Poštnina plačana v gotovini. Posamezna Štev. Din 1'—■ Štev. 37. V Lfubliani, dne 14. septembra 1927. Leto X. Upravništvo ..Domovine" v LJubljani, Prešernova ulica 54 Uredništvo »Domovine", Knaflova ulica 5/11., teletoa 72 Karofnlu li (oteaitro: četrtletno 7 50 Ml, polletno 15 Din, celoletno U Dli; u Inozemstvo: četrtletno 12 M«, polletno U Dlo, celoletno 48 Dla. — Ročni poštne kruUnlce, polmžnlce » LJiMJuI, iL 10.711. Našim volilcem! Prva naša dolžnost kot novoizvoljenim .Vašim poslancem je, da se Vam iskreno zahvalimo za zaupanje, ki ste nam ga poklonili. Sprejmite ponovno našo izjavo, da bomo kot poslanci z vsemi svojimi močmi delovali za Vas kot naše volilce, za naše volilne okraje, za Slovenijo in za ves naš narod. Ljubljana, 12. septembra 1927. Dr. Albert K r a m e r, dr. Ljudevit Pivko, Ivan U r e k, dr. Gregor Žerjav. Sijajen uspeh Naprednega bloka v Sloveniji SD5 napredovala pri nedeljskih volitvah za dva na štiri poslance — Ljubljana si je zopet izvolila demokrata — Katastrofalen poraz slovenskih radičevcev — Nemci, radikali in komunisti propadli — Kljub vladni podpori je SLS komaj obdržala dosedanje število poslancev — Nagnusno divjanje klerikalnega časopisja, v katero stresajo razočarani klerikalci svojo jezo ščansko. na prav nekrščanski sirov način otepalo okrog sebe, zmerjalo in obrekovalo, kar je njihovo najuspešnejše agitacijsko sredstvo za neuke volilce, ki tvorijo, žal, večino v Sloveniji. Pošteni volilci — tudi iz klerikalnih vrst — so to klerikalno volilno po-besnelost obsojali kot kulturno sramoto za Slovenijo. Strašno je vjezila klerikalce zmaga SDS v Ljubljani. Zato so takoj začeli govoriti o volilnih sleparijah; izmišljali so si cele romane o zamašenih skrinjicah, o mrtvih volil-cih in podobnem, za kar pa seveda ne morejo navesti niti enega dokaza. Iz tega njihovega časopisnega krika, ki je lažniv, sirov in kričav, kakor pač znajo ti svojevrstni borci za Kristusovo vero pisati, bi se samo daio sklepati: Kakršni so sami, tako mislijo o drugih. Naj kriči razočarana reakcija, naj psuje, kolikor hoče, mi ji na to pot ne bomo sledili. Cas bo požrl ta preostanek mračnega srednjega veka, ki duševno zasužnjuje našega Nedeljske volitve v Narodno skupščino so prinesle Naprednemu bloku v Sloveniji sijajen uspeh. Dočim je dobila SDS pri skupščinskih volitvah leta 1925. samo dva poslanca, si jih ie sedai priborila štiri. Pri teh volitvah je tudi bela Ljubljana oprala svojo čast in si zopet izvolila za zastopnika v Narodni skupščini demokrata. Huda je bila borba za Ljubljano, presto-lico Slovenije, na katero je pri teh volitvah gledala vsa Jugoslavija z največjim zanimanjem. Ko se je v nedeljo zvečer zaznalo, da je zmagal v Ljubljani demokrat g. dr. Albert Kramer, je nastalo po vsem mestu veliko navdušenje. Velike množice, ki so se zbrale pred Kazino, so se strnile v dolg sprevod, ki je odkorakal pred uredništvo «Jutra». Ko se je na balkonu pojavil g. dr. Kramer, je množica burno vzklikala «Živel dr. Kramer! Živela bela Ljubljana!* Za ovacije se je g. dr. Kramer zahvalil z daljšim nagovorom, ki so ga navdušeni medklici večkrat prekinili. Sprevod je med vzklikanjem odkorakal po mestnih ulicah pred stanovanje v okrožju Ljubljana—Novo mesto izvoljenega poslanca g. dr. Gregorja Žerjava, ki sc ie ginjen zahvalil za prisrčno pozdravljanje. Manifestacije so se ponavljale še pozno v noč. Ljubljana, ki je leta 1925. izvolila dr. Korošca za poslanca, je zopet čista. bela. SDS1 napredek glasov za SDS in ogromen padec glasov za radičevce je od volitev v letu 1925. napredovala neukega človeka. Ko se bo to zgodilo, bo bodoči prosvetljeni rod z gnusom in z grozo v srcu bral sedanje klerikalne izlive, zlasti pa njihovo brezmejno nesramnost, ko psu-jejo napredne volilce za bedake, a svoje volilce, v pretežni večini hribovce, katerih duševno obzorje ne presega domačega plota, proglaša za pametnjake. Najhujšo katastrofo so pri teh volitvah doživeli slovenski radičevci. Že pri volitvah v oblastne skupščine so njihovi glasovi silno padli, pri teh volitvah pa se je razkrajanje nadaljevalo. Še leta 1925. so imeli radičevci na Štajerskem 20.012 glasov, pri nedeljskih volitvah pa so se posušili na 4377 glasov, tako da ni bilo niti količnika. Mi smo pisali v našem listu, da je katastrofa za radičevce v Sloveniji neizogibna, toda takega poloma le nismo pričakovali. Niti nosilec štajerske liste Stepan Radič ni bil izvoljen. Boljše se je držal njihov nosilec liste na Kranjskem g. Ivan Pucelj, ki je bil Izvoljen, dasi je tudi občutno nazadovaL Radič ni več volilna vaba, smo pisali ves čas med volilnim bojem, pa nam g. Pucelj menda še ni verjel-Sedaj verjame in prav gotovo tudi obžaluje svojo nepremišljeno zvezo z Radičem. Od slovenskih radičevcev pride torej le g. Ivan Pucelj v parlament. Popolnoma so propadli radikali, Nemci in komunisti, dočim so socialisti na Štajerskem lepo uspeli ter si priborili en mandat (g. Petejan). Uspel seveda tudi ni Zagorski, ki pač sebi v zabavo postavlja listo in na to listo res polovi nekaj stotin glasov. Prava uganka je, kdo in zakaj ga voli. Mi smo z uspehom teh volitev lahko zelo zadovoljni, kajti tudi pri teh volitvah je pokazala SDS napredek kakor pri vseh dosedanjih volitvah po prevratu. Naprednim volilcem. ki so kljub tolikemu grmenju in napadom s strani reakcije neustrašeno oddali svoje glasove za demokracijo, bodi izrečena najiskrenejša zahvala. Nekaj podatkov o izidu skupščinskih volitev v vsej državi Število volilcev — Kakšni poslanci so izvoljeni — Izredno velik v letu iv^s. napredovala v Ljubljani za 604 na 4604 glasove. Drugače' Najprej hočemo zabeležiti nekaj podrob-se na Kranjskem število glasov Naprednega' nejšili podatkov o skupščinskih volitvah za bloka ni v večji meri spremenilo in je bil Slovenijo samo: kakor zadnjič ponovno izvoljen g. dr. Žerjav. I Nasprotno pa ie na Štajerskem Napredni! V mestu Ljub lian i jc bilo volilnih blok narasel skoro za 3500 glasov, tako da' upravičencev 15.126. volilcev 10.101 Glaso-sta bila izvoljena dva naša poslanca, gospoda ! je: za SLS 4581. za SDS 4604. za sociia-dr. Ljudevit Pivko in Ivan Urek (pri volitvah I liste 438 in za komuniste 478 volilcev. Izvo-ieta 1925. samo g. dr. Pivko). Namesto dveh''Jen je dr. Albert Kramer. ^-o j-elLnapredni Slovenci sedaj v Na-' y ^ okrožill Ljubljana - kČST IVI! svoje poslance. I N o v o m e s t o so rezultati "za posamezne ohHr ? •10 vtP(i (t0) j okraje naslednji: obdržali, kar se um je posrečilo le s pomočjo j farovžev, ki so izvrševali nad neukimi volilci I Črnomelj: volilnih upravičencev 5.556 Kamnik: volilnih upravičencev 9.207: glasovalo 6.357. in sicer za SKS 611. SLS 4.761, SDS 555. socialiste 76. komuniste 354. Kočevje: volilnih upravičencev 10.621; glasovalo 7.012. in sicer za SKS 934. SLS 5.131, SDS 801. socialiste 78. komuniste 66. Kranj: volilnih upravičencev 13.859: glasovalo 9.826. in sicer za SKS 853. SLS 6.574, SDS 1 799. sociaiiste 2S3. komuniste 317. Krško: volilnih upravičencev 13 479: glasovalo ^.554. in sicer z i SKS 1.977. SLS 5.677, SDS 708. socialiste 47. komuniste 14S. . Litija: volilnih upravičencev 9.579: gla- najstrahovitejši duševni teror. Poleg tega ie glasovalo 3.699. in sicer za SKS 900 SLS, sovalo 6 936. in sice - za SKS 551, SLS 4 131. klerikalno časopisje, ki se sicer imenuje kr-' 2.328, SDS 37S. socialiste 21. komuniste 72.1 SDS 985. socia.iste 217, komunist'; 759. SKS 230, SDS 895, Nemce 483, NRS 162, socialiste 1532, komuniste 599, Zagorskega 42. Ptuj: volilnih upravičencev 12.864; glasovalo 7502, in sicer za SLS 5020, SKS 507, SDS 599, Nemce 929, NRS 97, socialiste 181, komuniste 138, Zagorskega 36. Ljutomer: volilnih upravičencev 8380; glasovalo 5748, in sicer za SLS 3830, SKS 433, SDS 597, Nemce 710, NRS 48, socialiste 12, komuniste 14, Zagorskega 16. Murska Sobota: volilnih upravičencev 14.733; glasovalo 7922, in sicer za SLS 3015, SKS 335, SDS 1499, Nemce 403, NRS 2503, socialiste 109, komuniste 30, Zagorskega 28. Laško: volilnih upravičencev 8586; glasovalo 6008, in sicer za SLS 2274, SKS 100, SDS 1199, Nemce 44, NRS 109, socialiste 522, komuniste 1714, Zagorskega 46. Slovenjgradec: volilnih upravičencev 12.028; glasovalo 6071, in sicer za SLS 3493, SKS 209, SDS 643, Nemce 475, NRS 59, socialiste 585, koir)uniste 574, Zagorskega 33. Ormož: volilnih upravičencev 5200, glasovalo 3671, in sicer za SLS 2758, SKS 143, SDS 628, Nemce 32, NRS 62, socialiste 23, komuniste 13, Zagorskega 12. I Dolnja Lendava: volilnih, upravičencev 9270; glasovalo 5976, in sicer za SLS 4058, SKS 157, SDS 474, Nemce 336, NRS 837, socialiste 68, komuniste 27, Zagorskega 19. Gornji grad: volilnih upravičencev 4489; glasovalo 2308, in sicer za SLS 1798, SKS 159, SDS 223, Nemce 6, NRS 43, socialiste 59, komuniste 14, Zagorskega 6. Šmarje pri Jelšah: volinih upravičencev 11.296; glasovalo 6579, in sicer za SLS 4472. SKS 1008, SDS 632, Nemce 149, NRS 104, socialiste 91, komuniste 96, Zagorskega 27. Skupno volilnih upravičencev 151.323. volilcev 94.267; glasovalo za SLS 54.289. za SKS 4577, za SDS 12.82Q, za Nemce 5752, za NRS 4883. za socialiste 6294, za komuniste 4409, za Zagorskega 417 volilcev. Izvoljeni so: dr. Ljudevit Pivko in Ivan Urek (SDS). Petejan (socialist), od SLS pa dr. Korošec (odstopi mandat Tratniku),'Klekl, Žebot, dr. Holmjec, dr. Gosar, Vesenjak, Pu-šenjak, dr. Hodžar, Bedjanič, Vrečko, Falež inierič. V vsej Sloveniji skupno je torej izvoljenih: 20 klerikalcev, 4 samostojni demokrati (z g. Urekom. ki stopi v klub SDS), 1 radičevec. in 1 socialist. Po poročilih notranjega ministrstva je bilo v vsej državi na vseh volilnih okrožjih1 oddanih za radikale 710.036, za Davidovičeve demokrate 352.771, za SDS 204.534. za radi-čevce 378-873, za zemljoradnike 120.845, za SLS 106.239, za Spahove muslimane 125.133 glasov. Iz teb številk je razvidno, da so radičevci izgubili skoro 40 odstotkov svojih glasov, dočim je SDS napredovala skoro za enkratno večje število od zadnjih skupščinskih volitev. Razmerje glasov pri prošlih skupščinskih volitvah je bilo naslednje: radikali 702.573 glasov, Davidovičevi demokrati 279.586, SDS 117.953, radičevci 545.466, zem-ljoradniki 117.922, SLS 105.304, Spahovi muslimani 132.296. V vsej državi so dobile posamezne stranke naslednje število poslancev: radikali...... . ... .112 Davidovičevi demokrati . . . . . 61 hrvatski radičevci ..;.... 60 samostojni demokrati......23 klerikalci..........20 Spahovi muslimani.......18 srbijanski zemljoradniki.....9 Nemci...........6 Hrvatski blok.........2 slovenski radičevci (SKS) .... 1 hrvatski klerikalci.......1 socialisti...........1 črnogorski federaiisti......1 Skupno . . . 315 Politični pregled Nedeljske skupščinske volitve so razmerje med strankami nekaj spremenile. Dočim so radikali precej mandatov izgubili, so Davidovičevi demokrati porasli, tako da tvorijo sedaj drugo največjo stranko v državi. Spričo novih rezultatov, ki niso po-| polnoma preobrnili položaja, je zopet nejasno, ! kako vlado bomo dobili. Med radikali so v Ljubljanska okolica: volilnih upravičencev. 17.556; glasovalo 11.7J2, in sicer za S,KS 1.344. SLS 7.322, SDS 1.479, socialiste 635, komuniste 932. Logatec: volilnih upravičencev 9.182; glasovalo 4.508, iti sicer za SKS 434, SLS 2.669, SDS 1.259, socialiste 110, komuniste 36. Novo mesto: volilnih upravičencev 11-562; glasovalo 7.851. in sicer za SKS 1.807, SLS 6.151, SDS 718, socialiste 68, komuniste 107. Radovljica: volilnih upravičencev 9.043; glasovalo 6.237, in sicer za SKS 489, SLS 3.297, SDS 1.453, socialiste 285, komuniste 713, Skupno je bilo torej volilnih upravičencev 107.644; glasovalo 72.729, in sicer za SKS 9.9Q0, SLS , 47.369, SDS 10.136, socialiste 1.820, komuniste 3.504. Izvoljeni so: dr. Gregor 'Žerjav (SDS),-Ivan Pucelj (SKS), od_ SLS pa dr. Korošec,-dr. Kulovec, Štrcin, Škulj,'°Brodar, Sušnik,: Smodej in inž. Sernec. V volilnem okrožju Maribor — Celje so rezultati za posamezne okraje naslednji: Brežice: volilnih upravičencev 8487; glasovalo 4976, in sicer za SLS 2631, SKS 334, SDS 1418, Nemce 61, NRS 23, socialiste 369, komuniste 115, Zagorskega 16. Prevalje r volilnih upravičencev 4723; glasovalo 3517, "in sicer za SLS 1420, SKS 35, SDS 490, Nemce 110, NRS 112, socialiste 445, komuniste 887, Zagorskega 18. Maribor levi breg: volilnih upravičencev 21.173; glasovalo 14.607, in sicer za SLS 8479, SKS 233, SDS 1858, Nemce 1173, NRS 386, socialiste. 1892, komuniste; 499,, Zagorskega 67. Konjice: volilnih upravičencev 4909; glasovalo 3178, in sicer za SLS 2331., SKS 45, SDS 230, Nemce 398, NRS 17, socialiste 136, komuniste lly Zagorskega 10. Celje: volilnih upravičencev 15.321; glasovalo 9743, in sicer za SLS 5579, SKS 793, SDS 1400, Nemce 512, NRS 395, socialiste 659, • komuniste 364, Zagorskega 39. Maribor desni breg: volilnih upravičencev 12,7.70; glasovalo 7458, in sicer za SLS 3515, Ivan Albreht: Tiničino breme (Dalje.) «Ali sem ti jaz rekel, da pojdi na Kočuho?» je zastavil premišljevanju pot in Tinina ušesa so bridko občutila, da je oče še dokaj pri moči. Šla sta baš po travniku nad Glinjami in Tini je hrepeneče pogledovala, v smeri proti Dravi — voda bi jo hladila povsod, kjer jo Skeli... «Mojo kri piješ in moje žulje ješ,» je rekel Tomi svečano — «pa tako boš delala kakor jaz. hočem.» To pot ni priletelo nič. Puškar je bil že truden in roka ga je bolela zaradi preobilnega obdelovanja nehvaležnega sadu. Mala je uporabila to ugodno priliko za uporen sklep: «Že ne.» Cim bliže je bil dom, tem večja je bila Tinina žalost. Bila je uverjena, da čaka doma nanjo vse, kar je hudega in groznega na svetu. Prišla sta že skoro na vas in deklica se je še zadnjič ozrla, če se ji morda ne obeta pomoč. Tedaj jo je oče nenadoma dvignil v naročje in ji je s tem vzel vsako nado. Dekle je bilo jezno in je rdelo od sramu. Na Kočuhi so ji pravili vsi, kako je zrasla in kako je močna, zdaj pa jo oče naenkrat pe-stuje. Nič ni mogla razumeti, kam meri to početje. Še manj je mogla pojmiti, čemu jo oče gladi po laseh in jo ljubkuje z najslajšimi nemškimi imeni... Doma — tam je bilo hipoma jasno vse. Oče jo je spustil na tla in jo je izročil materi, ki se mu je bila tekom čas.a pridružila v siro-vosti in v. pijanosti. «Tukaj je, zdaj pa gej!» Mati je gedala tako, da so frfrale cimjice in je bila Tini kmalu zabuhla in podpluta po telesu in po obrazu. Samo goltala je še, a sestra Metka se ji je rogala: «Hi, hi, die vvindisehe Tini! Boli? hi, hi.» Tini je ležala na tleh in je bila ob deske z glavo. VII. Tini je bila sama z malim Valterjem, ki je zagledal luč sveta v času. ko je bila ona na Kočuhi. Dečko je dosegel prav tisto starost, ko se mladi član človeške družbe iznebi plenic in začenja s poskušanjem v sedenju in z govorico. Bil je droben in suhljat, a zraven živahen in poreden, da je bila Tini vselej jezna, kadar ga je dobila v oskrbo. Ker pa je bilo to do malega vsak dan vsaj nekaj ur, se Tinina jeza sploh ni mogla ohladiti. Oče je bil v tovarni, mati je šla z Metko v gozd po drva, kakor hodijo delavske žene pri Sv. Jožefu po drva. Tini je sedela z malim na vrtu in kovala maščevalne naklepe. Če bi ustanovila svoje društvo slovensko? Rokavčeva Sali, stric, teta, je naštevala polglasno morebitne člane — pa bi delali vsi zoper očeta. Lepa je bila misel, samo Valter je ni spoštoval. Zdaj je godrnjal, zdaj se je prekucnil na tla in potem, joj, potem je zacvilil s takim visokim glasom, da bi mu bila Tini najraje sedla na usta. Bi vsaj molčal, je pomislila srdito, pa je vendar iskala v mislih kako drugo sredstvo za pokoro zoprnemu bratu. Ko ga je našla, je tekla k plotu in si je oprezno natrgala kopriv. To je bil obrazek, ko se je vračala, sam smeh in sama dobrota: «Vidiš jih, Valterček moj mali, moj zlati cekinček, take lepe rožice! Glej, glej*, mu je dala v roke in pod suknjico šop pravih, živih kopriv. «Zdaj pa le cvili, boš vsaj vedel, čemu!» Mali je zavrisnil, da je šlo skozi ušesa, Tini pa ga je gladila in se je potuhnjeno smejala kraj njega. Ko se ji je zdelo te igre dovolj, je spravila koprive v kraj in je čakala matere. Tako so blestele te male oči, a za njimi je iskalo sto misli primerne laži. Ko je prišla mati z Metko, jima je Tini že hitela nasproti. «Valterčku je nekaj — take pike ima.» «Kaj si pa delala z njim?» je pogledala grdo. «Nič, prav nič. Ves čas sem bila pri njem in pela sem mu in igrala.« Matilda je med tem stopila k malemu in ga je začela tolažiti, toda Valter ni znal drugega, kakor: «Ojaj, j e j!» Metka je stala ob strani. Navšev je pogledala sestro in je čakala, kdaj pade po njej. Odkar je bila Tini doma, je bila Metka najbolj vesela, kadar je čula njen jok. To pot je čakala zaman. Mati ni udarila, le na glas je premišljala, če se niso morda Valterja lotili mozoljci — ali ošpice — ali garje. «Gretl (Metko so namreč v času spreobrnjenja povišali tako visoko) in Tini, obe pretežni večini Vukičevidevi vladinovci, ki pravijo, da bo ostala sedanja vlada do sestanka Narodne skupščine, nakar računajo, da bo lahko delala dalje v sedanji zvezi radikalov, Davidovičevih demokratov in Spahovih muslimanov. Značilno je. da o blejski pogodbi s klerikalci ni več govora. Nada klerikalcev, da pridejo po volitvah v vlado, se je izjalovila, ker jih nihče ne potrebuje in ker jih nihče ne mara. Položaj je še za enkrat nerazčiščen, toda zatrjuje se, da sedanja vlada kakor tudi vlada v zvezi s klerikalci nista mogoči. Zlasti Davidovičevi demokrati smatrajo nadaljevanje sedanje vlade za nemogoče. Nasprotje med vladnimi zavezniki radikali in davidovičevci se je med volilnim bojem močno poostrilo, deloma zaradi volilnega terorja, ki so ga izvajali radikali. V tem pogledu se kupičijo naravnost strahovite obtožbe proti vladnim radikalom. Za dokaz vladnega terorja je značilna zlasti izjava somborskega velikega župana g. Lu-kiča. ki priznava, da so se vršile nečuvene zlorabe. Volilne kroglice so se kradle in pre-sipale kar na debelo, in vse to, kakor je izjavil Lukič. po navodilih ministrskega predsednika Vukičeviča. Kakor poročajo zadnje vesti, se kombinira zveza med davidovičevci in samostojnimi demokrati. Tej zvezi bi se priključili morda tudi radi-čevci; toda del demokratov je proti temu, da bi prišel v novo vlado tudi Stepan Radič. Od zunanjih dogodkov omenjamo, da se nasilje nad našimi rojaki v Julijski Krajini nadaljuje. Italijanska oblastva dalje razpu-j ščajo naša društva in groze z ustavitvijo ne-j katerih naših listov — V Ženevi se je sestala! razorožitvena komisija Društva narodov pod| predsedstvom češkoslovaškega zunanjega i ministra dr. Beneša. ' VODICE. Navzlic najhujšemu terorju smo pri volitvah napredovali. Vsa čast in hvala neustrašenim borcem za napredek in svobodo. Ni velik napredek, ali če pomislimo, da so vse druge stranke nazadovale, je to znamenje, da se tudi pri nas dani in da bo v bodoče število neustrašenih še raslo. GORNJI LOGATEC. Poročila sta se g. Ser-gej Thorževsky, dnevničar finančne kontrole, ki je bil pravkar sprejet v naše državljanstvo, in gdč. Mica Bratina, modistinja. Mlademu sokol-skemu paru iskrene čestitke! — Pri skupščinskih volitvah smo se naprednjaki prav dobro držali. Če bi bili vsi naši prijatelji v Dolenjem Logatcu storili svojo dolžnost, bi bili že tokrat prekosili klerikalce. Vendar ima Logatec s socijalisti vred napredno večino. SAVA NA GORENJSKEM. V nedeljo 28. avgusta se je vršil na Savi koncert Pevske zveze radovljiškega okrožja. Nastopilo je sedem mešanih zborov, vsak zbor z dvema pesmicama. Najboljši je bil zbor s Koroške Bele pod vodstvom g. Klemenčiča, ki je s pesmijo, katero je kompo-niral sam, pokazal dober talent. Zelo dobro so se izkazali tudi zbori iz Radovljice, Begunj (odličen sopran) in iz Kranjske gore. Zbor z Jesenic bi bil glede na število pevcev lahko boljši. Dobro sta se odrezala tudi zbora iz Gorij in Mošenj. Priporoča se nekaterim pevcem za zastorom več discipline. Priporočljivo tudi ni, da petje moti godba zunaj dvorane. Obenem se priporoča občinstvu, da ne dela šuma, ko je zbor na odru, kar je v interesu vseh poslušalcev in pevcev. ČUŠPERK. Malokdaj se kaj sliši iz naše občine, a zdaj se bomo večkrat oglasili, ker v naši občini se polagoma svita. Po malem ljudje uvi-devajo, da nič ne pomaga trobiti v klerikalni rog, ker same obljube kmetu ne prinesejo koristi. Nismo hodili od hiše do hiše kakor klerikalci in smo vendar napredovali (volišče Kopanj) od zadnjih volitev od 10 na 15, pucljevci pa od 4 na 15 glasov. Gospodje, le večkrat priredite pri nas kak klerikalni shod, kakor ga je imel g. Terse-glav, in kmalu bo občina v naprednih rokah brez vsake agitacije. PONOVA VAS PRI GROSUPLJEM. Kdo še ne pozna grička Tabora, kjer ponosno stoji cerkvica sv. Nikolaja z visokim obzidjem iz turških časov! Od tam je 10 minut oddaljena podzemeljska jama župana Pernata; v njej se lesketa na tisoče raznih kapnikov, ki se vidijo ob svitu Aurove luči kot pravi briljanti. Kapniki tvorijo razne skupine, n. pr.: spomenik neznanega junaka, Zupanov kapnik, baldahin, orgle, briljantni steber, slap, skupino počenih stebrov, oltar, krstni kamen (v ozadju z biserno čisto vodo). Jama je vsakomur dostopna, ker so po jami napravljene lesene stopnice ter več hodnikov. Dne 25. t. m. se bo vršila na Taboru v obližju jame velika veselica s pestrim sporedom. Prihitite vsi, da si ogledate drugo postojnsko jamo! RIMSKE TOPLICE. V naši dolini čujemo, da obstoja iz par oseb radikalna organizacija, ki se hvali, kaj doseže, čeprav še od okoličanov do danes od nje nihče ničesar nima. Menda se hvalijo z uspehi drugih organizacij. TRNAVA—ŠT. RUPERT PRI GOMILSKEM. Volitve so končane in zopet teče čas monotono naprej. Naše gasilno društvo se marljivo pripravlja na slavnost blagoslovitve motorne briz-galne in lepega gasilnega doma, pri katerem sc dokončujejo zadnje malenkosti. Slavnost 25. t. m. obeta biti izredno lepa, osobito, ker se društvo ni ustrašilo nekoliko večjih izdatkov ter je najelo trboveljsko rudarsko godbo, tako da bodo tudi ljubitelji godbe, ki imajo pri nas redko priliko slišati kaj dobrega, prišli na svoj račun. Društvu želimo obilo uspeha pri nadaljnjem delu. SV. BOLFENK PRI SREDIŠČU. (Imenovanj e.) Za župnika v naši župniji, ki je bila po smrti g. J. Planinca izpraznjena, pride k nam g. Karel Guček, dosedanji kaplan središki. Naša župnija dobi z novim upraviteljem vzornega dušnega pastirja, ki mu je vmešavanje v politiko tuje. Baš zaradi tega se je naš novi gospod župnik povsod, kjer je služboval, veselil splošne priljubljenosti. Zato je tudi naša fara sprejela njegovo imenovanje z največjim zadovoljstvom. MALA NEDELJA. Tombola Društvenega doma je uspela v vsakem oziru najboljše. Glavne dobitke so dobili: kravo g. Antonič od Sv. Jurija, drva g. Alojzij Kranjc iz Male Nedelje, moško obleko g. Martin Slana iz Male Nedelje, žensko obleko g. Alojzij Vrbnjak od Sv. Tomaža itd. v gozd po češminovo lubje, da hitro skuhani malemu mažo!» Mati je bila zelo razburjena. Tini je bila zeio vesela Kakor veverica je šinila v gozd in je nabirala lubje. Naj mu le kuha. Nekaj časa ga bo le bolelo, tega pritlikavca zoprnega. Greti je bila bolj počasna. Češminove bodice ji niso dajale nikake posebne vzpodbude. «Kar i nabiraj, saj je zbolel pri tebi«, se je namrdnila proti sestri. Tini jo je pogledala: «Lena si, da veš!» Mlajša sestra ni rekla ničesar, Tini pa je bila vesela, da ji je tako dobro uspelo njeno maščevanje. V takih večjih in manjših sprtijah je potekal čas. Tini je rasla: njeno spoznavanje se je širilo in njeno pojmovanje. Kmet, ki se giblje vedno pod solncem in je zmerom sam svoj gospod, to je bil njen najvišji vzor. Kadar je mislila na Kočuho, je bila kakor zamaknjena. Polje in gozd, hiša in vrt — vse je plavalo v beli luči pred njo. In ljudje, ki so vsi prijazni, in Rezika in Fran-celj, pa njena last, njena grahasta piška. Bog-ve, morda je bil med tem tudi že gospod na Kočuhi, tisti bledi gospod iz Celovca. To so bile Tinine misli. Vse drugo, kar jo je obdajalo, ji je bilo zoprno. Oče Tomi je polagoma spoznal položaj in je premislil jezno: «Kakor kamen je ta otrok.« Ker je premislil, je rekel ženi in Matilda ie bila istega mnenja. «Ji že preženem njeno trmo.» Govorila sta nemško, v najbolj nerodnem narečju ponemčenih Slovencev. «Nikdar mi ne pogleda v oči«, se je pritoževal puškar in poteze na obrazu so dokazovale, da ga je strah pred bodočnostjo in pred rastjo prvorojenke. Pobobnal je s prsti po mizi in je ogledoval ožuljene in oguljene dlani. «Pa grem.» S tem je naznačil, da ima važen opravek — pri žganju. Tini je čula vse in je videla vse — roditelja nista imela posebnih obzirnosti do otrok. Dekle pa se je začelo z radostjo zavedati dejstva, da vendar more kljubovati staršem. To ji je bila velika slast. Od matere je dobila Tini ob takih in enakih prilikah vedno svoj krepki del. Toda trma in misel na maščevanje sta ji dajala čudno moč — ni bilo joka in ga ni bilo. Ko je Matilda preskuševala Tinino telesce toliko časa, da je že njo bolela rclca, je morala odnehati. Obupno je zavila oči in je ihtela od jeze. Otrok pa je razmišljal kljub vsem bolečinam z velikim ponosom: «Jaz pa le ne jokam.« Kakor dnevi v pratiki tako je naraščala v mladem srcu zakrknjenost. Hodila je vedno z upognjeno glavo in se ni odzvala nikomur, pa naj si bi jo bil ogovoril kdorkoli. Zato ji je bilo tem bolj mučno, ko je prišel oče neko nedeljo okrog poldne z novico: «Te dni pojdeš okrog.* Bilo je v poletju, v najbolj vročih dneh. «Kam?» Po dolgem času je izpregovorila Tini zopet enkrat besedo z nasmehom. «Vabila boš«, je dopovedoval oče nejasno. Čeprav je v njegovi bližini močno dišalo po žganju, je vendar stopila mala tesno k njemu in mu je pričakujoče pogledala v oči. Zdelo se ji je, da pride izpod očetovih brkov zdaj zdaj rešilna beseda zanjo. Misel na prostost je zatrla vse pomisleke. «Kaj bom vabila — kje — kako?» je usipala vprašanje na vprašanje in je cepetala z nogami. Zaradi tega je oče odložil svečanost skrivnosti: «V Reberjah bo veselica našega društva, zato boš nosila vabila okrog. Hočeš?« Dekle je prikimalo z usmevom. i «Za letanje je pa precej pripravljena*, 'je hotela začeti mati, toda oče je zamahnil z roko in je s tem naznačil. da zdaj ni časa za karanje. Mirno in zadovoljno kakor že davno ne so sedli h kosilu in Tomi je s ponosom ogledoval hčer. Zdaj, ko se je uklonila njegovi želji brez ugovora, je šele opazil, da je za svoje deveto leto nenavadno krepka in velika. Hotela je že prodreti misel, da ji je k temu dokaj pripomoglo bivanje na Kočuhi, toda Tomi je vedel, da je oče in reditelj on, zato je udušil to misel. «Palica pomaga«, je nadaljeval premišljevanje na glas. Ko je zagledal ženin začudeni obraz, je pomislil zase: «Sicer pa kaj, saj to sem okrenil le jaz, če bo kdaj iz otroka kaj prida.« KomOr'letos ni JWfe -sreča naklonjena, mu bo morda; drugo leto iiopet na angelsko nedeljo. Vseui,'ki'.bo'pripomogli k tako lepemu uspeha tombole, Iskrena hvala! Podpirajte nas še nadalje! DOBO V A Pri nas se je vršila velika slftvnost na dan 8. i. m., kajti naš časti vredni župnik g. Anton Pernat je bbhajal zlato mašo! Petdeset let je on vršil'svojo slnžbo čiste"duše in mirnega srca. Želimo mu vsi, da bi ga-še za naprej Bog ohranil zdravega in čilega, da bi; še lahko dolgo vršil «#ojo službo. Vsa hvala' in vsa ^st možu, kajti'bh je1 duhovnik,''kakrlnih na žalost malo poznahio. Za kar si gfrprosil, ti je v&de volje ustregel, a politika mu je bila deVeta briga. Ako postane njegov namestnik sedanji g. kaplan, gotovo ne bomo dobili polnega nadomestila. Sicer je g. kaplan dober duhovnik, le preveč političen je. G. kaplan, lep vzgled Vam nudi g. župnik, ki ljubi vso faro, a Vi sovražite nekatere vasi, ker ni v njih Orlov in politizirajočih Marijinih druž-benk. Posebno vas Sela mu je trn v peti. Mi pa kljub temu ostanemo, kakor smo bili, napredne misli in čiste vesti. SV. BARBARA V SLOVENSKIH GORICAH. Dopisnik v »Slovenskem Gospodarju? od 8. t. m. noče ljubega miru. Nisem verjel, da more biti na svetu tako hudoben obrekovalec. Dopisnik, vedi, da sem bil nad 16 let župan in načelnik krajnega šolskega sveta, a po novi šolski postavi prevzame to častno mesto župan občine, kjer stoji šola. Ko bi te postave ne bilo, bi bil še danes načelnik. V naši župniji je bil sveti mir, lepo sporazumlje-nje, ko si se pa Ti začel vmešavati v politični boj, je začelo rasti sovraštvo. Ti seješ seme sovraštva in žel boš hude posledice. Ni dobro, da bi bila le ena stranka, a dobro je, da se vsako stranko nadzoruje po drugi. Ne misli si, da boš vgnal vse ljudi v en rog. Kaj takega ni bilo nikoli, pa tudi nikdar ne bo. Pred vojno smo delovali proti nemškutarjem in štajercijatieem, bili smo složni vsi Slovenci, a zdaj, ko Ti hujskaš proti SDS in posebno še proti meni kot načelniku organizacije SDS, si zanetil sovraštvo med Slovenci samimi. Prisilil si me, da še javno povem, kar sem Ti že osebno. Nas priletne može pusti v miru! — F. Š. ZGORNJA POLSKAVA. (Blagoslovljenje gasilne brizgalne.) Izredno lepo slavlje se je vršilo v nedeljo 4. t. m. v Zgornji Polskavi; blagoslovila se je namreč nova gasilna brizgalna z motornim pogonom. Komaj leto dni je od tega minilo, ko se je ustanovilo naše gasilno društvo. Zaradi agilne delavnosti odbora, kateremu načeluje trgovec g. Mirko Kapel, je društvo finančno že tako trdno, da si je nabavilo brizgalno, ki stane 64.000 dinarjev. Po velikodušnosti graščaka g. Josipa Mehorka je prišlo društvo tudi že do lastnega doma; ker je g. Mohorko odstopil društvu eno graščinskih poslopij, katero je bilo potrebno samo primerno adaptirati. Odbor je pritegnil v krog svojih dobrotnikov tudi gospo Hojnikovo, katero je naprosil za kumico brizgalni. Z lepim darilo m v gotovi je gospa kumica močno zrahljala, objem, ki še Veže društvo z nekaterimi odplačilnimi obroki na firmo, iz katere je brizgalna izšla. Slaflje še je vršilo sredi vasi pri Gasilni-škem domu, -ki je bil lepo okrašen. Ob njem je bil napravi jen tudi ličen oltar, kjer je naš župnik maševal, baje prvikrat v svojem življenju pod milim nebom. Z godbo na čelu so belo oblečena dekleta privedla kumico iz njenega doma ter jo spremljale do oltarja. Mnogobrojno ljudstvo pa je delalo špalir vso pot. Med službo božjo je svirala ! godba spodnjepolskavskega gasilnega društva. ! Krasno prirejeno slavje je osobito še povečal ! župnikov govor izpred oltarja, ki je bil prav jedr-| nat. Po dovršenem cerkvenem opravilu se je zahvalil načelnik gasilnega društva g. Kapel najprej, gospe Ho jnikovi, da je prisostvovala kot kumica in za poklonjeni dar, potem pa vsem drugim, ki so na katerikoli način pripomogli, da se je gasilno društvo tako hitro povspelo do tolike moči, da že more nastopati in v potrebi služiti svojemu človekoljubnemu namenu. Popoldne je bila na grajskem vrtu veselica, katero so posetili tudi sosednji gasilci in drugi. Skupina Mariborčanov nas je očarala z lepim slovenskim petjem. Rajalo se je pozno v noč. Vsem ostane slavje v prijetnem spominu. FRAM PRI MARIBORU. Volitve so končane. Z zadovoljstvom lahko zremo na uspeh. Kljub vsemu pritisku nasprotnih strank na naše napredne volilce je vendar naša stranka tukaj edina napredovala, dočim so nasprotne stranke znatno nazadovale. Bilo bi nas še večje število, | da ni nekaj naših pristašev odšlo v druge kraje 'kruha si iskat. Pri tem volitvah lahko uvidimo, ! da je klerikalizem kakor drevo, ki mu črv izpod-! jeda korenine, da polagoma hira in hira ter konč- ševali ter rotili volilce, naj Vržejo svoje kroglice v njihovo «Bogu dopadljivo« škatlo, vendaT pri nas niso dobili polovice oddanih glasov. Ce zremo na našo stranko, lahko rečemo, da naša moč narašča, sicer počasi, toda sigurno. Upamo, da bo prišel čas, ko bo večina Slovencev v demokratskem taboru. Zato pa sedaj marljivo na delo! Ne smemo odlagati do drugih volitev. Pre-pričujmo in učimo ljudi, katerih duše so še bolne od klerikalnega strupa, kako uničujoča in po-gubonosna je politika stranke črnogorskih prin-cev za naš slovenski narod. Ne odnehamo poprej z delom, dokler še ti zaslepljenci ne vstopijo duševno prerojeni v naše napredne vrste. Ce bo enkrat slovensko ljudstvo poslalo toHko demokratskih poslancev v Beograd kakor sedaj klerikalnih, nam ne bo treba vedno godrnjati proti velikim davkom in bremenom. Vsi na delo za našo demokratsko idejo! Kmetijski pouk POLJEDELEC V BOJU PROTI SUŠI. Med hude sovražnike našega kmetijstva spada suša. Tudi letos nam je prizadela suša ogromno škodo po naših kmetijah. Najhuje jo občuti poljedelec s svojimi sadeži, posebno po legah, kjer je zemlja tanka in gruščasta. Težko bo čutila njene posledice naša živinoreja, v ostalem pa seveda vsa kmetija, ki je v svojih pridelkih in dohodkih močno prikrajšana. Ali se da proti suši kaj uspešnega storiti? Ali se da zmanjšati škoda, ki nam jo prizadeva? Taka in enaka vprašanja se v letih suše rada razmišljajo, toda žal brez zadostnega uspeha. Pd legah s tanko zemljo se ne da nič izdatnega doseči. Po krajih z ugodno lego in zemljo so se začeli napredni in premožnejši krogi bojevati proti suši z namakalnimi napravami in z napravami za zalivanje sadežev s pomočjo škropljenja, ki podobno učinkujejo kakor škropilnice v rokah naših vrtnarjev. Seveda se dajo take naprave izvajati samo tam, kjer je dosti vode na razpolago. Vobče se je pa težko postavljati v bran no pade. Čeprav so klerikalni agitatorji navdu- 'proti tej vremenski nezgodi. Rad bi bil izrekel to svoje spoznanje, vendar je raje zamolčal, ker ni hotel deliti svojega ponosa z ženo. «Obleci jo pošteno«,' je ukazal Tomi tako oblastno, da Se je Tildi zategnil obraz. Nič ni rekla, še ganila se ni, in puškar je začel gubančiti obraz. Nekaj časa jc čakal, potem je rekel: «No — «Kaj pa hočeš od mene? Oblečeni naj! Kje par naj vzamem?® Matilda je bila bela in rdeča v obraz. «Kar je prinesla s Kočuhe, se je že potrgalo, novega pa tako nima nič«, je pojasnila osorno. «Pa pojdi in kupi! Pri Strmecu v Reber-jih dobiš izgotovljeno.» Tini je zavrisnila, tako se je začudila očetovemu ukazu. Puškar je odštel denar in je še poučil žfcno, kje mora iti v prodajalno in kaj mora reči, da'bo dobila. «Tako glej, da dobiš njega — Strmec je tudi "pri pas—bo tako vedel.» Žena je nekaj zamomljala in je odšla. Oretl je jokala,'zakaj ne dobi tudi ona nove obleke, toda očp jp prekinil modro: »Tini ist gress.« S tem je bilo konec godrnjanja, a v Tinici se je Zbudila kakor v polsnu misel, da je morda vendarle dobro biti doma... Ko se je mati vrnila, so pomerili, poskusili in oblekli. Rdeča, preprosta oblekca je bila, s širokim črnim pasom. Ko je bilo dekle oblečeno, sta rekla oče in mati hkratu: »Kakor ulito!« 'Halje prihodnjič.) Soteščan: Tajnosti grajskega stolpa (Povest iz davnih časov.) (Dalje.) «Ali naj zapustim Orlovje, dediščino svojih slavnih pradedov, kot berač brez upanja na vrnitev? Nikdar, Gizela! Slava in bogastvo mojih prednikov mora preiti nate in na tvoje potomstvo. Vse svoje shrambe hočem napolniti z rdečim zlatom in z belim srebrom, preden umrjem.» «VarUj se zlata in srebra, pridobljenega s krvavimi dejanji!* « 500 Din. ŽIVINA. Na mariborskem sejmu 13. t. m. so bile za kilogram žive teže naslednje cene: debeli voli 8 do 9 Din, poldebeli voli 7 do 8 Din, plemenski voli 5 do 6 Din 75 p, biki za klanje 7 Din 75 p do Din, klavne krave 6 do 7 Din, plemenske krave 5 do 6 Din, krave za klobasarja 4 Din 50 p do 5 Din, molzne in breje krave 5 do 7 Din, mlada živina 7 do 8 Din 75 p. Cene tujemu denarju Na zagrebški borzi se je dobilo 12. t. m. v valutah: 1 dolar za 56 Din 17 p do 56 Din 37 p; 13. t. m. pa se je dobilo v devizah: 1 avstrijski šiling za 7 Din 99 p do 8 Din 02 p; 1 nemška marka za 13 Din 51 p do 13 Din 54 p; 100 italijanskih lir za 307 Din 81 p do 309 Din 81 par; 1 dolar za 56 Din 63 p do 56 Din 83 p; 100 francoskih frankov za 221 Din 50 p do 223 Din 50 p; 100 češkoslovaških kron za 168 Din 05 p do 168 Din 85 p. Sejmi 17. septembra: Kapele pri Brežicah, Mokronog, Št. Lambert pri Litiji. 20. septembra: Sv. Lenart (okraj Brežice), Št. Janž (okraj Krško), Ptuj (za konje in govedo). Kratke vesti — Hmeljarjem. Mednarodna konferenca srednjeevropskih hmeljarjev, ki se je vršila 8. t. m. v 2atcu (Češkoslovaška), je prišla do prepričanja, da so letošnje manj ugodne cene za hmelj povzročali deloma tudi hmeljarji sami, in sicer: 1. z nadležnim in nepotrebnim ponujanjem pridelanega blaga, in 2. z brezmernim širjenjem hmeljskih nasadov. Konferenca je nadalje naročila vsem hmeljarskim organizacijam, da delujejo na to, da se odpravita gori navedena nedo-statka in da si hmeljarji prizadevajo, pridelovati le hmelj najboljše kakovosti. Upoštevajte torej vestno in dosledno dane vam nasvete! Po cenitvah letošnjega pridelka žlahtnega hmelja v Srednji Evropi, ki jih je sestavil žateški kongres, se ni bati, da bi letos hmelj preostajal. Sicer je res nekaj večji pridelek, a je zato bil letos tudi konzum piva večji. = Enostavno merjenje prostornine vinskih posod. Sedaj, ko se že pripravlja vinska posoda za trgatev, bi marsikdo rad vedel, koliko mu približno drži ena ali druga posoda. Opozarjajo se zato vsi oni, ki bi se zanimali, kako se najenostavneje ugotovi prostornina posode z navadnim metrom, da se dobi v Narodni knjigarni v Ljubljani nalašč za to sestavljena iabela (brzi raču-nar) z natančnim navodilom in z več primeri. Tabela stane 2 Din komad, s poštnino pa 3 Din. Denar se pošlje lahko tudi v znamkah. = Mlekarstvo na letošnji pokrajinski razstavi v Ljubljani. Ne le praktični mlekarski mojstri, ki predelavajo mleko v maslo in sir, marveč tudi lastniki mlekarn, odnosno odborniki mlekarskih zadrug so često trdno prepričani, da so njihovi mlečni izdelki najboljši. Le s kakovostnimi tekmami na razstavah je mogoče taka često ne-osnovana prepričanja uspešno ovreči in otvoriti pot k izboljšanju izdelkov. Na razstavah lahko vsakdo sam primerja dobroto svojih izdelkov z dobroto izdelkov drugih domačih ali tudi inozemskih, na svetovnem trgu že uvedenih mlekarn ter konj, in sicer v nedeljo 25. t. m. Upravi velesejma moramo biti kmetovalci, zlasti konjerejci, prav hvaležni, da nam je tako naklonjena in prireja tudi razstave plemenskih konj. Za našega konjerejca se nudi tu lepa prilika, da odda svojega konja, katerega ni imel prej prilike prodati. Razstava bo nudila pestro sliko naše konjereje, ker vlada med našimi konjerejci precej zanimanja zanjo. Ob priliki premiranj plemenskih konj se je opažalo, da se je konj.sk' materijal zboljšal in zratno dvignil. Zlasti konjerejci v okoliših Velika Loka in Št. Jernej so lahko ponosni, ker sir.em reči, da .ie tam doma najboljši toplokrvni konj ljubljanske oblasti. Za ljubljansko oblast beta postati Št. Jernej to, kar je za mariborsko oblast Ljutomer. Da se bodo te krasne živali razstavile, je želeti, da jih lastniki pravočasno prijavijo, ako tega še niso storili. Razstavni odbor ima mnogo posla s prireditvijo in porazdelitvijo materijala, zato mora imeti prijave koni, ki so namenjeni za razstavo, pravočasno v rokah. Prijava, ki se naj vroŠlie državni žrebčarni na Selu pri Ljubljani, naj obsega: rod (po katerem žrebcu), rojstvo, spol, barve živali ter ime in bivališče lastnika. Prijava se mora vposlati, ker se mora za razstavo sestaviti točen seznam in določiti število stojišč, da se bodo mogli konji po teh pravilno porazdeliti. Konjerejce si dovoljujemo ob tej priliki opo-zo! iti, naj privedejo na razstavo svoje konje take, da bodo res primerni za razstavo. Konji naj ne bodo taki, kakor da bi jih nekaj minut prej vzeli od pluga, ne zgarana kljuseta, neočiščena in neprekovana. Konji morajo biti v dobri kondiciji, vestne negovani, očiščeni in prekovani. Saj imajo naši kmetje lepe živali, toda ne vidi se jim vedno vredno, da bi jih lepo pripravili in da bi bila celotna slika konja res lepa. Ako privedeš konja na razstavo, mora biti žival res lepa, da si nanjo lahko ponosen. Konj na razstavi ne sme biti odet in treba ga je kar le mogoče dobro postaviti in prepeljati. V tem vadi konja že doma. Morda bo kdo rekel, da je s tem preveč truda. Za kaj se pa podeljujejo premije, diplome? To so častna darila, ki se poklanjajo vrlim konjerejcem, katerim gre čast in hvala za njihovo delo in trud. ^ Ko se je prebudil, je bila trda noč. Nobene luči ni bilo več opaziti v dolini, celo luna in zvezde so se poskrile za oblake kot v strahu pred krvavim dogodkom. Samo iz linice grajskega stolpa se je belila motna svetloba, neznatna po odsevu, a je bistremu očesu mnogo pomenila. Tujec je vztrepetal, dvignil je roki in padel na kolena. «Prisegam pri vseh duhovih, da bo tekla kri za kri,» je govoril, obrnjen v grajski stolp. «Pomnil boš, zverinski baron, kdaj si mi ugrabil sina ter ga usmrtil brez najmanjšega povoda. Preden bo strohnelo njegovo truplo, boš prejel plačilo. V moji roki je tudi usoda tvoje hčere; naj me zemlja ne nosi in solnce ne obsije, ako bom prelomil prisego.» Sklonil se je in poljubil kamen, na katerem je sklenil zaroto. Nato si je obrisal čevlje in odšel v dolino. 4. Baronica Gizela je nevarno obolela. Ležala je v globoki nezavesti; prizor na morišču je povzročil njeno bolezen. Strogi tedanji predpisi so zahtevali, da je morala biti navzoči hči pri usmrtitvi morilca svojega očeta. Beriči so jo postavili pred vešala za pričo krvavemu dejanju. Kakor v omotici je stala pred odrom; glasno je hotela dati duška svoji bolečini, a nobene besedice ni mogla spraviti iz grla. Ko je nastopil krvnik, da opravi svoje delo, tedaj se ji je čudežno vrnila zavest in oglasila nežnost skritih občutkov. »Obsojenec je nedolžen«, je neustrašeno izpovedala. :«Nikar ga ne morite!» :«Ni rešitve®, jo je krvnik zavrnil skoro užaljen. «Samo odlok deželnega kneza bi ga mogel še oteti.» «Takega odloka nimam», je bolestno priznala. «In vendar je brez krivde, zato ne zasluži smrtne kazni.» Obstopili so jo resni možje, sodni nadzorniki in svetovalci, veljaki tedanjega časa. A nihče si ni znal pojasniti njenega čudnega vedenja, zaman so ugibali, kaj jo je privedlo do nedopustnega nastopa. «Razum ji je opešal», so menili končno. «Posledica žalovanja za očetom.» «Gospodje, na vas se obračam», je izrekla zaupljivo. «Vaša obsodba je krivična, pri vas mora vladati pravica.» «Milostiva, umor je dokazan«, so ugovarjali svetovalci. «Nesreča, ki vas je zadela, ograža vaše zdravje ...» «Moj razum je jasen kakor nebo nad Or-lovjem. Z zdravo zavestjo trdim: obsojenec je nedolžen in ne sme umreti.» «Dokažite, da baron ni bil umorjen«, je predlagal predsednik sodišča. «Čigavo pa je bilo truplo, ki smo ga položili v grobnico, če ni bilo truplo vašega očeta?» Gizela si je zakrila čelo in molčala. Krvnik je nejevoljno mrmral in ljudstvo je nestrpno čakalo izida. «Govorite, milostiva, sicer bomo izvedli kazen», je ponovil predsednik. Mladenka se je vzravnala pred sodnim zborom in pričela s slovesnim glasom: «Po-slušajte sodniki, beriči in občinstvo — moj oče živi na Orlovju, sinoči sva govorila...» «Nori, njeno stanje je obupno.« Zdravnik je namignil služabnikom, naj jo odvedejo s prizorišča. «Pustite me, govorila sem resnico«, se je uprla. «Sanjala sem o pošasti, ki me bo zalezovala, ako usmrtite nedolžnega človeka.« «Revica je ob pamet«, je tarnalo občinstvo. Kakor bi mignil, so jo služabniki obstopili, da jo odstranijo od odra. Krepko se jim je branila; ko je spoznala, da ne pomaga nobena prošnja, je zagnala obupen krik. Beriči so odvzeli obsojencu verige ter ga postavili pod vrv s pripravljeno zanko. V tem zadnjem trenutku se je njegovo oko za-pičilo v mladenko, ki se je borila s služabniki za vstop pred morilca, preden mu vzamejo življenje. Opazil je njeno prizadevanje ter se je šiloma nagnil proti zagovornici. Med tem je snel s sredinca prstan, hvaležno jo je pogledal ter ga spustil v njeno desnico. «Carodejni prstan!« je omenil krvnik, zgrabivši svojo žrtev. «Znamenje nesreče!« se je dvignil sodnik in ukazal služabniku, naj ji odvzame usodno darilo. Mladenka ga je nataknila na prst, ki se je mahoma skrčil in zatrdel kot železo, tako da ji ga niso mogli odvzeti. «Pa naj ga obdrži,« je rekel sodnik, « kadar pride k zavesti, ga bo že sama odložila.« Pomignil je služabnikom, naj jo odvedejo, na kar je pozval krvnika k izvršitvi smrtne kazni. Služabniki so nezavestno baronico položili na pripravljeno nosilnico ter jo nesli na Or-lovje. Brž so poklicali zdravnika, ki je poskusil vse pripomočke, a ni je mogel spraviti k zavesti. - (Dalje prih.) odloči smernice sprememb v svoji izdelovalni tehniki. Vsaka šola pa nekaj stane. Udeleževati se razstav, je moralna dolžnost vsakega posameznika, ki se bavi z mlekarstvom. Razstava predstavlja najcenejšo in posebej še za mlekarskega praktika in kmeta najboljšo šolo. Zato vsi mlekarji na obisk v Ljubljano od 17. do 26. t. m. := Sprejem gojencev v kmetijsko šolo na Grmu se zaključuje s 15. t. m. Po dosedanjih ne-posrednjih prijavah in po poročilih posameznih okrajnih glavarstev so za I. tečaj zimske šole vložene prošnje za vsa prosta ter plačujoča mesta in bi bile nadaljnje prošnje za ta oddelek brezpomembne. Prav tako so zaključene že tudi prijave pri okrajnih glavarstvih za brezplačne učence celoletne šole. Opozarjamo pa, da je na zavodu še na razpolago do osem privatnih (plačujočih) mest v celoletni šoli. Ker je oskrbnina izredno majhna (znaša le 150 Din na mesec) in ker ima celoletna šola znatne prednosti pred zimsko, priporočamo posestnikom, ki žele svoje sinove strokovno izšolati, da porabijo priliko in t a k o j, najpozneje pa do 20. t. m. vlože prošnje po navodilih, objavljenih v «Kmetovalcu» od 15. avgusta t. 1., na ravnateljstvo kmetijske šole na Grmu pri Novem mestu. = Razstava plemenske živine murodolske pasme se bo vršila 22. t. m. ob pol devetih v Šmarjeti pri Rimskih toplicah na sejmišču za člane kmetijskih podružnic okraja laškega. Razdeljenih bo okrog 70 denarnih nagrad. Glavni namen razstave je pospeševanje izključno murodolske govedi v tem okraju. — Sadna razstava v Sv. Marjeti pri Rimskih toplicah. Podružnica Sadjarskega in vrtnarskega društva v Sv. Marjeti bo priredila v nedeljo 18. t. m. v šoli sadno razstavo, oziroma ogled raznih sadnih vrst. Pri tej priliki bo ob 8. uri predaval o priporočljivih sadnih vrstah znani sadjarski strokovnjak g. M. Levstik iz Celja. K tej razstavi in predavanju se vabijo vsi, ki se zanimajo za sadjarstvo, posebno pa še tudi sadni kupci. Po končani razstavi se bo razstavljeno sadje prodalo v korist podružnice. = Jesenski vinogradniški tečaji v Pekrah in Kapeli. Ministrstvo za kmetijstvo in vode je odredilo jesenske tečaje v zmislu zakona o obnavljanju in pospeševanju vinogradništva in je dalo v ta namen potrebna sredstva na razpolago. — Jesenski poučni tečaji se bodo vršili od 3. do 6. oktobra t. 1. pri državnih trtnih in sadnih nasadih v Pekrah (p. Limbuš pri Mariboru) in v Kapeli (p. Slatina-Radenci). Delovni program za tečaje je naslednji: a) pripravljanje in čiščenje posode za trgatev; b) merjenje sladkorja in kisline v moštu; c) o trgatvi, peci jan ju in maščenju grozdja; č) o zboljšanju vinskega mošta v slabih vinskih letinah v mejah zakona; d) o pogojih pravilnega vrenja; e) o napravi belega in črnega vina, o uporabi žveplovega dvokisa ob pripravljanju vina, uporaba metabisulfita; f) o pretakanju, umetnem čiščenju in filtriranju (precejanju) vina; g) o pogojih, ki jih morata izpolnjevati kurilnica in dobra klet; h) o važnejših boleznih vina: cikavost, vinski kan, vlečljivost, zavrelica, njih odvračanje in zdravljenje; i) konserviranje svežega grozdja in sadja; j) sušenje sadja in grozdja; k) konserviranje sadja in zelenjave s steliziranjem kakor tudi konserviranje mošta (vina brez alkohola); 1) ravnanje s kletnimi pripravami in njih pravilno čuvanje in m) o kuhanju žganja iz tropin. Vsak udeleženec tečaja dobi prosto prenočišče in dnevno 10 Din kot prispevek za prehrano. Razen tega dobe ob koncu tečaja odlični tečajniki nagrade, obstoječe iz orodja. Tečaji so namenjeni v prvi vrsti kmetskim in viničarskim mladeničem, pa tudi drugim, ki se hočejo udeležiti tečajev na svoje stroške. Kdor se želi katerega navedenih tečajev udeležiti, se mora čimprej, najpozneje pa do 28. t. m. ustno ali pismeno prijaviti pri upravniku nasada, kjer želi tečaj obiskovati. Novoizvoljeni Pri nedeljskih skupščinskih volitvah je SDS v vsej državi napredovala za 3 na 23 poslancev. Izvoljeni so bili naslednji naši poslanci: I. in 2. Svetozar Pribičevič (liško-karbavsko in banjaluško okrožje), 3. dr. Srdjan Budisavljevič (modruško-reško okrožje), 4. Sava N. Kosanovič (modruško-reško okrožje), 5. dr. Djordje Brankovič (liško-karbavsko okrožje), 6. Dušan Ivančevič (liško-karbavsko okrožje), 7. Edo Lukinič (zagrebško okrožje), 8. Valerijan Pribičevič (zagrebško okrožje), 9. Adam Pribičevič (zagrebško okrožje), 10. dr. Milan Metikoš (zagrebško okrožje), II. dr. Hinko Krizman (varaždinsko okrožje), * Dopisnikom. Minuli teden smo prejeli prepozno mnogo dopisov, ki jih sedaj kot zastarele ne moremo objaviti. * Visoko odlikovanje Slovenskega lovskega društva. Nj. Vel. kralj Aleksander in kraljica Marija sta prevzela pokroviteljstvo nad Slovenskim lovskim društvom, dočim so grški kralj Jurij, knez Pavle in grški knez Nikola pristopili k društvu kot ustanovni člani in si pripeli društveni znak. * Prestolonaslednik osebno razdelil odlikovanja mornarjem. Iz Dubrovnika poročajo, da se je tamkaj na svečan način proslavil rojstni dan prestolonaslednika. Vsa gruška posadka z mornarji skoro ,vseh naših vojnih ladij, ki so se v zadnjih dneh zasidrale pri Lapadu, je sodelovala pri svečanostih z godbo. Ob eni popoldne je prestolonaslednik osebno razdelil odlikovanja in nagrade nekaterim mornarjem in orožnikom. * Demokratski oblastni poslanec dr. Kramer ia poplavljence. Na seji finančnega odseka ljub- poslanci SDS 12. Večeslav Vilder (belovarsko- križevško okrožje), 13. Juraj Demetrovič (požeško okrožje), 14. dr. Svetislav Popovič (sremsko okrožje), 15. dr. Milan Kostič (sremsko okrožje), 16. dr. Nikola Radojevič (sremsko okrožje), 17. dr. Dušan Popovič (Pančevo-Bela Crkva), 18. dr. Nikola Dragičevič (Pančevo - Bela Crkva), 19. dr. Albert Kramer (mesto Ljubljana), 20. dr. Gregor Žerjav (Ljubljana-Novo mesto), 21. dr. LjudevjJ; Pivko (Maribor-Celje), 22. dr. Prvislav Grisogono (Kotor-Split-Du-brovnik), 23. Ivan Urek (Maribor-Celje). ljanske oblastne skupščine je oblastni poslanec g. dr. Kramer kot zastopnik hudo prizadetega kranjskega okraja stavil predlog, da oblast po poplavah hudo prizadetemu prebivalstvu takoj priskoči na pomoč in pošlje v poplavljene kraje komisije, ki bodo pregledale škodo in ugotovile, kaj je takoj potrebno izvršiti. Predlog je bil soglasno sprejet. * Huda izguba naše vojne mornarice. Te dni se je ponesrečila v bližini Ivialte jugoslovenska vojna ladja «Hvar*, ki je bila na potu v Anglijo. Ladja je nasedla na pečino in se je tako poškodovala, da je čez nekaj ur izginila pod vodo. Posadka se je rešila. * Grda fašistična nasilja nad našimi rojaki v Julijski Krajini. Italijanska oblastva v zasužnjeni Julijski Krajini ne prenehajo z najnesramnejšim in najbrezobzirnejšim nasiljem nad našimi rojaki. Začela so kar po vrsti in brez vsakega povoda razpuščati slovenska društva (čitalnice, pevska I društva itd.) ter premeščati slovenske učitelje v | notranjost Italije. Jasno je, da hočejo udušiti med našimi rojaki poleg šol tudi vsako zasebno organizacijo, ki količkaj diši po slovenstvu. Naši zasužnjeni rojaki naj nikar ne obupujejo, ker bo čas povračila prišel prej ali slej. * Biserna poroka. Iz Ljutomera nam pišejo: V nedeljo 18. t. m. bo obhajal tukajšnji krojaški mojster g. Ivan Sagaj s svojo soprogo Jožefo, rojeno Furlanovo, 601etnico poroke ali biserno poroko. Cerkvena slovesnost se bo vršila pri pozni vaši 18. t. m. G. Sagaj je bil rojen 28. avgusta 1842., soproga pa 4. februarja 1845., oba v Ljutomeru. Poročila sta se 16. septembra 1867. Oba jubilanta sta sicer dela nezmožna, vobče pa še piecej trdna. Posebno pogosto vidimo g. jubilanta s svojo lepo častitljivo brado sprehajati se po mestu in okolici. Naše iskrene čestitke! * Vozne olajšave za obiskovalce in razstav-ljalce pokrajinske razstave ^Ljubljana v jeseni*. Prometno ministrstvo je dovolilo za obiskovalce razstave cLjubljana v jeseni*, ki se bo otvorila v soboto 17. t. m. ter bo trajala do 26. t. m., iste ugodnosti kakor za veiesejem, in sicer: 50odstotni popust na vseh osebnih in brzih vlakih (razen SOE) z razstavno legitimacijo, za blagovni promet pa tudi 50odstotni popust. * Osebne spremembe pri gasilnem društvu v Kranju. Te dni se je vršil v mestni posvetovalnici izredni občni zbor Prostovoljnega gasilnega in reševalnega društva v Kranju. Vršile so se dopolnilne volitve na nova mesta v društvenem odboru. Za poveljnika je bil izvoljen g. Karel Až-man, za četnika oddelka brizgalne g. Ivan Rakove, za četnika oddelka varuhov g. Alojzij Za-krajšek, za namestnika g. Mihael Zušar, za namestnika pri rešilnem oddelku g. Kristjan Premru. * Zbirališče revije slovenskih narodnih noš bo v nedeljo 18. t. m. točno ob pol 3. uri popoldne na velesejmu pred paviljonom «K*. Ker je prijavljenih že čez 400 noš, nadalje jezdeci, vozovi, veliko število skupin in ker je prijavljen že tudi velik dotok obiskovalcev iz vse Slovenije in Hrvatske, bo naval velikanski in zato prosimo občinstvo, da se strogo pokorava rediteljem. — Ljubljana še nikdar ni videla toliko krasnih narodnih noš, kakor jih bo to pot. Opozarjamo zlasti na beneško narodno nošo, nadalje na tržaško, belokranjsko, gorenjsko, kočevsko in druge. — S sejmsko legitimacijo je polovična vožnja. * Duhovniška agitacija v cerkvi. Iz Št. Ilja pri Velenju poročajo, da je tamošnji župnik v nedeljo pred volitvami po končani pridigi javno s prižnice pozval može: «V nedeljo pa vrzite svoje kroglice v prvo skrinjico!* Takih in podobnih dogodkov je bilo več v Sloveniji, kar dokazuje, kako nujno potreben je kancelparagraf, ki naj prepreči zlorabe vere in cerkve. * Novo postajališče nad Mariborom. V začetku prihodnjega meseca bo otvorjeno postajališče Cerknica med Pesnico in Št. lijem. Poslopje je že dograjeno. Ce ne bo nobenih zaprek se bo vršila slovesna otvoritev prve dni oktobra. Obstajali pa bodo tu le lokalni vlaki. * Nečuveno postopanje dolnjelendavskega ge-renta pri volitvah. Kakor poročajo iz Dolnje Lendave, je tamošnji gerent Szabo protizakonito nastopal pri nedeljskih volitvah na volišču, kjer je pred volilnim lokalom med volilci agitiral za radikalno stranko, jih potem spremljal na volišče ter tam poslušal, če so res vrgli kroglice v radikalno skrinjo. Vsi člani volilnega odbora so proti temu nastopanju radikalnega eksponenta protestirali pri volilnem komisarju sodniku Tomšiču, toda brezuspešno. Poslanec dr. Pivko je takoj, ko je zaznal za to kršenje zakona, stopil k velikemu županu in zahteval odpomoč napram temu volilnemu nasilju. Veliki župan je odredil, da se je moral gerent Szabo odstraniti in volilni komisar napraviti zapisnik. Zadevo bo obravnaval glavni volilni odbor. * Strašna poplava v Poljanski in Selški dolini, v kranjski okolici in v Savinjski dolini. V noči od 11. na 12. t. m. se je nad Blegašem in Porez-nom utrgal oblak in ogromna množina vode se je razlila po Selški in Poljanski dolini. Deroči va- ! lovi so razdirali jezove in mostove ter odnesli na j več krajih cesto. Razen tega je odnašala voda les in razne poljske pridelke ter razdejala več žag. Ponekod so se ljudje komaj rešili pred smrtjo v valovih. Zlasti strašen je pogled na Selško dolino. Komaj je bila škoda po lanski poplavni katastrofi malo popravljena, že je prišla nova nesreča, tako da ljudstvo obupuje in s strahom gleda v bodočnost. Hude poplave so bile tudi v kranjski okolici, vendar večjih katastrof ni bilo. ,Velikanska poplava je zadela tudi Savinjsko dolino in širšo okolico Celja. Po nedeljskem deževju so Savinja in razni potoki proti jutru v ponedeljek močno narasli ter se razlili čez bregove. Savinja je odnesla več mostov in porušila več jezov, odnašala les in ponekod udrla v hiše. Tudi ceste so deroči valovi odnesli ponekod. Celjski park je popolnoma uničen. Škoda, ki so jo povzročile te poplave, znaša mnoge milijone in je potrebna nujna pomoč. * Aretacija znanega klerikalnega agitatorja za-zari poneverb. Ko se je baš mislil odpeljati v Italijo, je bil na ljubljanskem glavnem kolodvoru aretiran bivši borzni senzal. Pavel Cvenkelj, ki je več oseb osleparil za večje vsote. Njegova aretacija je vzbudila ogromno senzacijo v ljubljanski družbi, med poslovnim svetom, pa tudi med ljudstvom na deželi, kjer se je aretiranec mnogo gibal kot nakupovalec lesa, svetovalec v raznih težavah trgovinskega značaja in posebno še kot klerikalni agitator. Cveuklja so povsod poznali kot enega najrazboritejših klerikalnih ljubljanskih voditeljev, ki je stal vedno v prvih vrstah. Odlikoval se je povsod s svojim drznim nastopom in neugnano zgovornostjo. Cvenkelj je bil zelo agilen tudi pri nedeljskih volitvah. Zadnje dni pred volitvami se je sukal v raznih lokalih in nagovarjal volilce tudi na ulicah. Cvenkelj je bil izročen v preiskovalni zapor. * Vsem čitateljem in čitateljicam «Dom»yine> pošiljajo pozdrave iz Boke Kotorske slovenski fantje mornarji: podnaredniki Ivan Bučar, Franjo Nemec in Alojzij Koprivšek ter mornarji Rudolf Zupane, Božo Matkovič, Mirko Horvat, Tone Bed-na'r, Lndovik Švajger. Ivan Verglez, Ludovik Rdvnik, Franc Markovič in Brunon Piščanc. * Mali prater na pokrajinski razstavi «Ljul>-ljana v jesenb. Ljubljanske obiskovalce kakor tudi podeželsko občinstvo se je lansko leto na jesenski razstavi zelo zabavalo z gugalnicami, vrtiljaki, tobogani, hipodromi itd. Občinstvo je kmalu označilo ta del razstavišča za 'Mali prater*. Uprava Ljubljanskega velesejma bo na letošnji pokrajinski razstavi «Ljtibljana v jeseni* (lV. do 28. t. m.) ta del sejmišča še izpopolnila, kar bo gotovo v splošno zadovoljstvo iu veselje obiskovalcev', mladih in starih. * Poštni poduradnik Bratož izpuščen iz zapora. Kakor je znano, se je nahajal v preiskovalnem zaporu v Ljubljani poduradnik g. Fran Bratož, ki je spremljal kočevski poštni voz, na katerega se je izvršil .roparski napad. Državno pravdnLštvo se je prepričalo v Bratoževi nedolžnosti in ga je izpustilo v svobodo. * Razstavi stavbnih načrtov bo prirejena v paviljonu «K» na sejmišču ob priliki letošnje pokrajinske razstave od 17. do 26. t. m. Sodelovali bosta mestna ql>čit& ljubljanska ter stavbna zadruga «Stan in, dtinu v Ljubljani, Razstavljeni bodo tipi vseh zgi'adb, ki jih namerava mestna občina še postaviti, kakor tudi tipi v-ečjih in manjših euo- in dvodružinskih hiš. * Rojstna. Kisa Andejčkotega Jošeta zgorela. Iz Krašnje nam pišejo: Predzadnjo uedeljo je pogorela do tal hiša pri Gmajnarju, rojstna hiša pisatelja Andrejčkovega Jožeta - Podmiljščaka. Vzredi ognju ni znan. Škoda znaša nad50.00(1 Din. Zavarovana je .bila hiša za 4o.OCO Din. Zgorel je tudi en konj. Na pomoč so prihiteli gasilci iz Lukovice, ki so pomagali, kar se je dalo pomagati. * Visoka starost. V Novem Sadu je umrl 104 leta star Sava Savkov. Do zadnjih dni življenja je bil mož vedno zdrav. Rojen je bi! leta 1823. in je bil cJ mladosti do smrti ovčji pastir. Savkov pa ni bil najstarejši prebivalec v Novem Sadu. •Najvišjo starost je dosegla gospa Josipina Bar-tova,,ki je stara 108 let in je še vedno zdrava. ' * Skor« vsa, vas pogorela. Predzadnji ponedeljek ponoči je v vasi Črni lug pri Delnicah na nepojasnjen način nastal požar, ki je v kratkem času zavzel velik obseg. Plamen je objel in uničil dvajset poslopij. Le velikemu naporu gasilcev in žandarmerije se je zahvaliti, da ni vsa vas postala žrtev požara. * Požar. V torek 13. t. m. je nastal v tvornici Pyrota v Zavodni pri Celju požar. Ker obstoja tvornica iz lesenih objektov ter vsebuje mnogo gorljivega materijala, je obstojala velika nevarnost, da zapadejo plamenom vse barake. Celjskemu gasilnemu društvu, ki je bilo takoj na mestu požara, se je posrečilo v kratkem času ogenj omejiti, tako da je gorela samo ena lesena baraka. * Huda nesreča na Pohorju. Te dni je hlapec pašniške zadruge na Glažuti nad Rušami 251etni Anton Viher vozil plohe. Med vožnjo so se mu splašili konji in zdirjali po hribu navzdol. Viher je prišel pod zavrta kolesa in so ga kouji vlekli več metrov pod vozom za seboj. Pripeljali so ga v mariborska bolnico.. Njegovo stanje je zelo nevarno. * Požar v Dreuovcu pri Šoštanju. Pišejo nam; V torek 6. t. m. zjutraj ob pal štirih je na do sedaj, še nepojasnjen način nastal ogenj v hiši posestnika Jožeta Erjavca. Zgorela je hiša z vso opravo, obleko in živežem. Prizadeti ima občutno škodo, posebno ker ni bil prav nič zavarovan. Nerazumljivo je, da vlada po deželi glede zavarovanja še taka-brezbrižnost. * Huda Hesreča v tvornici. V opekarni Der-vvuschek v Lajterspergu pri Mariboru je zaposlenih več komaj šoli odraslih deklet. Te dni je 141etna Katarina Malkova prišla z levo roko v stroj, ki ji je roko popolnoma zmečkal. Mislimo, da so otroci za opasnejša dela neprimerni. * Najugodnejši nakup izbranega namiznega sadja bo nudila sadna razstava ob priliki letošnje pokrajinske razstave «Ljubljana v jeseni* od 17. do 26. t. m. Najrazličnejše vzorčno sadje bo razstavljeno v ameriških zabojih po 25 kg. * Planinski orel napadel petletnega fantka. Nedavno se je pri Sv. Petru pod Svetimi gorami pojavil redek gost. V Srebrniku so prebivalci ugledali visoko v zraku krožiti velikansko ptico. Naenkrat pa so bistre oči velikanske ptice ugledale na zemlji plen in žival se je pognala iz višine k hiši posestnika Josipa Juraka, kjer se je na trati igral njegov petletni sinček. Videti je bilo, da se velika ptica hoče lotiti ničesar hudega slutečega otroka. K sreči se je v bližini nahajal otrokov oče, ki je takoj uvidel pretečo nevarnost. Skočil je po puško, pomeril in ustrelil krvoločnega gosta. Ustreljena orjaška ptica je planinski orel, ki je po zračnih višinah zabredel v naše vinorodne kraje. Žival je bila jako izstradana, pa je kljub temu tehtala še 8 kg ter merila z razpetimi perutmi 2 m 60 cm. * Petelin izkljuval oko. Čudna nezgoda se je pripetila nekemu hrvatskemu kmetu. Doma je odganjal kokoši, pri čemer se je star petelin zakadil v njega in mu izkljuval desno oko, ki mu je steklo. V jezi je kmet petelina na mestu ubil,, sam pa je moral iskati pomoči v bolnici. * Zopet zastrupljenje z gobami. Pri Sv. Ani na Krembergu je umrla te dni tamošnja učiteljica gospa Mira Seifridova. Prejšnjega dne je njena obitelj jedla gobe, ki so jih imeli za sivke. Naslednjega dne ji je- postalo slabo in je proti poldnevu izdihnila. Tudi vsi ostali člani družine so nevarno oboleli in so jib morali prepeljati v bolnico. Pokojnica je bila splošno priljubljena in zapušča moža ter štiri nepreskrbljene otroke. * Policijska ob priliki letošnja pokrajinske razstave v Ljubljani. Veliki župan ljubljanske oblasti je dovolil podaljšanje policijske ure do ene zjutraj za vse restavracije, gostilne, kavarne in okrepčevalnice v ograjenem prostoru sejmišča za ča» letošnje pokrajinske razstave. * Okradena natakarica. Natakarici Frančiški Reboljevi iz Trzina se je te dni pridružil med vožnjo od Zagreba do Ljubljane neznan mlajši moški in jo pričel zabavati. Na vožnji od Brežic do Trbovelj je Reboljeva, nekoliko zadremala in. neznani možak, ji je iz ročne torbice ukradel 1500 dinarjev gotovine. * Iz maševalčnosti nož v hrbet. Rudar Anton Tome je pozno v noči korakal preko litijskega mostu, kjer mu je prišel naspoti Rajmund Škofic, ki je pri vsakem koraku zastokal. Tome je spraševal Tomica, kaj mu je. Ta pa ni dal nikakega jasnega odgovora. Boječ se, da se bo Škofic zgrudil, ga je Tome prijel, pri tem pa je opazil, da tiči Škoficu v hrbtu zasajen nož, iz rane pa je curljala kri. Tome je Škoficu takoj izdrl nož iz hrbta, ranjenca pa odvedel k zdravniku dr. Pre-mrovu. Obveščeno orožništvo je od napadenega Škofica dobilo naslednje podatke: «Svojo zaročenko sem spremljal do Dekliškega doma. Ko sva se poslovila, sem opazil v temi neznano moško postavo, ki mi je sledila na poti od hiše do glavne ceste. Nekaj korakov, preden sem stopil na glavno cesto, sem zaslišal žvižg in tedaj me je nekdo močno sunil z ostrim predmetom v hrbet. Začutil sem, da sem ranjen, zato sem se namenil, da o dogodku obvestim orožništvo. Med potjo me je srečal Tome, ki mi je izdrl iz rane nož ter me odvedel k zdravniku.* Na vprašanje, ako koga sumi napada, je izjavil Škofic, da ne sumi prav nikogar. Orožništvo je takoj pričelo s poizvedovanjem o lastniku noža. Končno se je le dognalo, da utegne bit lastnik noža predilniški delavec Jože Selan. Ta je sprva zanikal, da nima s skrivnostnim napadom prav nič opravka, končno pa se je udal ter priznal krivdo. Selana, ki je. izvršil grd zločin iz fantovske maščevalnosti, so oddali v nadaljnje postopanje litijskemu okrajnemu sodišču. * Zverinski zločinec. V vasi Lačaraku pri Mi-trovici se je te dni odigrala strašna družinska drama. 501etni kmet Jankovič je živel v stalnem prepiru s svojim sinom. Te dni sta se oče in sin zaradi nekih malenkosti zopet sprla. Očeta je med prepirom popadla taka besnost, da je po-grahil na mizi ležeči nož in razparal sinu trebuh. Sin se je z groznim krikom ves okrvavljen zgrudil na tla. Očetu to še ni bilo dovolj. Z živalsko besnostjo se je vrgel na nezavestnega sina in mu iz prsi izrezal srce. S sinovim srcem v roki je odšel na dvorišče, kjer je bila zaposlena njegova žena, pred katero je vrgel sinovo srce. Uboga mati se je takoj onesvestila. Podivjano zver v človeški podobi so zaprli in izročili sodišču. * Poljske tatvine na Dolenjskem. V novomeškem okraju, zlasti v občinah Mirni in Št. Ru-pertu, so se v zadnjem času zelo razširile poljske tatvine. Tatovi kradejo krompir, turščico in druge poljske sadove. * Nesreča na Ižanski cesti pri Ljubljani. Hlapec Lovrenc Zadel je vozil s konjem po Ižanski cesti s senom naložen voz v smeri proti Ljubljani. Nasproti mu je privozil voznik z dvovprežnim tovornim vozom. Ko sta se oba voznika hotela izogniti drug drugemu, pa je pridrvel na kolesu 171etni učiteljiščnik. Maks Ferjan. Prišel je med oba voza in padel s kolesa. Kolo se je. hudo pokvarilo, Ferjan pa je ostal po čudnem naključju nepoškodovan. * Pazite na deco. Iz Trbovelj pišejo: Pred kratkim je plezal neki 121eten deček po skalah in padel kakih 15 m globoko. K sreči se ni hudo poškodoval. Otroci v Trbovljah in najbrže tudi drugod imajo grdo navado, da se obešajo na vozove in druga vozila. Nekaj nesreč se je že zgo,dilo. Starši, pazite na otroke! * Napad si je izmislil. Krojae France v Ljubljani je prijavil policiji, da so ga ponoči napadli v Rožni dolini neznani ljudje in ga do krvi pretepli. Policija je šla na delo in je dognala, da mora biti Francetovo pripovedovanje o napadu izmišljeno. France je res bil nekoliko potolčen, toda njegove rane izvirajo najbrže odtod, ker je dvakrat padel pod klop, na katero sta ga položila dva stražnika, ki sta ga našla na cesti v vinjenem stanju. * Kdor bi rad ostal svež in zdrav, naj zaužije vsak teden enkrat do dvakrat pred zajtrkom kupico prirodne grenčice «Franz-Josef*. Uradna poročila iz vojnih bolnic svedočijo, da so vodo «Franz-Josef> radi uživali tudi težko bolni, ker brez neprijetnih občutkov in posledic točno odvaja. Dobiva se po vseh lekarnah, drogerijah ia špecerijskih trgovinah. * Pomnite! Pralni prašek Ženska Hvala razkraja nesnago. »EDINOST" VESTNIK ZVEZE DEMOKRATSKE MLADINE V LJUBLJANI BRATOM! Volilni rezultati v poedinili srezili so nam priča, da je: jugoslovenska demokratska mladina na dan volitev v Narodno skupščino izvršila V polni meri svojo dolžnost,'za kar ji na tem mestu izrekamo zahvalo. Bratje, dosedanji uspehi naj vam bodo v spodbudo k nadaljevanju dosedanjega smotre-nega delovanja, kajti bitka, ki jo vodi- demokracija napram reakciji, še dolgo ni . V njem smo z zanimanjem poslušali lepoto njegovega jezika in niz lepih prispodob. Naša želja je, da nam br. Prešeren kdaj recitira vseh šest spevov skupaj Recitator je žel od prisotnih veliko odobravanje. Br. Š i m n o v e c se mu je ob zaključku zahvalil in ga bodril k n.'.daljnemu literarnemu delovanju. Ob tej priliki ga je pozval, da znova zastavi svoje zmožnosti v prospeh «Edinosti>, in to z istim uspehom kakor je to delal, preden je 6dšel k vojakom. PROSVETA p L. N. Tolstoj, Rodbinska sreča. Roman. Preložil J.Vidmar. V Ljubljani 1927. Založila Tiskovna zadruga v Ljubljani. Str. 107. Cena broširani knjigi 26 Din, v originalni vezavi 34 Din, s poštnino 2 Din več. — Pod vplivom zadnje svoje ljubezni pred zakonom, ki se je razdrla ne po njegovi krivdi, je napisal Tolstoj to poetično povest o ljubezni, zakonu in problematični rodbinski sreči, v katero se to življenje izteče. Kakor v vseh svojih delih se pokaže Tolstoj tudi v »Rodbinski sreču velikega umetnika. Nedosegljiva vernost njegovega psihološkega pogleda, njegov globoki in intimni smisel za naravo in njegovo popolno poznanje življenja se družijo v tej knjigi v umotvor tolikšne živosti in sočnosti, da mu ni zlepa najti primere v svetovni literaturi. To je še Tolstoj mlajših let, ki ne moralizira, marveč uživa v pisani bujnosti življenja in narave. Toda življenska izkušnja je primešala tem svetlim in prazničnim dogodkom, ki jih srečujemo v knjigi, tudi temne barve. Zgoste se ta mračna čuv-stva zlasti proti koncu knjige, ki izzveni v sumljivo srečo, polno resignacije, zadušene bolečine in pokopanih mladostnih sanj. Zato knjiga tembolj vzpodbuja k razmišljanju o tisti pravi sreči, ki sc tu pokaže samo v bolečini nad izgubo in v nezadoščenosti. Brala naj bi se v vsaki rodbini, zlasti pa naj jo za pouk in z užitkom, ki ga nudi samo Tesnična umetnost, prebira mladina. Cena zelo okusno opremljeni knjigi je nizka. Dobi se v vseh knjigarnah. p Uredba o reorganizaciji in volilnem redu Zbornice za trgovino, obrt in industrijo v Ljubljani. V Ljubljani 1927. Izdala Tiskovna zadruga. Cena s poštnino vred 6 50 Din. Trgovske, industrijske in obrtne kroge opozarjamo, da je izdala Tiskovna zadruga v Ljubljani v posebni knjižici uredbo, s katero se je reorganizirala Zbornica za trgovino, obrt in industrijo v Ljubljani, in novi volilni red, po katerem se bodo vršile v oktobru nove volitve v to zbornico. ŽENSKI VESTNIK VPRAŠANJE ŽENSKE LEPOTE. Slavna angleška filmska igralka je zapisala o vprašanju, kako bi ohranila svojo lepoto, naslednje misli: Ženska, ki hoče biti lepa, ne sme posnemati. Nikdar naj ne verjame, da bi ono, kar dela lepo drugo, prav tako veljalo zanjo. Mnogo laže je biti lep v preprostih, enostavnih oblekah kakor v kompliciranih večernih ;toaletah. To je resnica, ki ji velik del žen ne verjame, toda zaradi tega vseeno ne neha biti resnica. Varovati se je treba prevelikega lepotičja in nakita. Sicer napravi šele lepotičje obleko res dražestno, vendar pa tiči v njem nevarnost pretiranosti, ki je že mnogo žensk v družbi osmešila. Barva je odločilne važnosti. Vsaki ženi ne pristoja vsaka barva ali bolje povedano — vsaka barvna vrsta. So ženske, ki se jim modra barva zelo lepo prilega, medtem ko bi lilasta že precej nepovoljno vplivala na njeno lepoto. Dokler ne stopi žena pred zrcalo in iskreno ne prouči svojega obličja in postave, se ji ne bo nikdar posrečilo izbrati prave obleke. Dobro poznavanje lastne lepote več prispeva k okusnemu oblačenju kakor najboljša šivilja. Osebnost je prvj, glavni in zadnji pogoj za sodobno lepoto in eleganco. Žena tudi lahko nosi vedno samo kupljene obleke, samo da pred zrcalom res odpre oči. KAKŠNE GOBE VLAGAMO V KIS. Pri naših gospodinjah vlada zastarelo načelo, da so za vlaganje V kis sposobne le prav drobne gobe. Na to željo se ozirajo tudi prodajalci, ki donašajo na trg liki lešniki drobne gobice, kar pomeni velikansko potrato. • Goba, ki je jedva prodrla iz tal, še nima ne prijetnega duha, ne rcdilnih snovi. Podobna je v tem oziru zelenemu, nezrelemu sadju. Kakor tržni organi ne pripuste na trg nezrelega sadja, bi morali zavrniti tudi tak gobji drobiž. Najboljša je vsaka goba v svojem popolnem razvoju, ko je 3 do 5 dni stara ter še jedra in zdrava. Tako razvita goba zaleže za 15 do 20 takega nezrelega drobiža. Seveda, popolnoma doraslih gob ni mogoče vlagati celih, zato se razrežejo na 4 dele ali še več kosov te r se vlože v kis. Taki kosi so za serviranje prav tako dobri in desetkrat boljši tako' glede vonja, okusa in redilnosti. Pametne'gospodinje pa dorasle gobe razrežejo na lističe kakor za sušenje ter take vlagajo v kis za juhe in prikuhe pozimi. Pri naši konzervativnosti še menda dolgo ne bomo prišli do prepričanja, da za vlaganje nisd dobri samo jurčki, temveč prav vse užitne gobe, kakršnih je v naših gozdih nad 100 vrst. Najbolje je vložiti vsako vrsto v svOj kozarec. Posebno okusne so vložene naslednje vrste: sirovke, bre-zovke;; turki, razne golobice, kolobarnice, što-rovke, trobente, kij ali bet, sehlice, borov glivec in nekatere dnige. A. B. IZ POPOTNIKOVE TORBE | Po volitvah Poljanska dolina, septembra. Nedeljske volitve so se v naši dolini končale vseskozi mirno. Mi smo z napredkom zadovoljni. V splošnem smo od zadnjih skupščinskih volitev leta 1925. in letošnjih oblastnih volitev napredovali. Klerikalci so ostali približno na istem številu. Veliko je število v dolini takih, ki se ne udeležujejo volitev iz neznanih razlogov, in med temi prevladujejo volilci, ki mislijo vse prej kakor klerikalno. Ti zanikarneži so krivi, da klerikalcev ni mogoče podreti. Od večine poslancev je odvisno, kako se v državi vlada in gospodari, predpisujejo davki in drugo ter dele v potrebi in sili podpore. Večino pa imajo doslej pri nas le klerikalci, o katerih imamo že najbridkejše izkušnje, da ne znajo gospodariti. Zanikarneži, ki ostajajo ob volitvah doma, podpirajo le klerikalno nesposobnost. Tukajšnji klerikalni voditelji so bili silno poparjeni, ko so v nedeljo po osmi uri zvečer zvedeli o napredni zmagi v Ljubljani. Pa ne samo za naše vodilne klerikalce, ampak tudi za klerikalne volilne komisarje je bila ta novica silen udarec. Eden izmed njih je pričel takoj fantazirati o demokratski slepariji, drugi zopet: «Bomo že pokazali demokratom, saj je vlada na naši strani.> Iz obnašanja in govorenja je bilo spoznati, da so trdno verovali v klerikalno zmago v Ljubljani. Zato taka potrtost in zabavljanje. Kakor je te možake potrlo, tako je nas naprednjake v dolini neizmerno razveselila ljubljanska zmaga. Kakor doslej tako bomo tudi vnaprej delali za našo napredno stvar. Enkrat se bodo večini že odprle oči. Pestrost letošnje pokrajinske razstave v Ljubljani Razstava bo prirejena v velikem obsegu — Poleg resnosti ne bo manjkalo prisrčne zabave — Otvorila se bo v soboto 17. t. m. in katere vrste gojimo z najboljšim uspehom. Pri tem je važen tudi vzgojni moment, saj se moramo drug od drugega učiti, in so take razstave najbolj nazorne knjige za praktičen pouk. Na to Taz-stavo posebno opozarjamo ženski svet. Razstava mlečnih proizvodov, ki je vzbudila že lani splošno zanimanje in priznanje, je letos postavljena na trgovinsko podlago. Pričala bo o neprestanem hotenju naših sirarjev in maslarjev po izboljšanju domačih izdelkov. Razstava naj na novo potrdi, kako se naši siri v medsebojni tekmi od leta do leta izpopolnjujejo in kako pridobivajo na svoji vrednosti za trg. Vsak odjemalec teh izdelkov naj porabi to ugodno priliko in poseti razstavo. J Čebelarska razstava bo predstavljala z letošnjimi pridelki medu iu voska važen del prireditve. Letošnja letina ni obilna, vendar .i« toliko izdatna, da bo kaj prida postaviti na prodaj. Razstava medu in voska, ki bo izpopolnjena s panji in drugim čebelarskim orodjem, ki bo tudi na prodaj, je letos prvič uprizorjena in bo nosila Letošnja pokrajinska razstava v Ljubljani ima predvsem značaj kmetijske prireditve na trgovinski podlagi. Njen namen je, da dvigne trgovino z našimi domačimi pridelki, posebno trgovino s sadjem, zelenjavo, voskom, medom, mlečnimi proizvodi in vinom. Važen namen zasleduje pa tudi s tem, da se producenti z ogledovanjem in primerjanjem dotičnih pridelkov navdušujejo za izboljšanje svojih dosedanjih uspehov. Obenem jim nudi kmetijsko-strojni oddelek v izbere najrazličnejše gospodarske stroje in orodje. Sadna razstava bo vzbujala največ zanimanja ne le po mikavnosti raznovrstnega sadja, ampak tudi zaradi tega, ker bo to sadje naprodaj v zabojih po 20 do 50 kg. Na ponudbo bo v eelem 10 vagonov najizbranejšega sadja iz ljubljanske in mariborske oblasti. Kupci bodo imeli tu največjo izbiro po zmernih cenah, naši sadjarji pa se bodo mogli naučiti, kako je treba namizno sadje odbirati in v zabojih pošiljati, da zadovolje odjemalce in dosežejo ugodnejše cene. Razstava zelenjadi bo prva te vrste v Ljubljani. Pokaže naj, kakšno zelenjad pridelujemo pečat sejma za med, vosek in čebelarsko orodje. Tako se nudi čebelarjem in konsumentom najugodnejša prilika za nakup. Vinska razstava je zamišljena kot vzorčna in se bodo na prodaj postavljena vina točila za poskušnjo vsem interesentom. Obenem se bodo sprejemala naročila za buteljke. Vrtnarska razstava bo gotovo tudi letos ena najprivlačnejših. Tu bo vsak še enkrat užival sliko cvetnega življenja, medtem ko se zunaj kažejo že prvi znaki smrti v naravi. Razstavo prirejajo podjetni in za duhom časa stremeči ljubljanski poklicni vrtnarji z namenom, da zaneso tem potom v najširše ljudske kroge zanimanje in ljubezen do lepih cvetlic. Razstava plemenskih konj bo posebnega pomena za našega gospodarja, saj se pomen konja kot vprežne, jahalne in tovorne živali ne da preceniti. Razstavo prireja Kolo jahačev in vozačev v Ljubljani v zvezi s Konjerejskim društvom. Razstavljeni bodo toplokrvni in mrzlokrvni konji. Dana nam bo prilika, da vidimo konje vseh vrst in se prepričamo o lepih uspehih konjereje v Sloveniji. Ta razstava bo prirejena 18. t. m. v zvezi z jahalnimi in dirkalnimi tekmami. «Gledališče — ljudstro — družba> se imenuje kulturna razstava, ki je prvi poizkus, zbrati na enem mestu čim več zanimivosti o našem gledališču, o slovenski drami in operi. Leto 1867. je vzeto kot izhodišče. Gledališče je svet zase in bo razstava torej zanimiva ne samo za izobraženca, ampak tudi za druge posetnike gledališča. Kmečka hiša v zvezi z razstavo slovenskih narodnih noš bo nekaj povsem novega. Vsak obiskovalec bo ponosen, ko bo videl zbrano vso to našo pristno domačo lepoto in zaklade iz svoje domovine, svojega kraja ali celo iz svoje rodne vasi. Dne 18. t. m. popoldne pa bo poleg tega prirejena še revija narodnih uoš, naš praznik slovenski. Pred očmi posetnikov se bodo pomikali naši možje ;n žene, fantje in dekleta v narodnih nošah. Higienska razstava bo dobila glede na dejstvo, da bo vsa jesenska' razstava na velesejmu kmetijskega značaja, čisto novo obliko pod naslove m higiena (zdravstvo) na deželi. Prireditelji so pridobili mnogo jako zanimivih predmetov, s katerimi bodo nazorno pokazani \si nedostatki v zdravstvu na deželi kakor tudi pripomočki, s kater imi se lahko ti nedostatki odpravijo. Radijska razstava bo pokazala, kako napreduje ta komaj šest let stari izum tudi v naših krajih. M?d ljudstvom je treba vzbuditi zanimanje za radio. kajtf kmalu se bo potom njega razlegala slovenska govorica in slovenska pesem širom naše domovine do najzadnejše vasice. Pokazati se hoče, kako važnega vzgojnega in kulturnega pomena je ta iznajdba. V doglednem času bo postavljena v Domžalah velika moderna radijska postaja. Model postaje bo videti na razstavi. Esperantska razstava bo nudila javnosti priliko, da se popolnoma seznani z esperantskim pokretom zlasti v Sloveniji. Razstavljene bodo originalne esperantske knjige, prevodi itd. in prikazana bo praktična važnost mednarodnega jezika. Esperantisti praznujejo letos 401etni jubilej, odkar je izšla prva esperantska slovnica. Razstava stavbnih načrtov bo razdeljena v dva dela: 1.) gradbena akcija mestne občine ljubljanske in 2.) gradbena akcija stavbne zadruge Stan in dom v Ljubljani. Tu si bodo mogli obiskovalci ogledati, koliko se je do sedaj storilo s teh strani za omiljenje stanovanjske bede in kaj se še namerava. Tako bo letošnja pokrajinska razstava zanimiva za vsakega posameznika in vsakomur naj-topleje priporočamo, da si jo ogleda ter si po ogledu privošči najprisrčnejše zabave na Malem pratru. Legitimacija za poljuben vstop v zvezi s polovično voznino po železnicah stane 30 Din in se prodaja po vseh večjih denarnih zavodih, pri županstvih, prosvetnih društvih, gospodarskih ustanovah ali naj se zahteva naravnost od velesejma v Ljubljani. Enkratna vstopnina pa je 10 Din in se take vstopnice dobe pri velesejm-skih blagajnah. Priporočamo pa. da si vsakdo raie kupi legitimacijo, ker je prireditev tako ogromnega obsega, da si jo bo težko z enkratnim obiskom ogledati vso. LJUDSKO VSEUČILIŠČE RUSKO KMETIJSTVO. Vsa evropska Rusija je velikansko ni-žavje, ki ga loči 2500 kilometrov dolgo Ural-sko pogorje od še večje severnoazijske nižine. Ruska nižina zavzema polovico Evrope. To velikansko ozemlje pa ni povsod enako, marveč jako različno. Proti severu se razprostirajo velika šotna močvirja, ki so mesece in mesece pokrita z ledom. Na to ozemlje se naslanjajo proti jugu obširni gozdovi. Južno od gorenje Volge pa leži dežela neizčrpno rodovitne «črne prsti»; to je prava ruska žitnica. Tod se razprostirajo nepregledna žitna poja, medtem ko gozdov skoro popolnoma manjka. Še bolj južno, ob Črnem in Kaspijskem morju so stepe, ki prehajajo na zahodu v dobre pašnike, na vzhodu pa v brezupne peščene puščave. Na teh tleh živi kakih 140 milijonov ljudi, od katerih se preživlja 75 odstotkov s kmetijstvom. Radi tega smatramo Rusijo za pravo kmetijsko državo. Do leta 1861 je bila vsa zemlja last carske hiše, plemstva in duhovščine: kmetje so bili sužnji. Šele v letih 1861. do 1863. je dal Aleksander II. 43 milijonom nesvobodnih kmetov prostost ter jih napravil svobodne. Pred revolucijo so kmetje imeli le redko kmetije. Posameznik ni imel posestva, temveč le občina. Od časa do časa se je zemlja razdelila I med vse moške člane občine, da so jo obde-1 lovali. Na ta način kmet ni mogel obubožati, j ker je zemlje itak dovolj. Pred rusko revolucijo pa je bilo razdeljeno med kmete le tretjina zemlje; dve tretjini sta bili last krone in plemstva. Giede na množino pridelkov nadkriljuje Rusija v vseh strokah kmetijstva, v poljedelstvu, živinoreji in v gozdarstvu, vse druge evropske države; glede umnega gospodarstva pa zaostaja za drugimi naprednejšimi državami. Kaj sledi iz tega? Da bi Rusija lahko veliko več pridelala kakor je pridelala v preteklosti in kakor pridela danes, če bi bilo njeno kmetijstvo na tako visoki stopnji kakor t je na primer francosko. Tako je Rusija prav ! za prav šele dežela bodočnosti. Z umnim go-| spodarstvom se bo že sedaj ogromno bogastvo zemlje podesetorilo. Rusija potrebuje za svoje kmetijstvo mnogo strojev, ker so tla taka, da se dado obdelovati le s stroji, ki jih je danes še malo na teh ogromnih poljih. Rusko kmetijstvo ovira tudi tamkajšnje podnebje. Dolge zime in kratka, vroča poletja, ko žito hitro zori. silijo ruskega kmeta, da opravi v nekaj tednih (od maja do julija) isto delo, za katero je pri nas mesece časa; podnebje ga torej sili. da uporablja več človeških in živalskih delovnih sil. čeprav le za kratek čas. Ker je ob tem času povpraševanje po delavcih veliko, so temu primerno tudi zelo dragi. Tako se zgodi, da ob setvi in žetvi zapro tovarne in da gredo tovarniški delavci opravljat poljska dela. Rusija je tudi zelo bogata z lesom. Kljub slabemu gospodarstvu in nezadostnim potem je še vedno izvažala veliko množino lesa. Največ-gozda je na severu; južni kraji pa trpe na pomanjkanju lesa. O umnem gozdarstvu v Rusiji ni govora. Na severu ima gozd tako malo vrednosti, da ga izkoriščajo le za izdelovanje pepelika (potošelja), smole in tera; ponekod pa se nahajajo tudi moderno urejene tovarne za lesovino. V splošnem porabijo v Rusiji jako veliko lesa pri gradnji hiš, v industrijske svrhe in za kurjavo. Živinoreja je eden glavnih virov ruskega narodnega bogastva. Rusija nadkriljuje po številu glav živine vse druge evropske države. Primeroma navajamo statistiko izpred vojne: 22 milijonov konj, oslov in mul, 33 milijonov goved, 39 milijonov ovac, 10 milijonov svinj. Ruska živinoreja pa se hudo loči od naše živinoreje. Z izjemo konjereje, za katero obstoji 3000 kobilarn, goje Rusi živino v velikih čredah, in to zlasti po neskončnih južnih stepah. Tu živi živina v tisočglavih čredah vse leto na prostem brez vsakega nadzorstva. Na severu pa jo morajo krmiti po hlevih 100 do 200 dni na leto. Pri takem gospodarstvu je jasno, da ne morejo pridelati dosti masla in sira. V kuhinji uporabljajo Rusi ovčjo mast. S posebno skrbjo se goje konji. Rusija nima le največ konj v Evropi, ampak tudi najboljše. Carska Rusija je lahko opremila cele kavale-rijske polke s konji iste barve. Kaj nam pove ta kratki pregled ruskega poljedelstva? Naravno bogastvo ruske zemlje je neizmerno, način izkoriščanja pa je še nezadosten Ruske vlade so se vedno trudile, da bi odpravile velike nedostatke ruskega gospodarstva. Zlasti železnice so veliko pripomogle, da se je povzdignilo blagostanje ruskega naroda. Kljub vsemu temu pa moramo še enkrat poudariti, da je ta ogromna slovanska zemlja še dežela bodočnosti. Ko si prisvoji Rusija moderne načine obdelovanja polja in izkoriščanja naravnega bogastva zemlje, postane ena najmočnejših držav na svetu. PRETKAN PUSTOLOVEC NA BLEDU. V zaporu v Beogradu sedi že nekaj časa skrivnosten tujec, ki je pred aretacijo igral odlično vlogo v najboljši družbi na Bledu, kamor je baje prišel na oddih. Elegantni neznanec, katerega ime še sedaj ni ugotovljeno, dela beograjski policiji hude preglavice. Pred tedni, ko je na Bledu kar mrgolelo odličnih domačih in tujih gostov, se je v najboljšem hotelu pojavil visok eleganten tujec, ki se je izdajal za kurdistanskega princa. Prišel je v Evropo, kakor je izjavil, da uredi razmerje svoje države do drugih evropskih držav. Prej se pa hoče odpočili na Bledu. Na vizitki je bilo zapisnno: Princ Mohamed Abduran, delegat kiirdistanske države. Kmalu se je razširila po Bledu vest, da je princ mlad, neoženjen in interesanten mož. Dame, ki ljubijo pustolovščine, so se silno zanimale za princa. Čeprav ni javno z nikomer govoril, so se po Bledu med odlično družbo razširile govorice, da so princu Jugoslovenke zelo všeč, da ljubi plave oči in kostanjeve lase ter vitke postave, da posveča posebno pažnjo neki odlični dami in še marsikaj drugega. Za princa pa se niso zanimala samo bitja nežnega spola, temveč tudi policija. Na Bledu je takrat bil sam šef oddelka za zaščito države g. To-dorovič. Na njegov ukaz so detektivi obiskali princa in ugotovili, da nima svojega potnega lista v redu. Manjkal mu je vizum naše države. Princ je ravnodušno odgovoril, da je ob prihodu v našo državo iz Francije pozabil na naš vizum, kar je pa malenkost. Ker princ kljub opominu ni izpolnil teh cma-lenkostb, ga je policija odvedla v Ljubljano. Ves užaljen in razburjen je princ prispel v slovensko preštolico, kjer pa niso mogli dognati njegovega pravega imena. Zato je romal v spremstvu detektivov še v Beograd. Pravil je, da bo obvestil svojega prijatelja, francoskega zunanjega ministra Brianda, kako postopajo z njim v Jugoslaviji. V Beogradu je turški kom i at sporočil policiji, da je «princ» najbrž kako pustolovec in da kur- ! distanske države sploh ni, ker pripada ena tret-PaVe" le Vaši" gozdarfi," tudi naši živino- iina Kurdistana Iraku, ki je pod angleškim pro-rejci bi začudeno gledali, če bi prvič videti tektoratom, dve tretjini sta pa turški. Zunanje rusko e-nsnodarstvo ministrstvo je pa ugotovilo, da je princav diplo- Namočiti v ekstraMu za V pranie „ŽENSKA HVALA" / Izpirati s Schichtovim TERPENTiNOvIM MILOM. ZA SMEH IN KRATEK ČAS v Ljubljani, Sv. Petra cesta so bile izžrebane: Po Din 1000: Po Din 400: 70.223, 70.277, 15.457, 30.915. 8.060, 8 23.468, 47.784, 71.830, 110.154, 76.731, 30.901, 91.709, 11.592, 47.740, 71.825, 96.997, št. 40.595, 71.879, 99.581, 110.717. št. 120.194, 20.252, 34.093, 58.031, 87.120, 110.732, 122.764, 14.115, 15.471, 15.472, 15.474, 15.499, 30.924, 40.534, 53.490, 76.638, ,068, 9.717, 9.763, 11.527, 11.586, 34.127, 34.130, 34.134, 47.704, 48.573, 60.844, 70.223. 70.277, 83.269, 86.372, 96.926, 96.985, 111.169, 71.825, 71.830, 73.660, 82.505. Sledeče srečke, kupljene pri Zadružni hranilnici matski potni list ponarejen. Kakor je podoba, gre za pretkanega pustolovca, ki bo povzročil policiji še mnogo truda, preden se bo ugotovilo, odkod se je možak .priklatil. NESREČE IN PRISOTNOST DUHA. Pri nesrečah je ogromne vrednosti prisotnost duha, ki mnogokrat prepreči velika zla. Nedavno se je na Angleškem na napeti progi pretrgal tovorni vlak. Postajenačelnik je prejel telefonično poročilo, da večje število s premogom naloženih vagonov drvi nazaj. Ker postaja ni bilo prosta, je bilo v najkrajšem času pričakovati trčenja. Uradnik je za trenutek pomislil ter poslal lahko lokomotivo vlaku naproti. Lokomotiva je bila seveda brez vodnika, a zadostovalo je, da se je odtrgani del ustavil, oziroma razbil. Škoda je bila sicer velika, vendar manjša, kakor če bi odtrgani del vlaka drvel še dalje. Trčenje je bilo slišati daleč proč od mesta, a človeških žrtev ni bilo nobenih. Podoben printer se je pripetil na Angleškem blizu Londona. Osebni vlak je baš odvozil, ko je prometni uradnik prejel obvestilo, da se je del tovornega vlaka pred osebnim vlakom odtrgal. Niti trenutka ni smel zamuditi. Ustavil je osebni vlak in kretnice dal obrniti tako, da je odtrgani vlak zavozil na stransko progo. Materialna škoda je bila ogromna, toda niti ene človeške žrtve, katerih bi bilo lahko ua stotine, ako bi bili za-vozili odtrgani vagoni v osebni vlak. Pred leti je v Bristolu nekemu šoferju težkega tovornega avtomobila odpovedala zavora. Voz je drvel po klancu nizdol baš tramvajskemu vozu nasproti. Šofer je dobro krmaril in kazalo je, da bo brez nezgode. Tu pa se je pojavil voziček z enovprežnim konjem in na vozu dve ženski. Šofer je v tem trenutku zavil na stran ter zavozil v hišo. Velik kos zidu je odletel od hiše in šoferja je vrglo daleč proč. Ko se je mož v bolnici zavedel, je bil najbolj vesel poročila, da je s svojo prisotnostjo duha rešil najmanj dvoje človeških življenj, namreč onih dveh žensk, kateri bi bil avtomobil brezdvomno pokopal pod seboj. Lep vzgled požrtvovalnosti in prisotnosti duha seje zgadil lani na Japonskem. Stari kmet Hama-guši je živel v vasi Goliei, v kateri je bilo okoli 90 hiš s 400 prebivalci. Vas je bila tik ob morskem bregu. Hamagušijeva hiša je stala na gričku. Riž je bil že požet in spravljen na skednju. Nekega dne proti večeru je stari kmetovalec »čutil potres, kar je na Japonskem nekaj običajnega, toda mož je raz hrib opazil, da se je morje umaknilo in stari izkušeni mož je vedel, da bo z mogočnim valom prigrmelo nazaj ter vas zalilo. Prebivalci vasi nevarnosti niso mogli videti. Zato je mož skočil k skednju ter v trenutku zažgal vso svojo, žetev. Ko so vaščani zagledali, da se vali črn dim iznad posestva starega Hama-gušija, so vsi do zadnjega hiteli v breg, da mu pomagajo v nesreči ter ogenj uduše. Pet minut nato se je privabi ogromen val nad vas in ko je voda zopet odtekla, ni bilo ra onem mestu niti ene hišice več. Hamaguši je postal sicer berač, toda s svojo prisotnostjo duha je rešil 400 človeških življenj. V spominu je še zadnja grozna povodenj mogočnega Mississipija v Ameriki, ko je vsak čas X Od čevljarja do škofa. David Williams je bil čevljar v Lampetru na Angleškem. Vsako prosto minuto je porabil za učenje in karkoli si je odtrgal od skromnega zaslužka, je izdal za knjige. S pridnostjo in vztrajnostjo si je prihranil toliko, da je mogel na srednje šole in končno celo na sloveče vseučilišče v Roparski napad. Ropar je napadel trgovca Izaka Roženkranca z besedami: «Denar ali življenje!* z zdravniškimi ocenami in zahvalami bolnikov. Obračati se le na: Beograd. Katičeva ul. 1. Lit. D. 1 Miloš Markovič. O. drju. I. Rahle je vu Beograd Kosovska ulica 43. Bolehal sem dalje časa na revmatizmu. Vaš preparat mi je pomagal, kakor tudi vsem prijateljem, katerim sem ga priporočal. Najtopleje se Vam zahvaljujem za Vašo Radio Bal sam i k o. Vljudno Vas naprošam, da mi pošljete še tri steklenice. S spoštovanjem Oštrelj (Bosna), 2. febr. 1927. Duro Brlič. Zdravilo „RAD/0 BALSAM1KA" izdelu/e, prodaja in razpošilja oo povzetja laboratorij „RADIO BALSAMIKA" dria. I. Rahle jeva v Beograda, Kosovska ulica 43. 169 I v Murski Soboti (Prekmurje) Zvezna ulica 222 obrestuje hranilne vloge in vloge na tekoči računi po do brez vsakega 7« o odbitka. Vajenca, 231 j ki ima veselje do sedlarskega in tapetniškega obrta,! sprejme takoj Josip Lenarčič, sedlar in tapetnik v Cerknici št. 50 pri Rakeku. Glavni dobitek drž. razredne loterije je zade: kupec srečke 12 950 pri Komercijalrti ban ti d d. t,jqbljena, Dunajska cesta Srečke u 4. razred 14. kola pa razpel go 234 Večji znesek z daljšo odpovedno dobo po dogovoru. Poštni čekovni raiun atev. 12.628 m IX/7 Prava uteha za živčno bolne je moja ravnokar izdano delo! V nem se na pod lagi dolgoletnih izkušenj razlaga vzrok, postanek in zdravljenje živčnih bolezni. Ta evangelij zdravja pošljemo vsakemu, kdor se oSrne na spodaj ojna čeni naslov, pop tlnoma brezplačno. Tisoče zahval 230 dokazuje stvarni uspeh izključuo znanstvenega in poučnega dela za dobrobit človeštva, katero toliko trpi. — Kdor spada k ogromni množici živčno bolnih, kdor trpi radi raztresenosti, strahu, slabega spomini, nervozuega glavobola, pomanjkanja spanja, pok v r-jenega želodca, prevolike občutljivosti, bolečin v členkih, splogni ali delni s abosti ter ostalih bm številnih p >jav r, si mora naročiti ms.o tolažečo knjižico! Kdor jo pazljivo bere, dobi pomiri j vo prepričanje, da obstoja zelo en »stavua pot k življenju i» zdravju! Ne čakajte ampak pišete se danes na a»«lov E Pastepnack, Berlin SO., Miohaelkirchplatz Nr. 13, Abt. 775. Naš klic ie: Cene dol'! je naš klic Zopet smo založili naše zaloge z novim zimskim blagom. Došla je tudi velika množina ostankov blaga, ki se prodajajo v drugem nadstropju za skoro polovično ceno. Pridite, in prepričali se boste, da je tudi letos najcenejši: V LJUBLJANI Krekov trg št. 10 TEXTILBAZAR Pošiljamo tudi po pošti. 225 Naročite cenik! Jzdala za konzorcij »Domovine« Adolf Ribnika r. Urejuje Vlad. K a p u s. Za Narodno tiskarno Pran J s z s r 5 jk.