Izhaja vsak ponedeljek zjutraj Uredništvo: Kopitarjeva ul. št. 6/111 „ Posamezna šl. 1 Din, mesečno, če se sprejema Ust v upravi, naroč-Telefon št. 3487. interurban 3487 nina 4 Din. na dom in po pošli dostavljen list 5 Vin. Celoletna naroč- Rokopisi se ne vračajo nina SODin, polletna 25 liin. četrtletna 13 Din. lnseratl po dogovoru h prava: Kopitar jeva ulica šl. 6/11 Vošlni čeli. račun, Ljubljana 15.179 Tele j on štev. 2549 Razpust nemškega parlamenta? Hindenburg potrdil vlado ds.a Briininga — V torek pada vlada svojo izjavo — Hugenberg hoče doseči razpust parlamenta Berlin, "0. mnren. n. Predsednik republike Hindenburg je danes dopoldne sprejel dr. Brli-ninga in potrdil ministrsko listo, kakor smo jo že včeraj objavili. Listn se spremeni samo v toliko, da poslanec Treviranus ui bil imenovan zu ministra brez portfeljn, temveč ministra zn znsedene pokrajine. To ministrstvo je imel do sedaj sedanji notranji minister dr. Wirth. Gospodarski minister Dictrich je bil obenem imenovan zn namestnika državnega kanclerja kot podknncler. Nova vlada sc bo \ torek popoldne ob 4 predstavila državnemu zboru ter bo dr. Briining podal p rop ra matično vladno izjavo. V osebnem pismu, v katerem je Iiindcn-burg sprejel demisijo državnega kanclerja dr. Miillerjn. jc Hindenburg izrekel bivšemu državnemu kanclerju v imenu države in v svojem imenu zahvalo in priznanje za vestno in trudapolno delo. Berlin, 30. marca. n. Novi kabinet dr. Brii-ningu jc že prevzel svoje posle. Jutri popoldne ob petih bo imel kabinet svojo prvo sejo, lin kateri so bo formulirala vladna izjavo, ki jo je dr. Briining že danes sestavljal. To izjavo bo dr. Briining v torek po-jjoldne prečital v plenumu nemškega državnega zbora. Neposredno potom ;o bo nemški drž. | zbor odgodil. da se da frakcijam prilika, da za-j vzamejo svojo stališče. V sredo popoldne se bo ; poteni začela velika debata o programatični vladni izjavi. Najbrže \ četrtek, če ne /e v sredo, bo glasovanje o zaupnici vladi. Parlamentarni izgledi Briiniugovc vlade niso popolnoma gotovi. Socijalni demokrati napovedujejo posebno nezaupnico proti kabinetu. Pričakujejo pa se ludi nezaupnice s strani komunistov iu narod- nih socijnlistov. Vse je torej odvisno od stališča neiiiško-iincijonalne frakcije. Dosedaj je Hugeiihcrg izdal parolo, Izvjestja uvodnik, ki še bolj jasno naglaša mnenje, izraženo že v drugih časopisih. Časopis trdi, da so nasilno metodo pri kolektivizaciji, ki ne zaslužijo druge označbe, kakor birokratsko »štreberstvo« povzročile v mnogih okrajih zelo nepovoljno razmere. Utis teh razmer se ne da drugače označiti, kakor »porazen«. To se ne sme prikrivati. Prav lahko bi se dala priobčiti dolga lista takih na novo ustvarjenih neugodnih slučajev, kjer so »birokratski tepci reševali važno vprašanje kolektivizacije z : bu-dalasto gorečnostjo in častihlepnostjo« ter »na športen način«, da bi dosegli »čim več kolek-tivizacijskih rekordov« in se s tem postavili pred svojimi predstojniki. >lzvjestja pravijo, da nc bodo priobčila te liste, da pa so prisiljena ugotoviti, da so take nepravilne odredbe vzbudile med malimi in srednjimi kmeti >nič kaj razveseljivo razpoloženje«. Zaradi tega se je pojavila že sem in tja desničarska opozicija, da bi izrabila to razpoloženje. Prav posebno slabo pa je znamenje, da hočejo gotovi prenapeti birokrati sabotirali najnovejše smernice centralnega komiteja stranke in vzhajati pri svojih metodah. »Izvjestja« opozarjajo na potrebo brezhibne spomladanske setve in kličejo k združitvi vseli sil na generalni liniji stranke. Za kako silno važno smatra sovjetska vlada strogo kontrolo nad setvijo, je razvidno že iz dejstva, da je bil poslan glavni državni pravdnik Krilenko v Vzhodno Sibirijo, kjer bo kontroliral dela za izvršitev setve. Obenem m ti je naročeno, naj nadzoruje razvoj kolck- itaHja se ne odreče pariteti s Francijo Rim, 30. marca. Giornale d' llaliac trdi v svojem poročilu iz Londona, da je situacija na pomorski konferenci še vedno zelo motna. Navaja, da sla konzultativni in garancijski pakt za Sredozemsko morje sedaj predmet posvetovanja med francoskimi, ameriškimi in angleškimi delegati. Zdi se, da se nadaljujejo pogajanja na bazi, ki je bila sklenjena v Cheursu med MacDonaldom, Briandom in Tardieu-jem. Na Italijo se vrši pritisk, dn po- pusti v svojih zahtevah in se odreče pariteti s Francijo. Čudno je, po mišljenju »Giornale d' Italia«, da je angleška admiraliteta nenadoma postala tako optimistično razpoložena in da francoski tisk pohvalno piše o MacDo-ualdovem postopanju. Italija pa mirno vztraja na svojem stališču in ne bo opustila svoje zahieve glede pariteie s Francijo Poskus sklenitve dvojnega, trojnega ali četvornega pakta ne more na Italijo niti najmanj vpli- amortizacijski blagajni, je bil proti glasovom levice sprejet dodatek, da se to pooblastilo preko prve tranše razširi na vse bodoče operacije. Končno glasovanje je podalo potem gori navedeno impozantno večino za ratifikacijo. Pariz, 30. marca. AA. Današnji Temps piše: Zbornica je ratificirala haaški sporazum z impozantno večino. Ta uspeh, pri katjreni se je politika umaknila velikim državnim interesom, je treba uvrstiti med najpomembnejše uspehe zakonodajne skupščine. Prav tako, zaključuje list, sta izšla tudi predsednik vlade Tardieu in vlada iz debate o haaškem sporazumu z zelo povečanim ugledom. livizacije in način, s katerim jo pospešujejo sovjetske oblasti. Ukrajinski proces. Moskva, 30. marca. Pred sodiščem v ukrajinskem mestu Gajizinu je sedaj 22, deloma celo vodilnih vladnih in strankinih uradnikov. Obtoženi so, da so svoja pooblastila za kolek-livizacijo zlorabili na nedopusten način. Med obtoženci so predsednik krajevnega sovjeta, voditelj poljedelske kolektive, predsednik krajevne skupine brezbožnikov in drugi voditelji komunistične stranke. Kakor poročajo, je prišlo pred sodišče na stotine kmetov, da bi kol priče izpovedali proti obtožencem. Justični komisarijat je izjavil, da bo uvedel celo vrsto lakih procesov kot svarilen zgled proti onim, ki so vršili pri snovanju kolektivov in zapiranju cerkva protiposlavna dejanja. vati, ker ta ne bo nikdar spremenila smeri svoje svobodne politike. Italije se ne more preplačati s tem, da bi se sklenil četvorni pakt, kajti Italija ni nikdar računala na kakšno prijateljstvo. V slučaju, da bi se pakt sklenil, bo Italija brez ozira na oslale države svobodno skrbela za svojo kopno in pomorsko obrambo. Član francoske delegacije Dumesmil odpotuje drevi v London. Prvi bolgarski optanti v Jugoslaviji Belgrad. >0. marca. \.\. Danes je prispela nu naše ozemlje prva skupina optantov, ki bo nastanjena \ Fekotiču pri Srbobranu. Zanje jc pripravljeno posebno šotorišče, dokler ne bodo urejeni posebni domovi za njihovo stalno bivališče. Optanti s,i do|M>tovuli s |x>sebnitu vlakom /, vso svojo premično imovino. Sofijsko 1 konvenciji' o dvolastnikili so se pričelo torej j izvajali. Ho'andsha odklonila vizum Kolonta"evi Amsterdam, "in. marca. Yi International l VVonien Council C onferenee (Mednarodna i ženska konferenca) v Haagu je delegirala sovjetska vlada kot svojo znstopuico gos|M> Ko-lontujevo, svojega poslanika \ Oslu. Ilolnndskn \lndu pa ni hotela izdati ne njej iu ne njeni tajnici patnegu dovoljenja. \ lej zadevi jc in-tcrpelirnl liolandsko vlado sociulnodcmokrutski voditelj \ I bo rta. Vlada je odgovorila (In gre za oficijclno zastopnico državi', katere vlnde llolundsku ni priznala. Poleg lega pa gre m- za državo, ki sistematično stremi za preobratom obstoječega pravnega in nravstvenega reda. Gospa Kolontajeva je nameravala za te nazore javil« nastopiti, /ato ni bila. kakor misli lio-lumlska vlada, odklonitev polnega dovoljenja li dolžnost v interesu samoohranitve, temveč še bolj v interesu samospoštovanja. Zborovanje vez, častnikov Belgrad, 30. marca. k. Poleg zborovanja Zveze mest so imeli danes zborovanje tudi rezervni častniki in belgrajski industrijalci. Zborovanju rezervnih častnikov je predsedoval predsednik Društva rezervnih častnikov iz vse države, rezervni polkovnik Milan Radosavlje-vič. Pred prehodom na dnevni red je bil |hj-slan pozdravni brzojav Nj. V. kralju, predsedniku vlade, generalu Živkoviču in vojnemu ministru, generalu Hadžiču. Nato je bilo prečitano poročilo o delovanju društva, iz katerega se vitli, da zanimanje za organizacijo napreduje. Samo v Belgradu znaša število članov 4500, dočini je vseh članov v državi nad 12.500. Društvo ima gotovega denarja 5,185.000 Din ter so je denarno stanje v primeri z lanskim zboljšalo za nad 300.000 Din. Izvršila so se pripravljalna dela za zgradbo velikega doma bojevnikov v Belgradu. Kazen tega so rezervni častniki lansko leto postavili več spomenikov, med njimi enega v Parizu. Društvo bo ludi v bodočnosti vršilo svojo visoko nalogo in gledalo na to, da bodo njegovi člani v vsakem oziru zaščiteni ter da bodo v vsakem slučaju deležni moralne in materialne pomoči. Zelo važno jc delovanje društva za rezervne častnike, ki so v državni službi in katerih položaj ni pravilno urejen. Pogodba s Španijo podpisana Belgrad, 30. marca. AA. Danes ob 11. dopoldne je bila v ministrstvu zunanjih zadev podpisana pogodba o izmirjenju in sodnem reševanju sporov ter arbitraži med kraljevino Jugoslavijo in kraljevino Španijo. Pogodbo je podpisal g. Kumanudi, minister brez listnice in zastopnik ministra zunanjih zadev, v imenu Jugoslavije ter don Fernando Alcala, grof De Torrios, španski poslanik v Belgradu, v imenu kraljevine Španije. Švicarski planinci v Zagrebu Zagreb, 30. marca. r. Danes opoldne ]c prispela iz Curiha v Zagreb skupina švicarskih planincev pod vodstvom prof. Welterjn, predsednika jugoslovansko-švicarskega društva v Curihu. Nasproti jim je odpotoval švicarski konzul dr. Weber, med leni, ko so jih na glavnem kolodvoru sprejeli uslužbenci švicarskega konzulata, zastopniki raznih državnih in mestnih oblasti. Danes popoldne so si gostje ogledali zagrebško okolico, jutri pa si ogledajo znamenitosti mesta. Zvečer lx) imel profesor Weber na ljudskem vseučilišču predavanje o Švici. V torek zjutraj bodo gostje odpotovali v Split, od koder nadaljujejo pot v Kotor, na Celinje, v Sarajevo, Ča-čak, Skoplje, Niš, Belgrad, od koder se povrnejo preko Budimpešte in Dunaja nazaj v Švico. Slovenske htcnhe v 1.1929 Naše bankarstvo je mlado, saj datira šele i/, 20. stoletja, vendar pa mu je v razmeroma kratkem času uspelo zbrati prav velika sredstva in zelo razširiti svoje poslovanje. Danes razpolagali dve ljubljanski veliki banki z raz-pi ost ranjeno podružnično mrežo ne samo v Sloveniji, ampak tudi v ostali državi. Inozemskih podr.iznic sedaj našo banke nimajo več; •adnjo je lani opustila Ljubljanska kreditna banka v Trstu. Danes imamo v Sloveniji 1t bank, delniških družb. Od teli se nahaja en zavod v lihi likvidaciji, >> drugem pa ni mogoče dobiti podatkov. i'ritatki se torej nanašajo samo na 0 zavodov. Skupno so imeli ti zavodi koncem I. 11)21). 00,250.000 Din glavnice in nabrali so si že :it>,2 milj. Din rezerv. Tudi po vojni ustanovijo'': z?!voui so si nabrali že prav lepe glavnice.' V i kakor polovica vse delniške glavnice odpade na en sam zavod: Ljubljansko kreditno banko. Kar tiče rezerv, je omeniti, da so rezervni skladi Kreditnega zavoda vet ji kakor pri Lj. kred. banki : pri tem je upoštevati, da st«fe zvišanje delniške glavnice Lj. kred. banke v I. 1923. izvršilo s prenosom rezerv v znesku 12,5 milj. Din. Vsa tuja sredstva, katera so si zbrale slovenske banke, so koncem 1. 1929. prekoračila poldrugo milijardo dinarjev. (Med tuja sredstva spadajo: hranilne vloge na knjižice, tekoči računi, razni upniki iu reeskont.) Poldruga mili jarda dinarjev ali natančno 1.511 lni-lijonov dinarjev je prav znatna vsota, zlasti v primeri z lastnimi sredstvi (glavnica in rezerve). ki znašajo pri vseh zavodih nad 132 milj. Din. Edino pri Lj. kred. banki je razmerje med tujimi in lastnimi sredstvi usodnejše, to pa zaradi velike glavnice (50 milj. Din). Ugodnejše je razmerje med lastnimi in tujimi sredstvi pri zagrebških bankah. Teh (20 zavodov, ki je doslej objavilo bilance za 1929) je imelo glavnice in rezerv 694 milj., vlog in upnikov pa 5,375 milj. Din. Seveda to razmerje ne more biti povod za kakršnokoli neugodno presojanje, saj se mora boniteta naših zavodov, ki gojijo v veliki meri hranilni posel, presojati tudi po drugih vidikih. Tuja sredstva bank v Sloveniji se razdele: na hranilne vi. .e odpade 393 milj., na tekoče račune 537 milj., na upnike 567 milj., reeskont t milj. Din. V I. 1928. so znašala vsa tuja sredstva 1452 milj. Din. Dvig vlog, tekočih računov in upnikov ni bil enakomeren: vloge in tekoči računi -o stalno naraščali, pri ostalih upnikih pn. se opaža nazadovanje. To nazadovanje je pripisovati manjšemu izkoriščanju kreditov, ker so bili ti v primeri z domačim denarjem (vlogami) predragi. Poleg tega opažamo tudi znižanje reeskontnega kredita, ki so ga zavodi uživali pri Narodni banki, za kar veljajo tudi ravnokar omenjeni razlogi. Mecl aktivnimi postavkami v bilanci ne opažamo znatnejših izprememb. Zavodi so nova sredstva nadalje vlagali v posle, kar se vidi iz povečanja ntenic in debitorjev. Zmanjšala pa so se med dolžniki dobroimetja pri drugih bankah, ker so banke raje direktno kreditirale. Tudi postavka vrednostnih papirjev je radi novih nakupov narasla. Še vedno morajo v svrho likvidnosti zadrževati zavodi znatne množine denarja v blagajnah, pa tudi pri Poštni hranilnici in na žiroračunu pri Narodni banki. Zato je tudi postavka blagajne napram 1.1928. narasla. Račun dobička in izgube kaže, da so kosmati dohodki bank nekoliko nazadovali. Večji donos vrednostnih papirjev ni mogel kompenzirati zmanjšanja donosa pri obrestih in bančnih poslih. Da so pa čisti dobički ostali na prejšnji višini 1. 1928. (1. 1929. so znr.šali dobički 12,3 milj. Din, 1. 1928. 12,3 milj.), je pripisovat: zmanjšanju stroškov za davke, kajti tudi upravni in osebni izdatki so večinoma narasli. Dočim so v 1. 1926. plačale banke 12,8 milj. Din davkov (1925 pa se več), so v 1. 1927. davki padli na 7,4 milj. Din. L. 1929. pa so znašali nekaj nad 2,1 milj. Din. Temu zmanjšanju davkov je pripisovati, da je čisti dobiček omogočal izplačilo istih dividend kakor za leto 1928., z eno edino izjemo. Prav posebno pa je med letošnjimi poditki primerjati razvoj tujih sredstev pri naših treh največjih zavodih: Dočim je še 1. 1927. imela Lj. kred. banka največ tujih sredstev, jo je I. 1928. prehitel Kred. zavod, v 1. 1929. pa je na prvem mestu že Zadružna gospodarska banka. Znašala pa so tuja sredstva (v milj.): Lj. kr. Kred. zav. Zadr. gosp. 1927 440,2 434,4 323,1. 1928 445,2 441,0 381,1 1929 439,6 446,7 467,9 Tudi promet Kred. zav. in Zadr. gosp. banke je večji. Znašal je: Lj. kred. 40 (1928 10) milijard, Kred. zav. 28 (29) milijard iu Zadr. gosp, banka 17 (15) milijard. Bilančne vsote velikih bank (tuja in lastna sredstva; vse v milj. Din) so bile te: Lj. kr. Kred. zav, Zadr. gosp. 1927 513,4 461,8 341,0 1928 529,6 469,7 399,1 1929 513,9 476,9 190,0 Nova poljska vlada Varšava, 30. marca. AA. »Pat« poroča, da je predsednik republike Mošicki podpisal ukaz, s katerim se zaključuje proračunsko zasedanje sejma. Varšava, 30, marca. AA. Pat ' poroča. Snoči je predsednik republike Mošički podpisal ukaz o imenovanju nove vlade. Predsednik je narodni poslanec in Šef vladnega bloka \ parlamentu Slavik, mini- ster notranjih zadev je jožefski, zunanjih zadev Zaleski, vojne maršal Pilsudski, pravde Car, prosveto in vere Cervinski, poljedelstva Janla-Polčinski, dela Prislor, industrije iu trgovine Kvijalovski, financ Maiuševski, prometa Kiihn, gradb Malalujevič, agrarne reforme Sianijevič, pošte Benter. Kakor je iz lega seznama razvidno, sta edini izpremetnbi v reso nt ministrskega predsedništva iu pravosodnega ministrstva. Pristaši Ileimvvelira. ki so se z avtomobili vračali domov, so se sprli s člani Sehut/.bunda ter V 1 21 Krvavi politični spopadi v Avstriji Pristaši Htimtvehra v boju s člani Sckutzbanda | se obmetavali s kamenjem in steklenicami. Pri Dunaj, 30. marca. n. A nižjenvsirijskeiii in- j tem jc bilo mi obeli straneh več ranjenih. Naj-duslrijskoin k ni j u I Jirtenbergu je pri nastopu j težje pa je bil ranjen poveljnik orožnikov, ki Ileiniv.elirovce\ prišlo do krvavih spopadov. je dobil več nevarnih udarcev po glavi, še le potem, ko jc prišel na pomoč bataljon pehote, se jc posrečilo napraviti mir. hridskem jjezeru rešijo s plavanjem. Pri tem so utonili polkovnik .Mirko Prolič, okrajni načelnik Milan Ka-ličanin, grški konzul iz Korče z ženo, žena češkoslovaškega konzula iz, Korče, ga. Krstič, žena tajnika našsga konzulata v Korči, zdravnik dr. Polena iz Korče z zaročenko Julijo Punto in naš mornar Kovačevič. Do obale sla srečno priplavala naš konzul v Korči Ko-jič iu tajnik konzulata Krstič. Ohrid, 30. marca. AA. Danes popoldne se .je dogodila ua Ohridskem jezeru velika resica, ki je zahtevala več človeških žrlev in zbudila v mestu veliko žalost. Večja družba se je vozila z motornim čolnom z izleta iz Sv. Naunta v Ohrid, ko se je kakih 200 m od obale nenadoma pokvaril motor. Ker je vladala precejšnja burja, je med izletniki nastala panika ter so poskakali v vodo, da se Itelgrad, 30. marca. k. Drugi dan kongresa Zveze jugoslovanskih mest je bil posvečen raznim notranjim vprašanjem organizacije. Predvsem se je razpravljalo o članarini. Po čl. 6 pravilnika je članarina za mesta do 10.000 prebivalcev določena na 500 Din, dočim se za vsakih nadaljnjih 10.000 prebivalcev poveča za 1030 Din. Ker so se pojavili ra-lični predlogi, da bi se članarina spremenila, se je sestala pesebna komisija, ki je sprejela te sklepe: V dohodke Zveze mest se računa članarina iz prejšnjih iet v znesku 30.000 Din, katero dolgujejo še posamezna nicslu. Predsed- nik zveze se pooblasti, da s posameznimi postavkami svobodno razpolaga. Tudi nadaljnji sklepi proračunskega odseka so bili sprejeti, nakar je imel belgrajski podžupan Stojatlinovič predavanje o mestih, njih razvoju in značaju. Drugo predavanje je imel dr. Sagadin, ki je predaval o položaju mest v novi upravni organizaciji države. Popoldne je. del članov, ki prisostvujejo zborovanju, odšel na izlet v Pančevo, drugi del pa v Avalo. Prisotni delegati zastopajo 90 jugoslovanskih mest. Reka, 30. marca. r. Danes je službeno objavljena meja kvarnerske svobodne cone. Od Rečine teče po jugoslovansko-italijanski državni meji do vasi Trinajstič. Obsega Ma-tuljo in peije na Rukovac in Veprinac ter se nadaljuje proti Učki do Mcšeuičke Drage. Razen Reke je torej v cono priklopljca tudi Voloska, Opatija, Lovrana in Medveja, ne v znamenj ohcmh zbora v Zagreb, 30. marca. i. Danes se je vršilo v Zagrebu več obči zborov raznih društev. Zbvr UJU ra Češkoslovaškem Praga, 30. marca. AA. ČTK poroča: Pevsko društvo ljubljanskih učiteljev je prispelo v Prago, kjer so ga sprejeli zastopniki prosvetnega ministrstva, zastopniki mesta Prago in pevska društva ter mnogoštevilni prijatelji Jugoslavije. Prvi veliki koncert priredi društvo juiri v ponedeljek, 81. t. m, V prvi vrsti omenjamo občni zbor Dnina usmiljenja, nn katrteni je bilo ugotovljeno, du se je v 1. 1929. izdala 385.701 poreija hrane. Istočasno je bila tudi proslavljena 70 letnica društvenega predsedniku Freliča, ki je sprejel mnogo iskrenih čestitk. Zborovale! so poklali Nj. A. kralju pozdravni brzojav. -Nutt, se je vršilo zborovanje Zadruge, javnih nameščencev. Govorili so o življenskih potrebah javnih nameščencev in posebej o zenu-čenju vpokojencev. Sprejeta je bil« resolucija, ki zahteva, da se poročenim državnim uradnicam ne odteguje del osebnih pristojbin ter dn se po smrti državnega uradnika izplačajo na račun pogrcbščinc trimesečni prispevki in da se pravica do pokojnine dobi po desetletni službi. Na občnem zboru pevskega društva Tomi-slnv« je bilo ugotovljeno, da ima društvo 2 14 članov ter da .je aktivno. Izvoljen .je bil nov odbor. Občni zbor zagrebških brivcev in lasnijar-,jev je poslal Nj. V. kralju brzojavni pozdrav, luito pu je razpravljal o društvenem delu. Avtomobilske nesreče vZagnbu Zagreb, 30. marca. r. Prometne nesreče v Zagrebu nikdar ne počivajo. Tekom 24 ur so ho zgodile kar tri, Vozarski kapetan Topšič se je peljal na motociklu ter se je, hoteč izognili se nekemu vozu, zaletel v cestni svetilnik ter dobil težke poškodbe na glavi. O iue-Ijati so ga morali v vojaško ranocelniško bolnišnico. Po Vlaški ulici je vozil neki avtotaksi zvečer z ugašenimi svetilkami in se zaletel v stražnika, ki je tam vršil službo. Podrl tja je na tla in ga precej poškodoval. Zjutraj okoli 11 pa je prišel pod avto trgovec Robert Bier, ki mu je avlo zdrobil obe nogi. Tudi njega so spravili v bolnico. n u Duna.ska cesta št. 45 Telefon: 2820 Premog Drva Koks pa ludi v ril Učke gore, kakor je bilo to nameravano. Vzdolž te moje bodo zgradili tri carinske urade v razdalji nekaj kilometrov. V življenje stopi cona v noči od 2. na 3. aprila. Kazen te. cone bodo na italijanski strani ustvarili še posebno cono, ki se bo imenovala cona io'erance. Prebivalstvo te cone bo namreč manjše količine živeža lahko kupovalo brez plačevanja kake cafine. Pogj-els dr, Mazzure Zagreli, 30. marca. r. Danes p red poldne ob pol 12 so pokopali truplo pokojnega dr. Lava Mazzure. Pogreba se je udeležilo veliko občinstva ter zastopniki oblastev, sodišča, odvetnikov. Sokola itd. Sokol je itncl častno stražo. Preti odrom so bila razstavljena odlikovanja dr. Mazzure in položeni števiilni venci. Pogreba sc je udeležil tudi častni otldelek vojaštva, ker je bil pokojni dr. Mazzurn rezervni častnik. Tutli diviz.ijski general Daskulovit; sc jc osebna udeležil pogreba. Pogreb je vodil kanonik Straliiinšnk. Na čela je korakala vojaška godba, ki jo meti spuščanjem krste, v grob igrala žalostinko. Poslovilnih govorov ni bilo nikakih. Podelitev arhitektonskih nagrad Pokojniiskega zavoda Včeraj je končalo svoje delo razsodišče z.a presojo projektov stanovanjskega in poslovnega poslopja Pokojninskega zavoda ob Dunajski cesti in Gajev i ulici. Kck z.a pošiljanje projektov je potekel dne 1. marca. Skupno je bilo poshnih 30 načrtov. Razsodišče ni 1. nagrade v znesku 25.000 Din podelilo nikomur, pr.č pa je vse tri prve razpisane nagrade združilo v celdto in podelilo za vsakega treh najboljših načrtov enake nagrade po 20 01)0 Din. Prve nagrr.de so dobili: Projekt pod geslom »U18I ;, katerega avtor je ostal tudi v zapečatenem pismu anonimen (avtor tega n-.črta jo s to objavo javno pozvan, naj javi svefe ime Pokojninskemu zav,Ju); ti-t je projekt >9125 . katerega avtorja sla arh. Ivo Spincič in cand. arh. .Teže Mesar, oba v Ljubljani; in projekt pod geslom »Tesna vrati ', avtorjev stud. arh. Milima Severja in stud. arli. Bojana SUipice. Dalje je rrzsodišče sklenilo odkupili po c: ni 5oro Din tri pretekle in sicer iz. Prage po-•dani projekt >101.:, projekt >ETA.. in projekt tsaln-čne terase . Avtorji teh projektov naj prijavijo Pokojninskemu zavodu svoje soglasje za odkup. Upokojitve in ime nova. ja pri pošti \n predlog ministra za javne zgradbe so upokojeni Ic-ti poštni imi4n'ki: I r-ne .šeuimv, administrativni uradnik 11/2 v Ljubljani; l.avo-slav kampjut. administrativni uradnik 11/2 \ Ljubljani; Karla iVlodie, uradnica 11/2, Ljubljana I: llegina Stirpar, uradnica II .2 . Dolnjem Logatcu: l.ovro Petovur. uradnik II 2 v Ljutomeru; Marija C v ur, uradnim II Ljubljana L Slavke rnarib. ribičev Maribor, 3u. murva, Duncs so pa imeli praznik mariborski ribiči, člani tukajšnjega Itibarskega društva, ki jo danes na svečan iiučiii obhajalo 20 letnico svojega obstoja. Veliko nalogo si je |>il(l nadelo pred 20 leti muriborsko Ribursko društvo: reševati riliar-stvo, ki mu je spričo \ sebolj napredujočega razmaha v Mariboru ter bližnji okolici, zlasti pu v Dravski dolini grozila propast; zakaj uko-(lepolne bi bile lahko posledive z.a to važno panogo gospodarstva. I oda j so so zbrali v Mariboru ljubite j j,i ribolova ter osnovali Ribursko društvo, ki je otl svojega postanka z izredno žilavostjo in podjetnostjo zasledovalo ter pospeševalo razvoj ribarstvu. Društvo ima lastno ribje vališče Ob .izvirkih«, ki ga sedaj oskrbuje prol. Ro j še k. Razen tega je tudi falska ribja steza delo društvu, ki se je tekom svojega 20 letnega plodouosiiegu delovanja tako populariziralo, da šteje danes nad 300 članov iu d« jo moglo vzeli v zakup celo vrsto večjih in manjših potokov ter večji del Drave. Tem slov esneje se je mogla vršiti danes ob jubileju 20 letnega dela in uspehov slovesna proslava, ki se jc pričela ob 10. uri dopoldne pri Orlu s slav nostnim občnim zborom, ki se ga je udeležilo članstvo poinoštevilno. Otvoril ga je ob napovedani uri predsednik prof. Cotič, ki načelu je društvu zr od 1. 1925., s pozdravom okrožnemu inšpektorju dr. S e h u u b u c h u , podžupanu dr. L i pol d u ter zustopniku gra-škegu ribniškega društva Majerju in vsem navzočim. Nato se je poslala udanostna brzojavka Nj. Vel. kralju Aleksandru, pozdravni brzojavki pa poljedelskemu ministru »dr. Frnngešu ia ban« inž. D. Serneca. Čestitke so poslali društvu ob 20 letnici minister dr. Korošec, ljubljansko llilmrsko društvo, avstrijska ribarska zveza, številni listavnovniki društva, inšpektor inž. Zitlunšek in drugi. Navzoči so počastili nato spomin pokojnih članov Versnnverja, Kieferju, Kratita in Rakov-ca, nakar so sledila poročila posameznih funkcionarjev. Lajnik R. Kopič je poročal: društvo šteje 230 rednih, 130 podpornih in 3 dopisujoče člane; od borov i h sej je bilo 47. 38 oseb je bilo rad. kršitve lovskih pravic prijavljeni!.. Vzorni blagajnik F. Enciner jo poročal: de--"'7'i, l'l<>met Je znašal 114.619.80; izdatki . . .. • lz poročila prof. d,-. Flutlemika je bilo posneti, da šteje društvena knjižnica 189 zvezkov. iz poročilu prof. Rojška pa. da ie naročilo društvo 100.000 post roj ni h iker, in du •ima Ki valilinkov ter du se nameriua urediti poseben prostor za gojenje mladic enoletnic. l o izročitvi častnega darila častnemu predsedniku dr. K r a u s s u je društveni predsetl-'! , L <>.tlle,p?.,;oč"1 ° 20 letnem društvenem (letovanju. Sledila je izročitev častne diplomo neutrudnemu in vzornemu blagajniku F Crei-nerju. Pr.i volitvah je bil v glavnem izvoljen dosedanji <.■!!,or s prof. ( otičein na čelu. Zelo poučno je bilo predavanje častnega predsednika dr. Kraus.su, ki je 15 let naeelovul društvu, o pomenu nbarstvu v našem gospodu rstru. Pri - ncujijostili so se pretresale še n-kaiere aktli-, 11 r ;i,|-'l!itvene zadeve, miku,- je pretlsedivk it* /nkljued slavnostni občili zbor Po- poldne se jo vršil ogled ribje slez.e v Kali,'zvečer pa |e bil v dvorani hotela .Orel« slavnostni banket v znamenju pristne ribje pojedino. Ban-Keta, na katerem jc bilo v procvit našega ribar-stvu izročenih obilo iiupitn.e. so se poleg Članov udeležili tudi številni vabljeni go.,tje. Mariborska dra.tr,a krvnika , X, Nin.,ka' '-»beležbo vredne niso )wlitiiskc beležke. Bilanca: ŠUri arelacije in 13 prijav radi obi-caindi soootuo-nedeljskih presloplo.v iii prekrškov forovskih cclicah so se znašli: Tone L., ker ima malce predolge prste« Lo.i/.e č'. i„ |,0V H ker sta se v prenapoju pijače neznansko drla ter do neukrotljivosti besnela; Roziki s., ki je družbovala omenjeni trojki, pa delo nič prav lie diši ter ie razvp.ta delomržnica. Tonela L. so celo izročili sj-di.sču, ker je nrkj stranki v Čopovi 22 izvabil več-o količine zime ter jo predal naprej drugi stranki; razen tega je Tone sila brezobziren iti brezsrčen. Izmaknil je svojemu lovarišu-delavcu, s katerim je brez vsakega dovoljenja prenočeval v nekem hlevu ob Vvbanovi ulici, hlače i„ srajco ter se po-tuhnil v ncc. Na sodišču Sa bodo malo natančne « Polipa.: jsčejo ga radi številnih drugih latviuic. ta tudi Cene B. iz. Samostanske ulice je brezobzi-ren niozanec. Kolesaril je brez luči ii, ne da bi (tajal kaiisiie varnos-ne znake po Gledališki ulici v soboto zvečer, prevrnil G31eln, iiorico .loželo »vranje lu je pri tem zadobila občutne poškodba, ter jo brez. nadaljnega in brez najmanjše obiežbo vesa odkoler% 1 p0 Slovenski ulici. Poomntali so ga pa le. in i ačal bo poškodovanki za zdravljenje in trpljenje. ^ Gospa Hanau protestira Pariz, 30. marca. AA. >Havas poroča, da je ga. Hanau vložila danes protest proti odloku, da bo spuščena pogojno na svobodo proti kavciji 800.01)0 frankov, češ da se ne more okoristiti s tem sodnim odlokom, ker je l vso svojo imovino prepustila svojim upnikom ter je danes brez sredstev. Premeščen je \ Skoplj" z. Matičnega višjega pristava L(i Leon Knaff lj;, 4', " liniji ti4i-nični višji pristav isto lupit,*- in fe.ti« (folije Tehničnega oddelka pri okriijntriti kI.> .••mlvu v Negotinit. — Nnpretlov a I je. v vi, je?., metnika ministrstva zu javne z.gratlbt! 13 l.rri' i Lovrenčič. naHnik teleRrnf«kii-lfli km« oddelka bivšega ministrstva za jioštc in telegraf. Maribor, 30. marca. m. Danes okrog 19. ure so se fantje i/ št. Iljtt ia Bukovskega dola radi preobilno zavžitega alkohola sprli ter je posestniški sin Konrad škelak iz Bnkavskegu dola nu:tl prepirom ustrelil 20 letnega hlapca Rudolfa Malčka, ki je ushtžben na posestvu .šole v št. Ilju, otl zadaj v glavo. Stanje ranjenega je, zelo resno ter so ga seveda prepeljali v bolnico. Mavrica in toča Vreme je bilo včerai; v Ljubljani že pravo aprilsko. Dopoldne je sijalo lepo solnce, popoldne pn se jo pričelo nebo malo oblačili, dokler se ni pričelo okrog pol 0 popoldne nekaj minut deževati. Po tem kratkem dežju se je na nebu pokazala lepa mavrica. Nekaj časa se je zdelo, di st bo nebo zjasnilo, okrog 7 zvečer pa jo zopet sledil kratek naliv, med katerim je pmlala toča. Kmalu za ločo je pojenCal_še dež in prikazala se je lepa mavrica. Dunajska Vremenska napoved: Milo v rento, oblačno, tuintnm lahko padavine. •A' Žena, ki pozna lastnosti pravega terpen- linovegn mila Gazela«, nc bo nikdar varana. Kakovost tetja mila nrimr?Jf ne ndpove nikdar. Zahtevajte jja pri Vašem trgovcu! Drugo kolo prvenstvenih tekem HERMES : JADRAN 4 : 1 (O : 1). Drugo kolo pomladnih prvenstvenih tekem se je končalo s pričakovanimi zmagami favorilov. Kol prvi par sla nastopila llermes in Jadran. Znuigu llermesa s 4 : 1 jo sicer zaslužena, ker je bilo moštvo Hermesa boljše, vendar bi poteku igre odgovarjala razlika dveh golov. S svojo igro Her-mes ni zadovolji). Igralo se je brez ambicije, kakor da bi bil Ifenne.s že naprej gotov zmage. Tak siguren nastop se je že večkrat maščeval. Jadran je svoje moštvo izpopolnil z mladimi talentiranimi igralci. Posebno napadalni igralci se bodo počasi vigrnli. Za oko je skoraj, da je Jadram igral lepše. Napad je izvedel nekaj prav lepih snii-Hplnih pctez. Ker si je bil llermes svest zmage, je podal tudi temu primerno igro. Zlesti v prvem polčasu se šiškarji niso znašli, šele v drugem polčasu, ko je Zatokar igral na mesto srednjega krilca, se je igra poživila. Tekmo je dobro sodil Mohorko, iz-pregl»dai je pa očitno roko v kazenskem prostoru Hermesa. PRIMOR|R:SVOBODA 4:1 (2:0). Tudi v tej tekmi se je ponovila ista sliko. Primorje je bilo sigurno zmage in se ni posebno trudilo. Šele. ko je prišel Svelic z desnega krilu mi svoje staro mesto v obrambo, se je igra Primerja izboljšala. Se vedno je pa glavna odlika t rja mašiva leno prenašanje žoge. Za to igro je bil napad dobro sestavljen. Res, da Ermau v desni zvezi ni igral tako kot včasih. Videlo se je pa očitno, da > Dolfe ni hotel delali gole svojemu bratu, ki igra v golu Svobode«. S svojo prodornostjo je ugajal Uršič, ki zna ustvarjati nevarne siHutcije. S svojimi ostrimi streli je pa vedno zgrešil cilj. V splošnem je Primorje igralo dobro, čeprav se ni igralo s posebno ambicijo. Z igro. kakršno je podala Svoboda, smo zadovoljni. Pokazali so, da znajo igrali tudi fair nogomet. Močna opora je vratar Erinan, ki brani iz neverjetnih situacij. V krilski vrsti ni posebnih igralcev, igrajo pa vsi zelo pridno in koristno. V napadu je Se najboljše levo krilo, ostalim pa manjka prodornosti in situacijskega pregleda. Tako so zastreljali prilike, ko so bila vrata prazna. Kol srednji napadalec je igral Zore, ki je tehnično prav dober, vendar je zu napadalnega igralca premalo energičen. Tekmo, ki je bila zelo fair, je dobro vodil g. Marinič. SSK MARIBOR : SK RAPID 7 : 1 (4 : 0). Rezultat pomeni senzacionalno, toda popolnoma Zasluženo zmago Maribora. Maribor je predvajal jgro, kakršne v Mariboru še nismo videli. Vsak jnož je bil na mestu. Smiselno prenašamj.e žoge z ene strani na drugo, za zaključek po ostro streljanje gola je edino pravilno. Taktika, ki jo ima Maribor lelos, pomeni zanj najlepše izglede, tudi pri tekmah za prvenstvo Slovenije. Rapid je bil zelo požrtvovalen do konca tekme, mi se pa mogel ubraniti hudega poraza, (tole za Maribor so streljali: Pepček 4, Kirbiš 1, Privošek 1 liti Najžer 1. Sodnik Držaj iz Ljubljane jc bil strog in je imel lekmo vedno v svojih rokah. Po tckini je mladina navdušena radi izida tekme šla v sprevodu po mestu, vzklikajoč SSK Mariboru. Na Glavnem trgu so po nalogu policijskega pvetnika Pestevška aretirali štiri manilestante, ki so jih odpeljali na stražnico na Slomškovem trgu. Intervenirati so zanje za -.Narodno odbrano.', Skala, za časnikarje dr. Valoveč, za SSK Maribor pa dr. Planinšek, nakar so aretirance izpustili. O dogodku je bil takoj obveščen general Maister. Aretacija štirih mladeničev je izzvala med narodnim občinstvom nemalo razburjenja. SSK MARIBOR, rezerva : SK RAPID. rezerva 3 : 1 (1 : 1). Tekmo je dobro sodil Fische-r. Hajduk : Ilirija 5 : «. Split, 30. marca. AA. Današnja tekma med oplitskim Hajdukom, državnim prvakom in ljubljansko Ilirijo se je končala 3 : 0 (3 : 0). Igru je bila na obeh straneh dobra. Pri Iliriji so se odlikovali Lado Zupančič, Janez in Miro. Hajduk jc nastopil kompleten, Ilirija pa s 4 rezervami. Razmerje kotov 5 : 4 za Ilirijo. Poraza Ilirije v tako visoki meri je mnogo kriv vratar, ki jc imel veliko tremo. Zagrebške tekme Zagreb, 30. marca. r. II. kolo pomladanskih prvenstvenih tekem je končalo z veliko zmago Concordie in Gradjanskega. Tekma Concordia-Sparta se je končala Grad- janski-Croatia tudi 9:0. Hašk je tudi to nedeljo odnesel zmago nad Sokolom s 3:0, med tem, ko je Viktorija končala z Železničarji z 1:1. Od ostalih prvenstvenih tekem nižjeraz-rednih klubov omenjamo sledeče rezultate: Mesarji-Tm 1:1, Uskok-Slavija 3:0, Ma-kabi-Zagreli 4:1, Clrič-Derbv 4:2, Ilirija-Gra-flčar 3:1, Foraria-Peki 5:1, Z. S. K.-Atene 2:1, Borongaj-Maksimir 5:1. Belgrajske tekme Belgrad, 30. marca. k. Danajšnje prvenstvene tekme so končale takole: BSK : Sokol 4 : 2 (1 : 1). Tekma je bila zelo napeta, ker sta omenjena kluba stara tekmeca za prvenstvo Belgrada. Tekma Jugoslavija : Jedinstvo je končala s 4 : 0. 6:4 nog. tekma z Belgarsho Sofija, 30. marca. A A. Prvi tajnik Jugoslovanske nogometno zveze dr. Andrijevič je bil zelo prisrčno sprejet od bolgarske nogometne zveze. jiolgarska nogometna zveza je imela 2 izredni seji. Na prvi seji se ie v načelu sprejel sklep, da se igra v Belgradu, a na drugi seji je bilo sklenjeno, da se dne (i. aprila odigra v Belgradu prijateljska meddržavna tekma med Bolgarijo in jugoslavijo. Drugi sklep trenutno botgar-ska nogometna zveza zaradi svojih prejšnjih obvez ne more izvršiti. Vsi bolgarski funkcijonarji so z veseljem pozdravili vest, da so odstranjena neso-glasja med bolgarskim iu jugoslovanskim športom. Dunajske tekme Dunaj, 30. marca. u. Ob slabem vremenu so se vršile samo te igre: Prvenstvene tekme L ruzreda: \YAC : FAC 3 : 2 (0 : 2). 6001» gledalcev: Admira : \YSK. 3 : I (0 : 1), M)00 gledalcev: Rapid : Wackcr: b ; 1 (4 : 1), 12.000 gledalcev. Pri prvih dveh igrali sta se /godili dve nesreči, in sicer si jc n prvi igri neki napadalec zlomil nogo pod kolenom, v drugi igri pu si je neki ignilcc pretresel možgane. Igre II. razreda: Neubau : BAC 2 : 1 (1 : 0), Slovan : Altmannsdori 1 : 0 (2 : 0). Madjarshe tekme Budimpešta: Ferene/.varos : Attila: 6 : 0 (2 : 0), Kispet : Hungari« 2 : 1 (I : 1). Ujpest : Budni XI: 2 : I (t : I), Pečuh: Pecs-Baranja : Bustva: 2:0(1: 0). Debrečin: Bocskay : III. okraj: I : 0 (I : 0). Kaposvor: Nemzcti : Soniogv: I : t (I : I). Praške tekme Praga: Na igrišču Slavijo se je pred 13.000 gledalci odigrala tekma Slavia—Vienna, v kateri je Pragu dosegla zasluženo zmago 3 : 1 (3 : 1). Druge tekme Dresden: Gutniut, Dresden : Austria, Dunaj 4 : 1 (2 : 0). Pariz. 30. marca. AA. Rugbvjska tekma, ki je bila danes med britsko armado in francosko, se je končalo z zmago britskegu in os t v ti 5 : U. Sofija, 30. marca. AA. V semUinile.ih pokalnih tekmah je SK 13 zmagal nad AS 23 s 4:1, klub Levski pa je zmagal nad Stavijo 3:2. V finale prideta Levski in SK 13. Pingpong SK Ilirija — ANJD Jadran 4» : 13. Sicer pozno, u vendar se je. tudi že pri nas udomačil table-tenis ali ping-pong. Več društev pridno goji to panogo športa. Prošlo soboto zvečer in v nedeljo dopoldne in popoldne se je vršil turnir med j. N. A. D. Jadranom in juniorji ljubljanske Ilirije«. Jadran«, klub svoji nedavni zmagi nad L. S. k. daleč zaostaja za močno Ilirijoc. ki je sigurno zmagala s 40 : 13. Najboljši igrači turnirja so bili pri gospodih Dečmnn Tone, Geržillie Leo in Nagv Ernst (S. K. Ilirija) ter Vnso Zajec (J. N. D. Jadran), pri damah pa Deeman Pavla (S. k. Ilirija), ki obeta mnogo. Dcčninn. Geržinič in Nn-gy niso zgubili niti ene partije in so priborili vsak po šest točk za svoj klub; tudi gdč. Deč-manova je zmagala v vseli partijah. Dalje so dosegli za -Ilirijo': šivie štiri. Treo tri točke, dočini je Banko popolnoma odpovedal. V doub-lih je dobila r-llirijn« v 13 i!i partijah 10 točk. Od Jadranašev bi bilo omeniti Zajca in Gosaku, dosedanja favorita in člana ljub]jan- Med tednom Pravijo, da pravijo stari in izkušeni ljudje, da se človek nikoli ne izuči. Ko sem bil še mlad, tega nisem verjel, ker sem bil prepričan, da je tudi najbolj debelih bukev enkrat konec, kdor pa vse debele bukve prebere, la tudi vse ve in zna. Kasneje sem pa spoznal sani, da debelih bukev res ni nikdar konec in da pišejo ljudje vedno nove in še bolj debele bukve in da ima zato »nova stvarnost« čisto prav, če pravi, da ni treba prav nobenih bukev. ampak da je treba samo nekaj čisto navadnega denarja, pa človek prav dobro živ* tudi brez bukev. Nova stvarnost pa nam ni razodela samo te skrivnosti, da ,je za življenje in v življenju glavna stvar denar, ampak nam je tudi povedala, kako se do denarja pride. Kdor hoče priti do denarja, pravi nova stvarnost, mora znati gospodariti, dobro gospodariti pa se ne tla brez proračuna. Včasih so nam rekli, naj varčujemo iu hranimo, in so nam kupovali šparovčke , kamor smo metali svoje krajcarje, lire/, proračuna, dokler nas niso obšle skomine po »karam!■: in takrat smo v šparovčke tako dolgo bezali •/. žveplen-kami, da so krajcarčki ven popadali, ali jia smo šparovčke treskali ob zid, kar je bilo krajše in bolj praktično. Kasneje so nam rekli, da je za pridobivanje denarja potrebna štednja. Ta metoda pa se mi je zdela preveč učena in jaz nisem nikdar nesel nobenega denarja na Slednjo, ker nisem vedel, kje je. Prav zelo pa mi je všeč najnovejša gospodar- ska metoda, ki pravi, da je treba gospodariti s proračunom. jja pa ne bo kje kakšne zamere, moram pristaviti, rla ne mislim tu na ljubljanski občinski proračun in na mariborskega že celo ne, ampak prav samo na svoj lasten proračun. Nova proračunska stvarnost pravi, da mora dober in razumen gospodar imeti vedno v roki svinčnik ali pa polnilno ali nalivno pero, pred seboj pa dva kosa papirja. Na prvi kos papirja zapišeš vse, kar boš rabil na dan, na teden, na mesec ali pa celo leto. Jaz napišem samo to, kar rabini na dan, da sem s proračunom prej gotov. Za celo leto naprej delali se mi ne izplača, ker ne veni ne dneva ne ure. j V svoji skromnosti zapišem na papir samo eno številko, recimo 100 dinarjev. Ta vsota je namenjena za moje kulturne potrebe, drugih pa nimam. Zajtrk in kosilo skuha žena in za kuho so ne brigam. Oblačita iu obuvala nas krojač in čevljar in je popolnoma njihova stvar, da določita, ali naj nosim široke hlače in špičaste čevlje ali pa narobe Za stanovanje me tudi nič ne skrbi, ker je hiša gospodarjeva in se naj on briga, da bo imel ljudi v hiši, ne jaz. Ostanejo torej samo še kulturne potrebe in za le je 100 dinarjev nekako dovolj. S prvim listom proračuna gre torej prav lahko in človek se mera čuditi, da niso ljudje že v starem veku prišli na tako enostaven način gospodarstva. Nekoliko bolj silno pa je /. drugo pelo. Nova stvarnost namreč pravi, da je treba nu drugo polo napisati, kje bo človek v.e to dobil, kar jc napisal na prvo polo. Za ljudi, ki ske reprezent ilice, toda zadovoljila nisi a na noben način. Zajec je sicer tehnično zelo dober. a kljub temu jo od šestih partij dobil le polovico. Tudi gdčni K.raiuurjeva in Korenetovu mnogo zaostaja za llir.jniikuiiui Dečmunovo in Trutnikovo. Jadranaši imajo izrazito defenzivno igro. llirjani nasprotno ofenzivno. Človek je imel \tis. da Jadranoši samo odbijajoč žoge. čakajo, da bo zagrešil nasprotnik. Turnir je bil nekaka predvaja /u p ml stoječi turnir za prvenstvo Ljubljane Ilirija je s svojim nastopom presenetila Jadrunnše in gledalce. Tudi pri prvenstvu Ljubljano je pričakovati večjih ali manjših presenečenji tekmovanje se je vršilo \ areni Narodnega doma. Vztrajnostim teh na 33 km SK Bled je priredil na Pokljuki uspel vztruj-liosliii tek, na izrazito gorskem terenu. Proga je bila izpeljana po vzorcu norveških tekem. ' Tudi tereni so zelo stični norveškim Izkušnje, ki jih je pridobil ing. Janša na Norveškem, so su temeljito preiskusite pri tem tekmovanju. Na tako težavnem terenu se pri nes še nI vršila nobena sinuška prireditev. Proga je bila izpeljana od Mrzlega Studenca (1214 m) proti Kranjski dolini (1317111), od tu na Kamnje goše (1522 111), na Velko ravan (1450 m) do Kozjega st;>nu (1500 m) na Rudno polje in čez. Mostičel: (1250m) na cilj, ki je bil na Mrzlem Studencu. Kako težavna jo bila proga, dokazuje višinska razlika, ki je 308 metrov. V tem lepem gorskem samskem teku je star-talo II) tekmovalcev, od katerih je prispelo 1111 cilj samo K). Zmago je odnesel državni prvak .loškii Janša (Ilirija), ki je prispel na cilj v času 2:28.17. Ostali so prispeli na cilj v sledečem vrstnem redu: 2. Ing. Janši Janko (Bled) 2:35.21, 3. Arh Lovro (Itmi in j) 2:30.4. Murovec. Anton (Bohinj) 2:80.40. Med temi tremi se jo vršila ogorčena borb«. 3. Dov-gan Danilo (Ljubljana). Senrar Lado (Ljubljana). 7. Zuccatto R. (Ilirija). 8. (tavald Stane (Ilirija) 0. Sponi Slane (Skala), Izven konkurence je slirtal Zemva Lovro (Gorje). Največ tekmovalcev je izstopilo, ker so si na iežki progi zlomili palice, nekateri eelu smučke. Razdelitev nagrad se Je vršilo ob 17. Lično darilce sj je osvojil .loško .lanšo (srebrn pokal). Damshi gozdni tek v Zagrebu llašk je izvedel gozdni tek nn 2km dolgi progi za dsnie. Startnlo je 23 tekmovalk in sicer Ilirija s 4, Marathon s 3 in Hašk s Ki tekmovalkami. Proga je bila zelo težka radi mokrega ilovnatega terena. Kot moštva so se plasirali: 1 Hašk, 2. Ilirija, 3. Hašk. Pos inczniki so prišli na cilj: 1. Sle-fanini (llašk) 0:40 (za 39 sek. boljši čas od prešlega leta), 2. Janežič (Ilirija), 3. Stadler (Ilirija). 4. Kovač (Hašk), 5. Glob-m (Hašk), ti. Ruž.if (Hašk), 7. Dovč (Ilirija), 8. Adler (Ilirija). Lep napredek so pokazale mlade atletinje Ilirije, ki so letos zasedle pri ostri komkurenci drugo mesto. Hazen m MURA:1L1RI|A 14:8. Včeraj je družina Ilirije odigral« drugo prvenstveno tekmo. Nastopila je proti družini p;nl-zveznega prvaka Muri. Mura je od nesla zmago, lo pot ne čLsto zasluženo. Posebno je ugajala lepa igra napada Ilirije, ki si je hitro osvajal teren. Slabša je bila igra krilk in obrambe, predvsem v prvem polčasu. V drugi polovici igre. je pa ludi obramba igrala precej boljše. V splošnem družina napreduje od igre do igre. Družina prvaka je še vedno v isli formi. Najboljši; igralke so vratarica, srednja napadalkn in desno krilo. Levji delež na zmagi ima poleg sodnika tudi sijajna vratarica Cimpernianova. Branila je neverjetne strele. Igra je bila lepa. Ne vemo, zakaj se ludi v haz.eni ne praklicira način, kakor pri nogometu. Sodnik, l»i je na katerikoli uačin 7/.1 iif.eiesiran na enem izmed meštov, ne sme sodili. Zanimanje zn to panogo športa je zopet večje. Savn (Sevnica) : Celje <> : 3. V Celju sla se sestali obe najmlajši družini z,apadne po.Tz.veze. Obe družini sta zaigrati dobro, zmago je pa odlečila \fcčja rutina igralk iz. Sevnice, ki so odigrale že več javnih tekem. Razstava Srečko Magoiiča Med našim občinstvom je gotovo eden najpopularnejših slikarjev Srečko Mauolič 2e zato ,je bilo pričakovati, da bo njegova razstava, ki jo je priredil nl> svoji 70 letnici, lepo uspela. To je pokazal tudi že prvi dan razstave. Razstava je bila otvorjena včeraj dopcMne in jo i'e. obiskalo že prvi dan toliko občinstva, kakor marsik lero drugo razstavo ves ras trajanja ne. Seveda, kakega velikega navala, kakor je recimo bil pri rokeborbi, pa tudi Si" či.-o M:»»-'if, vzlie svoji priljubljenosti, ne sme pričakovati in ga tudi ni pričakoval. Lep uspeli je, Magolič dosegel tudi že s tem, da je že prvi I imeli z:t človeštvo lako visok ln znn-j čilen pomen kakor ga ima ta dan. Kar pu ima | svoj pomen za vse človeštvo, !o je važno tudi I za vse narodno gospodarstvo. Ta dati je namreč prvi dan lislega meseca, ko se vsa narava začne odpirati (anerire — odpreti). Odpira se zemlja, ker hoče roditi, odpira se stavbna sezona, ker hočejo rasti iz. zemlje ludi nove hiše in odpirajo se blagajne in novi krediti. Vso to odpiranje je t roba znali izkoristiti, če nočeš veljati za bedaka, ki mora 1. nprlla po —• ličje mleko brez kredita. pa ni važen mesec samo za proračune, ampak je važen tudi /:< ljudsko zdravje, ker je sedaj zadnji čas za čišf">njc hlevov in z.a odvažanjo gnoja, zlasti iz. mest. V mestih gnoj samo škoduje, in zato je treba skrbeti pravočasno, da se j^a spravi tja, kamor spada, skrbeli pa je Ireba ludi, da so t;a odstrani na način, ki meščanskih nosov ne žali. To velja seveda samo za mesto, kjer je kaj gnoja. Mi v Ljubljani in tudi v Mariboru smo v tem oziru lahko popolnoma mirni, ker so naši hlevi snažni iu čisti. Co 1 >i se pa le kje pokazala kakšna nesnaga, je pa mestni očetje po našem trdnem prepričanju ne bodo trpeli, ampak jo bodo gotovo hitro dali odpeljati iz mesta z vozom, kal %or ga predpisuje moderna higiena, in če takega voza še nimajo, ga bodo gotovo naročili liiagari iz .Nemčije, samo da se nesnaga zatre. Mi torej lahko mirno spimo, ker nas v vsakem oziru varuje — prvi april. Podmrafte Stražo1 •i Leto strahote 1793 V resnici so bili rešeni vsi, izvzemši starca. Toda nanj ni mislil nihče, najmanj on sam. Nekaj časa je obstal globoko zamišljen ob oknu, potem se je počasi in ponosno, kakor da se mu niti najmanj ne mudi, zavihtel na robnik zidu in pokonci naslanjajoč se na kline, s hrbtom obrnjenim proti plamenom, stopal z nemim veličastvom doli ko kak kralj. Vse je preletela spoštljiva groza in vojaki so se pred starcem, ki se je bližal zadnjim klinom, umaknili v stran. Njegov smrtnobled obraz je bil miren in njegova postavali so jo plameni odzadaj fantastično osvetljevali, se jc zdela vedno večja; lestev je škripala pod njegovimi koraki. Ko je marquis postavil z zadnjega klina svojo nogo na tla, se je spustila na njegovo ramo trda roka. Marquis je pogledal. »AretiTam te«, je dejal Cimourdain. »Tvoja volja«, je dejal Lantenac. Šesta knjiga. Po zmagi najhujša borba. Lantenac v ječi. Marquis je bil ujet. Vojaki so ga odvedli. Takoj so pod strogim nadzorstvom Cimourdaina odprli pritlično, v kamen vdolbeno ječo Tourgue-je, kamor so spravili vrč vode, hleb kruha in sveženj slame. Komaj je pretekla četrtinka ure, ko se je bila roka svečenika dotaknila marquisa, so se že za Lante-nacom zaprla vrata ječe. Takoj nato — daleč na stolpu farne cerkve v Parignč-u je odbila ura enajst — se je Cimourdain podal h Gauvainu in mu rekel: »Sklical bom vojni sod, ne da bi pritegni! tebe. Ti si Gauvain in Lantenac je Gauvain. Preveč sta si v sorodu, da bi mogel ti biti njegov sodnik Jaz grajam, da je Egalite sodil Capeta. Vojni sod bodo sestavljali trije sodniki: en častnik, stotnik Guechamp, en podčastnik, narednik Radoub, in jaz kot predsednik Vse, kar se bo odslej godilo, se tebe nič ne tiče. Mi se držimo sklepa konventa in bomo čisto enostavno ugotovili identiteto bivšega marquisa Lantenaca. Jutri sod, pojutrišnjem giljotina. Vandeja je bila.« Gauvain ni ugovarjal niti besedice. Cimourdain ga je zapustil ves zatopljen v nalogo, ki ga je čakala. Treba je bilo določiti natanko čas in uro in izbrati prostor. Kakor Lequinio v Grauvillu, Tallien v Bor-deauxu, Chalier v Lyonu, Saint-Just v Strassbourgu, je tudi on imel navado, da je usmrtitvam prisostvoval osebno. Ta navada, da je bil sodnik navzoč pri opravilu rablja, se je smatrala kot dober zgled in so jo bili diktatorji strahovlade posneli po španski inkviziciji. Pa tudi Gauvain je bil zatopljen v svoje misli. Iz gozda je brila mrzla sapa. Gauvain je prepustil Guechampu, da je dal potrebna povelja, sam pa je korakal gori in doli po krvavem travniku, odkoder se je bil začel naskok na Tourgue-o, zavit v svoj plašč. Ta plašč je imel kapuco s priprosto porto, ki je z republikansko skromnostjo označevala poveljnika zbora. Bil je čisto sam. Ogenj, ki mu niso več posvečali posebne pozornosti, je gorel dalje. Radoub je bil pri otrocih in materi, skoro tako nežen ko ona sama. Mostni gradič je bil skoroda pogorel; vojaki so kopali jame za mrtvece, obvezovali ranjence, podirali barikade, odstranjali mrliče iz soban in stopnic ter očistili strašno smetišče zmage. Toda Gauvain vsega tega ni videl, komaj da je semintje, ne prebudivši se iz svojega sanjarjenja, vrgel pogled na stražo pred razstrelino v stolpu, ki jo je Cimordain bil podvojil. Kos zemlje, na katerem je stal, je bil od razstreline, koie črno žrelo je v temi razločeval, oddaljen kakih sto korakov. Tam se je bil pred tremi urami začel naskok; tam je bil Gauvain vdrl v stolp; tam se je nahajala dvorana, kjer je bila zgrajena barikada; iz te dvorane se je prišlo v ječo marquisa, katerega je stražila straža pred razstrelino. Vsakokrat, kadar je Gauvain nerazločno razpoznaval v temi razstrelino, so zadonele v njegovih ušesih ko pogrebno zvonenje besede: »Jutri sod, pojutrišnjem giljotina.« Požar je bil sicer omejen in pionirji so bili polili plamene z vso vodo, kolikor jo je bilo na razpolago. Ugašal pa je le počasi in je vzplamteval z nenadnim prasketanjem; zdaj se je udri kak strop, zdaj se je sesulo kako nadstropje, tako da so se vrtinci isker razpršili v zrak kakor iz baklje, ki jo zavihtimo. Kakor od bliska se je razsvetlilo daljnje obzorje in ogromna senca stolpa se je raztegnila do roba gozda. Gauvain je počasi hodil v temi pred razstrelino gori in doli. Semintja je sklenil roki križem za vratom in premišljeval. Njegove misli so bile neodgo-netljivo globoke. Zgodil se je bil nepričakovan, nezaslišan preobrat. Marquis Lantenac se je bil preobrazil, Gauvain je bil sam priča tega preobraženja. Nikoli ne bi bil mislil, da bi se moglo iz še tako zapletenih razmer izcimiti kaj takega, niti v sanjah bi se ne bil mogel predstavljati, da je kaj takega mogoče. Nepričakovano, Negotovo, Zagonetno, ki se tako oblastno igra s človekom, je bilo Gauvaina zagrabilo in ga ni spustilo. Pred Gauvainom je stalo Nemogoče, ki je postalo dejanska, vidna, otipljiva, neizbežna in neizprosna istina. Kaj naj si o tem misli on, Gauvain? Kakšno stališče naj zavzame? Tej istini se ni bilo mogoče izogniti s kakšnimi slepomišenji; tu se je bilo treba jasno odločiti: ali tako ali tako. Zastavilo se je mu je vprašanje, na katero je moral nedvoumno odgovoriti. Kdo mu ga je bil zastavil? Dogodki. Pa ne samo dogodki. Zakaj, če nam dogodki, ki so slučajni, zastavljajo vprašanja, zahteva Pravica, ki je večna, da odgovorimo. Z oblakom, ki meče na nas svojo senco, blišči zvezda, ki nas razsvetljuje. Mi sc luči nc moremo izogniti kakor tudi ne senci. SSPifr O c/) g C» I IJiE0! ni>N to > •H — S rt o>N H r* 5 » "Cw< S S« _ u rt C- a ETSSS.f w r™ a —i rri£ Sšm^Oc- O ■ _ - • c ImNP S®"?. r>§. n*-'1 o 5 p 3 < w rt D N _ r-i u> Cnsj - -3 rt -o^nre < g- 1 ■ • N Ml r— Cuj ~ CB — O O. P V rn lo J? IO C w < *S>S £ O M i to a iriV ro m a S N C°S S — < —■ C? GL najboljših svetovnih znamk v velitfi izbiri zelo poceni. Najnovejši modeli otroških vozičkov od priprostega do najfinejšega in igračai vozički v zalogi. Več znamk Šivalnih strojev najnovejših modelov, deli in pneumatika. Ceniki franko. Prodaja na obroke. ..Tribuna" F. B. t., tovarna dvokoles iu otroških vozičkov. LJUBLJANA, Kariovska cesta št. 4. pri Glejte, to je glaoni ClniteSj pranju. Posnema jte me ter kupujte dosledno le pravo terpentinovo MILO ŠpeceriisKo m Koionijalno blago, umetna gnojila, cement itd. itd. dobavlja Oospodarsha zv^za v Ljubljani lugoslov. knjigarna u Ljubljani Za vsako gospodinjstvo važne knjige: SLOVENSKA KUHARICA. Velika izdaja /. mnogimi slikami v besedilu, 33 bar-vanimi tabelami in 193 slikami v naravnih barvali. Sedma izpopolnjena in pomnožena izdaja. Priredila s. Fclicita Kalinšek. Cena v platno vezani knjigi 160 Din. GOSPODINJSTVO. Navodila za vso v domačem gospodinjstvu važna opravila. — Zdravstveni del napisal dr. Fr. Dol-šak. Za gospodinjske šolo in slovenske gospodinje sestavila s. Li-dvina Purgaj. 40 Din, vez. 60 Din. PRIKROJEV ANJE PERILA PO ŽIVOTNI MERI. Vsebina: Životno perilo — moško, žensko, otroško. Posteljno perilo, namizno perilo, hišno perilo. Sestavila Ema Arkova. 40 Din. NASVETI ZA HIŠO IN DOM. Praktični nasveti za vsa domača opravila slehernega gospodinjstva ali gospodarstva. — Priredil J. Majdič. 20 Din, vezana v platno 30 Din. VARČNA KUHARICA. Zbirka navodil za pripravo okusnih in tečnih jedil s skromnimi sredstvi. Sestavila Marija Ilemčevu. 36 Din. ZEL IN PLEVEL. Zbirko naravnih zdravil. Solnce, zrak, zemlja in vodu — so prva zdravila sveta. Sestavil F. Ma gister. 60 Din, vezana 75 Din. Vse le knjige sc naročajo v Jugoslovanski knjigarni v Ljubljani. Najnovejši cenik Vam je na zahtevo brezplačno na razpolago. MULA SALDA-KONTE STRACE - JOURNALE ŠOLSKE ZVEZKE - MAPE ODJEMALNE KNJIŽICE RISALNE BLOKE ITD. NUDI PO IZREDNO UGODNIH CENAH KNJIGOVEZNICA JUGOSLOVANSKE TISKARNE PREJ K. T. D. V LJUBLJANI KOPITARJEVA ULICA 6 II. NADSTROPJE Koristna in potrebna knjiga Jugoslovanska knjigarnu je zamašila na našem knjižnem trgu občutno vrzel, s tem ■ jc izdala praktičen iu vendar obsežen »Sloven-sko-nemški slovar. Novi slovar je sestavil dr. Fr. B r a <1 a č z vestnim sodelovanjem dr. P u g -tja. Prva prednost novega »Slovensko-nam-Skega slovarja« je. da nudi vse, kar se zahteva v navadnem življenju od slovarja. Priročna oblika, jasen tisk. velika obilica besedi, pri čemur je upoštevano vso besedje slovensko-nemškega in nemško-slovenskega leksigeograf-skega dela, po v sod i dosledno uveljavljena pravilnost izraza v duhu pravopisa, kakor sta ga določila naša velika slovničarja Breznik in Ko-štial ter kakor ga predpisuje Dudenov slovar za nemščino, skratka v vsakem pogledu dovršeno delo. Kakor je omen jeno, pu jc tudi oprema slovarja na višku in jc zato sigurno, da bo ta po-vsodi dobro sprejet, še posebno pa v trgovskem svetu. Priznati je tudi treba, da je cena vezanega izvoda v višini 100 dinarjev res nizka. Novi »S I o v c 11 s k o - li c m š k i slovar« sc priporoča najbolje. Ljudska posojilnica d. d. je imela svoj 34. redni občni zbor 26. inarca 1930. Bilanca, ki jo je ta občni zbor odobril, izkazuje razveseljiv napredek. Hranilne vloge so se pomnožile v preteklem poslovnem letu za 21 milijonov dinarjev in so dosegle koncem leta 1929. že vsoto 180 milijonov dinarjev. Cisti dobiček znaša Din 549.944,76, ki se je v celoti pripisal rezervnim fondom; s tem so ti narastli na Din 5,623.476.83. Večje vsote so se že tekom leta razdelile v dobrodelne namene. LJUDSKA UNIVERZA V RADIU. Naše kmetovalce opozarjamo zlasti na dvoje predavanj: Nadalje opozarjamo na sledeče predavanje: Zdravstveno predavanje bo imel v ponedeljek ob 19 g. dr. Petrič. Socijalno fiziko bo predaval v torek ob 18.30 g. prof. Franc Pengov. O prometu v svetovnih morjih isti dan ob 19 g. dr. Valter Bohinec. O severnoslovenskili narodnih nošah bo predaval v četrtek 3. aprila ob 18.30 g. dr. Franc Kotnik. O telovadbi otroka do vstopa v šolo bo predaval v soboto 5. aprila ob 19.30 g. I. Lavrenčič. Literarna ura: Podobe iz slovenske literarne zgodovine nam bosta spei podala gg. prof. Franc Kobler in France Lipah v sredo 2. aprila ob 19. Otroški kotiček bo vodila v sredo 2. aprila ob 1S.30 gospa Oabrielčičeva. Pri gospodinjski uri v petek 4. aprila ob 19 bo govorila gdč. Cilka Krekova. T. R. L. Ali ste že poravnati naročnino? Umrla je naša predobra mamica ga. Marija Rodič, roj. Knez vdova po nadučitelju v Stopičah. Vsi, ki ste jo poznali, se je boste spominjali v hvaležnosti in molitvi, saj njeno življenje je bilo niz požrtvovanja in dobrih del. Njena blaga duša pa naj vživa večno plačilo pri Bogu. Pogreb v torek, t. aprila 1930 ob osmih dopoldne v Stopičah pri Novem mestu. Slavko, Zorko, Tinka, otroci. htserirajte v ,Slov. lista6! mestni tesarski mojster Ljubljana, Devinska 5 (Trnovo) se priporoča za vsa pod tesarsko stroko spadajoča dela Edini slovenski zsoad Biro tujega kapitala je Vzajemna zaoaroualnica o Ljubljani, Dnnaiska cesta t7 Sprejema v zavarovanje: 1. Proti požaru: a) raznovrstne izdelane stavbe kakor tudi stavbe med časom gradbe. b) vse premično blago, mobilije. zvonove in enako; c) poljske pridelke, žito in krmo. 2. Zvonove in steklo proti razpoki in prelomu. 3. Sprejema v življenskem oddelku tavarovanje na doživetje in smrt, otroške dote. dalje rentna in ljudska zavarovrinja v vseli kombinacijah. Zastopniki v vseh mestih in farah. Brzolavi: Gospobanka Miklošičeva cesta 10. Telefon štev. 2057, 2470, 2979. Podružnice: Bled, Celje, Djakovo, Kočevje, Kranj, Maribor, Novisad, Sombor, Split, Šibenik. Kapital in rezerve skupno nad Din 16,000.000—, vloge nad Din 400,000.000'—. Izvršuje vse vrste bančnih poslov pod najugodnejšimi pogoji.