235. številka.
Trst, v soboto 13. oktobra 1900.
Tečaj XXV
Edinost
I haj a enkrat na dan. razun nedelj in rraznikov, ob 6. uri zvečer.
Naročnina znaša:
Za celo leto........24 kron
za pol leta.........12 -
za četrt leta........ 6 „
za en mesec........ 2 kroni
Naročnino je plačevati naprej. Na na-ročbe brez priložene naročnine se uprava De ozira.	_
Po tobakarnah v Trstu se prodajajo po-Bamezne številke po 6 atotink (3 nvč.): izven Trsta pa po 8 stotink (4 nvč.)
Telefon 8tv. 87«.
Glasilo političnega društva „Edinost" za Primorsko.
Oglasi
se računajo po vrstah v petitu. Za večkratno naročilo s primernim popustom Poslana, osmrtnice in javne zahvale »lomači oglasi itd. se računajo po pogodbi
Vsi dopisi naj ae pošiljajo uredništvu. Nefrankovani dopisi se ne sprejemajo. Rokopisi se ne vračajo.
V' edinosti je moč!
Naročnino, reklamacije in oglase sme-jema upravništvo. Naročnino in oelase je piačevati loco Trst.
Uredništvo iu tiskarna se nahajata v ulici Carintia 5tv. 12. Upravuištvo, in sprejemanje inseratoT v ulici Molio piccolo Štv. 3, II. nadstr.
Izdajatelj in odgovorni urednik Fran Godni k.
Lastnik konsorcij lista „Edinost".
Natisnila tiskarna konsorcija lista „Edinost" v Trstu
Jutršnji shod.
Jutri bo imelo politično društvo »Edinost« svoj redni občni zbor. Z občnim zborom pa bo spojen tudi javen shod, kakor je tov navadi že nekaj let sem. In reči moremo, da je ta navada jako umestna in da odgovarja živi potrebi. Ti vsakoletni javni shodi povodom rednega občnega zbora političnega društva »Edinost« so nekaka revija, pregledovanje naših vrst, a so tudi izborna politična šola. Na te shode prihajajo naši državni in deželni poslanci ter voditelji in prvaki naroda sploh. Le-ti polagajo svoje račune, rišejo dogodke minolegajednoletnega razdobja, pojašnujejo jih kritično, slikajo momentanni položaj, kakor se je izcimil iz dogodkov ter konečno odpirajo nekoliko perspektive v bodočnost. Seveda nima taka perspektiva absolutne vrednosti, ampak je bolj i/.raz subjektivnega menenja, oziroma produkt osebnega opaževanja in naziranja. Ali izborna politiška šola je to vsa kako za ljudstvo. Isto sliši pojasnila o raznih stvareh in dogodkih, ki so mu bili poprej povsem temni, umevati začenja marsikaj, kar mu je bilo poprej nejasno. Prilika pa mu je tudi, da stavlja vprašanja do svojih voditeljev. To bistri um, vzbuja zanimanje za politiško življenje in po v s peš uje spoznavanje vprašanj, ki so v tesni zvezi s političnim napredkom naroda. Iz kratka: dobra in krvavo potrebna politična šola je to.
Kako potrebni, kako umestni in kako koristni za boljšanje politišl^ kvalitete ljudstva so ti javni shodi jAišega političnega društva povodom obcnegafPftbora, ti veliki vsakoletni obračuni med voditelji naroda in narodom samim, nam najlepše priča dejstvo, da od leta do leta pridobivajo na pomembnosti in to sosebno vsled tega, ker se jih ljudstvo — spoznavše njih važnost — udeležuje vedno večim zanimanjem in v rastočem številu.
Da, z zanimanjem. Kdor se je zadnja leta udeleževal teh shodov, je mogel videti, kako se najpriprostejši ljudje oglašajo z vprašanji do poročevalcev in kako se svojimi opazkami posezajo v razprave. To je važno, to je dobro znamenje. Naroda, ki je tudi v svojih najnižih slojih jel misliti na-se in na svojo bodočnost ; naroda, v katerem so tudi najnižji sloji jeli skrbeti za svojo korist in pravo, takega naroda ni tako lahko zatreti. Na shodih zadnjih let smo mogli videti in čuti, kako se je često iz najpriprostejših ust in v priprosti obliki pojavila marsikaka pametna misel, vredna uvaževanja, in je padlo marši kako zlato zrno, katero so prvaki pobrali, je očistili od navlake in je porabi li. I kolik je še le dobiček, ki ga ima od tega narodna organizacija! Narod spoznava svoje voditelje tudi po licu, voditelji se seznanjajo z ljudstvom, njega mišljenjem in čutstvova-njem. Po takem osebnem zbliževanju se pov-spešuje tudi duševni kontakt in nastajajo trdneje vezi med glavo in udi, a to pomenja le popolnjevanje in utrjanje narodne organizacije.
Potreba in korist tacih shodov, na katera prihajajo tudi prvaki naroda, njega zastopniki v osrednjem parlamentu in v deželnih zastopih. je torej brezdvomno dokazana. Tudi v politično najmirnejih časih. Letos pa se snidemo v kritičnih časih, kakoršnjih pozna le malo cel<j avstrijsko življenje, ki ni ravno revno na kritičnih fazah. Parlamentarizem je porušen, porušena je jedina tribina, s katere doli zlasti mi Jugoslovani, razcepljeni na razne administrativne skupine in potisnjeni v onemogle manjšine v dotičnih deželnih zastopih, moremo rekriminirati zaradi krivic, ki se nam gode, in reklamirati prava, ki se nam odrekajo. Parlamentarno tribino je porušila hegemoni jska pohlepnost jednega plemena, ki
se pripravlja, da vse druge brutalno ukloni v svoj jarm, drzno dvigaje se nad ustavni zakon, ki decidirano izključuje vsako tako hegemonijo.
Hegemonijska poželjivost, jjojavljajoča se nasilneje in nasilneje, je vzbudila obupen odpor v onih, proti katerih ekzistenci je naperjena. Navstali so viharji ; oni, ki so v nevarnosti, so zapri čel i obupen boj, in navstali viharji so doveli do razpuščenja državnega zbora.
In sedaj se ima pričeti gigantska borba. Se enkrat hočejo baje merodajni činitelji poskusiti, da-li je možno ozdraviti bolezen in pomiriti duhove. Razpisali so volitve, ki naj odločijo o sestavi bodočega parlamenta. Borba bo ljuta, ker bo nje vs|>eh, skoro bi rekli, nedogledne važnosti. V7se se giblje, vse se pripravlja na ta veliki boj. Pripraviti se moramo tudi mi. Pripraviti se mora ino tem bolj, ker moramo takorekoč z golo roko proti sovražniku, oboroženemu od nog do glave. Nezaslišano, krivično, vnebovpijoče je že razmerje, kakor sti bili obe narodnosti do sedaj zastopani v parlamentu na Dunaju. Ali tudi ta krivica ni mogla ublažiti divjih instinktov v naših nasprotnikih, marveč je njih poželjivost narasla v neizmerno. Kar javno razglašajo, da nam hočejo vzeti še to malo, kar smo imeli, da nas hočejo streti v prah! ! Ta brutalna bojevitost jim izvira tudi iz zavesti, da smo mi osamljeni v tem boju in da se moremo zanašati le na-se in svoje pravo ter da ne moremo pričakovati zaslombe niti od tam, kjer — čuvajo zakone.
Hud boj, nejednak boj. Ali pa naj že pred bojem položimo orožje ? Kdor bi nam prišel s tako insinuvacijo, ta bi nas žalil. Mi pojdemo v boj, pa pridi, kar dade Bog ! A jutršnji shod ne l>o le naša vsakoletna revija, ampak smatramo ga kakor pravi začetek, kakor slovesno inavguracijo volilnega gibanja rned nami! To daje ju-tršnjemu javnemu shodu v »Narodnem domu« v Barkovljah še posebno, nenavadno važnost. Menda nas ne prevari nada, da se tudi naši dragi rojaki v polni meri zavedajo tega ter da to svojo zavest pokažejo s tem, da v velikem številu prihite na jutršnji shod, da se v kritičnih časih združimo v impozantno manifestacijo naše narodne ekzistence in naše trdne volje za življenje ! A h k ratu, da se mejsebojno poučimo, si ojačimo duha, na-vzamemo junaštva, potrebnega za tak boj, ter se tako dostojno pripravimo na gigantsko borbo, ki nas čaka, da uničimo nade onih, ki nas hočejo streti v prah.
Jutri bo nedelja, shod bo popoludne. Časa torej dovolj vsakomur. Prihitite torej, da bomo mogli reči potem: dne 14. oktobra 1900. je bil v Barkovljah velik — naroden dan !
V Trstu, dne 13. oktobra 1900.
Tržaška trgovinska in obrtna zbornica je imela sinoči zanimivo sejo. Mej drugim je imela imenovati prisednike za trgovinsko in pomorsko sodišče. V dotičnein dopisu je predsedništvo omenjenega sodišča prosilo zbornico, naj predlaga za prisednike take osebe, ki bi razven drugih lastnosti, zahtevanih od zakona, bile vešče tudi obema slovanskima jezikoma, ki sta v rabi v območju tukajšnjega priziv-nega sodišča, ali pa vsaj enemu teh dveh jezikov, da se bo odslej moglo ustrezati toli-krati že izraženi zahtevi slovanskih strank, naj bi se razprave vršile v slovanskem jeziku, katerim zahtevam se ni moglo ugoditi dosedaj samo zato, ker med 20 prisedniki, kakor jih je bila predlagala trg. zbornica, n i bilo niti e n e g a, ki bi znal slovenski ali hrvatski.
Ta dopis, prečitan v navedeni seji, je vzbudil seveda vihar v — «konservativnih* Italijanih v trg. zbornici. Mrugi tajnik iste, dr. Garavini je predlagal, naj se odgovori trg. in pomorskemu sodišču, da komora ne nahaja za potrebno, da bi o predlaganju pri-sednikov krenila na drugo pot, nego je bila dosedaj običajna, in pl. Corabi je povzdigoval v nebo borzno deputacijo za način, kakor je odklonila to novo drznost s l a v i z a t o r j e v, ki krši narodna prava italijanstva. Corabi je prepričan, da se izbrani možje v nobenem slučaju, pod nobeno pretvezo in pod nikakim olepševalnim naslovom ne bodo posluževali drugega jezika, nego — «deželnega=>...
Izvoljeni so bili potem naslednji «čisto-krvni* Italijani : Trgovskimi prisedniki prve vrste gg. : Makso Brunner, dr. Buchler, pl. Eisncr, pl. Demetrio, Kugv, Salera, Schade-loock, de Albori, Arnstein, pl. Basevi, Gold-schmidt, Hoffmann, Milella, Pepeu (slov. : Pepel) K u p n i k, Thorsch, Tolentino, Via-nello; druge vrste: Goldschmid, pl. Parisi, Richetti, Hild, pl. Visini. V prisednike za pomorske stvari pa: I. vrste: pl. Artelli, Kosovic, pl. Kozulić, Gojid in Jazbec in II. vrste : KleskovitS, Milinovi<5 in Girometta.
To so gola dejstva, katerim se dovoljujemo dodati nekoliko opazek.
Po zakonu morajo biti na razpravah na trg. sodiščih prisedniki iz trgovskega stanu, kateri bi pač, ker so sodišča na svetu zaradi strank, ne pa stranke zaradi s o -d išč, morali umeti jezik strank. Stvar predlaganja teh oseb pripada trgov, zbornici. Trg. zbornica pa se, kakor vidimo, odločno brani, da bi imenovala take osebe, ki bi bile sposobne, da bi lahko vršile svojo dolžnost, ki bi umele ali hotele umeti slovenski ozir. hrvatski jezik.
Ker je vsakomur dolžnost, aa spoštuje zakone, smo radovedni, da-li bodo imele oblasti toliko avtoritete, da prisilijo vsakogar — kdor si bodi —, da spoštuje zakon?!!
Predsednik trg. sodišča je dosedaj redno tolažil naše stranke in njih astopnike, naj z ozirom na razmere imajo še nekoliko potrpljenja, da se s časoma že vse uredi. Mi smo dosedaj tudi imeli potrpljenje.
Ker pa se je trg. zbornica sedaj postavila na tisto justament stališče, je pa naša dolžnost, da se tudi mi postavimo na tako stališče. Prišel je trenotek, ko zahtevata naš t narodna čast in ponos, da terjamo tudi mi neizprosno, kar nam dovoljuje in zagotovlja zakon.
Zakon mora veljati več nego trma trgovinske zbornice tržaške !
Se nekaj ! V trgovinski zbornici sede — kakor smo že gori namignili — po veliki večini ljudje, ki hočejo biti nekaki konservativci, kar pomanja v Trstu toliko, kakor ljudje avstrijskega m i š 1 j e n j a. Ako so torej že ti ljudje taki, kakoršnje so se pokazali v zadnji seji trg. zbornice, — česa nam je pričakovati še le od onih drugih, ki niso konservativni, katerim ni nič ležeče na tem, da bi jih kdo smatral za pripadnike avstrijske misli in — avstrijskih ustavnih zakonov. Ali si je možno misliti huje obsodbe vladnega zistema v Primorju, nego je dejstvo, da je ta zistem vzgojil — takih Avstrijcev ? ! Ako se take stvari dogajajo na zeleni veji namišljenih nositeljev državne misli v Trstu, je-li čudo, da je na suhi veji onih druzih ta misel že popolnoma ovenela. Od slovenskih strank in njih pravnih zastopnikov pričakujemo, da bodo vršili svojo dolžnost: da poberejo od trgovinske zbornice tržaške drzno jim zalučano rokovico in da bodo branili naše pravo in — zakon !
Politični pregled.
V TRSTU. <lne 13. oktobra 1900-
H krizi. Minole srede je govoril pred svojimi volilci v Stanislavu bivši načelnika namestnik v poljskem »kolu«, grof Adalbert Dzieduszycki. Njegova izvajanja pridobivajo na važnosti vsled dejstva, da je bil grof Dzieduszvcki avktor poznanega programa bivše desnice.
Najprej je govornik pojasnjeval, zakaj so Poljaki pristopili k bivši desnici. Brez stalne večine je parlamentarizem v nevarnosti. Poljski klub je torej pristopil k tisti veČini, katero jedino je bilo možno sestaviti. To je storil tem htglje, ker je bila ta večina sestavljena iz strank, ki goje iste avtonomi-stiške nazore kakor Poljaki. Da pa jedino ti nazori odgovarjajo življenskim potrebam države, to so pokazali dogodki, ki so sledili. Neplodnosti zadnjih zasedanj drž. zbora je bil vzrok v tem, da so narodne prepire ho-! teli reševati v državnem zboru, mesto da bi ! stvar prepustili deželnemu zboru Morav-skemu in Češkemu, ki sta interesirana v tem vprašanju.
Gospod grof pritrja torej tu stališču Cehov.
Sledila je obstrukcija Cehov in tri leta je večina potratila, da bi jo udušila. A ni pomagalo. Vlada grofa Clarvja je kapitulirala pred razgrajanjem in naravno je, da je zmagi nemške obstrukcije sledila češka obstrukcija. Poljski klub ni mogel slediti Čehom na poti obstrukcije in je pobijal tudi češko obstrukcijo, <1 a-s i j e obžaloval vzrok, radi k a t e r e g a j e na v stal a ta obstrukcija. Boji so do-vedli do razpuščenja državnega zbora in nove volitve se bodo vršile ob okolnostih, nevarnih za Galicijo in za narodno stvar Poljakov v Avstriji. Ako bo novi parlament deloval dlje časa, bo uravnava jezikovnega vprašanja bržkone jedcu bistvenih predmetov njega razpravam. O tej priliki bodo morali Poljaki z vso odločnostjo in tem bolj braniti svoje narodne interese, ker bodo morali odbijati napade na njih posestno stanje. Tudi v obrambo materijalnih interesov bo trebalo stroge solidarnosti poljskega kluba. Možno pa je tudi, da se tudi bodoči parlament pokaže nesposobnega za delo in da se sedanje ustavne institucije porušijo, tako. da bo vlada, hočeš nočeš, prisiljena poseči po nenavadnih sredstvih! V tem slučaju bi moglo priti v nevarnost vse, tudi to, kar že imajo Poljaki in kar jim je svet<». Zato treba, da se Poljaki tesno oklenejo jeden druzega ter da solidarno postopajo na volitvah.
Na svojo žalost, nahajamo tudi v tem govoru grofa Dzieduszvckega akcentov, ki nas spominjajo, kako so se tudi Poljaki uživeli v ulogo gospodovalnih narodov, kako se čutijo kakor beati possidentes in kako hočejo braniti tisto posestno stanje, ne mene se za to, kako je to posestno stanje na vstalo in da nimalo ne odgovarja načelu pravice in resničnih odnošajev. Kadar nam Poljaki govore o svojem posestnem stanju, nam je vsikdar milo pri srcu, ker se spominjamo siromašnega naroda Malorusov, ki je v popolnem podrejenem položaju, da-si ga je — večina ! Kdo bi mogel odrekati simpatije narodu, ki proti drugorodcu heroično brani svojo kri in svojo individuvalnost ? ! V isti meri pa mora užaliti človeka, ako čuje, kako kdo govori o branjenju svojega posestnega stanja, ki pa v resnici ni druzega, nego kos pravice, odvzete svojemu lastnemu rodnemu bratu!! Te refleksije so nam silile v pero, ko smo čitali govor grofa Dzieduszvckega. To pa nas ne malo ne ovira, da ne bi pri poznal i, da gospod grof veliko
objektivneje- sodi o dogodkih v parlamentu in o vzrokih sedanji parlamentarni krizi, nego pa njegov tovariš, gospod vitez Ja-worski.
Grof Dzieduszvcki priznava, da imajo Nemci obstrukcijo na vesti in da je bila češka obstrukcija le posledica nemške obstruk-cije. Za to objektivno prepoznanje zasluži grof Dzieduszvcki vso pohvalo, zlasti sedaj, ko razni patentirani avstrijski patrijotje — vseh narodnosti in ne izvzemši slovenskega — na jako cenen način paradirajo se svojim patriotizmom — na račun Cehov namreč. Grof Dzieduszvcki je bil vzlasti veliko lojalueji in objekti vneji, nego pa vitez Ja\vorski, ki je z mladeniško elasticiteto smuknil mimo nemške, da se je s tem večo veheraenco mogel vreči na češko obstrukcijo, ker je vedel, da »pa-trijotizem«, kovan na račun te obstrukcije, je ne le jako v ceno, ampak dandanes tudi jako cenjen artikel. Tudi Čehi vidijo to. Zato je dr. Fort, ki je jedna najhladnejih glav v češkem taboru, rekel, da za Cehe je velika pridobitev — spoznanje, da se ne smejo na nikogar zanašati.
Imenovanje dra. Vicka I^cevića predsednikom dež. zbora dalmatinskega je še precej zadovoljilo tudi v stranki prava. Dr. Ivčevie pripada namreč, kakor smo že omenili, narodni stranki. Pravaški «Narodni list* opaža, da bo to imenovanje simpatično pozdravljeno po vsej Dalmaciji. Novega predsednika da dičijo redke sposobnosti uma, pošten značaj in neodvisno mišljenje. Te lastnosti da jamčijo, da bo dično vršil prvo samostalno čast v deželi, na diko in korist hrvatskega naroda in njegovih tlačenih pravic. Xe glede na politiško stališče, ki je zavzemlje novi predsednik, mu čestita * Narod ni list* naj prisrčne je.
Volilno gibanje. »Katoliško politično in gospodarsko društvo« za Slovence na Koroškem priredi jutri v nedeljo dva shoda, in sicer enega v Kamenu, drugega pri Fari ob Prevaljali. N:t obeh shodih bo govoril o dr-žavnozborskih volitvah slov. dež. gosp. Fr. Orafenauer.
Rojaki na Štajerskem se živahno gibljejo ter pripravljajo volitve. Glede kandidata v V. kuriji so se volilci razcepili v dva tabora : jeden je za zopetno kandidaturo dež. posl. g. hanonika Zičkarja, drugi hoče voliti g. Drag. Hribarja. Upajmo, da iz tega nesoglasja ne nastane nikaka škoda za narodno stvar. V nedeljo t. j. jutri, se bo vršil volilni shod v Mozirju. Pol. društvo bo itnelo dne 18. t. m. zaupen shod. na katerem postavijo kandidata za kmečke občine Ptuj- Ljutomer.
Vatikan in Avstro - ogerska monarhija. Z Dunaja prihaja vest, da zastopnik naše monarhije v Vatikanu, grof Rever-tera, odstopi kakor žrtev najnovejih dogodkov. Poročila iz Rima pa oporekajo resničnosti teh vesti. Sosebno vest, da je grof \Velsersheimb določen naslednikom Revertere, tla ne more biti osnovana, ker je Welsersheimbova soproga protesta n tka.
Članek v »Neue Freie Presse«, katerega smo omenili včeraj, je že dobil oster odgovor v vatikanskem glasilu »Osservatore romano«. Značilno pa je, da se vatikansko glasilo niti ne spušča v razpravo, da-Ii je papež ali ni govoril onih besed z veliko vojvodinjo To-skansko, oziroma biskupom Stadlerjem, ampak le na konstatacijo, da so navajanja v »N. Freie Presse« polne netočnosti in perfidnih insinuacij proti sveti stolici. Le-tej da ni navada, da lu se utikala v politične stvari -drugih držav.
Tržaške vesti.
Na jutršnjeui shodil v Barko vi jali
bo govoril o političnem položaju bivši gospod •državni poslanec Vekoslav S p i n c i c. Že to ime jamči, da bo poročilo temeljito in vele-zanimivo. Shod se začne oh 3. uri popoludne. .Zborovalce prosimo, naj se požurijo, da bodo o pravem času na svojem mestu, da bomo mogli začeti čim prej, kajti razprave bodo jako razsežne in bodo zahtevale mnogo časa.
Obč. svet. Rybar je povabil svoje vo-lilce II. okraja (Rocol, Kjadin in Lonjer) za jutri predpoludne ob 10. uri na pogovor, da izve njih želje ozirom na predstoječo razpravo o proračunu za leto 1901. Pogovor se bo vršil v gostilni gospoda Josipa Gerdola Jura »pri lovcu«. Volici naj se v velikem štrevilu poslužijo te prilike, da se s svojim zastopnikom pomenijo o potrebah svojega okraja !
Imenovanje. Trgovinski minister je ime-uoval poštna ofieijala Gustava N a u t o in
Ivana Boretto v Trstu poštnima kontrolorjema v Pulju.
Izlet v Ljubljano. (Dalje.) G. stavbeni svčtnik Duffč je menil, da je bilo čuti besed zahvale našim tržaškim izletnikom, ali skoro bi bili pozabili na ono rodoljubko, ki je sprožila to misel. To je gospa Karla Ponikvarjeva. (Navdušeni živio-klici po vsej dvoran«.) Obrnjen do gospe Ponikvarjeve, je rekel govornik : Umetniško društvo ve ceniti vaše zasluge, ki ste si jih pridobili s tem, da ste vspodbujali tržaške Slovence, da so izle-teli mej nas. Vsprejmite torej našo prisrčno zahvalo ! Živela !
Gospa Karla Ponikvarjeva se je zahvalila na laskavi napitnici g. Duffe a, rekši, j da za svojo osebo odklanja vsako zaslugo za ta izlet, kajti, rekla je, vsi smo prišli srčno radi brez strankarskih namenov, in edino le v ta namen, da vidimo načo belo Ljubljano, da občudujemo umotvore drugih sobratov in Čujemo slovensko opero. Prišli smo tudi, da se navžijemo novih moči in sladke nade, da sine tudi nam obmejnim Slovencem dan rešenja, dan prerojenja in združenja!
Saj je tudi ta na teh svetih tleh gospo- J daril nekdaj tujec in temu ni niti pol stoletja, a zdaj je tu Slovenec gospodar. Ravno to bodi nam v spodbujo k v s t r a j n e m u delovanju in neizprosnemu za lite v a n j u s v o j i h pravic!
Kaj zamore vstrajno delo, pokazalo nam je to gotovo najlepša prva slovenska umetniška razstava. Marsikdo ve, kako dolgo vrsto let se je gojila ta ideja. A zdaj je misel postala resnica. Premagane so vse ovire, odstranjene vse zapreke in razstava stoji tu v vsej svoji krasoti v čast njenim prirediteljem in diko beli Ljubljani, kakor tudi vsemu narodu slovenskemu.
Kako nam je bilo milo pri srcu, kako ponosno se je dvigal naš duh, ko smo si ogledovali krasne izdelke naših umetnic in umetnikov, v zavesti, da so to vstvarili oni sami z lastno energijo in ljubeznijo. Da, ljubezen do naroda in ljubezen do lepe umetnosti spaja naše dične umetnike, da so drage volje in nesebično razstavili svoja dela in tako omogočili tako imeniten kulturen pojav. Zato dovolite, da izrečem v svojem kakor tudi v imenu svojih sorojakinj od Jadranskega morja našim dičnim umetnicam in umetnikom svoje občudovanje in globoko priznanje! Enako izrekam svoja srčna častitanja slavnemu odboru umetniškega društva, tla je s svojo požrtvovalnostjo in delavnostjo dosegel toli sijajen vspeh.
Hvaležnost mi narekuje, naj izrazim svojo najsrčnejšo zahvalo £sl. mestu ljubljanskemu za toli prisrčen sprejem in za vse pozornosti vsega dne. Blagovolite torej, prebla-gorodni gospod župan in gg. odborniki, vsprejeti našo iskreuo zahvalo z zatrdilom, da nam ostane ta dan neizbrisen.
Kaj naj rečem kouečno o operi, ki smo jo čuli nocoj? Svojim čutilom smo dali sicer nekaj duška že v gledišču, a to ni uiti senca one navdušenosti, ki nas navdaja. Saj nam zbujajo oni dogodki spomine na davno minule čase, ko je Turčin požigal naše dežele in ko so slovenski sinovi prelivali svojo kri za domovino in cesarja ! Zdaj pa dobivamo plačilo za to! — A pustimo žalostne spomine in vskliknimo raje iz dna svoje duše : Bog živi si. intendanco, I5og živi slavne umetnike, ki so nam sč svojo uzorno uprizoritvijo pr.redili tako izreden vžitek, tako krasen večer !
In ti, umetnost sveta, rečna hči nebes! Rasti in rascvitaj se ta Jeo, da troj krasni cvet in troj mogočni vonj privabita Slovence, bres razlike mišljenja, v troj /rror/. kjer naj bi se sKuj>no naslajali na trojem cvetju in trojem duhu t
«Che raz z a di Trlestliil* ! Rodoljubka s Kranjskega nam piše! Z ozirom na notico, priobceno v « Edinosti* pod naslovom «Che razza di Triestini>, usojara si Vam pisati, zakaj da sem tudi jaz minolo nedeljo prihitela v Ljubljano: zato, ker sem dobra Slovenka in ob enem tudi zvesta T r ž a -ča nka! Veselje mi je bilo biti med mojimi Tržačani. V gledališču sem sedela zraven neke stare tržaške rodbine italijanske narodnosti, ki pa že več let biva v Ljubljani. Tudi j ti so se čutili TržaČane in so se radi pridru-j žili slavnosti, prirejeni njih slovenskim someščanom v čast. To so pravi Tržačani, dopis- i niki «Indipendenta» so pa pravi «butfbni».
Iz SV. Križa nam pišejo : Hvaležni smo našim slovenskim trgovcem z vinom, da | so nam naš beli pridelek kar zaporedoma j pokupili in plačali po poštenih cenah. Cena
Koliko nesejo Italijanom vžigalice
cLege*. Adrijanski oddelek društva * Lega Xazionale» javlja, da mu je tvrdka B. Furth izročila 1092 kron kakor čisti dobiček za le-gine užigalice, prodane od aprila do konca
je bila od 22 do 27 gld. hektoliter. Letina štetje pokaže, v koliko izkazi statističnega je bila v sv. Križu nekoliko manja od lani ; urada odgovarjajo resnici, vendar smo, hvala Bogu, še precej zadovoljni. Bog nam pomagaj za prihodnje !
(Tu si res ne moremo kaj, da ne bi spregovorili par besed do naših Križa nov, zlasti pa do onih, ki so še vedno gluhi in slepi, da ne vidijo stvari okolo sebe, da-si ' septembra t. 1. Lepa svota! Učimo se pri bi jih lahko tudi tipali z roko, ako bi le svojih nasprotnikih in zahtevajmo povsodi le hoteli. Dotični zaslepljenci pričakujejo še žveplenke družbe sv. Cirila in Metoda! vedno svojo srečo od laške mestne gospode, j Razširjenje tržaške Inke. Pogodbo med Menijo, da za vse, kar imajo, menda tudi za svoje življenje, se morajo zahvaliti tej gospodi. Kar groza jih preleta ob misli, da bi se mogli zameriti tem signorom. Tresejo se in — volijo žnjimi. Gorenje vrstice, ki nam jih poslal prijatelj iz sv. Križa, so kakor svitel žarek, ki pada v temo, po kateri
občino tržaško in centralno vlado o razširjenju starega pristanišča in gradnji nove luke pri sv. Andreju so, glasom brzojavke z Du-naja, že podpisala prizadeta ministerstva (ii-nančno in trgovinsko) ter se razpiše v bližnji prihodnjosti dotični natečaj.
Javna zmanjševal na dražba. Dne 22.
tavajo dotični Križani; v svetlobi tega žarka t. m. se bo na tuk. magistratu vršila mi-vidijo lahko, kako je na eni strani ne le neopra- p uendo-licitacija za nabavo in nabijanje novih vičen, ampak tudi bedast tisti njihov strah hišnih številk za mestni perimeter. Pritrditi pred laško gospodo, in kako na drugi strani je 3t>00 tablic, vzkliena cena 2520 kron, t. s svojim političnim vedenjem ne greše le z j. 70 stot. za komad. 5°/0 vat lij znaš i 12*1 ozirom na splošno narodno korist, ampak se kron. Pismene, s kolkom 1 krone kolkovane kažejo tudi nehvaležne onim, od katerih je ponudbe, je vložiti tlo imenovanega dne v njih materijalno blagostanje odvisno v prvi mestnem anagrafiČnem uradu (nI. SS. Martiri vrsti.	št. 21. I. nastr.), kjer je dovoljen u pogled v
Xi težko dokazati, kar smo rekli ravno- natančnejše pogoje, kar. Križanom so bili do novejših časov trije	Velik požar pri sv. Andreju. Včeraj
viri za pridobivanje vsakdanjega kruha : 0^0\0 n. ure predpoludne je iz neznanih vino, riba, kamen. Klesarstvo je, žal, jelo vzrok0*v uastal požar v skladišču tovarne za pojemati. Ta vir se je skoro popolnoma za- 0jje j)rj sv Andreju. Zgorelo je vse skladišče, mašil Križanom. Težko je soditi, da-li se in jc; je j^j,, ,j()ig0 20, a široko 2;") metrov. V kdaj oživi zopet. Ostajati ribištvo in vinarstvo. sklatlišču — leseni zgradbi — so bili nako-Tu pa more videti vsakdo, ako le ni slep, kako pičeni skoro sami oljčni siri (prga), s kate-laška gospoda ubijajo toliko našo produkcijo rjmi navadno kurijo. Razume se, .lu je taka vina, kolikor našo domaČo ribiško obrt. Oni tvarina le prerada gorela. Visok plamen se povspešujejo uvažanje italijanskih vin in naš je <|vjgal proti nebu, ki je bilo pokrito z prijatelj iz sv. Križa se čuti primoranega gOStim dimom. Sreča je bila to, da je veter izrekati zahvalo slovenskim kupcem. Kako pjhal s kopnega proti morju. Le tej okol-da Ćožoti ubijajo našo domačo ribiško obrt, nGsti je pripisati, tla je bilo mogoče rešiti tega ne treba pripovedovati. To vedo ravno tovarno samo. Vendar znaša škoda, ki je Križani najbolje, o tem se je že mnogo go- nastaln, okolo 300.000 kron. O gašenju so vorilt) po našMi listih in v parlamentu na se odlikovali ne le tovarniški delavci, ampak Dunaju. In naša laška mestna gospoda so tll(|j raestni gasilci in gasilni oddelki bližnjih najtesneji zavezniki tem Cožotom; vsikdar, tovaren. Na pomoč je pritekla tudi parna kadar-koli je prišlo tlo kakega spora med barkasa tuk. pomorskega urada z brizgal-Čožoti in ribiči-domačini, vsikdar so se go- nico. Ob eni uri popoludne je bil ogenj že spoda postavili na stran — Cožotov : celo toliko omejen, tla ni bilo nevarnosti, tla bi o tisti srce p r e t r e s u j o c i žalo igri, se razširjal, tlelo je pa še danes v jutro, ki seje p r e ti par leti odigrala naj Zakaj so gorele o tej liri! Tako je m o r j u m e ti (Jožo ti in — kri ž k i mi vprašal neki mladič prošlo noč redarja, ki ribiči so bili gospoda na strani najhujših je presenetil o tem, ko je vgaševal pli-sovražnikov naše domače ribiške obrti?	nove luči v ulici Canale. V odgovor je redar
Bog razumi torej, mi jih ne moremo gnal mladeniča, ki se je pokazal finančnega umeti tistih Križanov, ki ob taki svetlobi še ministra »en jniniature« — v ulico Tigor. tavajo v temi, da slutijo prijatelje tam, kjer Z liaših SOtliŠČ. Na tuk. deželnem so-imajo neprijatelje, tla pričakujejo pomoči od dišču je bil včeraj 19-letni J ust Butti iz Trsta tam, od kjer jim gotovo ne pride, in se ka- obsojen radi težke telesne poškodbe v 4-me-žejo nasprotne na ono stran, na katero go sečno težko tečo, ker je dne 12. avgusta v vezani z vso ekzistenco svojo. Križani se za- neki gostilniei ranil z nožem nekega Andreja hvaljujejo slovenskim kupcem, da so jim Gombača v prsi. Obtoženec seje izgovarjal, pokupili vino in pošteno plačali . . . Ta za- da je bil vprašavnega dne pijan, hvala kriči tako, da bi jo moral slišati tudi 1 Dražbe premičnin. V pooed., dne l.V najhuji gluhec . .. Opomba ured.)	oktobra ob 10. uri predpoludne se bodo vsled
Ne moremo. Pišejo nam: Nekega dne naredbe tuk. c. kr. okrajnega sodišča za ci-_ par(lon \ _ neke noči sem naletel na vilne 8tvari vršile bedeče dražbe premičnin: družbo šestorice laških c. kr. uradnikov. Noč P" Mariji Magdaleni spod. št. 258, preje bila lepa, gospodje pa nekam nenavadno; šič ; v ulici Mamom št. 1. in v ulici Foscolo. »korajžni« ! Govor se jim je sukalo njjh konji, konjske oprave, voz (žardininjera) in stanovskem položaju. Eden iz te šestorice je pohištvo; v ulici Kossetti št. 15.B, hišna menil: >Zakaj moramo biti mi, kar nas je oprava: v Barkovljah št. 257, hišna oprava, laških uradnikov, povsod zapostavljani (!!) in	krčmarska oprema,
zakaj imajo Nemci in Slovenci privilegije v	Vremenski vestuik. Včeraj: toplom r
avanciranju ? ! — Drugi členi družbe so mu ob 7- uri zjutrilJ l3-f)' oh uri popoludne pritrjevali ogorčeno. Le enemu izmed družbe i 18.7 C°. — Tlakomer ob 7. uri zjutraj 7»*,2.7 ni ugajalo to. Ta je rekel: -Signori ! Morate — Dane9 Plima ob ^ !>redp. in ob 11.IS vendar pomisliti, da s takim govorjenjem, ali pre(lp.; oseka ob 5.19 predpoludne in ob 7.»; bolje rečeno, zabavljanjem, delate krivico slo- popoludne. vanskim uradnikom, ki niso nič bolj pri-
ljubljeni našim nemškim birokratom, nego smo jim priljubljeni mi ! Da pa Slovani napredujejo, to nikakor ne prihaja od kake više protekcije, ampak od tod, da oni govore in pišejo najmanj po tri jezike, ako ne cek> 5 — 6, česar mi ne moremo! Glejmo, tla jih bomo posnemali v učenju in videli boste, tla se nas bo upoštevalo, kakor se sedaj upošteva Slovane! Zakaj pa so Nemci na boljem, to vemo vsi predobro«.
Da se notorična sposobnost slovanskih uradnikov res upošteva, to je: pošteno izrablja, to je že neoporečna resnica, ali tla bi se tudi nagrajala po zaslugi, kakor je menil ta mož, to pa že ni res. Sicer pa je mož izgovoril prav pametno besedo, kakor le redko kedt-j kakov Lah! Ali ne?!
Koliko prebivalcev ima Trst l Mestni statistični urad javlja, da biva v tržaški občini 1G8.951 prebivalcev. Ker so dne dne 31. decembra 1890 našteli v Trstu 155.471 ljudi, se je torej tekom desetih let pomnožilo prebivalstvo za 13.480 oseb. Prihodnje ljudsko
»Tržaški Sokol« naznanja, tla se bodo vsako nedeljo in praznik \ telovadnici (ulica (Joroneo št. 15) vršile plesne vaje, ki bodo trajale od 5. do 9. ure zvečer. Ženske no plačajo vstopnine. Ker je imelo društvo velikih stroškov za prireditev nove telovadnice in mil bo pokriti še novih neizogibnih stroškov, katerih pa ne zmore iz lastnih dohodkov, se obrača do občinstva s prošnjo, naj je podpira z obilo udeležbo tudi na plesnih vajah.
Vesti iz ostale Primorske.
X N a okrajnem sodišču v I* o -reč u seje vršila v četrtek razprava proti župniku Badernskemu, veleč, gospodu Gorcu, in tovarišem, češ, tla so razžalili orožnike Sveto-Iva uske s tem, tla so posl. Spinčiču javili t» nekih nespodobnostih od strani teh orožnikov. Obtožeuci so bili rešeni krivde.
X Nova brzojavna postaja. Dne 11. oktobra t. 1. odprla se je v Nerezinah,
političnem okraju Lošinj, nova brzojavna postaja z omejeno dnevno službo, združena s tamošnjim poštnim uradom.
X V Divači je umrl včeraj zjutraj tamošnji posestnik in trgovec Ivan Jančar v najlepši možki dobi. Bilo mu je še le 43 let. Pokojnik je ostavil soprogo z osmimi •otročiči. Počivaj v miru !
X Kaj pa to p omenja in komu je pa ta neverjetnost šteti v zaslugo, da se tudi med Kraševci nahaja že >Nekdo dragi«, ki brani in s tem odobruje mačehinsko ravnanje poštnega ravnateljstva z nam namenjenimi ter torej od nas z vso pravico zahte-nimi slovenskimi poštnimi tiskanicami ? Da je resnica, kar sem pisal o nabrežinski in komenski pošti, lahko dokažem z dokumentom in z dobrimi pričami ! Sicer pa mi je uganjka, zakaj-li »Nekdo drugi« vzema v zaščito nabrežinskega in komenskega poštarja, ko ju vendar noben ni napal ? Moja opomba o »neljubi pomoti« je veljala le osobju prodaje poštnih znamk in drugih poštnih vred-notnin na glavni pošti v Trstu, kjer se menda dobivajo tudi slov. dopisnice, ne pa našim slovenskim poštarjem, ki so gotos*o storili svojo dolžnost ter naročili le nemško-sloveu-ske dopisnice. •	Nekdo.
X Ženska podružnica družbe
sv. Cirila in Metoda v S e ž a n i je na svojem letnem zborovanju dne 23. septembra izvolila povsem nov odbor in sicer po ideji tajnika glavnega vodstva družbe sv. Cirila in Metoda, gospoda /logarja, da naj se družbi ne odtegujejo mlade moči in vsa skrb in ves trud ne nalaga v narodnem delu že utrujenim in osivelim osebam.
Ženska podružnica družbe sv. Cirila in Metoda v Sežani ima sedaj torej : za predsednico gospo Elizo Gnezda, soprogo postaj-nega načelnika ; za podpredsednico gč. Zve-zdoslavo Delale, za tajnico učiteljico gč. Bal-bino Eppich : njej namestnica je gospa Zofija Renčelj ; za blagajničarko učiteljica gč. Ana Klančič: njej namestnica gospa Milena Pir-jevec.
Dal Bog novemu naraščaju naše dične družbe dobrega vspeha na delu za lepe smotre družbe sv. Cirila in Metoda !
Ob novem letu 1900 so takoj prvi 5 kronski tolar darovali naši podružnici :
Preblag, gospa Albina dr. Laharnar, neimenovani gospod, konz. svetnik Edv. Legat, gč. poštarica Evfemija Mahorčič, dve neimenovani, gospa Marija Klobučar, soproga sod. svčtnika v Trebnjah na Dolenjskem in preč. gosp. Matija Sila, dekan v Tomaju. Nadalje je darovala gospa Kosovel, soproga nadučitelja, 2 K, Franja Sonc iz Tomaja (30 stot. in Lucija Ziberaa iz Tomaja 1 K.
Prvi, ki je razveselil novi odbor z darom 5 kron je bil preč. gosp. Jožef Omers, župnik v Sežani".
Vsem darovateljem prisrčna zahvala !
izlet na umetniško razstavo razstavo v Ljubljani. Dan izleta je določen zanesljivo na 21. oktobra. Ljubljanski župan, g. Hribar, je z ozirom na to dovolil odboru umetniškega društva, da podaljša rok umetniške razstave od 15. do 22. t. m. Tudi na čast štajarskih gostov se bo vršila v ljubljanskem gledališču posebna predstava. Nas veseli iskreno, da tudi bratje rojaki s severne meje pridejo v našo matuško Ljubljano ter želimo iz dna srca, da bi prejeli med Ljubljančani one globoke utise in vzeli sabo one sladke spomine, kakor mi tržaški Slovenci. Živeli štajarski
rojaki, živela bela Ljubljana!
—	Osebna vest. Vojaški kapelan č.
g. Jakob Marzidovšekjc iz Mostara prestavljen v Maribor.
—	Uredništvo »S u d s t e i e r ; s c h e Post« je prevzel župnik v pokoju, gospod
i Fr. S. Segula.
—	Na premog zadeli so o prekopavanju zemlje za novi vodovod na Kalvariji tik Maribora. Premog je iste kakovosti kakor trboveljski ter si hoče mariborska občina sama zagotoviti pravico do izkopavanja.
Razne vesti.
Kubelik in Novelli. Ko je-Jan Kubelik prvikrat koncerti ral v Benetkah, je bil navzoč tudi slavni igralec Novelli, ki ima v Benetkah svojo hišo. Založnik muzikalij Brocco ga je bil opozoril na mladega češkega umetnika. Že po prvi točki je bil Novelli tako očaran, da je šel na oder, se dal Ku-beliku predstaviti ter ga navdušeno pohvalil. Drugi dan pa mu je prinesel svojo fotogra- !	-y/ Hongk
fijo, ki ga predstavlja kakor Shvlocka v pa(la g kitajskimi 6 e ta mi, poslanimi jim na-Shakespeareovi drami »Trgovec beneški«. ^^ ^ ge umaknili z meje Kaueungškc Na sliko je bil Novelli lastnoročno napisal: | pokrajine profci severu. Ponovno javljajo, da »Velikemu mojstru Janu Kubeliku, ki je celo sq v ponedeijek ustaši vjeli 30 kit!ljskih
Shvlocka ganil do solz«.	' jakov ter jih obglavili.
LONDON 13. (K. B.) Reuter javlja
V vojnem oddelku ne mislijo, da bi se plen izročil Kitajcem sedaj, ne dvomijo pa o tem, da se bo istega o končni ureditvi stvari upoštevalo Kitajcem v prilog.
WASHINGTON 12. (K. B.) Odgovor Zjedinjenih držav na noto francoskega ministra za vnanje stvari, Delcasseja, se glasi mej drugim tako-le :
Vlada Zjedinjenih držav je s Francijo vred prepričana, da moramo za izvršena zločinstva dobiti dovoljno zadoščenje in| izdatna poroštva za bodočnost.
Predsednika Mac-Kinleva veseli, da je našel v noti z dne 4. oktobra zopet tisti duh, ki veje iz vseh dosedanjih izjav udeleženih vlasti ter bi mu bilo prijetno, če bi pogajanje v dosego miru pričelo takoj, ko bodo predložena pooblastila.
DUNAJ 12. (K. B.) Glasom brzojavne vesti je ces. ladij a »Cesarica Elizabeta* s c. in kr. poslanikom pl. Czikannom na krovu prispela v Taku. Na ladij i je vse zdravo.
PETROGRAD 12. (K. B.) Listi javljajo, da je kitajski poslanik Yang-vu včeraj odpotoval od tod v Valto.
BEROLIN 12. (K. B. glede vesti v »Morning Post» iz Šanghaia, glasom katere da so se podkralji pokrajin v dolini Vangtse nepovoljno izrazdi o baje nameravanem napadu zaveznikov na Šantung, da o takem napadu ni niti govora.
LONDON 13. (K. B.) »Times« javljajo iz Hongkonga: V šestih okrajih pokrajine Kvai-Cou se nahajajo mesta v rokah ustašev. Iz Kantona so poslali znaten del čet v okraje, kjer vlada ustaja.
LONDON 13. (K. B.) »Dailv Chronicle« ontra : Usta<i so se zbali spo-
Trgovina in promet.
Deželne zadolžilice istrske.
Kor. biro javlja z Dunaja dne 12. t. m., da je borzna komora sklenila, da bo na finančnem ministerstvu priporočala notiranje 41/2°/0 deželnih zadolžnic istrskih.
Denarni tr^.
Na javnem dunajskem trgu je bilo tudi dne 11. t, m. malo denarja na razpolago ter so znašali stavki za baučne akccptc prve vrste še vedno 47/16 do 41/2°/o- Tudi v Be-rolinu je zasebni diskont poskočil za 7«°/o ter znašal 4 l/«%' 1 Gibanje na dunajskem glavnem zavodu avstro- ogerske banke je bilo zopet neznatno glede vlog in glede zapadlosti.
Služba vrtnarja
je s 1. januvarjem leta 1901 v krajnski kme-tiški šoli na Grmu pri Novem mestu za zasesti. Letna mezda znaša H40 kron. s prostim stanovanjem, prosto poletno zelenjavo, ter j H)°/0 od skupila za odprodane zelenjave in
. . .. cvetlic semen. Vrtnar mora biti popolnoma Wo!ff izjavlja - .	i • i . .	i>
J J j izurjen v zelenja* I a rs tu ter cvetličarstva. Biti
I mora oženjen, to-da imeti nc sme okrok, kateri bi njegovo soprogo pri sod' lovanju na vrtu ter prodaji zelenjave in cvetlic na trgu v Nove mestu motili. Prošnje, opremljene s<5 spričali popolne zmožnosti, pošljejo naj istinito. marljivi ter trezni prositelji do 20. novembra podpisanemu vodstvu.
Vodstvo krajnske kmetijske šole na Grmu pri Novemmestu.
dnfe 11. oktobra 190().
R. Dolcnec
KXXXXXXXXXXXXXXX
Društvenik,
60.000 kroti znaša glavni dobitek invalidne loterije, kateri se izplača z 20°/0 odbitkom v gotovini. — Opozarjamo naše cenjene Čitatelje, da bo srečka nje dne 10.
novembra 1900.
včeraj iz Honglionga : Glasom vesti in San-čuna zasleduje general Ho s kitajskimi četami ustaše, ki korakajo proti severovzhodu ; ter se nahajajo bajč v bližini trga Tamšou,
Tvrdki Hillko Mattoui so se delavci kakih 20 milj od angleške meje. Angleška o izkopavanju v Efesus-u toplo zahvalili za 1 ekspedicija, obstoječa iz 22. pešpolka iz večkratno podaritev »Giesshublerjeve kisle Bombava s topništva in pijonirjev, koraka vode«; ta tvrdka le zopet odposlala v pod- ,	.	. -	. n
vo" kateri razpolaga kapital od 2.~> do 30 tisoč kron se išče za neko v Trstu z dobrim vspehom pričeto podjetje. Gotovi dobiček se jamči in vloženi denar se zavaruje.
Ponudbe naj se pošiljajo na upravo lista »Edinost« pod šifro ».V. 72.«
xxxxxxxx>o*ocxx XXX

c. in ti. apustol. Veličanstva
je zopet odposlala v pod- .	_ . ,.
poro o izkopavanju 600 steklenic Giesshub- j l>0(1 Poveljstvom majorja Kettlewella na novo ,
lerjeve kisle vode voditelju avstrijskih izko- angleško zemljišče, dasi je ves okraj baje Na najViSje POVelje NjegOVEga panj v Efesus-u, gospodu tajniku dru. R. miren. .	*
Heberdcy.il v Srnin,i	|	Vojna t Južni Afriki.	j XXI. C. Rr. drŽ. loterija
Pri 111 kak i rodbllll ne bi smeli po-! KTXflWTT T TAMTO\V\T	ik m1	J
grešati najboljših dveh ljudskih domačih	^ul^oi.lkj i* i-,.	■) ,	za skupne vojaške dobrodelne namene,
zdravil, namreč: dr. Rosa-jev balzam za Brzojavka lista «Mercury> javlja danes .z _
želodec in pražko domače mazilo. Isti se Bethulie: Buri so ujeli včeraj prednjo stražo,	lUliCl IJtdi,
pobivati v tukajšnjih lekarnah. — Glej obstoječo iz 12 vojakov milice; štiri posled- ki je jedina v Avstriji zakonito dovoljena, obsega oglas.	j „jih so ranili. Tudi Buri so imeli štiri ra- 18.122 dobitkov v gotovini, v skupnem znesku 418.640
kron. Glavni dobitek znaša v gotovini :
njenee. Buri so razrušili nadalje 600 metrov q -	ASIr»	železnice od Bethulie proti severu.
brzojavna poročna.	LONDON 13. (K. B.)»DailyTelegraph«
Poslanik v Vatikanu, grof Revertera. javlja iz Lourenzo Marqueza z včerajšnjega odstopi.	dne: Glasom poročila Eloffa, unuka predsed-
Vesti iz Kranjske.
*	U b e g 1 a p r i s i 1 j e n e a. P red včeraj sta 11 begi a prisiljenca Benedikt in Ferdinand Bauer, ki sta delala na zgradbi kanala na Zaloški cesti pri Ljubljani.
*	V o j a k u I) e g el. Prevčeraj v jutro je pobegnil novinec Joh. Schonthaler v 27. pešpolku v Ljubljani.
*	O t r o k utonil. Pred včeraj popo-ludne je v Blejskem jezeru utonil dveletni Slavko Mniidelc, ki se je brez nadzorstva igral kraj vode in padel v jezero.
*	N o v a j u s t i č n a palača v L j u b-ljani je dograjena do strehe ter jo pokrijejo tudi še letos.
*	V o j a k ponesrečil. Predsinočnjem je na Zidanem mostu neki vojak na nepravi strani stopil z večernega vlaka ter padel preko 14 metrov visoke škarpe. Prepeljali so ga v bolnišnico.
*	O s e b n e vest. i. Okr. komisar V. vitez R e c h b a c h v Krškem je imenovan okr. nadkomisarjern; dež. vlad. konceptni praktikant Angelo vitez Zois pl. Edelstein je prideljen okrajnemu glavarstvu v Radovljici. Avskultant g. L Brune c je imenovan sod. pristavom v Logatcu in gosp. Jožef Preveč Ood. pristavom istotam : dr. Cvetko jc imenovan sod. pristavom v Metliki. — Postnim kontrolorjem v Ljubljani jc imenovan poštni oficijal g. I. V i d m a r.
Štajerske vesti.
— Štajarski Slovenci na umetniški razstavi v Ljubljani. Vrli štajarski Slovenci so se konečno odločili za
200.000 kron
Za izplačilo dobitkov jamči c. kr. loterijski dohodni urad.
..nv. r 1t> ~ t>\ v ,. „ . i•	^ - - 1 , . -	x u- Žrebanje nepreklicno dne 13. decembra 1900.
DUN AJ 12. (K. B.) V ec listov javlja, [ nika lvrugerja, odpotuje isti v ponedeljek ali	J r
i da avstro-ogerski poslanik v Vatikanu grof! v torek.	Jedna srečka Stane 4 krone.
Revertera odstopi ter da na njega mesto pride poslanik grof AVelsetsheimb. « Xene Freie P.» pa oporeka poslednjemu delu vesti.
Imenovanje. DUNAJ 23. (K. B.) »Wiener Zeitung«
LOURENZO MARQUEZ 12. (K. B.)
jem in s 1200 vojakov je prispela semkaj.
Volitve na Anglcžkciu.
LONDON 13. (K. B.) Harcourt ja bil priobčuje: Cesarje imenoval polkovnika Ka-, v West-Moumoutlisihre zopet izvoljen s 3525 mila Obe r m a v e r-ja pl. Marnach, doseda- giasovi večine. Leta 1895 je imel 5287 gla-njega poveljnika domobranskega polka št. 5. gov vegjnG v Trstu, poveljnikom 60. inft. brigade Cesar na Ogerske 111.
BUDIMPEŠTA 13. (K. B.) Cesar se j j ob 6. uri zjutraj s posebnim dvornim vlakom pripeljal v GodollS. Avstro-ogerski poslanik pri Vatikanu.
DUNAJ 13. (K. B.) « Fr emde n b I a 11»
Srečke se dobivajo pri odilelkn za državne loterije na Dunnju. L Riemergasst* 7., v loterijskih kolfkturali, Portugalska vojna ladija a novim guverner- v tobakarnah, pri davčnih, postnih, brzojavnih in železniških uradih, v menjalnicah itd.; igralni načrti gratis za kupce srečk.
Srečke se d o pošljejo poštnine prosto.
C. kr. loterijska direkcija,
oddelek za državne loterije.
Mladenič,
Književnost in umetnost.
Umetniška razstava jugoslovanskih umetnikov, jugoslovanski umetniki prirede koncem t. 1. svojo umetniško razstavo v Za-I konstatira na temelju vsprejetih obvestil, da j grebu. Umetnine bodo razstavljene . potem v se poslanik grof Revertera, ki se nahaja na pragj jn m0goče tudi v Ljubljani Dunaju na dopustu, povrne te dni na svoje
ki je izvršil h'est gimnazijskih razredov, iš(V službe v kaki pisarni. Ponudbe nti upravnistvo » Kdinosti ■■■-.
mesto v Rim.
DUNAJ 13. (K. B.) 13. (K. B.) Poslanik grof Revertera se je podal v Solnograd, od koder se povrne v Rim.
Orrof Groluchovski na Crališkein.
DUNAJ 13. (K. B.) Minister za vnanje stvari, grof Goluchowski, je danes jutro odpotoval na Skalo v Galiciji, kjer ostane več dni.
Ustaja na Kitajskem.
LONDON 12. (K. B.) Kakor javljajo listi včeraj iz \Vasbingtona, je general Chaffee priobčil vojnemu oddelku, da je Li-Hung-Čang kakor zastopnik pokrajinske vlade v Tientsinu zahteval povrnitev vojnega plena v znesku 278.000 dolarjev, katerega da so se amerikanske čete polastile o rušenju cesarskega zaklada (v cesarski banki v Pekingu?)
Gospodična (Slovenka)
«Odiseja» — Izšel je 11.-14. snopič želi prijateljskega dopisovanja z izobra ranske knjižnice* z vsebino «Odiseia» v ženim gospodom. Prvo pismo prosin
pod naslov »Slovenka« : Zagreb glavna pošta, (poste restante) do 20. t. m.
Oglas.
• Slovanske lcnjiznice» z vsebino «uuisej II. izdaji, katero je prosto po Homeru spisal gimnazijski profesor g. Andrej Kragelj. «Odi-seja» je bila izšla l. 1894. Ker se je razprodala, je priredil g. profesor Kragelj drugi natis, ki je skrbno predelan, kolikor je bilo
potreba, ter je zlasti jezik popravljen v vsa- *	.......,
f	, . _ .. .	, , ork ^ Čast mi ie laviti bratom Slovencem, da
kem pogledu. «Odise]a> stane le 1 K. 2(J st., |.	.J J .	w	. . . .
, ,	j imam pristna izvrstna crna in bela ual-
zato smemo upati, da se drugi natis razproda	/ .	, ...	,
..	,	, ^	. matinska vina iz lastnin vinogradov po
hitreje od prvega, ker <Odiseja> je imenitno . , ....	. XT w, ® v
J '1 , ° . , ' . ... iako nizkih cenah. iSarocbe lzvrsuiem nesmrtno delo Homerjevo, katero je velikan- J	v . .	. ,.J
....	, ,. j , ; naglo m točno, bodisi po morju ali po
sko u plivalo na vso drugo svetovno literaturo. v P .. r,	. L.	v.
„ .. . .	, . ..	zeleznici. Za muogobronie narocbe se
Knjiga je priporočljiva na sploh omikanemu i . . „	. J
. ..	, • . ^	i - - toplo priporoča udam
občinstvu, zato seze isto gott>vo rado po njej, 1 1 1
pred vsem tudi dijaštvo. Prodaja se v «Go- SvitOSldV (Llika) MiŠlITaC,
riški Tiskarni* A. Gabršček ter v tobakarni
, T	v.„	, ...	...	veletrgovee z vinom
gospoda Lavrencica pred veliko vojašnico	^
v Trstu.	I	L; ep uri n a (Dalmacija).
■toonootjooonoanoofr
jftartin jVtarc
priporoča slavnemu slovenskemu občinstvu svojo gostilno
„AM'antica lavandaia"
ulica Industria štv. 39-
pri Sv. Jakobu ;
toči izvrstno istrsko in dalmatinsko črno, vipavsko belo vino ter Koslerjevo pivo.
Izvrstna kuhinja, vedno preskrbljena z gor-kimi in mrzlimi jedili.
Hiša na prodaj.
V Sežani se proda hiša št. 180, na lepem kraju ob cesti, pripravna za vsako obrt, za prodajalnico ali kavarno, kakor je že bila v nji nad 30 let. Natančne pogoje se izve pri g. Andreju Mislej v Sežani.
Sloreei profesorji zdravilstva in zdravniki priporočajo
Želodčno •«. tinkturo
lekarnarja ficcoli
v Ljubljani
dvornega založnika Nj. Svetosti papeža
kot želodec krepčujoče in tek vzbujajoče, dalje kot prebavljenje in telesno odprtje pospešujoče sredstvo, posebno onim, ki trp? na navadnem telesnem zaprtju
Razpoka se proti poMius
Dr. Rosa Balsam
IS
Praško domače zdravilo
—«e| iz lekarne B. Fraper-ja t Pragi
je že več kakor 30 let obče znano domače zdravilo vzbuja slast in odvaja lahko. Z redno uporabo istega se prebavljanje krepi in ohrani.
Velika steklenica 1 gld., mala 50 nvč. po pošti 20 nvč. več.
__ ___ /^jvarilo! Vsi deli embalaže nosijo
zraven stoječo, postavno po-
je staro, najprej v Pragi rabljeno domače zdravilo, katero varuje in ohrani rane ciste, vnetje in bolečine olajša in hladi.
V pušicah po 35 in 25 nč., po pošti 6 nvč. več.
s;
Io/.eno varstveno znamko.
Glavna zaloga:
Lelaraa B. Fraptr-ja t. ii h. Jraiip lalajatilja „pri ine« trli1'
il
Praga, Malastran, <»gel Spornerjeve mice.
Vsakdanje poštno razpošiljanje. Zaloga v lekarnah Avstro-Ogerake, v Trstu v Lekarnah: G. Lueiani, E. Leitenbur?, P. Prendini, S. Serravallo, A. Suttina, C. Zanetti, A. Praxmarer.	""
JCajino zahvalo
izrekava prav toplo vsem nama naklonjenim poznanim in nepoznanim p. n. odjemalcem, zlasti pa velespoštovanemu ženstvu, katero s tako odločnostjo po vseh prodajalnicah najine testenine zahteva.
Z vsem spoštovanjem
Znideršič i Vaknčič
II. Bistrica oktober li»00.
JAKOB KLEMENC zaloga manufakturnega blaga
^^ v Trstu, ulica sv. Antona št. 1. ""^^St
priporoča častitiin svojim odjemalcem svojo prodajalnico, preskrbljeno z vsemi manufakturnim! predmeti, združeno s kr«>jačnico za gospode.
Sokolska oMa
kompl.
Bavelok nepremoCljiv
od 10 do 16 gld.
Velik izbor
suKnega in bombažn. blaga za možice obleKe. srajc Iz žide, volne, lawn-tennis, platna iti, zapestnic, ovratnikov, perila za možKe, ovratnic v vsali barvah in formah, nogo vic, rnt, jopic vseh vrst, posebno za touriste in Kolesarje, modnih predmetov, roKovic iz nitij in Kože ter dežnikov in solčniKov.
VELIK IZBOR
narodnih in avstrijski!] zastav, transparentov
in trakov za vence v različnih barvah, po najnižjih cenah.
Na Corsu štev. 33.
fireiniiz Jtfeffen
podružnica Trst. Piazza della Legna 2.
Železo in razno železno blago na drobno in na debelo,
Priporočajo svojo dobro sortirano zalogo
K K K
It *
* K
predmetov za stavbarstvo
trav ene. zaklepe, železo za kovače in fafon, stare železnične šine, držaje
in ograje, vodnjake, pumpe, železne cevi in take iz vlitega železa, vse tehnične predmete, popolne naprave kopelji in stranišč
peči in štedilna ognjišča
Mlajsto, namizno in lišno opravo, železne metle in prefl opjein varne llajajne
nagrobne križe in obgrobne ograje, orodja za vsako obrt.
K X X X X X X X
x
X X X X
Na zahtevanje pošiljajo se uzorci vseh vrst z dotičnimi cenami, poštnine prosto
Veliki zaloga '
Novoporočenci pozor!
vsakovrstnega pohištva, mebljev, okvirjev, ogledali stolic za jedilne sobe, blazin z različnimi tapecarijam in pohištvo za elegantne sobe. Sprejemanje vsakovrstnih naročil v vso to stroko spadajočih del-Anton Itreščak, Gorica, Gosposke ulice štv. 14. Prodaja proti primerni varščini tudi na obroke.
■JIli-i/i/jnno oc*	1<*> star€ga> išče za
IVI IdvIUI Iv/d gvojo prodajalnico z jestvinami Ivan Petelin ulica Molin a vento št. 29.
Anton Baretto
sodar
TRST — Vicolo cieco št. 4. — TRST
naznanja slavnemu občinstvu, da ima v zalogi staro in novo vinsko posodo od 20 litrov više. Izgotovlja vsake vrste posode in v sodarsko stroko spadajoča dela.
Se priporoča rojakom v smislu gesla: „Svoji k svojim".




Fran Ivan Kwizda,
^•••»^fc.	c. kr. avstr. ogerski, kralj, rumunski In
knežje bolgarski dvomi zala ga tel j. Okrožni lekarnar, Korneuborg pri Dunaja.	e
mesec
Vojaških invalidov velika
zlata in srebrna loterija
Glavni dobitek:	KR0N
v gotovini z 20"/r. odbitkom.
INVALIDNE SREĆKE PO 1 KRONO
PRIPOROČAJO: Josip Bolaffio, Mandl & C.ie, Mercurio TriesMm, Ign. Neumann. Henrik Schieffmann.
One naše gosp. kupce ki pošiljajo po blago z vozom, prosimo
naj opozorijo voznike
da smo se preselili v	ulico
Commerciale štv. 3	(v bli-
žini dobro poznane k a v a r ii e F a b r i s.)
J. PIPAN &. C.o
Zaloga kave, riža in olja.
> Tržaška posojilnica in hranilnica *
legistrovana zadruga z omejenim poroštvom, ulica S. Francesco št. 2, I. n.
(Slovanska Čitalnica).
Hranilne ulogre se sprejemajo od vsakegn, Če tudi ni ud zadruge in se obrestujejo po 4",,. Rentni davek od hranilnih ulog plačuje zavod sam.
Posojila dajejo se samo zadružnikom in sicer na uknjižbo po bl't°l0, na menjieo po ti" 0 na zastave po 5 1 a°/0.
Uradne ure so : od 9 —12 dopoludne in od
3—4 popoludne. Izplačuje se: vsaki ponedeljek od 11 —1*2 v dopoludne i u vsaki četrtek od 3—4 po-£ pol ud ne.
Posino hranilnićni račun 816.004.
Trei-obrtna rstistrovana zadna
z neomejenim jamstvom. T GORICI, semenišfca ul. št. 1., I. nadstr.

Obrestuje hranilne vlo^e, stalne, ki s. nalože za najmanj jedno leto po o°/0. vadne po 4l/2°/o vloge na Conto- corrent po 3.00°/0. Sprejema hranilne knjižice druzih zavodov brez izgube obresti ter izdaja v zameno lastne. Rentni davek plačuje zadruga
sama.
Kwizdov Korneuburški prašek za krmljenje živine ^
Veterinarno - dijetetično sred-
»
stvo za konje, arovedo in ovce. Rabljen skoro f»0 b-i že v muogih hlevih, kedar živina nuče rada jesti, kedar slabo prebavlja v zboljšanje in pomno-žitev redilnosti mleka pri kravah.
Cena lj1 Škatljica krou 1'40. '/a ^kat-ljice 70 stot. Priaten je le se zraven stoječo varnostno znamko ter je na prodaj v vseh lekarnah in drogerijah Glavna zaloga
Daje posojila na poroštvo ali zastavo na 5letno odplačevanje v tedenskih ali mesečnih obrokih, proti vknjižbi varščine na lOletuo odplačevanje, v tekočem računu po dogovoru.
Sprejema zstdružllike, ki vplačujejo delež po 300 kron po 1 krono na teden, ali daljših obrokih po dogovoru. l>eleži se obrestujejo po 6.15°/0.
Vplačevanje vrši se osebno ali potom položnic na čekovni račun štev. 842.36G.
U ra d n e u r e : od 9—1 'J dopoludne in od 3—-4 popoldne : ob nedeljah in praznikih od 9—dopolnilne.
GORIŠKA LJUDSKA POSOJILNICA.
registrovano društvo z omejeno zavezo, v Gorici
Gosposka ulica hšt. 7., I. nadstr
v lastni hiši.
-—
Hranilne vloge sprejemajo se od vsacega, če tudi ni član društva in se obrestujejo po 4l/2°/(), ne da bi se odbijal rentni davek.
Posojila dajejo se samo članom in sicer na menjice po 1» °/0 in na vknjižbe po 5lJt°/0. Uradllje vsaki dan od 9. do 12. ure dopol. in od 2. do 3. ure popol. razven nedelj in praznikov.
Stanje Iran. tIoj leta 1899. okroglo K. 1,400.000. j Poštno-hrau. račnn štv. 837.315.
M. AITE
Trgovina mani fakturnega blaga Trst. — Via Nuova — Trst.
vogal Via S. Lazzaro st. 8.
Čast mi je javiti slavn. občinstvu in cenj. odjemalcem, da sem prejel bogat izbor raznovrstnega blaga za jesen in zimo in sicer : sukno za moške in ženske obleke, flanelo, perkal za obleko in bluze v najnovejšem risanju, barvan in bel barhent. piket za perilo, maje od volne in bombaža, odeje s podvleko ali volne itd. Bogata zaloga raznovrstnega perila na meter, nadalje srajce, ovratniki
in ovratnice najnovejše mode, namizni beli in barvani prti; bela in barvana zagrinjaia na meter ali izgotovljena.
Drobnarije za kroja'e. kitniearke in šivilje ter raznovrstni okraski za ženske obleke. Naročbe
za moške obleke po meri z največjo očnoatjo in natančnostjo.
Velik izbor blaga za zastave in narodnih
trakov za društvene znake.
Vse po najnižjih, cenah.
Nadejaje se tudi v prihodnje podpore cenj. odjemalcev in si. občinstva, beležim se najuljudneje-
M. Aite.