. razred - TRGOVEC - GASTRONOMSKE IN HOTELIRSKE STORITVE - ELEKTRIKAR - BOLNIČAR-NEGOVALEC - EKONOMSKI TEHNIK -LOGISTIČNI TEHNIK - ELEKTROTEHNIK NACIONALNE POKLICNE KVALIFIKACIJE - (priprave, preverjanje in potrjevanje) - NPK - SOCIALNI OSKRBOVALEC NA DOMU - NPK - MASER - NPK - VOZNIK V CESTNEM PROMETU (začetek 15. 9. 2008) - NPK - IZVAJALEC ZIDANJA IN OMETAVANJA (NOVO, začetek, 13. 9. 2008) - NPK - VZDRŽEVALEC RAČUNALNIŠKE STROJNE OPREME (NOVO) - NPK- VZDRŽEVALEC PROGRAMSKE OPREME (NOVO) - NPK- VODJA DELOVNE SKUPINE V PROIZVODNJI (NOVO) VIŠJEŠOLSKI STROKOVNI PROGRAMI: - STROJNIŠTVO, VARSTVO OKOLJA IN KOMUNALA, LOGISTIČNO INŽENIRSTVO. ELEKTRONIKA (študij na daljavo - VIŠJA STROKOVNA ŠOLA ŠC NOVO MESTO) NOVA PROGRAMA (ABITURE iz CELJA): - POSLOVNI SEKRETAR - EKONOMIST VISOKOŠOLSKI STROKOVNI PROGRAM: - VISOKA POSLOVNA ŠOLA (študij na daljavo - EKONOMSKA FAKULTETA LJUBLJANA) - TEČAJI TUJIH JEZIKOV (angleščina, nemščina, italijanščina, španščina, ruščina) - RAČUNALNIŠKI TEČAJI - TEČAJ REFLEKSNE MASAŽE STOPAL (začetek 19. 9. 2008) - TEČAJ ZA UPRAVLJALCE GRADBENE MEHANIZACIJE NOVOST: BREZPLAČNE RAČUNALNIŠKE DELAVNICE, 1X MESEČNO INFORMACIJE: tel.: 03 56 31 190 ali 03 56 55 120, e-mail: zluni-trbov-lje@guest.arnes.si NUDIMO BREZPLAČNO INDIVIDUALNO SVETOVANJE V SVETOVALNEM SREDIŠČU, UGODNE CENE IN MOŽNOST PLAČILA NA OBROKE! OBIŠČITE NAS SPLETU: www.zlu-trbovlje.si K.UM-PLAST d.o.o., Prešernova 1, 1410 Zagorje ob Savi nudi zaposlitev za nedoločen čas novim sodelavcem - kuhar/ica - natakar/ica - pomočnik/nica v kuhinji - čistilka ter - upravljalec strojev za predelavo plastike (IV ali V stopnja izobrazbe tehnične smeri) Pisne vloge s kratkim življenjepisom posredujte na gornji naslov do 20.9.2008. Dodatne informacije dobite po tel. št. 041-675-435. I I ELEKTROPROM EVJ ELEKTROPROM d.o.o. Loke pri Zagorju 22 1412 Kisovec www.elektroorom.si Ze 40 let z vami: :! uprava 03-56-57-150 trgovina EVJ Center Kisovec 03-56-71-234 trgovina EVJ Trbovlje 05-90-23-203 storitve 03-56-57-150 lokalna televizija E TV http://etv.elektroprom.si komerciala: 03-56-57-150 uredništvo: 03-56-57-177 • elektroinstalacije • strojne instalacije • projektiranje za področje strojnih in elektro instalacij • geodetske storitve • daljinsko ogrevanje z lesno biomaso • kabelsko komunikacijski sistemi • grafitne ščetke • trgovine EVJ Center • delovni stroji in nizke gradnje • bar Sedmica I® tim_______________ Svetina trojica* en sam Miroslav Štrajhar V ponedeljek, 1$. avgusta 1608, je Miroslav Štrajhar, generalni direktor zagorske lesne industrije SVEA sklical tiskovno konferenco, z namenom, da novinarjem predstavi rezultate poslovanja iz preteklega leta in jih seznani z načrti za prihodnost. Najpomembnejša je odločitev, da bo odslej imela SVEA Zagorje, na predlog generalnega direktorja Miroslava Strajharja, tričlansko upravo, za katero je gotovo, da bo v njej dosedanji generalni direktor, ostala dva člana pa bodo še določili na seji nadzornega sveta, ki ga vodi direktor za razvoj in kakovost v Svei, Stane Koci.To se bo zgodilo še do konca letošnjega leta in je odgovor vsem, ki menijo, da je Svea odvisna le od enega človeka. S predlogom se je strinjala tudi skupščina delničarjev. Mandat nove tričlanske uprave je pet let. V trenutku, ko bo imenovana tričlanska uprava, bo prenehal petletni mandat, ki ga je generalni direktor nastopil leta 2006, vendar to ne pomeni, da bo izpregel. Na vprašanje, kdaj se bo upokojil, se je nasmejal in odgovoril, da nikoli, potem pa se je nekoliko popravil, češ da bo vodil firmo, dokler se bo čutil sposobnega in bo imel za to še voljo. V Svei so v letu 2007 zabeležili dobiček v višini okrog 360.000 € .Temu znesku je treba dodati še dobiček in preteklih let v višini 540.000 €, kar skupaj pomeni 900.000 €. Za letošnje leto planirajo 700.000 € dobička. Po besedah Miroslava Štrajharja je to premalo že zanj, ker je tudi solastnik, kaj šele za druge. Dobiček bi lahko povečali z zmanjšanjem neposrednih stroškov, vendar se direktor ne navdušuje nad tem. Od dobička bodo za dividende namenili okrog I 14.000 €, kar pomeni, da bo bruto dividenda za delnico znašala 0.38 €, izplačali pa jih bodo do konca leta. Miroslav Štrajhar ve, da so to bolj skromne dividende, zaveda pa se tudi, da je nujno potrebno sredstva vlagati v razvoj.V zadnjih petih letih je Svea za razvoj namenila 15 milijonov evrov, kar pomeni desetino prihodkov. Letošnji vložek bo 4 milijone evrov. Prihodki od prodaje so lansko leto dosegli 33 milijonov evrov (16 % več kot leto poprej), letošnji cilj je 36 milijonov evrov. Kar 40% svojih izdelkov Svea izvaža v več kot trideset držav, od tega polovico na trg EU.Tržišče si iščejo v Dominikanski republiki, Avstraliji, Skandinaviji in JV Evropi.V Beogradu so letos ustanovili novo podjetje Svea Beograd. Lastnica Svee je s 65,61% Svea Inženiring, ki skupaj z delničarji iz delniškega sporazuma obvladuje 75,33% glasovalnih pravic. To sicer (neuradno) ni všeč SOD-u. Pogovarjali so se z njim, vendar se jim je cena delnic zdela previsoka. Tako ima Svea Inženiring lastniški delež, ki omogoča spreminjanje statuta. To je izkoristila tudi skupščina delničarjev in predlagala spremembo, po kateri se bo del bilančnega dobička uporabil tudi za udeležbo delavcev pri dobičku. Kako bo to potekalo, se bodo pogovarjali še na Svetu delavcev.V celotni skupini je trenutno zaposlenih okrog 460 delavcev, katerim po besedah direktorja zagotavljajo tudi realno rast plač. V letošnjem letu bodo uredili še kotlovnico v Litiji in razširili razstavni salon oziroma poslovno zgradbo v Zagorju. Kot je povedal Miroslav Štrajhar, so se pred desetimi leti, ko so salon odpirali, spraševali, kako ga bodo napolnili, danes pa je postal premajhen za vse njihove izdelke, ki ne zajemajo le kuhinj, pač pa tudi opremo za dnevni prostor in jedilnico v kombinacijo s kuhinjo. Poleg vlaganja v razvoj pa del sredstev namenijo tudi za sponzoriranje, pa naj bo to Mozirski gaj ali pa Planica. Besedilo in slike: MaH INFORMATIVNI DNEVI NA ZASAVSKI LJUDSKI UNIVERZI Osnovnošolci in srednješolci te dni že pridno sedijo v šolskih klopeh, prav kmalu pa se jim bodo pridružili tudi študentje in odrasli, ki se vključujejo v izobraževalne programe za odrasle. Zato je na Zasavski ljudski univerzi te dni zelo živahno. Za novo šolsko leto smo pripravili nekaj novosti in v septembru tudi nekaj posebnih dogodkov, na katere želimo opozoriti. Do konca septembra se je še mogoče prijaviti v študijske programe, ki jih višje in visoke šole izvajajo v Zasavju. Študijski programi bodo podrobneje predstavljeni na informativnih dnevih, ki bodo potekali po naslednjem razporedu: v ponedeljek, 8. 9. 2008, Ekonomska fakulteta Univerze v Ljubljani: program Visoka poslovna šola, - v sredo, 10. 9. 2008, ŠC Novo mesto, Višja strokovna šola: programi Strojništvo, Varstvo okolja in komunala, Logistično inženirstvo, Elektronika in - v četrtek, 11. 9. 2008, NOVOST - Abitura Celje, Višja strokovna šola: programa Ekonomist in Poslovni sekretar. Vsi informativni dnevi se bodo začeli ob 16.30 in bodo potekali v prostorih ZLU v Zagorju (PC Graščina, Grajska 2 - nasproti Špara). Na informativnem dnevu boste dobili informacije o študiju iz prve roke. Prav tako je do konca septembra možna prijava v srednješolske programe, osnovno šolo za odrasle, jezikovne in računalniške tečaje. Nekatera usposabljanja pa bodo potekala že v septembru: - preverjanje in potrjevanje nacionalne poklicne kvalifikacije Izvajalec/izvajalka zidanja in ometavanja - 13. 9. 2008, - priprave ter preverjanje in potrjevanje nacionalne poklicne kvalifikacije Voznik/voznica v cestnem prometu -15., 16. in 20.9.2008 in - Tečaj refleksne masaže stopal - od 19. do 22. 9. 2008. Na Zasavski ljudski univerzi svetujemo, da kandidati pohitite s prijavami, saj je število mest v nekaterih programih omejeno. Z veseljem vam bomo pomagali pri izbiri ustreznega izobraževanja, že v jesenskem času pa bomo ponudili tudi nekaj brezplačnih računalniških tečajev. VALENTINA URAN DNEVI SLOVENSKIH SVETOVALNIH SREDIŠČ S septembrom se zaključujejo počitnice, čas dopustov in počitka, počitniška brezskrbnost pa se umika razmišljanju o resnejših temah, povezanih z delovnim mestom in šolanjem otrok... Ste tudi sami razmišljali, da znanja nikoli ni preveč, ali pa so vas v službi opozorili, da bo potrebno pridobiti še kakšno potrdilo ali spričevalo? Na Zasavski ljudski univerzi lahko izbirate med številnimi izobraževalnimi programi, vse uganke, povezane z možnostmi izobraževanja in učenja za vse generacije, pa vam bomo pomagali razrešiti v Svetovalnem središču Zasavje, ki deluje pri Zasavski ljudski univerzi že šesto leto. Tako kot vsako leto se bo Svetovalno središče Zasavje tudi letos predstavilo v središču Trbovelj ob Dnevu slovenskih svetovalnih središč. Na stojnici pred Šparom v Trbovljah nas boste lahko povprašali o informacijah iz razpisa za vpis odraslih v šolske programe, o aktualni ponudbi za izobraževanje odraslih v Zasavju ali poiskali našo pomoč in svetovanje pri odločitvi za izobraževanje v sredo, 17. septembra 2008, med 9. in 12. uro. Pravočasno si zagotovite prave informacije. In ne pozabite: ZA UČENJE JE VEDNO PRAVI ČAS! VALENTINA URAN ~7cx /n mšn/£w H------ Modelarsko društvo Spittire V Zagorju je bilo pred kratkim ustanovljeno društvo SPITFIRE, modelarsko društvo, ki si je zadalo za nalogo izmenjavo znanja in možnosti tekmovanja na državnem nivoju avto modelarstva, sčasoma tudi v širšem prostoru EV. Slika proge ki so jo prenesli na asvaltno podlago »Šoferji« Modeli Imajo zagotovljeno osnovno infrastrukturo za tekmovanja. Prostor, ki ga bodo uporabljali je šolsko igrišče v Kisovcu. V dogovoru s šolo bodo vzpostavili sistem izvenšolske dejavnosti, kjer bodo lahko organizirano sodelovali vsi šoloobvezni otroci. Na ta način bodo pripomogli h kvalitetnejšemu preživljanju prostega časa otrok in mladostnikov in popestrili življenje v Zasavju. V nedeljo, dne 24. 8. 2008 so prvič organizirali tekmovanje radijsko vodenih modelov avtomobilov LRP-HPI CHALLEN-GE.. “7 ca zn d gi/flvauo © 10. Valvasorjeve viteške igre V nedelje, 31. avgusta 1008, so se ob 14.00 uri na gradu Bogenšperk pričele desete. Valvasorjeve viteške igre. V čudovitem okolju ob grajskem lipovem drevoredu za gradom so se vitezi konjeniki s svojimi konji v polnem galopu pomerili med seboj v petih viteških disciplinah - napadu na vrtečega viteza, streljanju z lokom, metanju helebarde, metanju zvezde in metanju sulice.Tekmovali so ekipno in posamezno. Sočasno je potekal pester spremljevalni program za vse obiskovalce. Tudi na otroke niso pozabili - jahali so lahko na manjšem konju, hodili s hoduljam, metali žogo iz blaga in se zabavali ob drugih otroških igrah. Organizirana je bila zanimiva in pestra srednjeveška tržnica. Organizator prireditve je bilaValvasorjeva konjenica. Mogoče si je bilo ogledati tudi muzejske zbirke in notranjost gradu Bogenšperk vsako polno uro do 19.00 in fotografsko razstavo Mozaik Srca Slovenije, kjer so razstavljene fotografije, ki v središče postavljajo detajle vrat dediščine v Srcu Slovenije, ki je bila odprta v sredo, 27. avgusta 2008. VALVASORJEVA KONJENICA je bila ustanovljena leta 1993, v počastitev 300 letnice smrti slavnega slovenskega polihistorja, člana angleškega Kraljevskega društva in prvega jezdeca kranjske dežele, barona Janeza Vajkarda Valvasorja. Glavni pobudnik je bil Martin Knez, ki je za stvar navdušil še litijskega župana Mirka Kapljo, prijatelja Vilija Kralja in Daneta Namestnika. Povabili so vse takrat znane konjenike, vključili nekaj voz oz. kočij in kot prvi vitezi izdelali program za petdnevno potovanje. Martin Knez je postal prvi stotnik, Vili Kralj starešina, Mirko Kaplja župan in Dane NamestnikVicarius - pisar Valvasorjeve konjenice. Dane je v ta namen oblikoval tudi poseben Valvasorjev srebrnik, za vsako potovanje pa izdela posebne listine. Dobro pripravljena je konjenica krenila po poti, ki jo je Valvasor neštetokrat prejezdil, do Cerkniškega jezera. S prvim popotovanjem je zasejala plodno seme. slovenskemu konjeniškemu druženju in pohodništvu. Člani - konjeniki so sprejeli svoj Kodeks o konjeniški etiki. Po njem se ravnajo in obnašajo tudi v odnosu do konj, ki so njihovi prijatelji in pomočniki. Osrednji dogodek ali dejavnost društva je vsakoletno Popotovanje z Valvasorjevo konjenico. Namen popotovanj, poleg kulturnega poslanstva, je tudi izmenjevanje oz. podeljevanje Valvasorjevih listin vsem županom občin, skozi katere konjenica jezdi.Vsak udeleženec, ki prejezdi celotno pot, prejme v posebnem protokolu ob zaključku popotovanja gradu Bogenšperk ročno izdelano Zahvalno listino, ob svojem prvem popotovanju pa je s krstom slavnostno sprejet med Valvasorjeve konjenike. Valvasorjeva konjenica je polna idej, ki jih tudi uresničuje. Tako so Valvasorjeve viteške igre, ki se odvijajo na gradu Bogenšperk, prava privlačnost za gledalce in so prav zaradi zanimivosti postale tradicionalne. Vitezi na konjih v galopu ekipno in posamezno tekmujejo med seboj v metanju sulice, sekire, zvezde in v streljanju z lokom. Zadetki v tarčah se točkujejo,točke pa si tekmujoči vitezi naberejo tudi pri uspešnih sunkih s sulico v vrtečega viteza. Priložnostno je organizirana tudi srednjeveška tržnica in mečevalski turnir. Valvasorjeva konjenica uspešno sodeluje z vsemi uporabniki istega prostora in je prisotna na priložnostnih prireditvah ožjega in širšega prostora. Praktično vse aktivnosti Valvasorjeve konjenice so od samega začetka spremljane s konjeniškimi, lovskimi ali alpskimi rogovi ali s trobilnim kvintetom Zasavskih rogistov. Vsi rogisti in rogistke z vodjem Vasjo Namestnikom so konjeniki in častni člani Valvasorjevega viteškega reda.ŽKonjenica pa je slavo pridobivala tudi s svojo spevno himno, ki jo je napisal -soustanovitelj vitezVili Kralj,žal pokojni legendarni harmonikar Slovenskih muzikantov. Konjenica vsako leto izda svoj koledar, ki je zelo iskan in zato že posneman. Posebno priznanje pa sta tudi mali in veliki Valvasorjev srebrnik, ki ga prejmejo le izredno zaslužni. Lento Valvasorjeve konjenice pa so doslej prejeli vitez Andrej Repina, vitez David Gregorič in vitez Jože Sirk in vitez Benjamin Cigoj ob svojih 50 letnicah. Prosto po pisarju Valvasorjeve konjenice Danetu Namestniku Vicariusu: MaH v PA/n 10 mtfrmio Zadnji dan počitnic se tekma za naraščajnike Ribiška družina Zagorje, Sekcija za delo z mladimi je na zadnji dan počitnic organizirala in speljala tekmo za naraščajnike. Zadovoljna ribiča veterana, mentor Alojz Kostanjevec in predsednik družine Stanislav Poznič Koncentracija na višku Odzvalo se je osemnajst mladih ribičev, ki so se pomerili v dveh kategorijah, pionirji (do 13. leta) in mladinci (od 13. leta do 18. leta starosti). Mladincev je bilo pet, pionirjev pa trinajst. Tekmovati so začeli ob osmih zjutraj, končali pa so ob dvanajstih.V tekmovalnem času so ujeli 61,92 kg rib, kar bi pomenilo, da jih je vsak ujel skoraj tri kilograme in pol - mimogrede omenimo, da so člani na zadnji tekmi v povprečju ulovili trikrat manj. Pionirji so se takole razvrstili: Prvi je bil s 5490 g ulovljenih rib Matej Lavrač, za njim se je uvrstil David Mars s 4720 g ulova in tretje mesto je zasedel Domen Jerman s 4150 g ulovljenih rib. Razvrstitev pri mladincih je bila sledeča: Prvo mesto je, kot že nekajkrat letos, zasedel Žiga Zaletel s 5730 g rib, s 4720 g ga je lovil Aljaž Jerman in tretji je bil Marinko Lelenc s 3700 g ulovljenih rib. Marinko Lelenc, Žiga Zaletel in Aljaž Jerman - prvi trije mladinci David Mars, Matej Lavrač in Domen Jerman - prvi trije pionirji Državni prvaki Slikal in pisal /VI/VI Bgl/flV£MO 01 Psi reševalci in njihovi vodniki že petnajstič v Zagorju Zagorski kinologi so zadnje štiri avgustovske dni priredili mednarodno delovno srečanje vodnikov in psov reševalcev. Največ udeležencev je bilo iz Slovenije, sledili so Italjani, Avstrijci in Slovak. Pretekla leta so bili v velikem številu tudi Cehi, Slovaki in Madžari. Izvedeli smo, da so imeli ravno ta konec tedna tekmovanje reševalnih psov na Slovaškem, kar je seveda vzrok odsotnosti vodnikov in psov iz omenjenih dežel. Za pestro, zanimivo in poučno srečanje so poskrbeli marljivi organizatorji, člani Kinološkega društva Zagorje. Strokovni del ekipe je pod vodstvom predsednika društva Alojzija Klančišarja poiskal trinajst različnih delovnih točk po Zasavju, točneje delali so v Zagorju, Trbovljah in Šmartnem pri Litiji. Po besedah udeležencev tabora-taborili Tabor na poligonu Kinološkega društva Zagorje so namreč na območju društvenega poligona - je bilo letošnje srečanje najboljše do sedaj. K dobrim vtisom je vsekakor pripomoglo tudi prijetno vreme, saj je v suhem dosti lažje za pse in vodnike, je pripomnil Klančišar. Na objavo o taboru sta se prijavila 102 vodnika, prišlo pa jih je I 20. Organizatorji so zadovoljni z udeležbo, saj to priča o kvaliteti njihovega dela že vseh teh petnajst let. Izvedeli smo tudi, da čedalje več evropskih kinologov v svoje učenje in delo z vodniki za pse reševalce Prostori društva z zastavami držav, od koder so bili udeleženci (slika iz arhiva KDZ) uvajajo metode, ki jih uporabljajo slovenski kinologi, kar navdaja s ponosom in vzpodbuja k še večji zavezanosti delu s psi. Na predlog organizatorjev smo o vtisih povprašali še prebivalce v neposredni bližini zemljišča, ki ga uporablja Kinološko društvo Zagorje. Vsi vprašani so odgovorili, da jih povečano število psov v teh dneh ni niti najmanj motilo, nekaterim je zelo všeč pogled na organizirano kolono vodnikov in psov, drugi imajo spet radi pse in dogajanja v zvezi s psi. Tudi s higienskega vidika niso imeli pripomb. Skratka, tako in drugače je kinološka dejavnost v ožje okolje vpeta in sprejeta. Naj v imenu kinologov povabim vse Za-savčane na ogled njihovega strokovnega dela s psi. Prav tako vas vabijo, da svoje štirinožne ljubljence pripeljete v družbo in se odločite za katero od oblik vzgoje psa. Za letošnjo jesen jih predvidevajo kar šest, vpis pa je v četrtek 4.9.2008. Za več informacij pa obiščite njihovo spletno stran www.kd-zagorje.si . besedilo in slika MM -7Pi pa/n © MER.WU___________ Janez Podobnik V sredo, 11.08.1008, je bila v Zasavju na delovnem obisku celotna slovenska vlada. Ministri so obiskali številna podjetja in institucije. Predstavniki vlade so se ob 18,00 uri srečali tudi z župani, gospodarstveniki, poslanci in svetniki državnega sveta iz Zasavja v stekleni dvorani zagorskega Delavskega doma. Ob 10.00 uri pa so odigrali še dobrodelno nogometno tekmo. Ekipa vlade se je pomerila z ekipo gospodarstvenikov in politikov iz Zasavja. Nogometni dvoboj je potekal v športni dvorani Dolanka na Dolu pri Hrastniku. Obiskovalci so prisotnim ministrom in predsedniku vlade zastavili številna vprašanja, še najbolj na udaru pa je bil minister za okolje in prostor Janez Podobnik, ki je po tiskovni konferenci odgovoril tudi na nekaj vprašanj za bralce Zasavca. Kakšni so vaši vtisi o današnjem delovnem obisku v Zasavju in kaj menite, da je bilo storjenega v zadnjim dveh letih, kolikor je minilo od zadnjega obiska vlade v Zasavju? »Uvodoma bi rad rekel, da se je pokazalo kot odlična praksa, da je vlada v celotnem mandatu dvakrat obiskala vse slovenske statistične regije. To pomeni, da je bila vlada sistematično in dosledno v stiku z ljudmi, gospodarstvom in lokalnimi skupnostmi, z ustanovami, ki jih pokrivajo ali občine ali država. To pred ministre postavlja še dodatno obremenitev, ki pa jo sprejemamo z veseljem. Na ta način tudi vidimo, kako naše odločitve v zadnjih dveh letih vplivajo na življenje ljudi tudi v praksi. Kar se tiče samega Zasavja, bi rad povedal, da sem danes z veseljem poročal predsedniku vlade, da se je kakovost zraka v Zasavju vendarle izboljšala, tudi na podlagi nekaterih ukrepov, ki so bili sprejeti v zadnjem obdobju. Tudi dejstvo, da po letu 2007, kar po nekaj desetletjih, v Zasavju ni bilo več niti dveurnih ne dnevnih preseganj mejnih S02, ker so največji onesnaževalci zgradili moderne čistilne naprave, oziroma naprave, ki odžvepljujejo, je vzpodbudno. Sem tudi vesel podatka, da smo v celoti uresničili svojo zavezo, da se je začela izgradnja čistilnih naprav tako v Trbovljah, kot v Hrastniku. Tik pred tem smo, da se bo začel realizirati projekt čistilne naprave v Zagorju, kajti vloga projekta je že na našem ministrstvu, investicija pa je težka slabih 6 mio euro. Prav tako pa je novo regijsko odlagališče začelo z obratovanjem. Dobilo je gradbeno oziroma uporabno dovoljenje. Smo pa tudi pred tem, da koristimo nov, bi rekel evropski finančni ciklus investicijskega denarja, 14 mio eurov, ki povezuje vse zasavske občine pa še nekatere druge.Torej gremo v njegovo dodatno širitev. Tretje področje je področje prostorskega umeščanja tretje razvojne osi. Če kaj potrebuje Zasavje, potrebuje dobre cestne povezave. Vedno sem se zavzemal, da bo Zasavje to dobilo. Gre, za modernizacijo obstoječih državnih cest. Vse bomo storili, da bi tudi tretja razvojna os šla blizu ali skozi Zasavje. Rekli smo, da bomo našli izdelovalce strokovnih osnov, ki bodo pripravili najustreznejšo rešitev. Četrta zadeva je širša ocena, da se je brezposelnost v Zasavju zmanjšala, da je gospodarski utrip v zasebnih podjetjih pozitiven in da so tudi zasavska podjetja dobro izkoristila pozitivni razvojni ciklus v zadnjih let.« Omenili ste tretjo razvojno os. Verjetno ste na to temo dobivali danes veliko vprašanj. Na katere teme pa so vam prisotni, ki so prisostvovali obisku vlade, vam, kot resorskemu ministru, postavili največ vprašanj? »Največ je bilo vprašanj glede kvalitete zraka v Zasavju, to je bila prva tema. Druga tema je bila vezana na prostorsko umestitev tretje razvojne osi in pričakovanje občin in županov, da bi se razvojna os dotaknila Zasavja, kot tretje, sem dal zavezo, da se bodo vse komunalne investicije, ki so v izgradnji tudi zaključile.« Kaj pa bo glede okolja in prostora v Zasavju najtežje premakniti, spremeniti na bolje? »Vse je možno premakniti, če je politična volja in ta je, če je dobro sodelovanje na lokalnih nivojih med občinami, kar je v veliki meri zelo dobro, če se stimulira in motivira civilno družbo, civilna družba je tista, ki daje sok vsaki politiki in če obstaja močan intelektualni človeški potencial in ta v teh krajih obstaja. Danes je bilo tudi govora o nekaterih strateških vprašanjih, o trikotniku energetika, ekonomija in ekologija. Gre za možni razvoj, razvoj na energetskem področju, ki bo tudi ekonomsko upravičen in bo upošteval dolgoletno obremenjenost teh krajev s projekti, ki so bremenili okolje.« Glede cestnih povezav, kaj mislite o ideji, ki v Zasavju živi že kakšnih petdeset let, da bi namreč Zasavje veljalo povezati s svetom s predorom pod Mrzlico. Je to zgolj znanstvena fantastika ali realnost? »To ni znanstvena fantastika. Ta varianta je bila obdelana. Kot rečeno, poleg okoljskih, prostorskih in nacionalnih vidikov se upošteva tudi finančni vidik. Včasih je pa treba biti tudi pogumen in morda ta varianta, ki je finančno težja, lahko za dolga desetletja reši prometno vprašanje neke regije. Ta varianta bi to omogočila.« Se vprašanje okrog ozračja. Kljub temu, da so podane različne meritve onesnaževanja ozračja, so nekatere okoljevarstvene organizacije in posamezniki nezaupljivi do podatkov, ki krožijo v javnosti. Trdijo namreč, da podatki niso v skladu z realnim stanjem, da so lažni. Kaj bi odgovorili slednjim ? »Storil bi vse, da bi se zaupanje v institucije, ki te podatke pridobivajo in posredujejo javnosti, povečalo. Možno je seveda imeti še kakšno dodatno meritev.Tudi zato smo ustanovili komisijo za nadzorovanje onesnaževanja zraka v Zasavju, v kateri so predstavniki vladnih organizacij, predstavniki občin in strokovnjaki.Ta skupina se redno sestaja. Povabil bi tiste, ki ne zaupajo podatkom, morda iz slabih izkušenj v preteklosti, da izkoristijo vse dneve odprtih vrat in si gredo stvari pogledat na lice mesta, kako se podatki pridobivajo in da se upošteva evropska praksa. Evropska praksa pa je, da ima vsakdo pravico vprašati in se tudi pritožiti, v primeru, ko meni, da se dogajajo nepravilnosti. Bližajo se državnozborske volitve. SLS se je odločil, da gre na te volitve skupaj s SMS-om. Kako je prišlo do te povezave. Kdo jo je predlagal? »Že nekaj časa je obstajala ideja, predvsem novega predsednika stranke, Bojana Šrota, ki jo je predstavil organom stranke in so organi stranke in glavni zbor ta predlog obdelali in sprejeli. Na ta način so sprejeli tudi večje število mlajših politikov, ki imajo podobne ideje na področju varovanja okolja in tudi nekatere druge, bolj moderne dinamične poglede, ki jih mlada generacija prinaša v slovensko politiko, dobrodošli za tako etablirano stranko kot je SLS, ki ima stoletno tradicijo.« Pa sta programsko stranki kompatibilni, si programsko ne nasprotujeta? »V dotičnih vprašanjih sta si programsko dokaj blizu. Določili smo pet, šest tem, ki imajo prioriteto, ki se nanašajo na povezovanje in sodelovanje. Drugače pa imata stranki avtonomijo, ki omogoča obema strankama povsem samostojno nastopanje. Povdarjam, da ni prišlo do nobenih resonanc v teh pogledih.« Kakšno pa bo kadrovsko oziroma kandidatsko razmerje na volitvah? »20% kandidatov bo iz vrst SMS in 80% iz SLS.« Na skupni listi bo tako kandidat na volitvah za DZ v Zagorju ob Savi član SMS Samo Vrtačnik, ravno tako bo v Trbovljah kandidatka iz vrst SMS Maja Suhovršnik, v Hrastniku pa so izbrali kandidata(ko) iz stranke SLS. Tekst in slike: /VIAŠ. “7 ca/n 0 rmmittfl Spet se šola je začela... Župan Občine Trbovlje Bogdan Barovie je vsem šolarjem ob pričetku novega šolskega leta želel uspešen začetek in obilico novega znanja ter lepih učnih uspehov. »Za vse, ki ste I. septembra prvič sedli za šolske klopi, je to velik dan, saj boste s pomočjo prijaznih učiteljic in učiteljev iz dneva v dan nabirali novo znanje ter sklepali nova prijateljstva. Ob tem pa dragi prvošolci, šolarji, starši, predvsem pa vozniki in ostali udeleženci v prometu ne pozabite na previdnost in s skupnimi močmi poskrbite, da bo pot naših šolarjev v šolo in iz šole vedno varna.« je zapisal v poslanici vsem malim in velikim šolarjem. Zaradi gradbenih del, ki potekajo pri Osnovni šoli Tončke Čeč Občina Trbovlje, Osnovna šola Tončka Čeč in Glasbena šola Trbovlje ob začetku šolskega leta pozivajo vse učence, starše in ostale obiskovalce, da upoštevajo oznake na gradbišču glede omejitve gibanja in s tem poskrbijo za lastno ter splošno varnost. Prav tako do nadaljnjega na parkirišče pred šolo ni možen dovoz z avtomobilom, kot tudi ni možen dostop do šole po Plevčkovem hribu. Prosijo vse, da upoštevajo opozorila glede varnosti in se zahvaljujejo za razumevanje. Glasbena šola Trbovlje vabi na vpis Glasbena šola Trbovlje z razpisom za vpis v šolsko leto 1008/09 vabi mlade ljubitelje glasbenega pouka k vpisu v svoje programe. Vpis poteka od I. do 10. septembra med 14.00 in 18.00 uro. Njihovi programi so glasba, sodobni ples, plesna pripravnica, glasbena pripravnica in predšolska glasbena vzgoja. Otroci bodo skozi igriv, prijazen in zanimiv vzgojno izobraževalen način spoznavali lepoto glasbe in plesa. Mlajši enkrat tedensko 45 minut v skupini 12-ih otrok uživajo s prijaznima učiteljicama in morda bodo začutili, da sta ples ali glasba zanimiva tudi za naprej, kot pester način preživljanja prostega časa. Starejši obiskujejo dvakrat tedensko 30 minut pouk instrumenta, učitelji so za njih na razpolago individualno in enkrat tedensko Nauk o glasbi. Kasneje se jim »pridruži« orkester ali komorna skupina, kjer s sošolci različnih instrumentov igrajo, nastopajo in uživajo. V letošnjem letu so v Glasbeni šoli nabavili tudi nove instrumente in se dobro pripravili na začetek novega šolskega leta. V preteklih letih so obnovili dvorano in zamenjali radiatorje, letos pa so v okviru investicijskih del zamenjali še okna v pritličju. Iz občinskega proračuna je bilo za stavbno pohištvo namenjenih 10.000 evrov. MaH Novi zakon o štipendiranju S I. septembrom 1008 je pričel veljati novi zakon o štipendiranju, ki prinaša številne spremembe in novosti za štipendiste v načinu pridobitve do sedaj republiških, kadrovskih in Zoissovih štipendij. Na področju državnih (prej republiških) štipendij je bistvena novost, da sistem po novem izvajajo pristojni Centri za socialno delo in ne Zavod za zaposlovanje. Izvajalec se je zamenjal tudi na področju Zoissovih štipendij in je po novem Javni sklad za razvoj kadrov in štipendije, pri tem pa so spremembe tudi pri postopku kandidiranja. Nič več ne predlagajo kandidatov za to štipendijo šole ali izobraževalni zavodi. Po novem je to pravica kandidatov samih, s tem, da so spremenjeni tudi pogoji za pridobitev Zoissove štipendije.Vlogo morajo dijaki oddati na Sklad za razvoj kadrov in štipendije do 15. septembra 2008 študentje pa do 6. oktobra 2008. Zanjo se lahko potegujejo učenci v zadnjem razredu osnovne šole, če so dosegli povprečno oce- no najmanj 4,5 in so bili identificirani kot nadarjeni učenci. Dijaki morajo izpolnjevati pogoj, da je njihova povprečna ocena najmanj 4,1 oziroma so bili »zlati maturanti«, za študente pa je zahtevana povprečna ocena najmanj 8,5 oziroma morajo biti s svojo povprečno oceno uvrščeni med najboljših pet odstotkov v svoji generaciji. Za vse pa velja, da se lahko potegujejo za Zo-issovo štipendijo tudi, če so dosegli kakšen izjemen dosežek. Na področju kadrovskih štipendij Zakon uvaja sofinanciranje delodajalca, ko Sklad za razvoj kadrov in štipendij štipenditorju povrne 50 % dane kadrovske štipendije. Čas za oddajo vlog se počasi izteka, zato z oddajo vlog za štipendije iz katerega koli vira štipendiranja ni pametno odlašati. MaH mUfl/OGLAt /TBČL ßMö Q£ß to Z&gaiöa to SBKQiß Popolna preobrazba Tokrat ima največ sreče Manca Brlogar, Potoška vas 32a, Zagorje ob Savi, ki naj se obvezno takoj javi Brigiti v Studio Las na telefon 040 164 396 in se dogovori za termin preobrazbe. Čestitamo! Upamo, da bomo v naslednji številki končno lahko spet objavili slike še ene uspešne preobrazbe. Naredite nekaj samo zase, dvignite si samozavest in z lepšo podobo zakorakajte v avgustovske dni! ■m/ V,,,sv, oJStTA * Mili Cesta zmage 65, 1410 Zagorje TELEFON: (03) 56 64 186 Valvazorjev trg 8,1270 Litija TELEFON: (01) 89 81 088 Stilska preobrazba čaka na vas v Studiu Las! Ime: Priimek: Ulica:__ Kraj:___ Telefon: GO: GRAFIKA GRACER | m — — — — — -I Obiščite novo VELANINO trgovino v TPC SPAR TRBOVLJE in se prepričajte o pestri ponudbi čudovitih zaves, karnis, trakov, čipk, magnetov, panel, rolojev... in skupaj z nami poiščite rešitev za vaše okno www.velana.si momTA aMBC3B SüötaiBODo na dvorišču gradu Gamberk Prosvetne društvo Čemšenik je v nedeljo, 14. avgusta 1008, v okviru zagorskih občinskih prireditev ob občinskem prazniku organiziralo že šeste grajske štorije na gradu Gamberk. Grajske štc zoritev one priredit štev ;žno v sr profesor Nande tirov, poleg tega pa je dal pr ače ni bilo letos. ne naklonje udi letos privat st štorij, ki so bčine v različnih starih eh besedil dosedanjih podatke dobil iz raz-i domišlji '* >T~.- " V " ' < l.' .a :. C* . «« • ' " M :. - ; i-fjf - •» “t Flavtistki Tanja Jarc in Sara Herman Izza »odra« tekala gledalcev kot izvajalcev. Če bo vse tako ina Zagorje še naprej, tako kot do sedaj, pomagala pri pripravi prireditve, bodo čez dve leti spet grajske štorije na gradu Gamberk. Na »odru« at v preteklosti, uprizorjene na pi na dvorišču gradu Gamberk. Uprizorili so jih člani gledališke in folklorne skupine Prosvetnega društva Čemšenik v režiji Marjana Bokala. Da pa so bile štorije bolj zanimive, so pripomogla srednjeveška oblačila in nastopajoči gostje. Poleg domačih igralcev in plesalcev so nastopili še Gallenberg Vaganti pod vodstvom Vlada Poredoša, flavtistki Tanja Jarc in Sara Herman ter vokalna skupina Iris z Izlak. Letos je minilo 10 let od uprizoritve prvih Grajskih štorij, tej priliki je prosvetno društvo uredilo in v knjigo zvezalo Vokalna skupina Iris z Izlak o Gallenberg Vaganti Vlada Poredoša Besedilo in slike za PD Čemšenik: Martina Bokal Del igralske skupine Ena gasilska -- •> S.;«: seife Slovo poleliu PruštY0Tpr(JatclJcWmladinelTrbOYljcTjc)iaimladciTrbOYCljčane]pripraYilo]nalmcstiicnilkopališčiiTposlaYlja= njcToalpocitnicTobligrahliniPlcsin ÖlpÄfi ie roke dela, ko so »sramežlji-najstnike vabili, da se jim pridružijo pred mikrofonom.Več uspeha so imeli ob povabilih k sodelovanju v igrah na vodi. Četrtkovo popoldne si je nadelo lepo poletno nebo, ki je ob spogledovanju z modrino v bazenu pričaralo pravo slovesno vzdušje, razigranost in veselje. Igrali, peli in plesali so do mraka, ko se je slovo izteklo ob, trenutno najbolj priljubljenih komadih najbolj priljubljene skupine RBD. Po vsem tem se bodo mladi najstniki lažje posvetili šolskim obveznostim, ki nič več ne trkajo, ampak že na široko odpirajo vrata. Slovo poletju je minilo, člani DPM-ja pa že pripravljajo program dejavnosti ob krompirjevih počitnicah. Za njih ni ne počitnice, ne počitka. Besedilo in slike: MaH Nova Natalija Kolšek Številni privrženci priljubljene štajerske glasbenice Natalije Kolšek so že nekaj časa nestrpno ugibali, kdaj jih bo razveselila z novostmi in kakšne bodo. Po desetih letih odmora je z najnovejšim albumom ponudil Zdaj vse razkriva na novem albumu s hudomušnim naslovom Meni se ljubi. Z novimi skladbami, z novimi fotografijami in seveda predvsem s številnimi nastopi se Natalija Kolšek odpravlja na osvajalski pohod, s katerim želi novosti kar najbolj približati poslušalcem. Na njenem desetem albumu je devet svežih pesmi in uspešnica z lanskega festivala Melodije morja in sonca z naslovom Klapa zaigraj. Natalija je pripravila pesmi za vse priložnosti in za vse generacije, saj je v izbor uvrstila nežne balade in divje turbo ritme. Posebna poslastica so dodane karaoka različice za vseh deset pesmi. Natalija Kolšek stavi na vseh deset novih pesmi, ta čas pa najbolj na prvi jesenski singel v znamenju trgatev in pridelave vinske kapljice z naslovom Vince rumeno. Na radijskih postajah se le-ta že veselo vrti. Besedilo: ZZ, slika: Mateja Rojina GLASBENA ®| Komik Vrlič na pohodu Nekaj humorja in nekaj glasbe je recept, na katerega stavi Tomislav Vrlič, ki ga na domačem Koroškem poznajo pod imenom Komik Vrlič. Zdaj se podaja na pot po širni Sloveniji, pri tem pa mu bo pomagal album z naslovom Turbo fešta mix in humor. Ze naslov zgoščenke pove, da gre za mešanico poskočne fraj-tonarce in humorja v besedilih, katerih avtor je Tomislav Vrlič sam in so napisana v njegovem prepoznavnem slogu. Njegov estradni naziv kaže, da je v prvi vrsti komik, glasbeni dodatek h govornemu delu na albumu pa je svojevrstna preizkušnja še na glasbenem področju. Pri nastajanju glasbenega dela projekta je kot avtor sodeloval znan koroški glasbenik Boštjan Konečnik. Ena ta čas najbolj vročih uspešnic Komika Vrliča je skladba z naslovom Naš šef je spet nažgan, dobro odmevnost pri poslušalcih pa si obeta tudi z nekaterimi drugimi skladbami. Besedilo in slika: ZZ Legendarni Franc Flere in mlada Mateja Vrnitev legendarnega ljudskega godca Franca Flereta že močno odmeva med ljubitelji slovenske narodno zabavne glasbe. Po desetih letih odmora je z naj novejšim albumom ponudil nove skladbe v svojem prepoznavnem slogu in nekaj obnovljenih zimzelenih uspešnic. Predstavlja pa se tudi z novo pevko Matejo Marn. Našel jo je na Dolenjskem, oba pa sta s sodelo- vanjem zelo zadovoljna. Mateja je »kriva« za naslov skladbe Mlado dekle, po kateri je Franc Flere tudi poimenoval svoj najnovejši album. Besedilo in slika: ZZ Sobota, 6.9.2008, Zagorje, ploščad pri muzeju, ob 18.00 uri. Sobota 13.9.2008,Vipava,Vipavska trgatev, ob 22.00 uri Petek 19.9.2008,Trbovlje, pri Muzeju, ob 18.00 uri s pred-skupino Podstrešje. S.M. "7 c\\/n @ mrurn Pelkov poletni večer Jazzagorje je za petkov poletni večer, 19. avgust letošnjega poletja, povabil v goste Miho Debevca z diatonično harmoniko in Tomaža Rožanca s harmoniko. Miha Debevec je dvakratni absolutni zmagovalec najuglednejšega tekmovanja na svetu v igranju na diatonično harmoniko,Attimis - Italija, in zmagovalec številnih drugih pomembnih tekmovanj doma in v tujini. Miha Debevec z novo harmoniko Miha Debevec in Valentin Zupan sta razvila nov model diatonične harmonike z imenom Vanessa, M.D. Bass Extension (Unique), ki je inovacija v svetovnem merilu, saj gre za prvo tovrstno diatonično harmoniko, ki ima dodanih kar deset novih basov. Standardnim enajstim basom je dodanih še deset novih, ki so postavljeni v shemi, ki je plod Mihovih dolgoletnih izkušenj igranja žanrsko raznolikih zvrsti na diatonično harmoniko. Miha je z novo Duo Miha Debevec in Tomaž Rožanec harmoniko izjemno zadovoljen, vendar je še vedno v fazi analiziranja, saj ve, da je vsaka večja inovacija tudi tvegana in terja nič koliko časa za preizkušanje. Tomaž Rožanec je diplomant svetovno znane akademije za glasbo »Franz Liszt« Weimar, Nemčija. Izpopolnjeval se je pri večini svetovno znanih pedagogov in koncertnih mojstrih kot so Stefan Hussong, Matti Ranttanen, Margit Kern, Hugo Noth in drugi. Izvajalca dosegata svoj prepoznavni glasbeni izraz z občuteno interpretacijo ter virtuoznim obvladovanjem glasbila. Od drugih ustvarjalcev se ločita zlasti po tem, da se njun izvajalski opus ne omejuje na preproste narodnozabavne in ljudske skladbe, kar je značilno za diatonično harmoniko, ampak glasba prerašča v druge, zahtevnejše glasbene zvrsti. MaH Valvasorjevi večeri V župnijski cerkvi v Zagorju je 19. avgusta koncertiral virtuoz na Panovi piščali Steve Taylor Szabo, ki ga je na klavirju spremljala Wanda Mazalin. Steve Taylor Szabo V letošnjem letu poteka v občini Zagorje že XIII. Mednarodni festival komorne glasbe s skupnim imenom Valvasorjevi večeri 2008. V okviru tega je v Zagorju gostoval Steve Taylor. Umetnik se je najprej začel učiti klavir. V mladosti ga je očaral koncert romunskega virtuoza na Panovi piščali George-ja Zamfirja in od takrat se je sam začel intenzivno učiti ta instrument. Prepoznaven je po svoji interpretaciji klasičnih del, kot tudi izvrsten improvizator romunskih narodnih pesmi. Panova piščal? Najboljše Panove piščali so iz bambusovega lesa. Grška mitološka zgodba pravi, da se je bog pastirjev, čred, gozdov in pašnikov z imenom Pan, ki ga pogosto povezujejo z rodovitnostjo in pomladnim letnim časom, zaljubil v nimfo, ta pa se Bog Pan uči igranja na piščal je spremenila v trs. Od žalosti je Pan trs razrezal in iz njega naredil piščal. Pan je večkrat upodobljen s kozjimi nogami in rogovi, podobno kot favn in satir. Je sin Hermesa in nimfe Penelope. MaH -7 p\/n gvmm/dw © Knjižnica Toneta Seliškarja Trbovlje Mladinski oddelek V knjižnici Toneta Seliškarja v Trbovljah s pričetkom šolskega pouka spet pripravljajo pravljične ure in delavnice za majhne in malo manj majhne otroke. V sredo, 10. septembra bo pravljična ura za otroke Slaba volja, v sredo, 17. septembra pa Ustvarjalna delavnica za otroke od 6 let dalje »Metulji« za katero so potrebne predhodne prijave. Napovednik zagorske knjižnice V prvih dneh začetka pouka in v zadnjih poletnih dneh se bo v zagorski knjižnici, ki je s I. septembrom prešla na ustaljeni delovni čas, dogajalo: 09.09. ob 18.30 Potopisno predavanje: Kolesarjenje po Bosni, 15.09 ob 18.30 Srečanje članic ŠK BMK Knjižnica Antona Sovreta Iz hrastniške knjižnice, katere mladinski oddelek se je spet pridružil “odraslemu” vabijo mlade in malo manj mlade v goste. Ob ponedeljkih, torkih in sredah od I 1.00 do 19.00 ure, v četrtek od 9.00 do 17.00 ure, v petek od I 1.00 do 19.00 in v soboto od 7.30 do 12.30. V petek, 5. septembra ob 13.00 vabijo otroke in mladino na medijsko delavnico »računalniški petek«. Obiskovalci bodo lahko oblikovali v programu MS Word. Društvo Magnet Zasavje Trbovlje prireja 4. vseslovenske srečanje starodobnih vozil ZASAVJE 1008 sobota, 6. september 1008 Predvideni potek srečanja: 8.00- 9.30 prihod in prijava na ulici Sallauminec 10.30 odhod iz Trbovelj, I 1.45 vožnja skozi Gabersko in Čeče do Hrastnika, 12.45 postanek v Hrastniku, 13.30 vožnja čez Dol in prelaz Marno do Rimskih Toplic, 14.30 postanek v Rimskih Toplicah, 15.00 vožnja skozi Zidani Most do Radeč, 16.00 postanek v Radečah, 16.30 nadaljevanje vožnje po "kranjskem" do Hrastnika, 17.00 zaključek v Hrastniku, pri brodarskem društvu. I® pogr_________ Paraolimpijske igre Peking 1008 V času od 6. do 17. septembra 1068 bodo potekale XIII. poletne Paraolimpijske igre, Peking 1008. Na igrah bo sodelovala tudi 10 članska reprezentanca Slovenije. Zveza za šport invalidov Slovenije - Paraolimpijski komite, pod pokroviteljstvom TH ERMAN E d. d., Laško, ki je tudi eden od sponzorjev slovenske reprezentance invalidov v Pekingu, je v Hotelu Wellness Park v Laškem, v petek, 22. avgusta 2008 pripravila predstavitev celotne reprezentance in vodstva odprave. Slovensko reprezentanco športnikov invalidov, ki se odpravlja na paraolimpijske igre v Peking, je 26. avgusta 2008 pred odhodom na Kitajsko sprejel predsednik vlade Janez Janša.Tekmovalcem je zaželel veliko uspehov v kitajski prestolnici. Strokovni svet za šport je na seji istega dne podal pozitivno mnenje Pravilniku ministrstva za šolstvo in šport (MŠŠ), ki izenačuje nagrade za dosežke na olimpijskih in paraolimpijskih igrah. Slovenija bo imela na bližnjih paraolimpijskih igrah v Pekingu, ki se bodo odvijale na istih prizoriščih kot nedavno končane olimpijske igre, od 6. do 17. septembra, najštevilčnejšo zasedbo, odkar na teh tekmovanjih od leta 1992 nastopa kot samostojna država. Na Kitajsko bo odpotovalo 30 športnic in športnikov v sedmih panogah: namiznem tenisu, kjer bodo nastopali Mateja Pintar, Jolanda Belavič, Andreja Dolinar, Ivan Lisac in Bojan Lukežič, atletiki s Tatjano Majcen Ljubič,Tanjo Cerkvenik, Henrikom Plan kom in Jožetom Fleretom, strelstvu, s predstavnikoma Francom Pinte r in Damjanom Pavlin, plavanju in kolesarstvu, v prvem bo nastopil Dejan Fabčič, v drugem pa David Küster, ter dveh ekipnih športih, sedeči odbojki in golbalu. Slovenske odbojkarice so Marinka Cencelj, Anita Goltnik Urnaut, Danica Gošnak, Emilie Gradišek, Bogomira Jakin, Ana Justin, Saša Kotnik, Boža Kovačič, Suzana Ocepek, Alenka Sart in Štefka Tomič, golbalisti pa Slovenska ekipa za Paraolimpijske igre 2008 v športni opremi Gorazd Dolanc, Matej Ledinek, Dejan Pirc, Simon Podobnikar, Ivan Vinkler in Boštjan Vogrinčič. Paraolimpijci so se razveselili predvsem zagotovila Janše o izenačenosti nagrad za najbolj uspešne športnike, nosilce medalj, na olimpijskih in paraolimpijskih igrah. Najboljša slovenska udeleženka zadnjih iger v Atenah, zlata namiznoteniška igralka Mateja Pintar, je predsedniku vlade podarila fotografijo celotne reprezentance, ki bo nastopila v Pekingu. “Naši športniki so se še z vsakih iger doslej vrnili z medaljami in upam, da tokrat ne bo nič drugače. Rad bi se zahvalil vladi in ministrstvu za šolstvo in šport, tako za večjo finančno podporo letos, kot za sprejem pravilnika, ki izenačuje športnike olimpijce in paraolimpijce,” je dejal predsednik Zveze za šport invalidov Slovenije- paraolimpijskega komiteja (ZŠIS-POK) Emil Muri. Najboljša povezava za spremljanje Paraolimpijskih iger je internetna povezava - v živo na YouTube. Po virih: MaH Pot je bila končana - krediti ostajajo Tik pred ciljem, ali bolje po 7000 prevoženih kilometrih, ko je Radovan Skubic Hilarij imel pred sabo ‘le še’ 1000 km, se je zataknilo pri denarju. Hilarij z ekipo se je bil primoran obrniti po pomoč k širši slovenski javnosti. Huda vročina, dež, veter v prsi in slabe ceste niso bili ovira. Zataknilo se je pri dovoljenju za vstop na Kitajsko z lastnim vozilom. Od začetka so se zavedali, da ga je praktično nemogoče pridobiti, saj je med drugim za to potreben tudi kitajski vozniški izpit. Poiskali so alternativne rešitve. Avtodom, v katerem so spali, se umivali in kuhali, je ostal v Mongoliji. Potrebno je bilo najeti kitajskega voznika in vozilo, ki jih je spremljalo do Pekinga. Okvirni stroški najema in organizacije so znašali devet tisoč evrov. Celoten projekt je bil že tako velik zalogaj. Hilarij je iz različnih virov dobil še osem tisoč evrov dodatnega kredita za nenačrtovane stroške, ki so nastali tekom projekta. Kreditno zato ni bil več sposoben.V zvezi z nastalim problemom so se obrnili na pristojne organe (Ministrstvo za zunanje zadeve, Ministrstvo za šolstvo in šport,Vlada republike Slovenije), ampak tri tisoč kilometrov pred ciljem še niso dobili odgovora. Zato so se s prošnjo obrnili na prijatelje, ki so jih spremljali v domovini, da po svojih zmožnostih priskočijo na pomoč in s tem podprejo projekt »Po poti miru in športa«. V kolikor bi bil doniran znesek višji od potrebnega, bo Hilarij višek namenil v dobrodelne namene. Naredili so vse, kar je bilo v njihovih močeh, da so dosegli zastavljeni cilj. Olimpijske igre so že (zdavnaj?) končane, Hilarij je prinesel slovensko zastavo kot je obljubil, čeprav se je tudi tam in takrat zatikalo, ker ga skoraj niso jemali resno na prizorišču, ampak krediti,ti pa niso izpuhteli in vrniti jih bo treba... MaH Radovan Skubic - Hilarij ■7 n\/n Teniški klub Trbovlje S hladnimi jutri in večeri prihajajo dnevi, ko se je najbolj prijetno z loparjem v roki poditi za žogico na teniškem igrišču. TENIŠKI KLUB TRBOVLJE je bil ustanovljen 6.5.1964. V tem času se je na peščenih igriščih zvrstilo mnogo Zasavčanov, ljubiteljev belega športa. Klub ponuja možnost igranja na štirih peščenih igriščih, kar za Trbovlje vsekakor ni nič preveč, ampak prej premalo. «■■g liial Hi »PmI Km; Na Leninovem trgu Sodišče Stadion Rudar - id GOZDOl ■>jnašoia Pod gozdom znanj obeležili 40-letnico delovanja. V zadnjih letih je klub s prostovoljnim delom članov in finančno pomočjo pokroviteljev opravil celovito prenovo teniških objektov in okolice.Vodstvo kluba zagotavlja stabilne vire financiranja, kar omogoča investicije v prenovo objekta. Urejena igrišča in okolica so prispevali k ugodnemu počutju igralcev tenisa in k povečanju članstva. Vsi člani kluba in ljubitelji tenisa so se razveselili, ko so v Trbovljah dobili teniško dvorano z dvema peščenima igriščema. Tenisači preko zime sedaj niso vezani na vožnje v sosednje občine, prav tako pa sedaj teniško šolo lahko organizirajo preko celega leta. e Od 19. maja do 30. septembra poteka teniška liga za posameznike in teniška liga za dvojice, 6. septembra bo klubski turnir dvojic za »9. Minčev memorial«, 20. septembra je predviden klubski turnir posameznikov in 27. septembra klubski turnir teniške šole.Tekmovanja in srečanja se oktobra selijo v teniško dvorano naAMD, koledarsko leto pa bodo končali s prednovoletnim turnirjem za dvojice. Vse, ki jih tudi v zimskih mesecih zanima rekreacija, vabijo, da njih obiščete vTENIŠKI DVORANI AMD, kjer je možno igranje tenisa, badmintona, namiznega tenisa ali balinanje. Dvorana obratuje od 12.00 do 22.00 ure. (VirTKT) MaH Že v sprejetem statutu je klub opredelil svoje cilje in namen delovanja. Vsekakor je glavni cilj in namen kluba predstavitev teniškega športa širši javnosti. Svoje cilje klub uresničuje z naslednjimi nalogami: rekreativno igranje tenisa, tekmovanje v teniški ligi, organizacija teniških tečajev za člane kluba in tudi druge, organizacija in izvedba tenilških tekmovanj, organizacija seminarjev za teniške sodnike, organizacija seminarjev za teniške vaditelje in trenerje. Svoje posanstvo opravlja klub od svoje ustanovitve v letu 1964 dalje.V letu 2004 so s krajšo slovesnostjo ter podelitvijo pri- Trboveljčani uspešno začeli z jesenskim delom tekmovalne sezone Vsega lepega je enkrat kenee in poslavljati smo se zaceli tudi od letošnjih poletnih počitnic. Vsak jih je poskušal po svojih močeh preživeti naj..., z leti pa bodo ostali še samo lepi spomini. Tako se bodo trboveljski karateisti še dolgo prijetno spominjali petega druženja v Puntiželi, kjer so ponovno preživeli »super« počitnice. Zelo uspešni nastopi in uvrstitve v spomladanskem delu tekmovalne sezone, kjer so tekmovalci osvojili kar 87 medalje na uradnih državnih in mednarodnih turnirjih, so bili obveza za trenersko ekipo, da so začeli že med počitnicami s pripravami na jesenski del tekmovalne sezone. Že takoj v začetku avgusta je glavni trener v klubu Miha KOVAČIČ zbral vse tekmovalce, ki so ves mesec zelo prizadevno trenirali, tako kondicijsko kot tudi sam karate. Z letom 2009 bodo v karateju uvedene nove starostne kategorije, tako da bodo na uradnih mednarodnih tekmovanjih, tako evropskih kot svetovnih prvenstvih, nastopili že štirinajst in petnajstletniki. Glede na to, da so trboveljski karateisti te starosti med najboljšimi v Sloveniji, so si v klubu začrtali zelo ambiciozen program, kjer si bo poskušalo kar pet tekmovalcev izboriti mesto v reprezentanci, ki bo nastopila na Mladinskem evropskem prvenstvu februarja prihodnje leto v Parizu v Franciji. Seveda pa vrhunec načrtujejo tudi na svojem 36. mednarodnem karate turnirju v mesecu decembru, ki ima najstarejši staž med vsemi karate turnirji v Evropi. Ta vikend so se že začela prva tekmovanja, ki si bodo v naprej sledila kar ena za drugo.Trboveljčani bodo nastopili na teh tekmovanjih ter stopnjevali formo. V petek, 29. avgusta, sta klubska trenerja Miha KOVAČIČ in Jernej SIMERL pospremila v italijansko obmorsko mesto Gra-dež sedem trboveljskih tekmovalcev: Teo LOPAM, Lejlo DORIČ.Tima ŽLAKA, Aljaža VESENJAKA, Almina SALKIČA,Ti-mija UMEKA in Žigo ROZINA. Nastopili so na 23. Mednarodnem turnirju, ki zaključuje enotedenske priprave najboljše "karate nacije” na svetu v zadnjem obdobju, Italije. Turnirja se je udeležilo preko 600 tekmovalcev iz 10 držav Evrope in Azije.Tradicija in kakovost so zaščitni znak prvega mednarodnega karate turnirja v jesenskem delu tekmovalne se- zone, ki je tudi tokrat privabil številne močne evropske reprezentance. Že več let se “Grada" udeležujejo tudi slovenski tekmovalci, ki izkoriščajo močno konkurenco za vpogled v trenutno pripravljenost. Iz Slovenije se je tekme udeležilo preko petdeset tekmovalcev iz enajstih klubov. Rezultati v času polnih priprav niso ravno v prvem planu, a vseeno je občutek osvojitve medalje tisti, ki da dodatne moči za še bolj trdo delo. Bilo jih je kar nekaj. V soboto so nastopali v športnih borbah in v nedeljo v katah. Med nosilce medalj se je uspelo uvrstiti štirim Trboveljčanom, vsem v športnih borbah. Bronasto medaljo je osvojil Aljaž VESENJAK, srebrni Tea LOPAN in Tim ŽLAK.Timi UMEK je kot edini slovenski tekmovalec osvojil zlato medaljo. Trenerja sta bila po končanem tekmovanju zelo zadovoljna, tako s prizadevnostjo kot z rezultati svojih tekmovalcev. Mladi Trboveljčani se bodo omenjenega tekmovanja spominjali tudi po bivanju v šotorih in plavanja v morju. Kamp je bil oddaljen le nekaj sto metrov od športne dvorane. Izvrstni uspehi v začetku sezone nikakor ne bodo uspavali trboveljskih tekmovalcev in trenerjev. Delo bodo nadaljevali po začrtanih smernicah. V samem klubu bo v mesecu septembru ponovno steklo delo v vseh skupinah. Najpomembnejši projekt v zadnjih letih je prestavitev članov iz nižjih v višje skupine. S tem omogočajo perspektivnim tečajnikom treniranje z izkušenejšimi člani in možnost nastopanja na tekmovanjih izven Trbovelj. Na ta način se sprosti termin v začetni skupini, tako da lahko vsako leto začnejo trenirati tisti, ki se navdušijo za to borilno športno disciplino. Tudi letos vabijo v svoje vrste vse, ki želijo trenirati karate. Besedilo in slika: Bogdan Simerl 19. septembra bo v Zagorju organiziran tekaški tečaj, ki vas bo seznanil z enajstimi zapovedmi pravilnega ukvarjanja s tekom. Praktični del z video analizo vašega teka, ter predavanje, bo vodil priznani tekaški trener Urban Praprotnik.Tečaj se bo pričel ob I8h v Evroparku Ruardi v Zagorju. Obvezna prijava (zaradi omejenega števila udeležencev), po e-pošti: urban@tekaskitrener.si oz.gsm:051 346 897. Enkrat tedensko bo organiziran tudi trening vzdržljivostnega teka. Dodatne informacije dobite na naslovu www.jemc.si , info@jemc.si ali na gsm: 040 786 240 (Tomaž). Lahko se pridružite programu teka na spletni strani: www.jemc.si, izziv meseca septembra. Juventus in Sepre najboljša v Šentlambertu Šentlambert je bil od petka 24. do nedelje 26. avgusta spet v znamenju malega nogometa. Prizadevni organizatorji so pripravil 6. veteranski in 17. članski turnir v malem nogometu. V članski konkurenci je nastopilo 26, v veteranski pa 13 moštev. Med veterani je tokrat slavil Sepro, ki je v finalu z najtesnejšim izidom ugnal ŠD Čolnišče.V tekmi za 3. mesto je bila ekipa Pr’ ribčih po streljanju 7-metrovk boljša od domačinov, potem ko se je redni del končal brez golov. Naslov najboljšega strelca in igralca je osvojil Igor Gošte (Sepro), medtem ko je pokal za najboljšega vratarja pripadel Ivanu Pavšku (ŠD Čolnišče). Juventus je osvojil prehodni pokal med člani. Med veterani je bila najboljša ekipa Sepro. V članski konkurenci je Juventus upravičil vlogo glavnega favorita, čeprav je imel že v četrtfinalu in polfinalu veliko dela s kakovostnima tekmecema. V finalu je nato premagal še Main bar. Domača ekipa, ki se je v polfinalu enakovredno kosala z Juventusom, je po maratonskem streljanju 7-metrovk uspela priti do pokala za 3. mesto. Boljša je bila od moštva ŠD Sava. Najboljši strelec članskega turnirja je bil Sašo Gobovec (Main bar), za najboljšega vratarja pa je bil razglašen Matej Grobolj-šek (Šentlambert/Gamsi). Tridnevni turnir je bil velik zalogaj za prizadevne organizatorje, vendar so bili kos izzivu. Pomagalo jim je 14 donatorjev, svoj delež k uspešni izvedbi dogodka pa je dodalo tudi vreme, ki je bilo idealno za igro. REZULTATI: Člani; polfinale - Main bar : ŠD Sava 6:2, Juventus : Šentlambert/Gamsi 2:1; finale za 3. mesto - Šentlambert/Gamsi : ŠD Sava 14:13, finale za I. mesto - Juventus : Main bar 4:1. Vrstni red - I. Juventus, 2. Main bar, 3. Šentlambert/Gamsi, 4. ŠD Sava. Veterani; polfinale - Sepro : Pr’ ribčih 4:2, Čolnišče : Šentlambert 1:0, Šentlambert : Pekarna Leniči 3:0, Čolnišče : Pekarna Leniči 0:0; finale za 3. mesto - Pr' ribčih : Šentlambert 3:1 (0:0), finale za I. mesto - Sepro : ŠD Čolnišče 1:0. Vrstni red - I. Sepro, 2. ŠD Čolnišče, 3. Pr’ ribčih, 4. Šentlambert. Besedilo in sliki: Boštjan Grošelj Tečaj za voditelja čolna Oseba, ki želi upravljati čoln za osebne namene (za šport, razvedrilo in podobno) do 24 m dolžine ne glede na vrsto in moč pogona ali območja plovbe na morju in na notranjih vodah in s čolnom, ki je namenjen za prevoz blaga ali potnikov v omejenem plovnem območju, mora z izpitom pridobiti potrdilo o usposobljenosti za voditelja čolna. Tečaj za voditelja čolna pa je nepogrešljiv za opravljanje izpita za voditelja čolna. 1. POGOJI ZA PRISTOP K IZPITU ZA VODITELJA ČOLNA: - napolnjenih 16 let starosti - opravljen vozniški izpit - za kandidate brez vozniškega izpita : zdravniško potrdilo in opravljen izpit iz prve pomoči 2. PROGRAM TEČAJA IN IZPITA - predavanje bo v učilnici GZ Trbovlje na Savinjski cesti 35 v Trbovljah ( 3x popoldan od 16.30 do 20.30 ure), izvajali ga bodo člani Združenja kapitanov in častnikov trgovske mornarice Republike Slovenije - izpit bo v Ljubljani in se opravlja pred komisijo Uprave Republike Slovenije za pomorstvo Tečaj in izpit se sestoji iz petih poglavij in sicer: a) Osnove navigacije b) Pravila o izogibanju trčenja na morju c) Pomorski predpisi d) Mornarska dela in veščine e) Osnove motoroznanstva 3. CENA IN NAČIN PLAČILA - cena tečaja za voditelja čolna je 150 EUR - v ceno je všteta: tečaj, literatura,upravna taksa,pristopnina k izpitu,stroški komisije - ob prijavi je potrebno poravnati akontacijo ( 70 EUR , preostanek se plača na dan pričetka tečaja) 4. NATEČAJ OBVEZNO PRINESITE - FOTOKOPIJO OBEH STRANI VOZNIŠKEGA DOVOLJENJA, OZIROMA ZDRAVNIŠKEGA SPRIČEVALA IN POTRDILA O OPRAVLJENEM IZPITU IZ PRVE POMOČI - OSEBNO SLIKO ( 3,5 x 4,5 cm) Tečaj bo organiziran, ko bo dovolj prijav, v učilnici GZ Trbovlje, Savinjska cesta 35 PRIJAVE IN INFORMACIJE e-mail: gasilski.zavod.trbovlje@siol.net ali GSM : 041 691 962 GZ Trbovlje 7a o\/n zAzmmo MESNO- ZELENJAVNA JUHA NEKDANJA RTV-NAPO- VEDOVALKA JANA REBEKA DREMEU BOKSARSKI UDAREC SLOVENSKA PEVKA MOŠKON LUKANA JV OBALI CIPRA PUAČA STARIH SLOVANOV PLENILSKA MOŠKA RIBA DEL DOLINE POD JALOVCEM PRIRED. PROSTOR ZA TEL. DRUŠT. RIM. POET T. LUKRECU UDARNA PESEM (KNJIŽ.) INTELEKT NEMŠKI ROKOMETAŠ JOHANNES PEVKA DERENDA TROPSKA GOMOU- NICA DREVESNI ŠKODUIVEC ŠVEDSKI PISATEU HANSSON SAŠO (UUBK.) TUBER- KULOZA ODHOD (PUBL) KRAU EVO POKRIVALO SLOVENSKI TEDNIK IGRAŠ KARTAMI POJAV NA VODI NEKDANJA VZHODNA NEMČUA OLIVE THOMAS KOLIČINA, IZRAŽENA S ŠTEVILKAMI MAKEDON- SKI PESNIK OMLATEN SNOP ŽITA VULKANSKI IZMEČEK KRIŽANKE & EIGLAN REŠUJTE KRIŽANKE IN UGANKE 3K IN OSVOJITE GLAVNO NAGRADO 1000 € Rešitve iz prejšnje številke. Zr l Č E T S E P I K A jsšj -1™ S K : e P A S T C = K R A K 0 v — z T R I S M U S I C A Lg R 0 J ?E D rr T H !! I K 0 N A ~ C A r r: o p R 0 G —■ L R .E E V R A Z I J A ~W K R S T T L R A N -- S P L A v G C - M K H" 1 S A tl' C L A R N A e p a S S! Š R M r Ti l R Hi K L J u č A V N I C A A M E N 4s1 M E Š Č A N 8 4 1 9 2 6 5 7. 3 5 6 2 7 1 j 3 4 9 _8 3 9 7 5 8 4 2 1 6 6 7 8 4 5 2 1 3 9 4 1 5 6 3 9 7 8 2 9 2 3 8 7 I 1 6 5 4 7 8 4 3 6 ; 5 9 2 1 1 5 9 2 4 8 3 6 7 2 3 6 1 9 7 8 4 5 SUDOKU KAKURO NURIKABE 5 7 9 6 4 3 7 8 6 1 4 2 9 8 7 8 6 2 3 7 4 1 4 5 4 4 4 4 1 4 4 1 Nagradna križanka Rešitev oziroma geslo nagradne križanke pošljite do 13.09. 2008 na naslov: UREDNIŠTVO ZASAVCA, Cesta zmage 3, 1410 Zagorje ob Savi s pripisom NAGRADNA KRIŽANKA št. 18/2008. Fotokopij ne upoštevamo, prav tako tudi ne rešitve gesla, ki bodo prispele na dopisnicah in na njih ne bo nalepljeno geslo, izrezano iz Zasavčeve križanke. Poleg svojega točnega naslova pripišite še davčno številko, ker vas v nasprotnem primeru ne bomo mogli nagraditi. Med reševalce bomo razdelili nagrade: Trgovina JAKA Zagorje - Brglez Roman s.p., Pekarna-Slaščičarna-Trgovina-Bar, Vransko: lx bon v vrednosti 20,86 EUR, I x bon za 12,52 EUR in I x za 8,35 EUR Izžrebanci nagradne križanke št. 17/2008 Za vrednostne bone Trgovine Jaka Zagorje: - Saša Napret, Ribnik 3,Trbovlje - bon za 20,86 € - Gašper Križnik, C. 20.julija 13, Zagorje - bon za 12,52 € - Franc Simnovčič.Trg revolucije I Oa,Trbovlje -bon za 8,35 € BRGLEZ ROMAN s.p. PEKARNA- SLAŠČICARNA-TRGOVINA-BAR VRANSKO 17 3305 VRANSKO V TRGOVINO JAKA POHITITE SAJ TAM POLNO BRGLEZOVIH DOBROT DOBITE! AKCIJA AKCIJA AKCIJA OD 04.09. DO 17.09.2008 KRUH BELI SAMO 0,85 € POSEBNA PONUDBA TRAJA OD 24.07.08 DO 06.08.08 Trgovina Jaka C.9. avgusta 107, Zagorje Tel: 035660280 RA2mmo -------h Ali se prepoznate? Ste se prepoznali? Ste na sliki v krogcu zagotovo vi? Zdaj pa brž na prvi telefon v vaši bližini in pokličite Marto na 041 410 734. Povedali boste svoj naslov in poslali vam bomo kupon za dve pici in dve kokakoli v Pizzeriji Čebelica na Izlakah. Časa imate do petka, 12.09. 2008, po tem dnevu bo bon ostal v uredništvu in počakal na naslednjega Zasavca in novega bralca. PIZZERIII ČEBElICil YRAÖEYIÖ fllotej Yohrozoijevo 2. IZIAKE, Tel.: 03/56-74-137 Kuhamo s Stašo Sladoled z vročimi gozdnimi sadeži Sestavine: 2-3 kepice poljubnega sladoleda (na osebo) 25 dag borovnic, malin ali ribeza (lahko so zamrznjeni gozdni sadeži) 3 žlice sladkorja I vanilin sladkor pol limone Priprava: Drobne sadeže damo v kozico skupaj s sladkorjem, vanilinom in limono. Segrevamo in ko začne vreti, kuhamo kakih sedem minut, da dobimo enotno maso. Če imamo zmrznjeno sadje, ga najprej nad ognjem odtalimo, nato dodamo vse naštete sestavine in kuhamo sedem minut. Vroče sadeže vlijemo na sladoled, ki smo ga porazdelili po kupicah. (Vir: odprta kuhinja) Staša Ko pesem spregovori Drage bralke, cenjeni bralci! Poletje se počasi poslavlja in se umika barviti jeseni. Čas zavija preteklo v spomine in opozarja, da je potrebno izkoristiti, kar nam ponuja življenje. Lepi sta mladost in starost. Marsikdo uživa na starost, saj želi vsaj nekoliko nadomestiti izgubljene mladostne priložnosti.Vendar je vsaka mladost lepa, čeprav se morda komu ne zdi takšna. Marsikdo od starejših poreče, kako prijetno je danes mladim, saj jim ni potrebno tako trdo delati, kot so morali oni. Mladina utegne zavidati starejšim, ker niso bili toliko obremenjeni s šolskimi obveznostmi.Toda šola ni breme, če veš, zakaj jo obiskuješ. Naj se novo šolsko leto začne z veseljem. Srečno! Boštjan Grošelj, urednik rubrike List (tel. 031-373-826) SAMOTA NOČI V samoti tihe, temne noči obračam liste minulega poletja. Bilo je polno rož in polno cvetja, a tudi strmih, ovinkastih poti. Spokojno, tiho zdaj jesen prihaja, s počasnimi koraki vztrajno gre, zakaj trepečeš, se bojiš, srce? Pogumen tisti je, ki vedno vztraja. Otožnost pa ostaja. V bolečino minevanja zavito, srce ne najde si pokoja. Samota tihih nočnih ur je samo moja. Francka Šmid USTVARJALCI PROZE, RUBRIKA LIST ČAKA NA VAŠE PRISPEVKE! Vaše dragocene stvaritve, ki bodo obogatile bralce, pošljite na naslov: Uredništvo Zasavca. Cesta zmage 3. 1410 Zagorje ob Savi. KAKOR Sl ŽELEL Kot bel, veličasten labod si tam, osamljen, v svoji lepoti živel, sam sredi vode, prevzvišen, vedno si se pred mano prevzetno razpel. Tvoj krik, iztrgan v praznino neba, zdel se ti je kot skrivnosten napev, svoj lik, ki je medlel v gladini, si videl kot pisan, ne bel odsev. Tako zaslepljenemu s samim seboj tok ti odnašal mladosti je čas, nisi, a če bi želel, ob tvojem bi lesketal tudi moj se obrazi Vesna Berk POETI(NJE), PREBUDITE SE IN POGUMNO PREDSTAVITE SVOJE VEZENINE SVETU! BIL SEM LE KORAK DO DNA Bil sem le korak do dna, ko si ti prišla. Bil sem sam na dežju, ko si mi odprla vrata. Bila si tako popolna, skoraj neresnična. Bila si tista, ki zna dati ljubezen. Sem le korak do dna... Nekdo “Ko si v šoli in se je potrebno učiti, se ti ne ljubi. Ko si starejši, bi se pa učil; a takrat se drugim ne ljubi. Zato se raje uči zdaj, da ne boš na izgubi, ko boš starejši!” (Apolonija Lipičnik) “7 CA /f> Aleksij Porednih: TIŠINA JE MATI ZLPCINA Strah preprečuje iskreno spregovoriti o stvareh, ki nas mučijo. Dresura od malih nog v slogu: “Bodi tiho!” rojeva sadove. Zadaj je dober namen, namreč obvarovati človeka pred preveliko izpostavljenostjo svetu okrog njega. Logika veleva, da manjša izpostavljenost pomeni tudi večjo varnost.Toda ta logika je slepilo, saj ne upošteva dolgoročnih posledic ‘posra-nega’ ravnanja. Stiskanje repa med noge in zatiskanje oči pred resnico zaradi strahu za lastno varnost rojeva katastrofo za katastrofo. Vzdihujemo zaradi prometnih nesreč, podražitev in osebnih porazkov, pri tem pa podpiramo zločine v naši neposredni bližini. Veliko ljudi sliši, kaj se dogaja za vrati sosednjega stanovanja ali hiše, vendar ne reagirajo.Vedo za spolne in druge zlorabe otrok, a so raje tiho, da ne bi pokvarili “zglednega odnosa s sosedo(m)”. Zlorabe otrok povzročijo veliko več zla kot vse nesreče tega sveta, o katerih lahko beremo v tisku, poslušamo na radijskih valovih in gledamo televizijske prispevke. Mislimo si: “Le kaj bom drezal v osir, na koncu bom sam izpadel črna ovca?” In to sprijeni osebki s pridom izkoriščajo. Otroci trpijo, vendar si pogosto ne upajo govoriti o zlorabi. Če kaj omenijo staršem ali učiteljem, pa se slednji bolj redko potegnejo zanje. Podobno je z lažmi. Za določeno osebo vemo, da širi laži o sočloveku z namenom, da bi ga očrnila. Ko nas to prične motiti in si želimo stopiti do nje ter ji reči, da je njeno početje škodljivo, v nas zadoni: “Bodi tiho! Ne drezaj vanj(o).” Namesto ravnanja, kot je prav, se povlečemo nazaj v varno lupino svoje ozkosti. Slaboten glasek v naši notranjosti se kljub temu ne vda. Za njegovo utišanje se zatečemo k opravičevanju svojega početja. “Saj ne morem ničesar storiti,” si ponavljamo. Končno povsem otopimo in si pričnemo dopovedovati, da strupenih laži sploh ni. Z drugimi besedami, začnemo si zatiskati oči pred resnico. Tovrstno šibkost velike večine ljudi so spretno izkoriščali totalitarni režimi. Državljane so spravili tako daleč, da so v vsakomer videli sovražnika. Niso si upali odkrito spregovoriti niti s svojimi najbližjimi, ker so se bali, da so ovaduhi, ki bodo o vsebini pogovora obvestili tajno službo. Totalitarne režime so torej vzdrževali tlačeni, ki so se pustili tlačiti. Ko so enkrat imeli poln ‘kufer’, so šli na ulice in pometli s “prašiči, ki so se drenjali pri koritu oblasti”. Seveda so pometli samo z glavnimi prašiči, medtem ko se je ogromno prašičkov potuhnilo in počakalo, da gre vihar mimo. Potem so prišli iz skrivališč in postali demokrati. Množice bi še naprej vztrajale v strahu za glavo, če bi imele dovolj jesti. Dokler so bile trgovine polne oziroma dokler je še deloval doping zmagovitih revolucionarnih idej, ki naj bi koristile narodu in državi, so fašistični, nacistični in komunistični mogotci varno sedeli v sedlu. Ko se je izkazalo, da so se visokoleteče besede sesule v prah zaradi gospodarskega razsula, so izgubili tla pod nogami. Sitemu človeku je lahko prodajati revolucijo. Lahko mu je lagati preko državnih medijev o “poti napredka in obilja pod močno roko ljubljenega vodje”. Človeku, ki se dobro počuti, je preprosto prodati vsako idejo, naj bo še tako pogubna. Zakaj sem napisal zadnji stavek? Ker danes živimo v totalitarizmu v demokratični preobleki. Vsaka reklamna kampanja pri- nese okrog določen odstotek prebivalstva. Večina stvari, ki jih kupimo, je kič. Nimajo prave uporabne vrednosti, vendar se prodajajo, ker kupcem prinašajo kratkotrajno zadovoljstvo, proizvajalcem in trgovcem pa omogočajo zaslužek. Potrošništvo je rak rana sodobne družbe, vendar o njegovih škodljivih posledicah molčimo. Ni interesa, da bi pod vprašaj postavljali kokoš, ki nese zlata jajca. Pristajamo na logiko kapitala, ki posledično uničuje bivanjsko in naravno okolje ter dela medvedjo uslugo prihodnjim generacijam. Nebrzdano potrošništvo in uživaštvo bogatega dela sveta je dolgoročno še hujši strup in še večji generator človeškega strahu in trpljenja kot rovarjenje totalitarnega političnega režima. Po slednjem si država in državljani hitreje opomorejo, kot bo to mogoče po streznitvi od potrošniške miselnosti. Do te streznitve bo prišlo, ko nas bo narava še huje kaznovala za naše početje kot doslej. Takrat bo okolje že v takšnem stanju, da bo trajalo nekaj stoletij, preden se bo popravila škoda, ki jo povzročamo. Zavest o nujnosti trajnostnega razvoja se sicer krepi, vendar mora prodreti tudi v gospodarske in politične lobije. Šele takrat se bo kaj premaknilo. “7 c^\/n 0 mo/ommA Kino Delavski dom Zagorje ob 20.00 MATURANTSKI PLES grozljiv- NORE NA DENAR, am.kom. krim. MATURANTSKI PLES NORE NA DENAR Film teater: IRINA PALM dra- ZOHAN JE ZAKON am.kom. 28TEDNOV POZNEJE grozljivka ZOHAN JE ZAKON 28TEDNOV POZNEJE Film teater: PRSTAN ZAOBLJUBE rom.vojna drama NORE NA DENAR am.kom. krim. 28 TEDNOV POZNEJE grozljivka Petek ka 5.9. ob 20.00 Sobota 6.9. ob 20.00 Nedelja 7.9. ob 20.00 Ponedeljek 8.9. ob 20.00 Torek ma 9.9. ob 20.00 Petek 12.9. ob 20.00 Sobota 13.9. ob 20.00 Nedelja 14.9. ob 20.00 Ponedeljek 15.9. ob 20.00 Torek 16.9. ob 20.00 Kino Izlake Nedelja 7.9. ob 20.15 Nedelja 14.9. ob 20.15 Kino Delavski dom Hrast Četrtek 4.9. ob 20.00 Petek 5.9. ob 20.00 Sobota 6. 9. ob 17.30 ob 20.00 Nedelja 7.9. ob 17.30 ob 20.00 Sreda 10.9. ob 20.00 Četrtek 1 1.9. ob 20.00 Petek 12.9. ob 20.15 Sobota 13.9. ob 18.00 ob 20.00 Nedelja 14.9. ob 18.00 Sreda 17.9. ob 20.00 ZOHAN JE ZAKON am. kom Četrtek 18.9. ob 20.00 ZOHAN JE ZAKON ob 20.00 SUROVA LJUBEZEN am.triler VITEZ TEME am.akc.pustol. VITEZ TEME SUROVA LJUBEZEN VITEZ TEME SUROVA LJUBEZEN DOSJEJI X: Hočem verjeti am.akc. DOSJEJI X: Hočem verjeti P.S. LJUBIM TE am.rom.kom. DOSJEJI X: Hočem verjeti P.S. LJUBIM TE P.S. LJUBIM TE DOSJEJI X: Hočem verjeti Kino Dol pri Hrastniku Petek 5.9. ob 18.00 Petek 12.9. ob 18.00 SUROVA LJUBEZEN am.triler DOSJEJI X: Hočem verjeti am.akc Kino Delavski dom Trbovlje četrtek 4.9. ob 18.00 MUMIJA: Grobnica zmajskega cesarja akc.pustol. ob 20.00 4 MESECI, 3 TEDNI IN 2 DNEVA petek 5.9. ob 18.00 KAKO UGRABITI NEVESTO rom.kom. ob 20.00 MUMIJA: Grobnica zmajskega cesarja sobota 6.9. ob 18.00 MUMIJA: Grobnica zmajskega cesarja KAKO UGRABITI NEVESTO MUMIJA: Grobnica zmajskega cesarja KAKO UGRABITI NEVESTO KAKO UGRABITI NEVESTO MUMIJA: Grobnica zmajskega cesarja 9.9. ob 18.00 KUNG FU PAND anim.druž. pust.(sinhroniz) ob 18.00 KUNG FU PANDA ob 18.00 KUNG FU PANDA ob 18.00 KUNG FU PANDA ob 10.00 KUNG FU PANDA ob 18.00 KUNG FU PANDA ob 18.00 POŽELENJE, NEVARNOST erotični triler torek 16.9. ob 20.00 POŽELENJE, NEVARNOST sreda 17.9. ob 18.00 POŽELENJE, NEVARNOST četrtek 18.9. ob 18.00 MAMMA MIA! ob 20.00 POŽELENJE, NEVARNOST nedelja 7.9. ponedeljek 8.9. torek ob 20.00 ob 18.00 ob 20.00 ob 18.00 ob 20.00 sreda četrtek petek nedelja 10.9. I 1.9. 12.9. 14.9. ponedeljek 15.9. Klub B in Občina Trbovlje v soboto, 6. septembra 2008, ob 19.00 uri vabita na igrišče Partizan v Trbovljah. V B&B shovvu vas bosta najprej nasmejala stand-up kome- dijanta Miki in Ra n ko, ki bosta na povsem svoj način razložila vse, kar še ne veste pa bi morali vedeti.sledil pa bo kino pod zvezdami.V prvi septembrski soboti bo za romantično vzdušje poskrbel film OUTSIDER. Vstop prost. Ne pozabite: V soboto, 6. septembra 2008, ob 19. uri, na igrišču Partizan Trbovlje! http://www.dd-trbovlje.si/ http://www.kulturnidom-zagorje.si/ Z ZASAVCEM V KINO! Vsako številko časopisa Zasavc imate možnost dobiti 2+2 brezplačni kinovstopnici za ogled kinopredstave po Vaši želji v Zagorju ali Trbovljah, št. 16 Seveda pa morate odgovoriti na tokratno nagradno vprašanje: Kdo je glavni igralec v filmu MUMIJA (Grobnica zmajskega cesarja)? I Pravilne odgovore z Vašimi podatki (ime, priimek, naslov) ter pripisom kateri kino boste obiskali (Zagorje ali Trbovlje) pošljite na: Grafika Gracer d.o.o. -ZASAVC, Lava 7b, 3000 Celje. Izmed vseh prispelih odgovorov bomo izžrebali dva srečna dobitnika dveh brezplačnih bonov za kinovstopnici. Bona boste lahko zamenjali za poljubni kinovstopnici na | blagajnah kinodvoran v Trbovljah oziroma vZagorju. Uredništvo. Tokratna srečna izžrebanca sta: David Klinc (Zagorje) in Aleš Naraglav (Trbovlje) Sponzorja: Zavod za kulturo - Delavski dom Trbovlje in Kulturni center - Delavski dom Zagorje. “7 ckm mali oglasi ►--------------------------------------------* Mali oglasi so za fizične osebe brezplačni in jih pošljite z naročilnico na naslov: Uredništvo Zasavca, Cesta zmage 3, 1410 Zagorje ob Savi. Uredništvo si pridržuje pravico skrajšanja oglasa in spremembe teksta brez obvestila naročnika. Pridržujemo si tudi pravico, da zaradi zakonskih obveznosti ne objavljamo oglasov, ki oglašujejo storitvene dejavnosti, če zraven ni priložena kopija osebnega dokumenta. Za pravne osebe so oglasi plačljivi! Srečni izžrebanec nagrade 2000 € - centov je gospod GAŠPER KRIŽNIK iz Zagorja. ČESTITAMO! Vabimo vas spet k sodelovanju! Potovanje v središče Zemlje V četrtek, 4. septembra, svojo pot po slovenskih kinematografih začenja družinska pustolovščina Potovanje v središče Zemlje (v nekaterih kinematografih tudi v 3D različici). V družinski pustolovščini Potovanje v središče Zemlje se trije raziskovalci podajo na čudovito potovanje, kjer jih čakajo dih jemajoči kraji in nanje pretijo številne nevarnosti. Med raziskovalno odpravo na Islandiji se vizionarski znanstvenik Trevor Anderson (Brendan Fraser), njegov nečak Sean (Josh Hutcherson) in prelestna lokalna vodnica Hannah (Anita Briem) nepričakovano zanajdejo ujeti v jami, od koder je edini izhod globlje in globlje v smeri proti središču Zemlje. Med potovanjem skozi še nikoli videne svetove se trojica sooči z nadrealističnimi in nepojmljivimi bitji, med drugim z mesojedimi rastlinami, ogromno letečo piranjo in dinozavri. Avanturisti kmalu ugotovijo, da morajo najti pot nazaj na površje Zemlje, če se želijo rešiti, saj se povečuje delovanje prežečih vulkanov okrog njih ... Nove revolucionarne filmske tehnike s spektakularno realistično fotografijo prestavijo gledalce epske pustolovščine v srce divjega potovanja glavnih junakov. New Line Cinema in Waiden Media predstavljata film Potovanje v središče Zemlje z Brendanom Fraserjem (Usodna nesreča, trilogija Mumija), Joshem Ffutchersonom (Most v Terabitijo) in Anito Briem (TV nanizanka TheTudors). Film je režijski prvenec Erica Breviga (Popolni spomin in Pearl Harbor), oskarjevca in veterana na področju posebnih učinkov. Potovanje v središče Zemlje je dinamična in razburljiva Kupone za "Z ZASAVCEM ¥ KINO" IN NAGRADNO IGRO "1000 € centov" sprejemamo do torka pred izidom naslednjega Zasavca. KUPON ZA Izmed vseh prispelih kupončkov bomo Izžrebali srečnega dobitnika oz. dobitnico 2000 6-centov. Vabljeni k sodelovanju! Ime in priimek:..... Naslov:............. Podpis:............ Telefon in e-pošta: Davčna številka:... Številka TRR:....... *vsi podatki so obvezni* pustolovska priredba romana Julesa Verna. Gre za prvi igrani akcijski celovečerni film, posnet v digitalni 3D tehniki. Eric Brevig je film režiral na podlagi scenarija, ki so ga napisali Michael Weiss,Jennifer Flackett in Mark Levin. Producenta filma sta Charlotte Huggins in Beau Flynn, izvršni producenti pa so Toby Emmerich, Brendan Fraser, Mark McNair in Tripp Vinson. Ustvarjalno ekipo za kamero so med drugim sestavljali direktor fotografije Chuck Schuman, scenograf David Sandefur ter montažerji Paul Martin Smith, Dirk Westerveit in Steven Rosenblum. Glasbo za film Potovanje v središče Zemlje je napisal Andrew Lockington, za posebne učinke pa je bil odgovoren Christophen Townsend. Film Potovanje v središče Zemlje si bo mogoče ogledati v klasičnih kinematografih, v tistih, ki omogočajo Real D 3D projekcije, pa tudi tridimenzionalno verzijo. Mali oglasi Iščem Najamem dvosobno stanovanje v Trbovljah, po možnosti v zgornjem delu. Nudim najemnino od 150 do 200 € mesečno. Ponudbe na tel. 030 920 98 489 0 KOFEMm Brez zadnjih ni prvih oz. če ne apravimo prvega koraka, nismo naredili nič Dolgi naporni treningi, uživanje le določene hrane, večna skrb za primerno težo, dolgo čakanje na rezultate po tekmovanju, usklajevanje urnikov vadbe, brezštevilni sestanki ljudi različnih profilov v zvezi s treningi ter še in še... Vrhunskega športnika že od rane mladosti spremlja najrazličnejša odrekanje, dan za dnem.Vse je podrejeno treningom in tekmovanjem na različnih stopnjah športnega zorenja od kategorij najmlajših do članov. Ob vseh šolskih obveznosti je v vrhunskem športu težko biti polovičar, kajti do želenih rezultatov ob številnih okupacijah ne more priti. Vrhunski šport je poklicna aktivnost peščice izbrancev, ki so disciplini in vrhunskim dosežkom podredili svoje življenje.Vrhunski športni rezultat je merilo njihove vrednosti. Tekmovalne rezultate tržijo, od njih živijo, ter so medijsko zelo izpostavljeni. So odlični promotorji države, ki je zaradi uspehov športnikov, v nekaterih športnih disciplinah, v ožjem svetovnem vrhu.Vrhunski športniki so zelo popularni pri nas in v svetu. Po njih se zgledujejo množice mladih. Stremljenje k popolnosti, k skrajni točki možnega.To je tisti magični izziv vrhunskega športa, ki ima svoje temelje v naši naravni, elementarni danosti. Ob vseh talentih, ki jih ima športnik, so tukaj še starši, klub, trener, sotekmovalci, financiranje treningov, prevozi na tekmovanja, športni rekviziti in vse ostalo, kar sodi k dobri pripravi športnika. Ko se vse zlije, po pričakovanju najprej športnika samega in vseh prej naštetih akterjev, se pričnejo mednarodna tekmovanja. Naenkrat se znajde med vso svetovno elito, kjer je na prvih tekmah lahek plen velikih tekmovalcev. Evropsko prvenstvo, svetovno prvenstvo, olimpijske igre. Nekoč velika želja mladega športnika, da bo nekoč tudi on dobil olimpijsko odličje, ga spremlja v potu napornih treningov vsak dan. Potreben je nepredstavljiv trud in železna volja. Slovenska delegacija je na olimpijskih igrah v Pekingu odšla s 62 tekmovalci. Do odličja je v letošnjih olimpijskih igrah v Pekingu, prišlo kar pet tekmovalcev. Za dvomilijon-ski narod je to uspeh brez primere. Po številu medalj na število prebivalcev smo bili tretji od vseh držav na svetu, kar pomeni I medalja na 401.542 prebivalca. Primož Kozmus se je v svoji disciplini povzpel na tron najboljših metalcev kladiva na svetu. Kot po vsakih športnih tekmovanjih, se je tudi po zadnjih olimpijskih igrah izbralo najboljšega od najboljših športnikov, ki so najbolj izstopali. Michael Phelps je nedvomno prvo ime olimpijskih iger v Pekingu. V Vodni kocki se je vpisal med nesmrtne. Z osmimi zlatimi medaljami je izboljšal dosežek Marka Spit-za. Finale teka na 100 metrov je postregel z naj večjim spektaklom na Ptičjem gnezdu. Z neverjetnim svetovnim rekordom 9,69 sekunde je tekmece osmešil Usain Bolt. 21 -letni Jamajčan je bil razred zase, silovito je pospešil malo pred polovico proge in se v zadnjih 15 metrih že veselil zmage. Olimpijske igre so prvič priredili v antični Grčiji. Konec 19. stoletja je zamisel oživil francoski baron Pierre de Coubertin, ki je na različne načine, tudi s še zdaj aktualnim geslom Citius, altius, fortius (hitreje, višje, močneje), vabil mladino iz vsega sveta naj se ukvarja s športom. Olimpijskega načela: »Važno je sodelovati in ne zmagati« že dolgo ni zaslediti na tekmovanjih najboljših športnikov sveta in žal tudi ne na olimpijskih igrah. Vsi nekaj vedo o športu ali se z njim mogoče tudi ukvarjajo. Nekdo se s športom ukvarja redno, drugi redno bere športne podlistke. V športnem manifestu, iz leta 1968, je bil šport opredeljen kot vsaka dejavnost, ki ima značaj igre in obsega možnost boja samega s seboj, z drugimi ali s prvinami narave. O naporni vadbi in gibalni dejavnosti ni niti besede. Torej bodimo še naprej aktivni športniki in redno sledimo športu pri poročilih. Veselimo se dobrih športnih rezultatov naših in živeli bomo srečno in lagodno življenje. Morda pa imamo tudi mi željo po tisti prijetni utrujenosti ob zaključku dneva? Vse na našem planetu teče po določenih zakonitostih. Ali drugače, vse na tem svetu ima svoj ritem. To je ritem, ki ga živimo, a se ga ne zavedamo. Narava ima svoj ritem. Izmenjavata se dan in noč, letni časi si sledijo po določenem zaporedju. Smo v stanju budnosti in v stanju spanja. Smo v stanju aktivnosti in v stanju počitka. Človek je prilagodljivo bitje. Zanj je, že od malih nog, značilna potreba po gibanju. Šport nam pomaga razvijati sposobnosti, ki so običajno pri rednem delu zanemarjene. Utrjuje zdravje, pomaga ohranjati stik z naravo, pomeni nam zabavo, estetsko doživljanje, premagovanje naših skrajnih meja, veselje, igro, osvežuje, sprošča in krepi, obnavlja delovno energijo in povečuje družabnost. Velja, že od nekdaj, za kulturno samoumevnost in civilizacijsko vrednoto. Predstavlja naj način življenja, iskanje in potrjevanje samega sebe, tekmovanje ali zgolj igro. Rekreativni šport je za oba spola in vsa starostna obdobje nujen, sestavni del našega življenja. Škoda bi bilo, da bi začeli razmišljati o kvaliteti bivanja z redno gibalno dejavnostjo šele, ko nas na to opomnijo resne zdravstvene težave. Odgovorna odločitev je, da se odločimo za tisto aktivnost, ki je za nas najbolj primerna. Zavedati se moramo tudi, da z dobrim zdravjem in pozitivnim mišljenjem in počutjem osrečujemo tudi tiste, ki so nam blizu. Malo kje zasledimo tako raznolik relief pokrajine kot je to v Zasavju. Reke so izdolble ozke doline in pustile strme hribe. Pokrajina je zelo razgibana in slikovita. Veliko je vasi na vrhu hribov, kjer so planinske koče, številne cerkve krasijo najvišje hribe. Na Kumu je ob lepem vremenu čudovit razgled po Dolenjski, Štajerski, Gorenjski. Viden je tudi najvišji vrh Triglav. V Zasavju so že vrsto let aktivna številna športna društva. Komur kolektivizem ne diši, so tu odlični pogoji za pohodnike, po številnih urejenih poteh. Redno se vzdržujejo kolesarske poti in konjeniške poti.Vse več športnih navdušencev teče. Tek je najhitreje rastoča športna panoga med rekreativci.To dokazuje tudi številčnost udeležbe na vseh večjih organiziranih tekaških prireditvah v Sloveniji. Veliko ljudi teče zaradi preventive pred boleznimi ali za lažjo kontrolo in izboljšanja tistih kroničnih bolezni, ki jih že imajo. Dokazano je, da je s pomočjo redne aktivnosti, zmanjšano tveganje za nastanek in razvoj številnih bolezni. Tek je, poleg hoje, osnovno elementarno gibanje človeka. S pomočjo gibalne dejavnosti, kot je tek si lahko izboljšamo kakovost življenja. Ohranimo vitko ter čvrsto postavo, napolni nas z energijo in navda z veseljem. Tek nas nauči discipline, vzpodbuja pozitivne misli. Naj se šport dotakne tudi vas in postane vrelec mladosti in dobrega počutja. Tomaž Kogovšek __________mm? 01 Podpora Ivana Krambergerja ml. stranki LIPA na državnozborskih volitvah Ivan Kramberger ml, predsednik mladinskega društva Ivana Krambergerja, katerega poslanstvo je izobraževati mlade, jih odvračati od nasilja, kriminala in slabih navad, se je zaradi vrednot, za katere se zavzema LIPA, odločil, da aktivno podpre stranko LIPA na letošnjih državnozborskih volitvah. Ivan Kramberger ml., ki se ukvarja tudi z osebami z motnjami v duševnem razvoju pri društvih Sonček in Sožitje, je aktivist Rdečega križa in aktiven gasilec ter se ukvarja še s številnimi drugimi dobrodelnimi dejavnostmi, je na podlagi dosedanjih nastopov in dejavnosti poslancev stranke LIPA, zaradi zavzemanja stranke za socialno šibke in zatirane, upokojence, brezposelne in vse druge, ki jih je trenutna oblast arogantno prezrla in jih ignorirala ves čas mandata, ponudil svojo moralno in človekoljubno kredibilnost, da s skupnimi močmi dosežemo drugačno Slovenijo - Slovenijo vrednot. Prav tako pa bo za namene predvolilne kampanje stranke LIPA v začetku septembra po šestnajstih letih ponovno po slovenskih cestah zahrumel Krambergerjev legendarni bugatti I. 1929 (gre za avto, ki ga je sam sestavil nekdanji predsedniški kandidat Ivan Kramberger, ki je bil kasneje v čudnih okoliščinah umorjen), in ki ga bo v ekskluzivno uporabo dobil kandidat LIPE v Kranju, Dejan Kaloh, sicer Vodja pisarne poslanske skupine LIPA v Državnem zboru Republike Slovenije. Po virih: MaH Melita Zupevc kandidatka za poslanko DZ Socialni demokrati so na tiskovni konferenci predstavili trboveljsko kandidatko za poslanko v Državnem zboru. Navzoč je bil tudi predsednik stranke Borut Pahor. Tridesetletna univerzitetna diplomirana novinarka in univerzitetna diplomirana sociologinja, ki trenutno dela kot tiskovna predstavnica SD pravi, da se bo zavzemala za tretjo razvojno os skozi Zasavje, saj drugače ni velikih možnosti razvoja na tem območju. Energetski potenciali morajo biti povezani z ekološkim ohranjanjem narave, zdravstvo mora biti učinkovito in dostopno vsem, ki potrebujejo njihove storitve. Predsednik stranke Borut Pahor je zagotovil, da si Melita zasluži sedež v državnem zboru, saj je predstavnica mlajše generacije, in je ženska. Iz problema zna nakazati na njegovo rešitev, je komunikativna in s svojo odločitvijo, da se odpove dobri službi stikov z javnostjo pri predsedniku države in se odloči za politično pot kaže, da se je pripravljena spoprijemati s problemi. Melita Zupevc ne nasprotuje alternativnim virom za kurjenje, vendar ne za vsako ceno. Stranka želi reševati probleme sistematsko. Ker je vse več podnebnih sprememb, je potrebno razmišljati o klimatsko varni gradnji, pomoči vlade po neurjih, zato menijo, da naj bi ustanovili interventno enoto, ki bi bila povezana tudi s sosednjimi državami. Država naj bi dala nekaj fiskalnih olajšav za zavarovanja proti naravnim nezgodam pri zavarovalnicah. Besedilo : Irena Vozelj Slika: Urad predsednika republike © m mme Vnetje slepiča Vnetje slepiča ali apendieitis je ena najpogostejših kirurških urgenc pri otrocih in mladostnikih, vendar pa kljub svoji pogostnosti mnogokrat predstavlja diagnostični problem. Slepič je 6 do 10 cm velik izrastek na začetku debelega črevesa oziroma na prehodu iz tankega črevesa v debelega. Najdemo ga lahko tudi v mali medenici, pod jetri, lahko pa je celo odsoten. Bogat je z imunskimi celicami, kar namiguje na vlogo v imunskem sistemu, vendar kljub temu nima nobene znane funkcije. Vnetje slepiča se lahko pojavi kadarkoli, pogostejše pa je med dvajsetim in tridesetim letom starosti. Nastane kot posledica zamašitve votline slepiča, najpogosteje s fekolitom ali zaradi hiperplazije limfatičnega tkiva. Hiperplazija je povezana z virusno okužbo kot je na primer okužba zgornjih dihal, redkeje s paraziti, tujki, Crohnovo boleznijo, karcinoidom, primarnim karcinomom slepiča ali zarastlinami po operaciji v trebuhu. Zapora je lahko delna ali popolna in preprečuje iztekanje črevesne vsebine. Slepič se napolni z mukusom in oteče, veča se pritisk na njegovo steno in zato nastanejo zamašitve malih žil v steni in zastoj pretoka limfe. V nadaljevanju se v slepiču pojavita ishemija (pomanjkanje hranil in kisika v prizadetih celicah) in nekroza (celična smrt). Skozi razpadajoče stene vdrejo bakterije, ki tvorijo gnoj v votlini in okoli organa. Kaskada se v najhujših primerih konča s predrtjem slepiča in izlitjem njegove vsebine v trebušno votlino. Nastane nevarno vnetje potrebušnice (peritonitis), ki lahko povzroči sepso in smrt. Simptome apendicitisa razdelimo v dve kategoriji: tipične in atipične.Tipično se obolenje začne z bolečino okrog popka, ki se v dveh do dvanajstih urah preseli v desno spodnjo stran trebuha (desni hipogastrij).Atipični simptomi so: bolečina ki se začne in ostane v desnem hipogastriju, driska, pogosto odvajanje urina, itd. Bolnik navaja splošno slabo počutje, lahko bruha, izgubi apetit in ima nekoliko povišano telesno temperaturo. Diagnoza akutnega vnetja slepiča s tipičnimi simptomi je klinična. Najbolj značilen klinični znak pri pregledu je McBurney-jev znak (bolečnost na neposreden pritisk približno na sredini med popkom in desnim sprednjim zgornjim trnom črevnice).V laboratoriju je prisotna zmerna levkocitoza (povišanje števila belih krvničk) s povečanjem predvsem v številu nevtrofilnih granulocitov. Pri atipičnih primerih so nam v pomoč še slikovne preiskave kot sta ultrazvok in redkeje CT trebuha. Zdravljenje je primarno prepoved uživanja hrane in pijače v pripravi na čimprejšnjo operacijo. Operacija se imenuje apendektomija in se jo lahko opravi laparoskopsko skozi tri majhne vreze v steno trebuha ali pa s klasično odprto tehniko. Prva tehnika ima več prednosti, saj je operacija krajša in se tako skrajša trajanje splošne anestezije in posledično se zmanjša število zapletov povezanih z njo. Bolečina po posegu je manjša po laparoskopiji, vnetja vreznih ran so redkejša. Skrajšata se čas hospitalizacije in odsotnost z dela.Večina bolnikov okreva brez posledic, zapleti pa se pojavijo pri zapoznelem zdravljenju in v primeru predrtja slepiča. Maja Knez, dr.med. in Marko Miklič, dr.med. Zajtrk Od treh tradicionalnih obrokov dneva je zajtrk še vedno najbolj pomemben. Je pa tudi tisti, ki ga ljudje najpogosteje preskočijo. Okrog 15 odstotkov mladostnikov in 30 odstotkov odraslih ne zajtrkuje. Tukaj je nekaj razlogov, zakaj ga ne smete izpuščati. Zajtrk je namenjen prekinitvi lakote. Po osmih do dvanajstih urah spanja je nivo sladkorja v vaši krvi nizek. Vstati in začeti dan je že tako ali tako težko, če pa skušate vse to na prazen želodec, brez goriva, je začetek toliko težji. Telo potrebuje obrok, iz katerega bo dobil potrebno glukozo. Uravnotežen zajtrk vas bo oskrbel s približno četrtino dnevnih potreb po bistvenih hranilih. Če zajtrk izpuščate, izpadlih prehrambenih elementov — predvsem železa, kalcija in vlaknin - ne nadomestite s poznejšimi prigrizki in obroki. Reden zajtrk vas torej oskrbi s pomembnimi hranili za preostanek dneva. Zajtrk pomaga uravnavati vaš apetit skozi celoten dan. Prebudi vaš metabolizem, ki se čez noč umiri. Izpuščanje zajtrka zato vsekakor ni način, kako zmanjšati vnos kalorij v telo in izgubljati težo. Tisti, ki izpuščajo zajtrk, pojedo ob naslednjem obroku veliko več, v vmesnem času pa lakoto tolažijo z visoko- kaloričnimi prigrizki. Njihova prehrana je zato bolj kalorična in mastna od tistih, ki si privoščijo jutranji obrok.Tudi tisti, ki izgubljajo težo, so bolj uspešni, če jedo zajtrk. Jutranji obrok vam pomaga, da bolje funkcionirate v šoli, službi ali na igrišču. Ste bolj pozorni in dovzetni za informacije ter lažje ohranjate koncentracijo. Zajtrk je pomemben še posebej pri otrocih. Pomaga jim pri učenju. Otroci, ki ne jedo zajtrka so pogosto nepozorni.se ne morejo zbrati, so nemirni in razdražljivi.Tisti, ki jedo zajtrk, so pogosto bolj uspešni v šoli. Prehranjevalne navade se razvijejo v otroštvu in lahko trajajo celotno življenje. Če nikoli niste jedli zajtrka kot otrok, potem ste verjetno med tistimi 30 odstotki, ki zajtrk preskakujejo, vaši otroci pa verjetno ponavljajo vaš vzorec. Debelost med otroci narašča. Odstotek prekomerno težkih otrok se je potrojil od šestdesetih let prejšnjega stoletja. En otrok izmed desetih pod četrtim letom starosti je debel.Vzpo-stavljanje dobrih in zdravih prehranjevalnih navad je ključnega pomena že v zgodnjem otroštvu. Da svojega otroka naučite, naj poje zajtrk, je ena od stopnic k bolj zdravemu prehranjevanju. MaH Vir: lifestyle.enaa.com ^Vaaina tjudi IjI Uihs£a tr majf2ni.f1 ituazzli, az jifi nz fi ouirafz uzfifz amfrLaijz. c4/. ^W. Jfongfzffoiv Sedemnajst novorojenčkov je zajokalo v štirinajstih dneh v trboveljski porodnišnici - sedem dečkov in deset deklic. 19.08.2008 Metka Logar, Opekarna 20b,Trbovlje - sin Matic Sivko Spela Pečkaj,Valvasorjeva 3b, Izlake - hči Lina Kralj 20.08.2008 Nadja Mustač, Log 17, Hrastnik - hči Zala Šeško Katarina Zupanec, Sopota 29, Podkum - sin Damjan Natalija Likar Koselj, Podbukovje 58, Krka - sin Aljaž 23.08.2008 Tanja Bajde,Trg revolucije 16,Trbovlje - hči Maša 25.08.2008 Mira Shehi.Vreskovo 62a,Trbovlje - sin Leon Klavdija Zupančič,Tenetiše 26b, Litija - hči Ajda Kristina Sotenšek, Kotredež 28, Zagorje - sin Patrik Vetršek Sergeja Bebar,Vrtnarija I b,Vrhnika - hči Eva Pangerc 27.08.2008 Senida Serifov, Črna pri Kamniku 7, Kamnik - hči Amira 29.08.2008 Zvonimira Pavlin, Zebnik 27, Radeče - sin Jani Sandi 30.08.2008 Urška Ule, Rove I, Zagorje - sin Jan 31.08.2008 Ksenija Cvetkovič,Trg revolucije 9,Trbovlje - hči Tamara Andreja Ahlin, Ravenska vas 37a, Zagorje - hči Žana Ferlič Elizabeta Muren, Nova Loka 49, Črnomelj - hči Izabela Naja 01.09.2008 Natalija Potočnik,Titova 12, Radeče - hči Maja Iskreno čestitamo! Popravek: I 3.08.2008 Urška Lukač, Farčnikova kol. 2, Zagorje - hčerki Iza in Mija Polc S septembrom se je Oddelek za transfuzijo Splošne bolnišnice Trbovlje priključil Zavodu republike Slovenije za transfuzijsko medicino. Sklep o tem so sprejeli na julijski seji Sveta SB Trbovlje in direktorica Marina Barovič zagotavlja, da se za krvodajalce z območja Trbovelj ne bo nič spremenilo. Zavod želi vzpostaviti enovito transfuzijsko službo v Sloveniji, njihova želja je tudi, da se krvodajalske akcije povečajo, uvedli naj bi tudi nekatere nove dejavnosti na tem področju in zagotavljajo, da v vsebinskem smislu ne bo sprememb za paciente trboveljske bolnišnice. Zavod za transfuzijsko medicino bo bedel nad kakovostjo opravljanja vseh storitev s področja transfuzijske medicine. Najprej ljudje! • Življenje vseh v Zasavju naj bo dostojno. Da bomo imeli spodobno plačano delo in kaj več kot le kruh, da se bodo naši otroci, vnuki in vsi zanamci šolali, upokojenci pa uživali mirno, bogato in brezskrbno starost, da bomo živeli v bolj zdravem okolju, da bomo dobro povezani z drugimi kraji in svetom, saj je čas samozadostnosti minil. Ne le nove povezave, tudi stare je treba ohranjati in vzdrževati. Zato se bom zavzemal za takšne zakone, ki bodo vsej Sloveniji, celemu Zasavju in našim, mojim Trbovljam odpirale nove razvojne priložnosti, omogočale blagostanje in svobodo. • Znanje na prvo mesto. Trdno verjamem, da mora razvoj Trbovelj in Slovenije temeljiti na znanju. Ljudje so naša največja razvojna priložnost.Zavzemal se bom za ukrepe, ki bodo s štipendijskimi shemami omogočali večjo dostopnost do šolanja, več znanj in več priložnosti za zaposlitve. • Nove priložnosti za uspešno podjetništvo. Prizadeval si bom za izboljšanje položaja zaposlenih in samozaposlenih, ki so v najlepših letih in vsak dan ustvarjajo za vse. Če bomo omogočili, da gre dobro njim, o lažje tudi tistim, ki počivajo ob sadovih svojega dela. Zavzemam se za večjo urejenost okolja, za vizijo razvoja doline v soglasju z naravno, kulturno in v naših krajih še posebej bogato civilizacijsko dediščino. Kontakt GSM: 051 37 38 71 leko@siol.com Občinski odbor LDS Trbovlje, ALEŠ LEKO GULIČ, KANI DAT LDS -TRBOVLJE Ljudje delamo Slovenijo. Naročnik: Liberalna demokracija Slovenije © Hemompermcfi Boj prvakov Na POP TV smo lahko, 28. avgusta zvečer, občudovali prvake in prvakinjo vseh strank, ki trenutno zasedajo stolčke v Državnem zboru in v našem imenu poosebljajo voljo ljudstva. To, slednje, naj bi tako bilo, čeprav je mnogokrat povsem drugače. Slo je za prvo soočenje pred državnozborskimi volitvami, ki bodo, 21 .septembra 2008. Na prvem soočenju so se kresala predvsem mnenja o slovenskih tajkunih. Fantje in osamljeno dekle, so se vsi po vrsti odrezali dokaj povprečno. Prvaki so za začetek taktizirali, kot bi dejali v športnem žargonu. Šlo je zgolj za previdno otipavanje. Čas, ko se bodo krvoločno spopadli v odločilnih bojih za stolčke v naslednjem mandatu, še pride. Janez Janša SDS je deloval nekoliko naveličano. Ob njegovem nastopu je bilo čutiti, da je že naveličan nenehnega prerekanja prvega med enakimi, kot da je že prestopil tisto črto enakosti in prešel v fazo absolutnega. Poleg naveličanosti je njegova bledičnost morda izdajala tudi nekoliko, sicer prikrite, jeze, zlasti do stališč in nastopov predsednikov strank, ki predstavljajo opozicijski del Državnega zbora. Predsednik SD, Borut Pahor, se je skozi celotno oddajo nerazumljivo potil. Za njegovo sicer nenormalno potenje je več možnih razlag. Morda so mu v studiu, povsem slučajno, namenili prostor neposredno pod močnimi reflektorji. Morda je prišel na oddajo nepripravljen. Ali pa so se mu preprosto tresle hlače zaradi neposredne bližine volitev. Da bi se potil zaradi bližnjega srečanja z premieram skorajda ne verjamem, saj sta si iz oči v oči stala že dostikrat, res pa je, da še nikoli ne v tako odločilnih trenutkih, ko gre, vsaj po napovedih prvakov SDS in SD, za stranki, ki naj bi se na tokratnih volitvah neposredno spopadli za prevzem oblasti. Tako dobiva boj med Janezom in Borutom neke nove dimenzije, ki so morda za Pahorja še neznane in jih šele spoznava. Tudi slednje je dokaj nerazumljivo, saj je neposredno rivalstvo dosedanjemu predsedniku vlade in prvaku SDS-a, Janezu Janši, Borut Pahor odkrito napovedal že pred meseci in je imel čas, da se tudi psihično pripravi na nove izzive in spopade. Karel Erjavec, prvak stranke DeSUS, je poskušal šarmirati javnost s svojim humorjem, ki je postal njegov zaščitni znak predvsem v zadnjih mesecih, ko je v vseh javnih nastopih in v skrajno kočljivih situacije znal nasmejati prisotne, tudi ko je šlo za zaslišanje, na sedaj že preminuli Cviklovi komisiji, glede podpisa pogodbe za nakup oklepnikov. Še najbolj humorno je izzvenela njegova izjava, da bi morala biti najnižja pokojnina v Sloveniji težka najmanj 1000 evrov. Upokojenci si res zaslužijo dostojnejše življenje kot so jim ga namenile dosedanje vlade, ko 200 tisoč upokojencev prejema manj kot 500 evrov z minulim delom zasluženih prejemkov. Postavlja pa se vprašanje, kaj je realnost in kaj zgolj utopija ali predvolilne obljube, ki jih noben upokojenec ne jemlje resno. Morda ima Erjavec čiste in poštene misli, ko govori o pravičnejši delitvi ustvarjenega bogastva v Sloveniji, a kaj ko niso enakih misli tisti, ki so si v novejši zgodovini Slovenije, natančneje rečeno, v 7artnjih 18 latih, tako ali drugače pri- svojili vse minulo delo Slovencev, ustvarjeno v nekaj zadnjih desetletjih poprej. Edina ženska, med sicer povsem moško konkurenco, v boju za prestol, je bila na tokratnem soočenju prvakinja LDS. Katarina Kresal je kljub politični naivnosti in neizkušenosti delovala prikupno. Njena izjava, da je edina med razvratniki še nedolžna, upam, da je imela v mislih politično nedolžnost, je izzvenela povsem primerno njenim izkušnjam in prvemu soočenju v nizu soočenj v predvolilnem boju. Zenska, nežne in prikupne zunanjosti, kakršna Katarina Kresal zagotovo je, ne bi smela uspavati moških nasprotnikov. Znano je, da so ženske potrpežljive in vztrajne borke in da se ponavadi za doseganje svojih ciljev borijo do konca in v borbi uporabijo vsa razpoložljiva sredstva. Samo spomnite se nekdanje britanske železne dame, pa Izraelke Golde. Kakor koli se bo Kresalova odrezala v naslednjih soočenjih, je vendarle res, da je ženska pojava, med sicer samimi dedci, v borbi za oblast dobrodošla in osvežujoča. Presenetljivo miren je bil nastop Zmaga Jelinčiča Plemenitega, ki nasprotno z njegovimi manirami, ni segal v besedo konkurentom. Le ob koncu oddaje je nergal, da mu voditelja nista namenila toliko pozornosti kot ostalim nastopajočim. Ni mu bilo tudi po volji vprašanje ali sta s Pečetom že zakopala bojno sekiro. Očitno ga je bolj razjezila asociacija sekira-lndijanec, kot pa omemba priimka Peče. Sicer pa, Plemeniti si zna tudi sam vzeti čas, kadar se mu zdi potrebno. Tokrat je očitno taktiziral, koga bo v nadaljevanju kampanje vzel na muho in mu očital kaj odločilnega. Čeprav v trajajočem mandatu deluje v opoziciji, si je pri vladajoči koaliciji nabral toliko dobropisa, da se trenutno še noče zameriti Janezu Janši, ker pa javnomnenjska tehtnica še ni povsem dokazano na strani SDS, velja previdno nastopati in v nadaljevanju kampanje morda iskati bodoče zavezništvo in možnost vstopa v koalicijo pri SD. Zmago ve, da njegova stranka na volitvah ne bo zmagala, si pa že lep čas želi biti v vladni koaliciji. Morda mu bo uspelo, če se bo le pravi čas odločil, katero stran mora okljuvati in kateri pustiti perje nedotaknjeno. Novoslovenski Andrej Bajuk, je v svojih nastopih sicer poskušal z argumenti razbliniti kritike, pa so se vse izrečene trditve kot bumerang obrnile proti njemu in njegovi stranki. Bojan Šrot se ne more otresti sence svojega brata pivovarja Boška. Priljubljenost celjskega župana in prvaka stranke SLS, nevarno pada tudi zaradi razprtij znotraj stranke, ki pa očitno tudi izvirajo iz že omenjenega hmeljarskega raja. Še najbolj argumentirano in samozavestno sta na soočenju nastopila Gregor Golobič prvak stranke Zares in predsednik LIPE, Sašo Peče. Brez dlake na jeziku sta negirala večino trditev izrečenih v nastopih Janeza Janše in Andreja Bajuka. Na tokratnem soočenju so vsi streljali z orožjem malega kalibra. Lahko orožje pa bo kmalu zamenjala artilerija. Šele takrat bo grmelo in odmevalo v deželi slovenski. Ali pa se bodo Slovencem tudi vremena kdaj zjasnila,... o tem kanoni, slej ko prej, molčijo. Mefisto ______Fime0 Petdeset let Industrijske rudarske šele - generacija 1958 V Trbovljah, pri reševalni postaji rudnika, so se 1. septembra 1668 zbrali nekdanji knapi - letnik 1658. Šestinpetdeset jih je bilo takrat, pred petdesetimi leti. V svojem poklicnem obdobju so pri Rudniku opravljali različna dela. Tokrat pa so se sprehodili po nekdanjih poteh in obujali spomine. Podali so se na pot do jaška tri, nadaljevali do nekdanjega svojega internata in se ustavili pri Terezija rovu. Družabno srečanje je zaključilo ta dogodek. Več o namenu srečanja nekdanjih kna-pov pa v naslednji številki Zasavca. 'f POSLOVNO-KOMERCIALNA ŠOLA CELJE 1 VIŠJA STROKOVNA ŠOLA vpisuje v višješolski študijski program izrednega študija EKONOMIST moduli: turizem, komerciala računovodstvo Najnižja šolnina v regiji in ugodni plačilni pogoji. • 03 428 54 50 • pks-visja.ce@guest.ames.si • • www.pksola.com/visja/visja.htm • Tokrat še močnejši. NLB Super depozit z večjo močjo Vpisno obdobje traja od 1. avgusta do 30. septembra 2008, z možnostjo predčasnega zaključka. Če boste v času vezave NLB Super depozita potrebovali finančna sredstva, vam nudimo različne ugodne možnosti financiranja. Za podrobnejše informacije obiščite katero koli NLB Poslovalnico ali pokličite brezplačno telefonsko številko 080 15 85. nlbO www.nlb.si/superdepozit Minimalni polog je 1.000 EUR. Izberete lahko: • NLB Super depozit z letno nespremenljivo obrestno mero 5,55 % in dobo vezave 24 mesecev ali J • NLB Super depozit z letno nespremenljivo obrestno mero 5,25 % in dobo vezave 13 mesecev.