POGOVOR Z JANEZOM BOLJKO Rad imam mladino in spoštujem borce za svobodo Najavil sem se Janezu Boljki in imel z njim kratek razgovor. Pričakal me je kot prijatelja, ki ima težave, on pa je vedno pripravljen, da pomaga. Tokrat pa je bilo drugače. Povedal sem mu, da ga želim predstaviti Vičanom in viški šolski mladini kot avtorja kiparja, ki je upo-dobil našega junaka Marjana Novaka-Jova in svoje delo podaril viški mladini. Janez Boljka je povedal o sebi: »Moj oče je bil železničar in je služboval v Subotici. Tako je usoda hotela, da sem se tam rodil 21. junija 1931. leta. Že kot otrok setn imel veselje do oblikovanja iz gline in lesa. Zato ni čudno, da sem se vpisal na Akademijo za likovno umetnost v Ljubljani in končal tudi specialki za kiparstvo in gra-fiko. Grafiko in plastiko sem razstavljal širom po Evropi in prejel vrsto nagrad in priznanj. Od vseh pa mi je še najbolj pri srcu Prešer-nova nagrada 1958. Ieta, ki sem jo dobil kot študent. Naredil sem več kipov, ki simbolizirajo našo revolucijo: - 13 m visok kip na Žalah v Ljubljani, - kip v Ribnici na Dolenjskem, - kip v Goriških Brdih, - kip Hmeljar v Žalcu in - kip Dobrovoljcem 1912-1918 v Ljub-ljani, ki ga bodo še letos odkrili« Anton Orožim: »Morda bom malo zlo-ben, pa oprosti. Vidim, da te pozna naš narod, da te pozna skoraj vsa Evropa, da so tvoja dela cenjena in zaželena. Ponavadi z ugledom raste tudi cena, ti pa si brez pomi-sleka že v prvem najinem razgovoru izjavil, da boš ta kip naredil in svoje delo podaril učencem te šole, zakaj? Janez Boljka: »Rad imam mladino, cenim in spoštujem naše borce NOV in ne vem. kakšno srce bi moral iffieti, da tem šolarjem ne bi naredil njihovega junaka. To je naše poslanstvo in tudi mi moramo dati del svoje-ga za ohranitev spominov na našo revoluci-jo. Otroci, ki se uče zgodovino naše NOV, naj vedo, da so revolucijo ustvarili preprosti ljudje in dali življenje za našo svobodo. Tak je bil tudi Marjan Novak. In prav je, da so takšni ljudje vzorniki naše mladine« Anton Orožim: Pa plačilo? Janez Boljka: »To sem moral darovati. Če kdo čuti z mladino in če spoštuje pridobitve naše revolucije, potem za to delo ne more zahtevati plačila« Anton Orožim: Še mi je pripovedoval, saj mu je beseda tekla iz srca. Govoril je o mladini, govoril je o sebi, o svoji mladosti, jaz pa sem razmišljal o njegovem stavku: »Rad imam mladino in spoštujem borce za svobodo...« Ta Janez je velik človek, poln presenečenj in dejanj, ne vem, kako se mu bodo zahvalili naši šolarji. Eno pa je zanesljivo. Vedno se ga bodo spominjali z besedami: »Našega junaka nam je upodobil in nam svoje delo podaril Janez Boljka — akademski kipar.« ANTON OROŽIM PREDSEDNIK ODBORA ZA POIMENOVANJE ŠOLE