I Mil. !ii'-«11 n.|« |)riwt«r 10 IHn. m r«l;la»i»o|je in Imtrati HfraTuiMvii ..Itonioljaba" v l.|»h|ja'ii. hopHuritr« nlloa ucv. a._ Poročilo o delu ljubljanskega oblastnega odbora. Ljubljanska oblastna skupščina se je seSla pretekli ponedeljek. Nad vse poučno je poročilo, ki ga je Dodal oblastni predsednik dr. Natlačen. To poročilo je največji in najboljši dokaz, kako sedanji oblastni odbor pod vodstvom SLS hodi po stopnicah prejšnjega deželnega odbora kranjskega. Iz poročila posnemamo naslednje: Največje delo v tem času Je bilo reševanje 2efonski most čez Jereko v Bohinju, železobetonski most čez Pšato v Mostah ter v Gerajtah pri škofji Loki; nadalie leseni mostovi čez Krko pri Šinihelu, čez Med-vedjek pri Polhovem gradcu. čez Unec pri Planini, čez Soro na Trati v Poljanski dolini, čez Curnovec na ljubljanskem barju itd. Odstranile so se večinoma že povodenjske poškodbe v Kokiv.ki, Poljanski in Selški dolini. Nove ceste. V najkrajšem času bodo končana dela za preložitev ceste Mlaka—Tenetiše, preložitev klanca v Ločni pri Novem mestu, ponižanje klanca na cesti Nemška vas—Poljane ter del proge Radohova vas—Sela. Izvršujejo se gradbena dela na cesti Mar-kovec—Viševk. Pričela se bo graditi oblastna cesta Kostanjevica—Ostre in Višnja gora—Polica. Preložila se bo oblastna cesta Semič— Kot in oblastna cesta Grosuplje—Ponova vas. Na novo se trasira oblastna cesta Hinje— Smuka. V letu 1928. se bo poleg drugih manjših del izvršilo še trasiranje ceste Leskovec—Sv. Duh in Impolca—Studenec v krškem okraju. Tzvršen je generalni načrt za belokranjski metliški vodovod. Skupno z državnim higijen-skim zavodom so se izvršili nekateri načrti za napravo kapnic in manjših vodovodov. Okrajni cestni odbori V zvezi z gradbenim oddelkom je omeniti, da vrše velik del samoupravne gradbene službe cestni okrajni odbori, odnosno okrajni zastop. V ljubljanski oblasti imamo 27 okrajnih cestnih odborov in — na ozemlju bivše Štajerske, ki je priključena sedaj ljubljanski oblasti — 3 okrajne zastope. Važnost cestnih okrajnih odborov, odnosno okrajnih zastopov glede opravljanja gradbenih javnih del, se razvidi, ako omenim, da znaša vsota dohodkov 27 okrajnih cestnih odborov v ljubljanski oblasti 15,376.048 Din, na cestne zadeve odpadajoči del dohodkov treh okrajnih zastopov v ljubljanski oblasti pa 2,452.097 Din, tako da znašajo vsi dohodki teh edinic v ljubljanski oblasti, v kolikor so namenjeni cestnim zadevam ,17,828.145 Din. Ti cestni odbori odnosno okrajni zastopi upravljajo v ljubljanski oblasti pod nadzorstvom oblastnega odbora 2,730.448 km oblastnih, odnosno okrajnih cest. Zdravstvo in dobrodelnost S prevzemom zdravstvenih in dobrodelnih zavodov v oblastno upravo se stopnjema ~itro lsboli£uje uprava previetih »avodov. Oblastnemu odboru se ie posrečilo doseči ravnotežje v oblastnem proračunu in s tem nuditi zavodom zadostna sredstva za redno in nemoteno obratovanje. Zavodi, ki so bili pod državno upravo obtoženi z visokimi dolgovi, bodo zaključili prvo poslovno leto, odkar so v oblastni upravi, brez vseh dolgov. Oblastni Oblastni odbor vrši priprave za pozidanje bolnice za duševne bolezni, ker je sedanje stanje, kakor znano, nevzdržno. Da si vzgoji izvežbano strežniško osebje, je oblastni odbor ustanovil Oblastno strežniško šolo, ki od 15. sept. t. 1. dalje že posluje. Za bolnico za ženske bolezni Je bila prevzeta v oblastno upravo tudi babiška šola, ki je združena s to bolnico. Ustanovili sta se novi zdravstveni okrožji v Preddvoru in Sodražici, vrše pa se priprave za preureditev nekaterih drugih zdravstvenih okrožij. Mladinsko skrbstvo je oblastni odbor znatno preuredil in izpopolnil. Točasno vzdržuje oblastni odbor 175 otrok (sirot, polsirot in zapuščenih), dočim je država pred prenosom teh poslov na oblastni odbor vzdrževala le 60 otrok. Deco, ki je v reji pri družinah, ima oblastni odbor pod stalnim nadzorstvom tako glede duševnega kot tudi telesnega napredka. Dosedanji, z rejeništvom doseženi uspehi, so prav zadovoljivi. V zdravilišču na Golniku vzdržuje obl. odbor 12 mest s polovično oskrbnino za siromašne bolnike. Oskrbnina za III. razred pa se je sploh znižala za 10 Din dnevno. V oblastnih bolnicah se oskrbuje toliko bolnikov, da znaša skupno število oskrbnih dni 50.000 mesečno. Enostavna posledica velikega števila oskrbnih dni je kopica prošenj za odpis ali znižanje oskrbnih stroškov. Tekom leta odpisani 6troški v vseh oblastnih zavodih bodo znašali 8,300.000 do 9,000.000 Din. Oblastni odbor je tudi bobiice ua teritoriju ljubljanske oblasti, ki niso v njegovi upravi, kot so Ženska javna bolnica v Novem mestu. Bolnica usmiljenih bratov v Kandiji in Občinska javna bolnica v Krškem rešil precejšnjih težkih razmer in jih dvignil s tem, da jim redno povrača oskrbne stroške za siromašne pripadnike ljubljanske oblasti. Iz tega naslova bo nakazana tem zavodom do konca leta iz oblastnih sredstev okrogla vsota 1,100.000 dinarjev. V okviru splošnega socijalnega skrbstva je oblastni odbor osredotočil svoje delo predvsem na podpiranje gradnje stanovanjskih hiš z malimi stanovanji. To mu je omogočila uredba o ustanovitvi zaklada za zgradbo malih stanovanj, ki jo je oblastna skupščina sklenila v svoji seji dne 16. marca t. 1. in ki je določila v ta namen za letos znesek 1,000.000 Din. Doslej je zaklad za zgradbo malih stanovanj nudil kreditno pomoč pri gradnji 65 hiš z malimi stanovanji, ki so se že dogradile, odnosno se še grade. S kreditno pomočjo zaklada so se gradile odnosno se grade hiše predvsem v Ljubljani in okolici. Dalje je zaklad izdatno podprl stanovanjsko akcijo v Trbovljah in Dol. Logatcu. Stavbni zadrugi »Dom in vrt« v Trbovljah je zaklad dosedaj zagotovil poroštvo za skupno 200.000 Din gradbenega kredita in 3 odstotni prispevek k obrestovanju posojil v znesku 356.000 Din. Stavbno akcijo Dol. logaške občine je zaklad podprl s tem, da ji je zagotovil 8 odstotni prispevek za obrestovanje posojil v znesku 343.000 Din, ki so bila najeta za gradnjo 14 delavskih hiš. Razen tega je zaklad za zgradbo malih Stanovanj dal doslej raznim stavbnim zadrugam 560.000 Din brezobrestnega posojila za Drugo socijaino delo oblastnega odboru. Oblastni odbor Je dalje omogočil e svojo podporo 4 gospodinjske tečaje za delavska dekleta. Razni mstrokovnim organizacijam in društvom, ki se bavijo z izobrazbo delavstva Je dal podpore 81.000 Din. Za gladujoče rudarje v Trbovljah, Hrastniku in Kočevju, ko bo bili brez dela in krnila Je dal oblastni odbor skupno 88.029 Din podpore. V času od 1. februarja do 30. septembra je dala oblastna doklada k državni trošarini: na vino 4,372.911.41 Din, kar odgovarja konsumu 124.940.33 hI vina, na vino 44.825.84 Din, kar odgovarja konsumu 56.03 hi vina, na pivo 2,036.179.50 Din, kar odgovarja konsumu 32.841.61 hI piva (od tega je 28.050 hI piva iz pivovarne Union v Ljubljani, ostanek Je bil v oblast uvožen), na navadno žganje 2,048,411.99 Din, kar odgovarja konsumu (1 li. ter je ca 45° alkohola) 3.034.68 hI navadnega žganja, na špirit 7,742.797.19 Din, kar odgovarja konsumu 4.554.59 hI 100% čistega alkohola. Skupaj 16,245.125.93. Donos oblastne trošarine na potrošnjo premoga Je do konca septembra 737.685.68 dinarjev. Takso na motorna vozila predpisuje obl. finančna uprava na podlagi registrov, ki so jih dala na razpolago politična oblastva I. stopnje. Dosedanji finančni efekt (do 30. IX.) te takse znaša '367.241.50 Din. Dalje je oblastni odbor sklenil, da se sistira poniranje te takse od vozil, ki so last gasilskih in reševalnih društev, kolikor služijo za akcije bližnjemu v pomoč, dalje od vozil Kdečega križa in končno od takozvanih avto-taksijev, to je vozil, kojih lastniki se poklicno bavijo s prevažanjem oseb radi svojega preživljanja ter plačujejo od tega posla občo pri-dobnino. Na oblastni plesni taksi se je pobralo do 30. septembra 395.235 Din, kar dovolj jasno priča, da se pri nas še veliko pleše. Zlasti v zadnjem času se je vdomačila navada, da se prirejajo plesi v zasebnih hišah, ker so prireditelji pogrešnega naziranja, da se s tem izognejo oblastni iaksi. Oblastni odbor je tudi v tem pogledu storil potrebne korake, da ples omeji na minimum, če ga že ne more popolnu-ma zatreti. Pri uvedbi te takse je imel oblastni odbor pred očmi težke kvarne posledice, ki jih plesi povzročajo v gmotnem, zdravstvenem kakor tudi moralnem oziru. S plesom je navadno združeno čezmerno popivanje in vese-ljačenje, plesi v tesnem, z dimom in alkoholom prepojenem ozračju zdravju škodljivi, ples daje dalje neizbežno priliko prekomernemu zapravljanju težko prisluženega denarja. Končno so plesi velikokrat tudi torišče in povod najrazličnejšim nravstvenim zablodam, ki pravtako kakor pijančevanje uničujejo organizem slovenskega naroda. Obiskovalci nočnih lokalov so plačali na posebni taksi do 30. septembra 125.687.75 dinarjev. Uvedba davščine na nočni obisk javnih okrepčevališč in zabavišč ni zasledovala fiskalnih ciljev; hotela je le preprečiti čezmerno ponočevanje. Gledališka taksa je donesla 62.818.75 dinarjev. Tu ni še vpoštevan donos te takse v septembru, ker še ni izvršen obračun. Končno naj omenim še kinematografsko takso, ki izkazuje do 30. septembra 302.130.90 Din donosa. 25% doklada na posebno pridobnino, to je davek od podjetij, ki so zavezana javnemu polaganju računov, je dala dosedaj šele 320 tisoč Din, a bo po vsej priliki proračunanl znesek 2,000.000 Din dosežen. Kranjske deželne elektrarne v !. 1027. in 1928. Last Kranjskih deželnih elektrarn so: centrala Završnica v Žirovnici, elektrarna v Bohinja in Zagradcu. V njeni upravi se nahaja centrala v Zireli. Elektrarna Završnica ima dva agregata po 1500 KS, od katerih je vedno le eden v obratu. Vodne razmere so ugodne. Vodna množina je zelo stalna, pade le v času velike suše in pozimi en mesec. Takrat ne more kriti potrebe na toku, zato se misli na postavitev kalorične rezervo. Daljnovodi visoke napetosti so dolgi Do km. V zadnjem času so se izvršila sledeča dela: Od novembra do aprila se je zgradit jl() km dolgi daljnovod iz Bleda do Bohinjske iicle z odcepom v Ribno. Na tem daljnovodu jo 150 konzumentov. Letos od julija do septembra se je zgradil 10.6 km dolgi daljnovod iz liadovljice v Kroko in 6.7 km iz Hrušice na Dovje. Koncem avgusta je pričela obratovati / električnim tokom iz Završnice Kroparska zadruga. Omrežje se je letos povečalo za 40% v primeri s stanjem ob prevzemu elektrarne. Malno se. izboljšujejo in združujejo obstoječe naprave. Za čas največjega pomanjkanja vode se je našel izhod z rezervo v kalorični centrali Jugočeške. Elektrarno v Bohinju je zgradil avstrijski vojaški erar med vojno. Ker ni bila mišljena na stalno obratovanje, je bila zgrajena iz lesa. Turbina je že zelo obrabljena. Ta elektrarna rskrbuje s tokom Bohinj. Letni dohodki 250 tisoč Din zadoščajo komaj za kritje režije in vzdrževanja. V slučaju večjih popravil je elek t trama skozi nekaj let obsojena na pasivno«; Potreba bi bilo proučiti možnost zgraditve novo, večje, moderne centrale v bližini sedanje, ki bi inogla kasneje obratovati skupno z Za-vrsnico in bi tej ne bila potrebna kalorična rezerva. Bohinjska elektrarna bi prevzela osnovno obtežbo skupnega omrežja, Završnica pa bi krila le potrebo preko delazmožnostl bohinjske elektrarne. Elektrarno v Zagradcu je oblastni odbor prevzel 15. junija 1927. Elektrarna je v deso-latnem stanju. Kupna cena je bila 1 milijon dinarjev. Za vzdrževanje in zboljšanje naprav pa se je porabilo doslej že nad 600.000 Din brez vpoštevauja lastnih dohodkov. Vsi stroji iu naprave ne funkcijonirajo brezhibno. Daljnovod je dolg 40 km. Letos se je zgradilo 9 km novega daljnovoda. Izvršilo se je polno zbolj-šav. Elektrarna bo še dolgo obsojena k pasivnosti. Večjega priključka ne prenese, manjši pa ne prinaša potrebnih dohodku . Na to elektrarno se je nameravala priključiti Litija. Ker bi bile potrebne prevelike vsote in bi bila rentabiliteta problematična, bo treba najti za Litijo drugo, ugodnejšo rešitev. Vse investicije za zboljšanje elektrarne ter povečave omrežij se ne izvršujejo z ozirom na dobička-nosuost investicij, marveč le v svrho gospodarskega dviga prizadetih krajev. Elektrarna v Žireh je po delih za zopetno vzpostavitev obrata letos v maju pričela obratovati. Za njo se je izdalo doslej 2,000.000 Din. S stavbno tvrdko »Obnova« pa še računi niso sklonjeni, tako da bodo skupni stroški za vzpo-stavitvena dela znašali 2,700.000 Din. Prejšnj: upniki ne bodo svojih zahtev uveljavljali, dok-lor ne bodo izplačana dosedanja posojila, ki so potrebna za vzpostavitev obrata. Stari dolg znaša namreč 9,500.000 Din. Vodne razmere niso ugodne. Polili obrat je mogoč le približno 7 mesecev na leto. Ako bi bili izgledi na odjem ugodnejši, bi se postavila kalorična rezerva. Gmotni izgledi za elektrarno niso bas ugodni. S tem je predsednik končal poročilo. Dodal je: »Mislim, da je delo tako, da lahko oblastni odbor stopi pred skupščino in pred javni sodni stol naroda.« Skupščinska večina je z burnim ploskanjem vzela predsednikovo poročilo na znanje. Nezaslišana žalitev skupščine Nato je predsednik poročal: .'Poslanci dr. l'uc, inž. Zupančič, Sitar in tovariši so vložili predlog glede umora poslancev 20. junija v narodni skupščini, ki ga odkazujein odseku.c (Poslanec Zupančič: »Citajle predlogi«) »Predloga ne boni čital, kakor tudi nisem čital prejšnjega predloga.« (Poslanci SDS in SKS kličejo: »Cilajte predlog!«) »To ui stvar oblastno skupščine. Sami pravite, da je oblastna skupščina gospodarska korporacija.« Poslanec. Zupančič vstane: »Konstatiram, da je predsednik vedoma kršil poslovnik s tem, da ni prečital predloga, kljub temu da sem ga pravočasno opozoril. Ker ga nočo prečitati, smatramo, d ase večina s tem solidarizira z bel-grajskimi Puniši Račici!«) Ob teh besedah poslanca Zupančiča je nastalo med poslanci večine vihamo ogorčenje. Odločno so vstali in zahtevali, da poslanec Zupančič takoj prekliče kruto in težko žalitev I ako skupščine kakor njenega predsednika. Poslanci dr. Adlešič, Brecelj, Mazovec, Mila-vec, Gostinčar ogorčeno zahtevajo, da se varuje dostojnost skupščine in da se ne žalijo poslanci večine in skupščinski predsednik na način, ki nikakor ne spada v visoko skupščino. Poslanci večine kličejo: »Za morilce nas imajo! Med najgrše ljudi nas prištevajo! Naše psštenje sramoiijo! Odločno si prepovedujemo, tla bi se norčevali in nas obdolževali umorov. Nismo vaše sorte! Nimamo Trbovelj na vesti! Poslanci opozicije ugovarjajo. Najglasnejši so poslanci Bukovec. Zupančič in Lončar. Ing. Zupančič križi: »Nisem tako govorili Besede zavijate! Govoril sem pogojnoi Ni res, ni resic V zbornici nastane silen nemir, hrup in trušč. Poslanci večine kličejo: »Ne dopustimo, da se seja nadaljuje, dokler ne prekliče nizkotne žalitve. Ven b takim poslancem! Takih ža. litev ne prenesemo!« Predsednik je ves ta čas neprestano zvonil in skušal pomirjevalno vplivati. Poslanci večine vedno odločnejše vztrajajo na tem, da se žalitev prekliče. Po daljšem zvonenju se je predsedniku posrečilo umirili zbornico. Spregovoril je: »Prekinjam sejo za deset minul, ker se je skupščina žalila na zelo težek in vsega obžalovanja vredeu način.« (Ing. Zupančič: »Ni res, ni res!«) Kljub temu, da je predsednik prekinil sejo, se zbornica ni pomirila, ampak so se prepiri še par minut nadaljevali. Poslanci večino so nato odšli v klubske prostore, kamor je predsednik i>ozval stenografa, da se ponovno ugotovijo besede. Posl. Zupančič izključen za osem dni. Po odmoru je predsednik zopet otvoril sejo ter dejal: »Ugotavljam, da je poslanec g. Zupančič zagrešil zelo težek, rekel bi, skrajno težek prestopek zoper skupščinski poslovnik, da se je namreč pregrešit zoper parlamentarno dostojnost in kruto žalil to skupščino, od-nosno veliko večino te skupščine in njenega predsednika s tem, da je izrekel v tej skupščini obdolžitev, da se večina Holidarizira z bel-grajskimi Puniši Račiči. (Poslanec Zupančič: »Ni res, ni res!« Ogorčenje na desnici. Poslanci večine kličejo: »Res je, vsi smo slišali!« Mazovec: »Škandal, da se upa tajiti!«) Z ozirom na izredno težo te žalitve, s katero je žalil to skupščino iu predsednika, predlagam, tla »e izključi od sej za osem dni.« (Živahno odobravanje in ploskanje na desnici.)_ Dr. Ukmar Polde, okr. zdravnik v Litiji sa je preselil i 10. oktobr. v Oblakovo hišo V Belgradu. 16. okt. Od strani pribičevcev se je pojavil v Belgradu politik Savčič, ki išče z»ez z vlado. Razgovarjal se je z vsemi politiki. Vlada stoji na st::.- ju, da stopi takoj v razgovor s Hrvati, čim bodo le-ti stavili določene predloge, o katerih je mogoče razpravljati. Vlada je trdno odločena delo v skupščini nadaljevati. 17. Narodna skupščina silno pridno dela, odkar je ne ovirajo vpijati iz žerjavovske in radičevske stranke. Nekoliko skušajo po-nagajati zemljoradniki, pa ne opravijo dosti. Predloženi so bili štirje važni zakoni: O menicah, čekih, državnih pravdnikih in odvetnikih. Vsi štirje so čakali že več let na obravnavo. Skupščina jih je po kratkem razgovoru sprejela. 19. okt. Narodna skupščina je sprejela štiri trgovske pogodbe in sicer z Albanijo, Estonijo, Letonsko in Egiptom. Naši trgovini se je s tem odprl zopet nov trg. Nato je predsednik g. dr. Korošec prečital kraljevi ukaz, s katerim se toletno zasedanje skupščine zaključuje in je zbornica sklicana na novo zasedanje 20. oktobra. 20. okt. Narodna skupščina se je zbrala k novemu zasedanju. Izvolilo se je novo predsedstvo. Ker prejšnji predsednik dr. Perič ni hotel več predsedstva prevzeti, je bil izvoljen na njegovo mesto Uija Miliajlo-vič, za prvega podpredsednika Kujundžič, za drugega podpredsednika Hrasnica in za prvega tajnika Bedjanič. Kmet in njegovi prihranki. Naša napaka. Ena izmed napak našega naroda je, da le preradi težko prislužen krajcer z lahkoto daino za malovredno stvar. To se pravi, da več zapravimo, kot je pametno. O tem pričajo gostilne, še bolj žganjarne in težki milijoni, ki jih po teh krajih poženemo. O zapravljanju pa pričajo včasih tudi obleke in pa navlaka mestnih stvari po kmečkih hišah. Razumeti se moramo prav! Ne maramo umazanih ljudi; zanemarjenega dekleta in scapa-nega fanta bo vsak obsodil. Kar mora biti, mora biti! Toda zelo velikokrat gre tudi obleka čez moči in čez stan — in to je zapravljanje. Te naše napake — zapravljanje — za katerega bi znal vsak našteti zgledov, se moramo zavedati, da se ga vsaj počasi odvadimo. Hranimo! Smo pa mnogokrat tudi taki: Če je denar prišel k hiši, se nič ne smili, kadar ga ni, se pa strada. Namesto, da bi se zmeraj delalo po pameti in namesto, da bi vsak gledal v bodočnost. Ne pravimo, da so vsi naši ljudje taki, da pa jih je le preveč, pa sami veste. Še več pa je takih, ki pravijo, da nimajo kaj hraniti, ker nikoli ne dobijo skupaj najbolj resnično, da iz malega raste veliko. Brez vinarja in goldinarja! Kdor hoče res hraniti, mora tudi pri malih svetah. Ne sme pa ta denar ležati doma brez haska. Ce ga držiš doma, ga tudi zapraviš. Vsako vsoto, te je tudi majhna, v hranilnico. Kmet, kje so tvoji prihranki? Kolikokrat se danes sliši,, da mora kmet držati s kmetom. Prav je takol Toda to se najbolj pokaže ravno pri denarju. Kmet, kje so tvoji prihranki? Ali so v domači kmetski hranilnici ali so v mestni? Koliko jih je, ki nosijo svoj denar v mestne zavode, da mesto lažje kmeta komandira. Kmetov denar mora v domač kmetski zavod! Hranilnice in posojilnice. Ali pa je varno naložiti doina svoj denar? Vprašamo, katerih zavodov je več propadlo, kmetskih ali mestnih? Vsak ve, kako je bilo v teh stvareh na Slovenskem. Na kmetih so hranilnice z neomejeno zavezo. To se pravi: vsak, kdor je član hranilnice, je porok za vloženi denar z vsem svojim premoženjem. Torej je denar varen. Hranilnice po kmetih pa imajo tudi namen zbirati denar, da ga morejo posoditi spet kmetu po nizki obrestni meri, kadar kmet denar rabi. Z denarjem, ki ga vložiš v kmetski domači zavod, res delaš za povzdigo kmetskega stanu. Pripomnimo še to, da je pri vsaki hra- j nilnici popolnoma tajno, kdo je vložil in I koliko je vložil. Kdor vodi hranilnico na kmetih, prav tako ne sme nič govoriti o vlogah, kot se ne sme pri mestnih zavodih. Svetovni dan varčevanja. Tudi drugod po svetu se živo zavedajo, da morajo ljudje hraniti in varčevati, če hočemo, da se dvigne ljudsko blagostanje. Po vsem svetu obhajajo 30. oktobra poseben dan varčevanja. Porabijo ta dan za to, da ljudi opominjajo k varčevanju in da zbirajo denarni zavodi tudi male vsote prihrankov. Spomnimo se tudi pri nas v tem času, kako potrebno je hraniti in zbirati tudi male prihranke. Ali naj hodi slovenski kmet po drugi poti? Po vseh deželah vedo, da je moč kmetova v tem, da drži skupaj. Ali naj bo pri nas drugače? Če nočemo čisto zaostati, moramo vedno gojiti in buditi zavest skupnosti. To moramo storiti tudi pri prihrankih. — Drugod vlaga kmet svoj denar v kmetski zavod, ker ve, da more tam dobiti tudi posojilo po nizkih obrestih. In če ga ne rabi sam, ga rabijo drugi, če ne v tisti vasi, pa drugod. Tako raste v vzajemnosti kmetska moč. Glejmo, da bo tudi na Slovenskem tako. Skrbimo, da bodo močne naše hranilnice, da bodo močne vse naše kmetske zadruge. Povej drngim! Marsikdo ne bere teh stvari — opozori ga na to, da ne gre mimo njega. Reci mu, naj prebere! Marsikdo hitro pozabi; govorite večkrat o tem. Marsikdo ne vzame dovolj resno, vzpodbujaj, da stori prav. Vsem pa velja: Kmet pomagaj si sam in Bog ti bo pomagali V vsako hišo Domoljuba! Ugovori zoper davčno odmero. Novi čisti katastralni donos po določilih novega zakona o neposrednih davkih in ž njim v zvezi količnik za predpis direktnih davkov (zemljarine) bil je določen, kakor so bila obveščena vsa županstva, ki so jim bili poslani vsi elaborati (spisi), da jih razgrnejo na vpogled v občinah. Ni važnejšega posla za naše občine kakor za vsakega davkoplačevalca nego, da prouči ves čeprav dokaj obširni elaborat. Mislimo, da so županstva po navodilih, ki so jih prejela, postopala v interesu vseh davkoplačevalcev Slovenije, ki je trpela pod preobremenitvijo dolgo dobo desetih let. Ni še potekel določeni rok za pritožbe (ugovore) zoper previsoko določeni količnik za odmero davkov po novem zakonu o neposrednih davkih po izračunjenem čistem katasiralnem donosu. Zato bodi opozorjeno še enkrat: Ne le občine, marveč tudi posamezni davkoplačevalci naj se pritožijo zoper določeni novi čisti katastralni donos in zoper količnik na podlagi spisov, ki so razgrnjeni na vpogled pri vseh županstvih. Važno je, da se vlagajo pritožbe pravočasno, t. j. preden poteče 15 dni — od dneva razpoložilve spisov pri županstvih na vpogled, in da se vlagajo vse pritožbe le pri županstvih, ki morajo na njih potrditi, da so bile vložene tekom 15 dni od dneva razpoložitve. — Vsako nadaljno navodilo je nepotrebno, ker prav v tem vprašanju morajo pokazati občine, da znajo zastopati koristi občanov. Saj so bila o tem menda dovolj poučena. F. K-n. Ofenziva proti cerkvi. Hrvatski radičevski časopisi so začeli strupen boj proti škofom in duhovnikom. Ves boj gre za tem, da bi se hrvatsko ljudstvo docela odtrgalo od katoliške cerkve ter se podvrglo framasonski komandi, ki se v zadnjem času pri radičevcih in pribičevcih vedno očitneje pojavlja. Hrvatski svobodomiseln se dobro zavedajo, da imajo najnevarnejšega nasprotnika v svojem bre/.verskem delovanju vprav katoliško Cerkev. Zato z vso silo udarjajo vanjo. Zlasti jih boli, ker se hrvatski škofje pri svoji konferenci, ki so jo imeli v zadnjem času v Zagrebu, niso hoteli postaviti v njihovo framasonsko službo in v službo njihove obupne politike. Mi ugotavljamo to zato, ker se pri nas v Sloveniji vprav radičevci in žerjavovci delajo tako pobožne, kadar jim to kaže. Njihovo vodstvo, ki je sedaj v Zagrebu in ki ima edino in popolno komando tudi v Sloveniji, jih same najbolj očito na laž postavlja. Po vsem tem moramo ponovno nanašati: Dober katoličan ne more biti niti žerja-vovec niti radičevec, ker baš v zadnjem času zlasti na Hrvatskem najhuje napadajo Cerkev ter ljudstvo naravnost poživljajo, naj ne hodi k službi božii Nauk porušenih hiš. V Pragi in tudi po drugih mestih se jo porušilo nekaj novih hiš, ker so stavbeniki uporabljali slab material, da čim več zaslu-žijo. Nekatere od teh porušenih novih hiš so bile od komisij že pregledane in spoznane za dobre, drugi dan nato pa so se podrle. Komisije so torej opravile svoje delo silno slabo, a temu se ni posebno čuditi, ker je znano, da si gospoda rada medsebojno pomaga. Kadar gre za gosposke stvari, razne komisije rade zatisnejo eno oko. Včasih vsled ozkih rodbinskih zvez. včasih tudi vsled zaslužka, včasih pa tudi enostavno vsled tega, ker so nekateri uradniki še od nekdaj vajeni, da se vsakemu gospodu, ki ima cilinder, globoko priklonijo. Čisto druga pa je stvar, kadar imajo razne komisije posla s kmetom. Tedaj pa so silno stroge in natančne ter se ravnajo brezobzirno tudi po najbolj zastarelih predpisih. Takrat ni nobenega prizanašanja in ne zatisne se niti pol očesa, takrat mora iti vse strogo po predpisih in naj ima kmet zaradi zastarelosti teh predpisov še tako škodo. Kako n. pr. v mestih vedno strogo pregledujejo vse, kar pripelje kmet na trg. — Gorje tistemu, ki ne zadosti vsem predpisom tržne oblasti. Neusmiljeno mu zlijeio mleko ali pa zaplenijo blago. In potem pride še kazen. A dostikrat je kmečki gospo-' dar pri tem brez vsake krivde, ker je bilo j blago na potu pokvarjeno. Pa je vsaka beseda zastonj. Nekaj sličnega se vidi tudi pri cenah, j Kmet mora vedno prodajati pod ceno in če ga zadenejo vremenske ali druge nezgode, to nikogar nič ne briga. Ker gospoda v mestu hoče imeti vse od kmeta za mal denar, Včasih vidiš na trgu gospo, ki ima na sebi zlatnine za tisoče dinarjev ali pa kožuh, ki je veljal tudi več ko 10.000 dinarjev, s kmetico pa se prepira pri nakupu jajca zaradi ene cele krone. Še vedno misli nekatera gospoda, da nima kmet prav nobene drupe dolžnosti, kakor da se vse življenje peha in trudi, da bi v mestih dobro in po ceni živeli. V zahvalo pa bi še kmeta zaničevali. Na mestnih ulicah se vidi ista dvojna mera. Če pride kmet s svojim vozom v mesto, misli včasih kak oblastnik, da je sedaj dana prava prilika, da pokaže svojo moč. Naj se ravna kmet še tako vestno po policijskem cestnem redu, vedno vozi napak. In če se pripeti kaka nesreča, je seveda vedno kriv kmet, ker mestni ljudje vozijo kajpada vedno pravilno. Včasih se pripeti, da čez noč zapro v mestu kako ulico in kmet mora narediti velik ovinek, ker ni bilo pravočasno razglašeno, da se bo popravljala ta ali ona mestna ulica. Ali bi bila res takšna težava, če bi bile takšne spremembe pravočasno razglašene po okoliških vaseh. Še celo vrsto sličnih in enakih težav, nepravilnosti in sitnosti mora prenašati kmet, ker še vedno ni povsodi izginila po mestih ona stara mera, po kateri se drugače meri gospodu in drugače zopet kmetu. Čas pa je, da ta dvojna mera enkrat za vselej preneha in da bodo po uradih tudi mestno gospodo tako strogo presojali, kakor kmeta. In porušene hiše dokazujejo, (la jo to silno potrebno, ker se je po mestih razpaslo tako dobičkarstvo, da je vedno več sleparije. In sicer tako strašne sleparije, da se podirajo velike novo hiše in da je vedno več nesreč. Zato je treba, da si vzamejo oblasti nauk porušenih hiš k srcu in da se njih uradno oko ustuvi pred vsem tam, kjer jo potrebno in kjer je ogroženo človeško življenje. To pa je zlasti v mestih,'ne pa na deželi. Nauk porušenih hiš pa tudi pravi, da Be z dvojno mero ne pride naprej, temveč da je treba tudi gospodo enako soditi kot kmeta. Zato pa bomo tudi gledali, da zatre-mo zadnje ostanke iz fevdalne dobe in da bo vladala povsod enaka mera. Pred zakonom smo vsi enaki in to ne sme ostati le na papirju, ampak mora postati tudi v življenju tako. d Hud poper za radičevcc. Radičevci io naprositi nekega češkega politika, naj posreduje pri znanem angleškem politiku Mac-dcnaldu, ki je došel v Prago, da sprejme nekaj radičevskih voditeljev. Radičevci, ki v lastno škodo iščejo povsod pomoči, le doma ne, so pač hcteli angleškemu politiku nasuti peska v oči ter mu razlagati svoje trapaste težave. Ko je Macdonald zvedel, zakaj so radičevci v Prago prišli, jih sploh ni hotel sprejeti češ, da se ne bo vmešaval v notran;" zadeve države, s katero so Anglija in vse angleške stranke v prijateljstvu, še na dotične-ga češkega politika je bil Macdonald vsled povedanega tako hud, da je takoj odpotoval iz Prage. Iz vsega vidimo, da je vpliv radičevcev v zunanjem svetu pr.iv majhen tn da store najbolje, ako si za svoje težave poiščejo v bratskem sporazumu prijatelje — donia. ., p KDK v Sisku. Radičevci in pribičev-ci so imeli v nedeljo shod v Sisku. V časopisih so napovedali 100.000 ljudi, sedaj pišejo, da jih je bilo 50.000, poročevalci bel-graiskih listov poročajo o udeležbi 10.000 ljudi. Pribičevič in dr. Maček sta udarjala na republikanske strune. Pribičeviču mora že zelo trda presti, da je prisiljen po republikansko žvižgati. p »Kaj je s Pušenjako:a?« Pod tem naslovom napada poslanec Pucelj v zadnjem »Kmetskem listu« našega poslanca Pušenia-ka, češ, da je z nekaterimi podpisal svoj čas zahtevo, naj zdravniki preiščejo duševno stanje pokojnega Radiča. O. Pušenjak je sicer že dal v tem oziru javnosti pojasnilo vendar Pucelj trobi s svojo obrabljeno trompeto naprej. Da bo Pucelj še lažje muzictral naj ponatisnemo, kaj je pisal »Kmetijski list« z dne 5. novembra 1924, štev. 47. Takole ie pisal? »Radič je zadnjo soboto tvoril v Zagrebu na shodu krajevne organizacije svoje stranke. V govoru je pobijal vse ono, kar je zadnje dneve poprej oznanjal za resnico I o pomeni, da je Radič še vedno, kar je bil. neresen in nestalen in zato nesposoben u koristno politično delo.« V nadaljnjem stavku „Srečna žaro- pravi razumno Mica. Vm" »Zmeraj bom mla-cenita sem dostno izgledala Uer RADION prevzema mesto mene najtežje delo v hili in sicer pranje perila. RADION pere sam in varuje perilo!" »Kmetijskega lista«, ki je glasilo g. Puclja Radiča pa celo naravnost »norega« iineuuje^ Ce je g Pušenjak predlagal, da se Raclica duševno preišče, je to veliko bolj taktno, kot pa Radiča meni nič, tebi nič za norega proglasiti, kar je storil »Kmetijski list«, glasilo Piirlifl d'Kako sodi tržaški »Mali list« o politiki raditevcev in žerjavovcev. Med drugim I1IU lilUiVOU' '» ----. , piše: »Zapustiti parlament je zmeraj nevar-{ia reč, ki navadno škoduje vec tistemu, ki beži. nego tistemu, ki ostane. To so skusi h že močni Čehi pod nekdanjo Avstrijo: vinih so se na Dunaj. Hrvatje so v Jugoslaviji Se enkrat poskusili z »abstinenco«, pa Radič je spoznal, da to ne more t ajati. Tudi sedanja kmečko-demokraška koalicija čuti, da je z odhodom iz nar. skupščine zašla v slepo ulico, iz katere je samo en izhod: nazaj. To ie težko priznati, zato se opozicija opnjemlje vsake bilke, da bi poka/ala, da se ne boji nikogar in da bo že ena vsem pokazala. Med obupna sredstva je treba šteti pisma in proteste na mednarodno javnost. Svoječasno smo že omenili, da so Hrvatje i.esli neki protest na med-parlamentarno zborovanje v Berlin. 1 udi y M NOVI ieA p. j ■aassMKas d Kralj Aleksander jt zopet odpotoval f doslej ni para v Sloveniji. Tvrdka Ravnihar v južno Srbijo, kjer ostane po časopisnih vesteh dalje časa. d Petdeesetletnico rojstva je praznoval 19. oktobra prvoboritlj cirilmetodijske misli, vseučiliščni profesor dr. Franc Grivec. jGospouu jubilantu, ki slovi kot eden najboljših poznavalcev slovanskih kulturnih, verskih in cerkvenih vprašanj, tudi naše iskrene Čestitke! u Petdesetletnico rojstva je obhajal te dni znani ljubljanski zdravnik dr. Hogler. d Francoski maršal Franše d'Eperej, ki je vodil pred 10 leti predor solunske fronte, se je z belgrajskih slavnosti na kraljevo željo pripeljal v Ljubljano, kjer je ostal 3 dni. Medf. m si je ogledal tudi Gorenjsko, kjer so ga povsod, kakor tudi v Ljubljani navdušeno sprejemali. d V ponedeljek 29. oktobra ob 9 dopoldne v »beli dvorani« hotela »Union« v Ljubljani občni zbor Prosvetne zveze. Isti dan se bo obhajala desetletnica osvoboditve Slovenije in bo otvoritev slovenske Radio-po-staje. Vožnja v Ljubljano in nazaj četrtinska. V ta namen je treba imeti izkaznico Prosvetne zveze. Izkaznice se dobe pri Prosvetnih društvih. d Za siromašne kraje. Pod predsedstvom predsednika vlade dr. Korošca se je vršila seja ministrov gospodarskih oddelkov. Razpravljali so o zakonih, ki so potrebni, da se pomaga siromašnim krajem. Izvolil se je poseben odbor, ki naj izdela ta zakon. V odboru so ministri Stanič, Markovič in Barič. d Da se prepreči lakota v Črni gori, je naročil oblastni odbor v Cetinjnh 400 vagonov koruze. d Štirideset let deluje kot igralka pri ljubljanskem gledališču ga. Avgusta Dani- namreč postavlja na sprednji strani ob Dunajski cesti leseno streho, ki bo res v kras Stadionuin tamkajšnji okolici sploh. Vsak izmed kamenitih stebrov, ki so jih postavili v letošnjem poletju, nosi približno meter dolg, izrezljan les valjčaste oblike, na katerih so potem pritrjeni trakovi, ki vežejo posamezne stebre. Na zidu samem pa so položeni mogočni tramovi, pritrjeni z železnimi vijaki na zidovje. Na teh tramovih leže leseni nosilci, na katerih so potem pritrjene deske, ki tako tvorijo lično streho. Cela zamisel in izvedba tega dela, napravlja izredno ugoden in mogočen vtis, ki bo še bolj viden, kadar se na tej strani v zidovju vstavijo tudi vrata, kar se baje zgodi prihodnjo pomlad. d Trgovina s krompirjem in zeljem na debelo. Od pondeljka 22. oktobra dalje se premesti trg s krompirjem in zeljem na debelo v Ljubljani s Krekovega trga pred Mestnim domom na Sv. Petra nasip, Ie levi breg Ljubljanice cd Zmajskega mostu do hiše, št. 27. Dovoz in odvoz se vrši pri Zmajskem mostu. d Podpore za zidavo šol. Ministrstvo prosvete je dodelilo podpore sledečim šolam: Šmihel pri Žužemberku 10.000 Din, Grosuplje 50.000 Din, Kopanj 10.000 Din, jevnica 20.000 Din in Šinkovturn 10.000. --Pod žerjavovsko komando ni bilo o sličnih podpor; h ne duha ne sluha. d štiri milijone Din je nakazal finančni minister občini Apatin z regulacijo Donave. d Za zgraditev in popravo občinskih cest in mostov ter za nujna gradbena dela ob elemertarnih nezgodah je sklenil ljubljanski oblastni odbor nakazati 277 tisoč Din. d Prosvetna oddelka v Ljubljani in Mariboru sta odredila, da bo o Vseh svetili štiri lova. , ... d Deželna cesta Radohova vas—šumi j dni prosto in sicer od 1. do vstevsi 4 no-berk. Ljubljanski oblastni odbor je glede na i vembra. zgradbo deželne ceste II. reda Radohova vas >—Selo—Šumberk pooblastil cestni okrajni odbor višnjegorski, da prične z deli v lastni režiji. H gradbenim stroškom prispeva obl. odbor 50 odstotkov, ki se bodo izHačali "a podlagi predloženih obračunov in tehničnega pregleda izvršenih del. d 14. novembra bo izredni občni zbor Zadružne zveze. d Orlovski Stadion ob Dunajski cesti dobiva te dni spet popolnejšo sliko svoje mogočnosti in vse bolj izrazitejšo podobo umetnine, ki ji niti v zamisli, niti v obsežnosti Ženevo so potem pisali ob času občnega ibora Društva narodov, fi in taki pretesti 60 sicer vladi neljubi, toda Hrvatom nič ne Zaležejo. Države, ki so Jugoslovanom prijazne ne bi dopustile, da bi se taki s^nri posili pred diplomatske konference; to mora ostati le notranja reč Jugoslavije. Pa tudi ostale države se zavedajo, da bi mednarodno vmešavanje imelo nevarne posledice za sve- t>vni mir. Hrvaški pretesti so bili sprejeti ladno in brez kakega uraduega odziva.« . d Podpore za povzdigo kmetijstva. Ljubljanski oblastni odbor je v ta namen v zadnji seji razdelil sledeče podpore: Za nabavo in vzdrževanje plemenske živine Din 4000; za izboljšanje gnojišč in hlevov Din 3000; za drobnico (ovce) Din 18.000; za škode vsled povodnji in požara ter za nesreče pri živini Din 20.643; za vzdrževanje mrjascev Din 400; živinorejskim zadrugam ln središčem Din 2000; za kmetijsko nadaljevalni pouk na osnovnih šolah Din 6000; kmetijskim zadrugam in podružnicam Din 12.000; mlekarskim in sirarskim zadrugam Din 22.000; za ureditev vzornih vinogradov in kleti 12.000; sadjarskim društvom za nabavo sušilnic in drugih potrebščin 22.576; za poljska in travniška melijoracijska dela Din 50.000. d Za sez;davo otroškega zavetišča v Trbovljah je določil ljubljanski oblastni odbor 100.000 Din. d Pomanjkanje vagonov pri nas in drugod. V Avstriji je nastalo občutno pomanjkanje vagonov: začeti so se veliki prevozi kuriva, ki drugače pridejo šele koncem oktobra in avstrijskim železnicam primanjkuje za prevoz premega vagonov. To pomanjkanje va- gonov je povzročilo učvrstitev in povišanja cen premoga. Ze lani začetkom novembra e prišlo do občutnega pomanjkanja vagonov pa si je morala avstrijska železniška uprava izposoditi vagone iz Nemčije. V poljski Zgornji Šleziji je pomanjkanje vagonov naravnost katastrofalno in tudi v Nemčiji zadnje čass nekateri premogovniki ne morejo popolnoma kriti svojih potreb. Na Češkem je na primer proti koncu pret. tedna bilo dostavljenih samo 60—70 odst. potrebe. — Iz teh podatkov je razvidno, kako občutno pomanjkanje vagonov vlada tudi drugod, pa se vendar za to ne iščejo vzroki v politiki, ampak v sezij-skem povečanju potreb, kar je edino pravilno. d Pozor, da ne bo škode! Od 1. januarja 1929 bodo v veljavi od dosedanjih znamk samo znamke belsrrajske izdaje, ki so prišle v promet januarja 1926. Vse druge znamke ne bodo več veljavne. d O človekoljubnem delovanju šolskih sester prinaša lep članek »Slovenec z dne 21. oktobra (nedeljski). d Naši fantje potolčejo v vztrajni vožnji Italijane. Te dni so se vršili v okolici Be-lovarja na Hrvaškem manevri vse zagrebške armade. Udeležil se jih je tudi novo ustanovljeni kolesarski bataljon, ki je stacioniran v Ljubljani, sestoji iz skoro samih Slovencev in mu poveljuje g. major Jaklič. Manev-I ri so bili vsled skrajno slabega vremena izredno naporni,-toda vkljub temu je bilo razpoloženje med vojaštvom izborno. Ko se je vračal dne 15. t. m. navedeni kolesarski bataljon domov v Ljubljano, je prevozil 148 km dolgo razdaljo od Zagreba do Ljubljane v popolni bojni opremi na prošnjo fantov samih v enem dnevu. Vkljub veliki zmučenosti so namreč hoteli pokazati svojo vztrajnost, rabili so pa za to pot le 8 ur in pol. S tem uspehom so naši fantje po komaj enomeseei h vajah daleko potolkli tozadevne uspehe Italijanov in se pokazali za polnoma enakovre-j dne najboljšim evropskim armadam, kjer je uvedeno kolesarstvo že dosetletja. d »Nimamo interesa braniti učiteljstva«, so izjavili te dni žerjavovski kolovodje, čeprav je še danes večina učiteljstva v sokol-skih vrstah in pri — Vodnikovi družbi ;n bi bili tudi sicer žerjavovci v Sloveniji že davno brez vsakega poslanca, ako ne bi imeli učiteljstva za seboj. d Proti raznim zadrug: .n, posebno kon-sumnim zelo ostro piše v zadnjem času »Trgovski list«. Odgovor na vse napade prepuščamo strokovnjakom. Za danes naj le omenimo, da se napredek vsake kulturne države ceni v zelo veliki meri tudi po številu poslu-jočih zadrug in da še nikjer na svetu ni propadel radi kake zadruge pošten in so!11 i trgovec. Boj »Trgovskega lista« pr ti zadrugam torej kaže vse znake svoieeajne1:« boja izvoščkov proti tramvaju in avtom >bi-lom. Če tak boj pospešuje kulturni in gospodarski napredek naroda in države, je seveda veliko vprašanje. d Radičevski pretepači so nedavno na shodu v Cetingradu do smrti pobili dva muslimana. — O. Pucelj je s tem dobil nove tvarine kako radičevrj delajo za Ijtidrf- d Posebno piko imajo radičevci na pristaše hrvatske pučke stranke. Tako so te dni v Brodti na Savi napadli in težko ranili pristaša HPS profesorja Stjcpana Malenico. Ta slučaj nam je nov dokaz, kakšna svoboda bi vladala v radičevski »covjecanski republiki«. d Grdobija. Hrvatski liberalci (pribičev-ci in žerjavovci) se ne boje najgisih laži, kadar je treba osramotiti katoličane. Te dni so prinesli sliko nekega Markoviča, ki ga dolze goljufije. Markoviča so naslikali v frančiškanski obleki, dasi je civilist, ter so zapisali, da je urednik Orlovske straže, dasi z Orli sploh nič opraviti nima. Ogabno! Čisto po žerjavovsko. d Kaj je naša sveta dolžnost? Zaveden katoličan ne gre ne v gostilno, ne v drug javen prostoru, kjer se psuje Bog, katoliška cerkev, papež in škofje, kjer se črni in nanada duhovščina, blati vera in pospešuje nenrav-nost. Na železnic in vse povsod nastopa z vso odločnostjo, ako kdo žali njegovo varsko mišljenje s psovko ali na katerikoli način. d Sedemdesetletnica. G. Valentin G o -s t i č, posestnik in krojaški mojster v Lukovim štev. 23 je izpolnil dne 23. t m. 70. leto starosti. Vse življenje je bil zvest pristaš SLS, je že nad 30 let cerkveni ključar pri farni cerkvi na Brdu, nad 40 let član gasilnega društva v Lukovici, za kar je prejel lani srebrno kolajno za državljanske zasluge. Bil je več let občinski odbornik ter je pri vsakokratnih volitvah varuh skrinjice SLS. Dalje naročnik domoljuba« ves čas njegovega obstoja. d Železniško postajo bodo razširili v Vinkovcih. Dolga bo 12 km in bo veljala 10 milijonov Din. — Sedanja vlada tudi brez radičevcev dela za povzdigo Hrvatske. d Umrl je pri Sv. Petru pri Mariboru odnotni župnik Matej Starki, mož izredne delavnosti, velikega znanja in globoke po-božnosti. Star je bil 62 let. d Na Vačah pri Litiji je umrl trgovec g. Anton Mrva, odličen naš somišljenik. d Na razbeljen štedilnik je padla. V Trbovljah imajo nekateri navado, da dopuščajo svojim otrokom sedeti na zapečku, ki se nahaja na štedilniku. 2e parkrat se je pripetilo, da je otrok padel iz zapečka na segret štedilnik in se do smrti opekel. Te dni se je zgodil enak slučaj v koloniji na »Njivi«. V hiši rudarja Zorka je sedela njegova osemletna hčerka na zapečku. Naenkrat je padla na razbeljen štedilnik, kjer se je opekla in kmalu nato v groznih bolečinah umrla. d Zopet opečen otrok v Trbovljah. Dve in pol letni sinček rudarja Jerneja Aj-diška je padel z zapečka na vroč štedilnik, na katerem je prevrnil vrelo vodo ter se tako opekel, da je umrl. Posledica stanovanjske in socialne bede. d Gospodarsko poslopje je zgorelo posestniku Mihi Dolincu v šmartnem ob Savi. Škode 40.000 Din. d Štirje požari. V zadnjih dneh je pogorel na Bledu v Zagoricah Čebrov skedenj, v Lescah Pogačarjeva domačija, v Mostečnem pri Makolah gospodarska poslopja Antonu Kodriču, Ivanu Dreo, Mihaelu Strižiču in Julijani Lepej. Škode 250 tisoč dinarjev. V Žg. Hočah je pogorelo novo, pravkar dodelano gospodarsko poslopje Antona Vešnika. d Dve divji mački so ustrelili v gozdnem oddelku Pristova pri Ptuju. Ena tehta 6 in pol, druga pa sedem kg d Umor na Jesenicah. Neznani morilec je ob državni cesti med vasema Hrušico in Plavžem nad Jesenicami pretekli teden ustrelil Cirila Hristoviča, dijaka pravne fakultete v Belgradu. Hristovič je bil rojen v Rado-vištu v južni Srbiji in smatrajo umor kot delo macedonske organizacije, ki ji je bil Hristovič na potu. d Štiri ure je imel zamude brzovlak, ki je vozil iz Zagreba v Split. Blizu postaje Su-čurac je namreč skočil iz tira,, vendar ranjen ni bil nihče. d Sreča v nesreči. Na novratni vožnji iz Oradca se je na nekem nevarnem ovinku v bližini Št. Ilja v fiovenskih goricah prevrnil avto, v katerem se je vozil ravnatelj Kubricht s soprogo in pa gospa dr. Krausova iz Maribora. K sreči je avto tik nad železniško progo ob nekem kamnu obstal. Potniki so ostali nepoškodovani, pač pa se je avto popolnoma razbil. d En vagon tovornega vlaka je skočil iz tira v tunelu blizu postaje Sušak. Proga je bila pokvarjena v dolžini kakih sto metrov. Neben vlak ni mogel na Sušak in s Sušaka. Razne nesreče na hrvatskih železnicah.v zadnjem času so pa res nekam čudne. d 4 milijone dolarjev bo podedoval okrajni glavar v Karlovcu dr. Konrad Lip-njah, oče številne družine. Zapustil mu jih je stric v Ameriki. d Ko je podkurila s petrolejem. V vaa Klek v Banatu je kurila te dni kmetica Franca Kellec s koruznimi storži. Ti pa so bili še sveži in napol zeleni ter se užgati. V nestrpnosti jih je polila s petrolejem ter zažgala. Nastal ie res takoj velik ogenj, toda vnela se je tudi obleka kmetice, kmetica pa je dobila hude opekline. Kljub takojšnji zdravniški pomoči jc kmetica kmalu zatem umrla za hudimi poškodbami. d Kadar v postelji kadiš. Strašne smrti je umrl pretekli teden notarski namestnik Bogdan Simčev v Kapusini pri Subotici. Vrnil se je pozno ponoči domov iz neke gostije. Preden se je vlegel, si je prižgal cigareto in pod vplivom alkohola zaspal z gorečo cigareto v ustih. Cigareta mu je med tem padla iz ust in vnela se je posteljnina. Ko se je Simčev prebudil, m imel več moči, da bi Iznenadeni bodete z blagodejnim učinkovanjem izdelka „Alga" v vseh slučajih reimatizma, protina, lšiasa, bolečin v kosteh, mišicah in členkih. Kako naglo in zanesljivo odstranja , Alga" vsak zobobol in glavobol ali ako Vas trga vsled prehlada po zobeh ali glavi. Kako naglo in zanesljivo odstranjuje omotico in slabost, prehlajenje — inlluenco in hripo. Preizkusite vsaj enkrat »Alg«" in postaja Vam bo najboljša prijateljica skozi celo življenje. V lekarnah in drogerijah: 1 steklenica s točnim navodilom Din 16'—, Po pošti naročile na naslovi LABORATORIJ „ALGA", SUŠAK 45. 4 steklenice Din 77'—, 8 steklenic Din 131'—, 25 steklenic Din 320'-, ŽIMA najboljša in najcenejša pri M. Masterl tovarna žime StražišCe pri Kranju. se rešil, temveč je pričel samo klicati na pomoč, toda skozi zaprta vrata ga ni nihče slišal. Ko so zjutraj domačini opazili dim iz Simčeve sobe, so vdrli noter in nudil se jim je strahovit prizor. Nekateri predmeti so še goreli, na postelji pa je ležalo zoglenelo truplo Simičevo. Ko so se ga dotaknili, je takoj razpadlo. d Med odbijači se je smrtno ponesrečil 30 letni železničar Avgust špehnjak na savskem kolodvoru v Zagrebu. d Streha se je zrušila. V Starem Bečeju se je nedavno udrla v hiši kmeta Franja Tu-skega streha in pokopala pod seboj vso družino. Sosede je opozoril ropot, s katerim se je streha zrušila, ter so prihiteli takoj na pomoč in pričeli odkopavati zasute. Posrečilo se jim je res izvleči izood razvalin Tu-skega, njegovo ženo in malo štiriletno hčerko. Otrok pa je bil že mrtev, Tuski pa je dobil težke poškodbe, dočim je žena na čudežen način ostala nepoškodovana. d Bodite previdni pri otrokih ln nikdar ne opustite, da jim tudi pri najmanjSem neraz-položenju pridenete v mleko ali vodo praška »Magna«. Prašek »M a g n ac čisti želodec in čreva brez bolečin, prijetno in naglo osvežuje in preprečuje težja obolenja. V vseh lekarnah in drogerijah en zavoj • točnim navodilom 4 Din. KROJAČI, ŠIVILJE, NESIVILJEl Teča| prikrojevanja začetkom novembra. —' Zaseb. krojno učllUče, LJubljana, Stari trg 19. NAZNANILA ■J—a— nSk. izobraževalno društvo t Dolu pri Ljubljani priredi v nedeljo 28. oktobra zanimivo Igro v 4. dej. »Kraljičina z mrtvim srcem«. Obenem p>o-novi enodejajiko, veseloigro. Pevske točke proizvaja domači mešani zbor. — Povabljeni prijatelji krščanske prosvete. u Hrastjo pri Kranju. Izobraževalno društvo za Hrastje in okolico uprizori v nedeljo 28. t. m. ob 3 popoldne zanimivo ljudsko igro »Mlinar ln njegova hči«. Prijatelje slovenska prosvete iskreno vabljeni! n Vsem orlovskim edinkam. Tekmovalni red ln vaje za leto 1929 (za praški tabor ln tekme JOZ) je izšel Naroča se pri Jugoslovanski orlovski zvezi v Ljubljani. En izvod stane 8 Din če se knji-žioo takoj naroči, pozneje pa znatno več. Pri tem zlodju sem ravno .'000 Din gor plačal!« Mislim, da letos enakih odgovorov ne bo na mestu-Še največ je letošnja suša motila naš lesni obrat. Postranske žage so prav malo lesnega blaga proizvajale; pripomniti pa ie treba, da je v iem za-popaden malone edini dohedek našega kmeta. — Na.-topivši oktober je nato že tudi s snegom pobelil naše vrhe, ki pa seveda ni zavzel še staine oblasti. Ako bi vztrajal, gorje bi bilo potem nekaterim našim kmetom. — Tudi brez vseh nezgod nismo prošli. Pred preteklim tednom je požar ugonobil žago našemu priljubljenemu g. župniku A. Fišer. Ogenj je nastal po neprevidnosti. Iskreno sofuvstvujemol Zadnji dnevi se viste s krepko in hladno sl^no. D0B0VA. V naši lari imamo 5 gasilnih društev in sicer na Vel. Obrežu, Kigoncah, Mihalovcu. Mostecu iu v Ločah. V Ločah imaio tudi svojo godbo na pihala, ki prav dobro svira. Vsa gasilna društva so prav delavna. Le na Vel. Obrežu nekaj ne gre skupa.i, tako da so morali sta velki gospod od fa-jerberiev iz Vidma- neknj posredovati. V fnri imamo tudi podnačelnika posavsko gasilske župe. — Imeli smo nekaj dni jako slabo vreme. Lilo je kakor iz škafa. A glej ga spnki, ko se .ie razliio, pa reka Sotla prestopi strugo. Ravno ko jeseni, v ne-dello 14. t. m., dere Sotla čez bregove. Ljudje umikajo koruzo, v naglici žanjejo ajdo, jki vodi jih prehiteva in vse morajo prepustiti So-tli. Zopet bo precei pol'a uničenega. In fo je skoraj vsako leto enkrat »Ii celo večkrat. Najhujše je bilo leta 105S na 1926. Upamo, da sedaj ne bo tako hudo. Nujna )*>treba je, da se zganejo mero-lajne oblasti in ukrepajo o regulaciji reke Sotle. Ni prijetno, ko prestopi Sotla v malo večjem obsegu, kar se z?odi skoro vsako leto. da imajo v vasi Kigonce v onem delu vodo v hišah, v Ločah pa sc morajo voziti s čolni. Istotako napravi Sava pri Čatežu. Ko naraste Siva, in to tudi redno vsako leto, zalije CateŽke Toplice, prehod oziroma prevoz čez Savo je ukinien. vode se razlite v vas Mostoc, glavna cesta ie odrezana in takrat je treba vedno potrpežljivo čakat, d« Sava upade. DOB. V nedeljo 28. I. m. bo jio 10. sv. miši odkritje in blagoslovitev spomenika žrtev svetovne vojne iz domače župnije. Spomenik je delo enjga izmed najboljših slovenskih umetnikov, slikarja ln kiparja Tineta Kralja. — Cel spomenik bo visolt 4 m. — Po 10. sv. maši bo najprej žalni sprevod izpred cerkve po vasi, da se z molitvijo spomnimo ran/kili m se po povratku lepo razvrstijo društva in razui zastopi pred spomenikom. Povabljeni k Hovesnorti vsi, katerim je drag spomin na rai iko žrl ve. BOROVNICA. Naše prosvetno društvo prcsl vl fO letnico obstoja na praznik Kristusa Kralja, 28. oktobra ob 3 popoldne v prenovljenem »Domuf. Slavnostni go-K«vonilk bo g. dr. Val. Rožič, priznan govornik iz Ljubljane, igi'?l pa bo akademski salonski erkcficr 81 (kvartet) tudi iz Ljubljane. Vmes krasne slike iz mučeniške Mehike. Končno posvetitev društva Kristusu Kralju. Vljudno in iskreno vabimo vse občane k tej lepi prireditvi. ŠT. PETER PRI NOVEM MESTU. Naša romarska cerkev na Trški gori je v notranjščini vsa prenovljena. Trije, slikarji so bili na delu SO dni. Posebno krase hišo božjo umetniške slike, ki jih je izvrši) priznani dunajski akade-mični slikar g. Kleinert. Ko sta dekoracijska slikarja strgala s sten stari belel sta odkrila v stranski kapeli prav lepe freske, ki so po Kleinertovi sodbi najbrž Kleinrrtovo delo. Te, nekdaj na mokro slikane podobe, so sedaj obnovljene in kaj lepo krase cerkev. Na spomlad dobi podružnica še dva okraska. To sta dve starinski sliki, ki ju sedaj obnavlja ljubljanski akad. slikar g. Stenien. Za ti umetnini se zanima tudi »Narodna galerija v Ljubljani,, ki vsaki teh dveh slik prisoja vrednost več tisoč dinarjev. — Osem dni je gostovala pri nas higijenskn razstava, namenjena skrbnejši negi dojenčkov. Uvodno in zaključno predavanje i je imela go«pa dr. Konvalinkova. Med tednom je bila obiskovalkam vedno na uslugo zavod na sestra, gdčna. Češarkova, ki je v svoji veliki ljubez-njivosti ob prostih urah hitela po vaseh, obiskovat dojenčke in matere, nudeč slednjim pouk ter praktične nasvete. — V začetku šolskega leta nas je ; zapuflila učiteljica ga. Pavla Mundova. Več let je I med nami delovala kav najvzgledneje. Ne le, da je bila otrokom v šoli dobra učiteljica, bila jim je marveč kot praktična kristjana tudi vzorna vzgoji-•' teljica. Omejila se ni le na šolo, temveč z vese-I I jem je pomagala tudi v Domu pri izobraževanju ' odrnslih, kolikor so ji pač. dopuščale družinske | razmere. Bog ji boli plačnik, ljudje pa naj mar-| ljivo učiteljico in vzgojiteljico ohranijo v dobrem ; spominu 1 ŠKOF J A LOKA. ! Radio v Društvenem domu. V našem društvu . fc vsak večer zberemo k rsdiju. Izvrstno čujemo : domžalsko |X>stajo, pa tudi druge postaje v Evropi ; nas zabavajo s pestrim programom. Prav posebno j zanimivo bo pa v nedeljo, 28. t. in., ko bo slovesna : otvoritev ljubljanske radio postaje. Zato bomo že v foboto v veliki dvorani našega doma poslušali ! pester program iz Ljubljane. V nedeljo popoldne ■ ob 3. pa bomo čuli otvoritveni govor in za Iem vse ! druge zanimive točke programa. Vabimo vse dru- j štvenike iu vse dru»e radio amaterje, da pridejo v nedeljo k nam. Saišo 1 Din je vstopnina, da po-; ravnamo z njo tekoče stroike. j PRELOKA PRI VINICI. Na potovanju po Beli Krajini je zastopnik »Svete Vojske' Fran d« Cecco obiskal tudi nas. V ponedeljek, dne 8. t. m. smo imeli v šoli predavanje o treznosti. Mnogo lepega in koristnega smo slišali ter želimo, da hi se pametni nasveti in nauki g. predavatelja upoštevali in tudi izvajali. Šolarji so se splošno odločili za Mlade junake. j PAVA PRI LITIJI. Ker so se v naši okolici vršila predavanja o I treznosti že na Vačah, na Sv. Gori iii v št. Lam-i bartu, smo tudi mi prosili »Sveto Vojsko« za pre-' davatelja, ki nam je v nedeljo 14. t. m. poslala svojega zastopnika g. Fr. de Cecco. Zbrali smo se v mežnariji ter zvesto poslušali govornik?, ki nam jc v poljubnem govoru razložil \dlik pomen trez-nostnega delu zlasti v vzgojnem in gospodarskem oziru. Najpotrebnejših takega pouku sicer ni bilo zraven, živahno odobravanje navzočih pa je poro!;, da se bo v bodoče za treznost pri nas vec storilo. j K0PR1V.NIK V BOHINJU. Pri nas bomo proslavili desclletnico osvobo-jenja s tem, da bomo odkrili spomenik možem in fantom, ki ro v svetovni vojni žrtvovali svoje življenje za lo osvobojen je. V župniji, ki šteje 600 duš, jih jc dalo življenje za osvobodo domovine 25, Spomenik je umetniško delo ljubi i. kanmosaka g. Kunovarja. Odkritje se vrši po 10. sv. maj. Vabimo k udeležbi ludi okoličane. DOLENJSKI POTNIK. Zadnjo deževje in nato nastopivši mraz je zlasli v nižjih legah uničil vso ajdo, tako da so dolenjski poljedelci letos v resnici tako prizadeti kakor šc niso bili kmalu kako leto. Edino ijiuj letina je dobro uspela. Tudi prva košnja za živino je bila Se ugodna. Potem jc pa nustopila suša ia uničila skoro vso otavo, silno školovala koruzi tako da je bil pridelek komaj polovičen, le v nekaterih krajih boljši. Zelo prizadet je tudi krom. pir, ki se ga jo pridelalo komaj polovico običajnih letin. Hudo prizadeva je tudi ajda, ki uspeva le v nekaterih krajih. Prašičja reja se je nekoliko popravila. Vendar so pa zlasti repo zelo poškodovale bolhe, tako da ne bodo nekateri posestniki pridelali za prehrano potrebne kiselne. V Podgorju se Se. vedno eujejo odmevi šmi-liel,Stopiških volitev, čujejo se tu in tam grožnje samostojnežev in liberalcev. Še vedno se ponavljajo grde kletvine in zabavljanje 7x>per pristuš« SLS. Naši volivci naj si dobro zapomnijo one, ki sramote naše delo in voditelje liače stranke. Po-tkrbelo se bo, da bodo prišli laki sramotile! do zasluženega pk-čila. VRHNIKA. Mladina je naš up in nada. To je kli c nrših vzgojiteljev. Orlovska organizacija i« ima v programu vzgajati mladino za dobre kakor tudi za zna-eajne fante iu može. Zalo se obrača Orel na Vrhniki na vse starše, fante in dečke cd 7. leta naprej, da pristopijo v naše vrste. Na fantovski.i večerih, ki se vrše vsak lorek zvečer, »e obravnavajo vsa važria vprašanja, o katerih mora v današnjem č'isu biti poučen vsak fant in mož. V telovadnici pa sa urijo fantje za telesno zdrave in krepke. Telovadba se vrši vs?k četrtek in soboto zvečer od H do 10. Mladci, to so fantiči od 14. do 18. leta, pa imajo večkrat ses-tanko in redno telovadbo iste dneve kot člani. Orlici pa imajo vsako nedeljo dopoldne ob pol 1) do % 10 v stari šoli telovadbo in vsak mesec enkrat sestanek, katerega vodi č. g. Bfcrloucelj. Pozivamo vse dobro misleče, da nas podpirajo ter nam radi pošiljajo mladino, da s" liri in vzgaja v dobre, krščanske može. Opozarjamo vse čitatelje »Slovenca^, da sc eb nedeljah dobi »Slovenec že takoj po prvi sveli maši pri vseh tukajšnjih prodajalcih časopisov. Ob zimskih večerih je marsikomu lolgčas zalo naj se |K>trndi ob nedeljah od 0 do 10 dopold. v knjižnico Prosvetnega društva ter si tam izbere knjig vseh naših pisateljev za malo odškodnino. Knjige so najboljši prijatelj. Radio se tudi pri na« hitro širi. Dcs-daj jih imamo že okrog 30. Ako kdo želi informacije o eni ali drugi stvari za nabavo rudija, naj se oglasi v Gospodarskem druvtvu na Vrhniki. SMIHEL PRI ŽUŽEMBERKU. Blegoslov novega mostu čez Kikov p;id .-mi-licloin 83 l)o vršil v nedeljo 'Ž8. t. m. po popoldan-r ki službi božji. Mest je napol betonski, lo je: ima betonsko nosilno zidovje in leseno hrastovo mostišče ter je 1 in 20 cin višji od prejšnjega in I m širši. Oporno zidovje je zgrajeno tako, d.i si ho lahko, kadar segnije la les, vlila železobetonsko plošča. Za most je prispeval oblrstnl o:ič. Vedno bolj prihaja svet k spoznanju, da nudijo pllčl člove2ivu velike koristi s leni, ko ubijajo škodljiv mrčes. Neka medicinska revija poroča, da se ie izračunalo, koliko mrčesa pride na enega ptiča. Z električnimi apa-inli so prcskucili, kol:ko lili živalic je prinesel ptič svojim mladičem v i|nczŠimen, grem, samo tole mi obljubi: da čimprej pripelješ mlado k hišil Pa kmalu I Da mi ne bo dolgčas pri nas. Bajto podrem, pa ti zidano hišo postavim, da mlade ne bo sram vanjo. Zdaj se je neiial saharin in drugo podobno, zdaj je tudi mene ugnalo, pa naj še tebe, Šimen. Naj te prej sreča pamet, kot je tvojo mater! — Se bož oženil Šimen?< »Bom.« »Pa grem domov!« In je odšla, ko se je težko poslovila in so bile solzne njene oči. Matevž in Cilka pa sta se umaknila v samoto v dveh, v tisto samoto, ki da duši v dušo gledati, ker sta obe tačas prozorni kakor kristal ln se vidi skoz nji prav v dno. Stopila sta k oknu Cilkine kamrice, ko ie luna visoko plavala po nebu in razlivala luč na Golico in v Dobravo. Vsa zlata je bila bleščeča Golica, pred očmi mladega moža in njegove žene, in njeno zlato je odsevalo v njunih očeh. A še bolj v srcih! Da sta se svetili in lesketali v tem zlatu, kakor čist plamen in drugo v drugo izgorevali. In najbolj zlato je bliščal plaz od vrha v Belo in najbolj svetlo odseval v dušah mladega zakonskega para v oknu Hribarjevine... Razingarjev Tine je pridno hodil na oglede k Jermanu. Mani se je bilo zdravje povsem povrnilo in če bo prišli hipni temni trenutki, jih je brž spo- Nijbotj pobožen parlament. Mogoče povemo vsem bravcem novost. V nobenem parlamenlu se delo ne začne z molitvijo, kakor samo v Londonu na Angleškem. Predsednik pozvoni, nato vstanejo vsi poslanci: predsednik moli naprej uvodno molitev. Zanimivo je to, da so v parlamenlu zastopniki treh strank: konservativcev, liberalcev in delavcev. Ko je imela pred par leti vlado v rokah delavska stranka in je bil predsednik znameniti delavski voditelj Macdonald, je tudi on lepo molil. Sicer pa je znano, da je Macdonald osebno veren mož. Naj navedemo le en zgled njegovega obnašanja. Ko je bil še ininstrski predsednik, je šel na počitnice na Francosko. Tain je bil nekoč povabljen na kosilo grofu Menardu, ki pa-obedu nikdar ne moli. Zvonec pozvoni in to je znamenje, da je kosilo na mizi. Družina gre z gostom v jedilnico. Ministrski predsednik stoji pred mizo — in ne meneč se za to, kaj delajo drugi — je pobožno opravil svojo molitev in nalo sedel. Zakladi na dnu morfa. Neko holandsko podjetje je sklenilo, da dviltne zaklade iz laaie »Lutine«, Kraljevine Albanije noče priznati Turčija. Hripa se je pojavila v Turčiji. Za prctialkoholnl zakon je glasovalo na Poljskem 239 občin. Le 44 se jih je izjavilo za — alkohol. Bivši nemški cesar Viljem bo letos dopolnil 70 let. Novi nemški »Zeppelm« je tehtal pri odlctu 121.000 kg. Zgodba o časopisu. »Domoljub« da najprej besedo drugemu. Sam bo nam končno spregovoril. šel sem po obljudeni mestni ulici. V prvem nadstropju iepe hiše zažvenketajo šipe na oknu, potem se okno odpre, prikaže se vsa obupana mlada ženska in za njo moški. Naglo in spretno spustita ob zidu lestvo iz voza ter preplašena stopata eden za drugim navzdol. Ulica je bila takoj polna ljudi, da se je ustavil ves promet. Ko sta bila že blizu tal, se prikaže pri od-prlem oknu postava starejšega moškega. Ta nameri na žensko revolver in sproži. Žena pade na tla, toda moški jo hoče dvignili in odnesti. Med tem je pa splezal za njima tudi mož z revolverjem. V trenutku zgine vsem z obraza preplašenost, se primejo za roke in enoglasno naznanijo: Tako se prične roman, ki ga je danes začel prinašati dnevni časopis ... Ulica je bila že pelna raznašalcev omenjenega časopisa. Tudi jaz sem kupil Doma sem časopis prebral in zaradi romana sem ga naročil. Naročenega sem Imel 6 let in pol. Do danes. Danes sem ga pa odpovedal. Ko bi o tem časopisu vedel takrat, ko sem ga prvič kupil, to kar vem danes, ne bi zgubil skoro tri četrtine svojega premoženja. Tako sem pa verjel, kar je pisal o banki, v kateri sem nalagal svoje prihranke, da je na bolj varna, najbolj zanesljiva. List ni prinašal samo velikih oglasov za to banko, ampak je še posebej v spisih povzdigoval njeno vrednost in jo priporočal. Verjel sem do tistega dne, dokler mi ni pošta prinesla sporočila, da dobim iz te banke samo 12 odstotkov svojega naloženega denarja ker je banka propadla. Tudi moram priznati, da je bil ta časopis kriv, da že tri leta v moji družini ni več liste blažene sreče, ki je napolnjevala moj dom vse do takrat, dokler nisem nič podvomil o previdnosti božji in posmrtnem življenju in je o moji družini veljalo, da je krščanska. Tri leta pa velja to samo o moji družini, ne pa o meni. Kriv tega je moj dosedanji časopis. S kratkimi opazkami, včasih tudi z daljšimi spisi je zanikal, zavijal ali smešil verske resnice. Začel sem dvomiti. Od takrat nisem bil več eno s svojo družino, zato tudi ni bilo več pravega odkritosrčnega veselja pri nas. — Moram reči, da me je veliko stalo, predno sem vzel dopisnico in sporočil upravi lista, naj mi ga ne pošilja več, in predno sem zapisal obsodbo svojega šestletnega ravnanja. Želim, da bi bili drugi previdnejši.« Sedaj pa naj doda še »Domoljub« svojo pripombo. Nujno potrebno sicer ni, kajti gornje vrstice so tako jasne, da se resnica kar z roko otiplje, resnica namreč, da je slabo časopisje grobokop sreče in blagostanja. Opisana žalostna zgodba je čisto slovenska. Nič tujega ni v njej. Imamo take slabe časopise in prav tako lahkoverne ljudi, ki se dajo zapeljati od vsiljivih ponudb. Mi bi samo še dodali, da so pri nas poleg tega še taki, ki pri vsem tem, da zgubijo vero in srečo, kar nočejo uvideti, da je temu kriv slab časopis. Toda kakor je slab časopis grobokop sreče in biagostanja, tako je dober časopis v i r bogastva in veselja. — Kateri je slab in kateri dober? Papir je enak papirju, črka črki, črnilo črnilu. Razlika je v vsebini, vsebina je pa taka, kakršni so tisti, čigar je list in kakršni so tisti, ki vanj pišejo. Čisto gotovo niso veliko prida ljudje, ki se dajo podkupiti. Velika večina slabih časopisov je pa podkupljivih. (Če tu govorimo o časopisih, mislimo na njih lastnike in pisce.) Omenimo samo nekaj zgledov. Kar omenimo o tujih časopisih, velia tudi za slabe domače. Le imena in številke bi bilo treba spremeniti. Banka v Monte Karlo ob lepi sredozemski obali razdeli letno 2 do 8 milijona raznim francoskim časopisom samo zato, da ti ne poročajo o raznih grdih škandalih in samomorih, ki se tam tako pogosto dogajajo, ampak da celo priporočajo razna podjetja v tem mestu. Bankirji čisto pravilno računajo: če se izve resnica, bomo propadli, zato naj imajo pri našem dobičku nekoliko deleža tudi časopisi, ker ti veliko pripomorejo z napačnim pisanjem, da pridejo ljudje k nam. O pariških časopisih je znano, da ka- 112 To |e bdla francoska ladja, ki lil morala 1. 1799. pod angleško zastavo prepeljati veliko količino zlala in srebra za angle-Sk, vojake v Texelu, a u je severno od Holand-ske potopila s posadko vred, ki je štela 250 mož. Na krovu je bilo zlata in srthra za 20 milijonov holandskih goldinarjev. (Fn holandskl goldinar je ia 23 Din.) Napoleon in ženske. — Za časa francoske revolucije je bila navada, da so imeli vojaki, posebno pa častniki s seboj žene. ko je Napoleon prevzel Vrhovno poveljstvo francoske armade v Italiji, so se razmere takoj spremenile. Izdal je namreč sledeče povelje: Ženske, ki jim vrhovno poveljstvo ne izda posebnega dovoljenja za bivanje pri armadi, morajo v 24 urah za; pusiiti vojake. Tisle, ki bi zapovedi ne poslušale, bodo namazane g črno barvo in dve uri izpostavljene. Posledice so se poznale takoj: v strahu pred kaznijo so vse ženske zbežale. Hitrost vetra. Ko leži človek v hladu drevesnega listja, lahko po nje; eiivem trepetanju upotovi hitrost vetra. Ako je li- dilo in razvedrilo upanje na skorajšnjo združitev. Tine je samo čakal, da bo prezidava domače hiše gotova, potem pa je stopil k Jermanovim in poprosil za Mano. Seveda eo mati takoj privolili in vzela sta se. Tudi na tej poroki je bila za teto Lovračeva Lona. Toda kljub razigranosti ln dobri volji se ni mogla nič kai' ogreti in razvedriti. Na Matevževi ohceti se je starka nekaj prehladila in nogi sta jo težko nosili. Silila se je" sicer in gnala pozno v večer, ali do prav dobre volje se le ni pripehala. Ves čas je čutila neko zbadanje pri srcu in v glavi jo je skelelo, tako da je večkrat nenadoma prebledela. Šele pozno v večer je nekam bolj oživela in se okrog enajstih razigrala v prav židano voljo, da so kar škropili od nje dovtipi in šale in so svatje imeli največje veselje z njo. Pred odhodom je še prav šaljivo voščila mladima srečo in obljubila, da pride drugi dan pogledat, če bo še kaj oslalo od večerje. Odšla je domov sama. Šimen je še posedel med svati. . v Pn ni minulo pol ure, ko naenkrat priteče k Jermanovim Hribarjev hiapčič Tonček in plane k Šimnui »Šimen, brž domov, mati umirajo!« »Jezus!« kriknejo ženske, Šimen prebledi ln steče domov. Tonček pa pripoveduje: »Mati Lona so se pri nas ustavili in še govorili z Janezom, ki je tudi ravno prišel od tukaj in mislil iti leč ter je še pred vrati po vremenu gledal. Pridejo Lona mimo in veselo povprašajo, če Janez morda zvezde šteje. Svoje zvezde sem že »eštel, menim, da jih tudt nimaš kaj prida v 5 šteti, jim odvrne Janez in stopi proti njim. Takrat lakličejo Lona: Jezus, pa se zgrabijo za srce. Kaj pa je, Lona, vpraša Janez. — Tako čudno me je zbodlo pri srcu, da sem komaj sapo ulovila, jim odgovore Lona z veliko težavo. Ali hočeš malo vode? Ponudi Janez, Toda Lona odkimajo. — Pa vsaj malo sedi sem na klop, jim pokaže Janez na stol pred hišo. Ne utegnem! Najbolje je, če grem v posteljo. Žo ves dan mi ni kaj prav pri srcu. — Ej, stara sem, stara, in leta upehajo in uženo, Janez, kmalu bova tamle doli, pokažejo proti cerkvi. Tako hudo pa vendar še ni, tolaži Janez. O, je, je, samo vidi se mi ne. Čutim pa dobro, odgovarjajo Lona in se poslove. Janez gleda za njimi in nekaj mu pravi, naj stopi za njimi. Res gre. Kar priteče čez nekaj časa domov, me sune iz pograda in zapodi: teci, Tonček, k Jermanovim in povej Šimnu, naj gre brž domov, ker mati umirajo. — Stekel sem dol, Janez pa je poklical še Matevža in Cilko in vsi trije so šli k Lovraču. Tako je v naglici pripovedoval Tonček svatom'. V tem so zasliši skozi odprto okno zvonček. »Z Bogom gredo!« opomni Mana in vsi poslušajo. »Pojdimo spremiti!« pravijo mati in res se dvignejo svatje ter gredo proti Lovraču, kjer je že zbranih precej ljudi. Na durih stoji Janez in pripoveduje zbranim: >Zdelo se mi je, da je omahovala, pa sem le stopil za njo, ker me je kar gnalo v JerneJevčeV kolovoz, naj pogledam. Pridem mimo Jernejevca ln grem par korakov dalje, ko nakrat zaslišim stokanje pred seboj. Urno stopim in vidim na tleh ležati nekoga. Sklonim se in spoznam Lono. Bila je pri zavesti ter mi dejala: Janez, za umreti mi Je hudo, ne morem dalje. Nisem vedel, kaj naj storim. Brž sem jo pobral in opiral, da sva prišla do bajte. Tam se mi je zgrudila v roke, da sem jo komaj pritiščal dar pride na dan težja policijska zedeva, ponujajo časopis prizadetim, da bodo ugodno pisali, če jim plačajo primerno vsoto. O dunajskih časopisih je rekel nemški velepodjetnik: »Avstrijskim časopisom nič ne verjamem, ker vunje lahko spravim za malenkostno ceno vse kar hočem.*: Na Slovenskem je med dnevnimi časopisi »Slovenec« tak, d. lahko rečemo o njem, da je dober, krščanski in zato naš. Kako poslušamo radio. (Konec.) Točno pet minut pred določenim časom (15 ul pol) je bil zbor mladih rado-vednic že na svojem mestu. Ravno prav. Porabil sem tisto kratko predpavzo, da sem jim malo razložil napeljavo radia, da sim jih dostojno opremil za poslušanje, da sem jih opozoril na kukavico, pa smo se lepo usedli in pogledali na program, kaj neki bo. »Tercet iz Šiške«, bere ena. Opozorim jih na pravilno izgovarjavo i e besede, razložim jim na kratko, kaj je duet, tercet, kvartet, oktet: dva, trije, itirje, osem jih poje ali gode .., »2e kuka!« zakriči Pepa. Siovesna tišina. Vse pričakuje, kako bo radio pel. Sopran, alt, tenor ali bas. Bariton komaj poznamo, zato ga ne orne-ujam. »Kukavice ni več.« »Torej mir ...« »Halo! »Kaj pa ta dedec vpije?« »Le miri« Kar na mah se razlije po vseh štirih obrazih blažen smeh in usta in jezik govorita kar sama od sebe: «Aaa, ooo, lepooo — tiho, da bomo bolje slišalel« In bilo je tiho, tako tiho kakor je bilo v nebesih takrat, ko je Bog Oče vprašal, kdo bo svet odrešil. »Dve minuti odmora,« Ravno prav, da je lahko tudi naš jezik prišel do besede. »Kako je lepol« »Kar do polnoči bi poslušala.« »Jaz tudi!« »Koliko časa pa bo zdaj pel?« »Pol ure.« <• »Premalo.« »Kaj bo pa potem?« »Poglejte Pokažem. Nič več petja. A vseeno je bil sklep storjen: »Bomo pa to poslušale.« Radio pa je bil toliko galanten, da jo ob koncu koncerta iz Šiške slovesno razglasil, da bo po pripovedovanju Radiotetke navrgel spet nekaj petja. Hvala mul »Kukavica i« prenehala. Nov komad — ah, skoro same znane reči. Kar zaletavali smo se od rožmarinu do rožic, od rožic do škrjančkov, mi smo pa drug drugemu kimali, da vse razumemo. Radio-tetka ... »Živela je deklica .. .« »Aha —• deklica.« j »Lepa deklica .. .« »Lepa deklica .. .« In spet smo ji sleuili kakor prei ter-cetu s pozorno napetostjo. In ko je radodarna tetka dodala še zgodbo »Policaj in Cefizelj«, je bilo pri nag kakor v šoli. Znane stvari. Tako znane, da se je na koncu slišala pritožba: »Tistega pa ni povedala, da je Cefizelj zadušil že sedem ljudi in tri ženske.« Morebiti je dobra tetka v naglici res pozabila na to, morebiti so pa poslušalke prezgodaj snele slušalke. Naj bo, kakor hoče; lepo je bilo. Nekaj minut odmora Prav toliko, da je prišla lahko razlaga do veljave. »Kaj pa je humoristično predavanje?« »V Ljubljani bo predaval neki gospod in bo tako govoril, da se boste vse štiri prav pošteno smejale.« »Ali bo lepo?« »Halo!« iz Ljubljane. »Je že začel.« Sami resni obrazi. Nalašč zadržujejo smeh. Po že lezejo usta narazen, »O Marija! Ali si slišala?« »Oh, Kar smejati se moram.« »Pravi, da smo tep~! Če nimamo radia. Smeh sc je polegel. Pa samo za malo časa. »Že snet. Oh jej!« »Če desetkrat zmahnem s kladivom, se pa enajstkrat udarim na roko... Ta je pa kunšten.« »Čakaj, tiho! Kaj nravi?« »O Bog! Da mu jih ne zmanjka!« »Pravi: Kupi si ladjo — pi'gv nalaSč tako po otročie govori.« »Konec! Oh škoda!« In smejale so se Franca in Pavla, Pepa in Julka, da bi bile umala popokale. »Kaj bo pa zdaj?« »Poglejte. Igra. Boste vsaj videle, ka- skozi vrata. — Janez, umrla bom, mi je dejala, ko sem jo na postelj položil. — Samo" malo počakaj, da grem po Cilko, sem ji odvrnil in stekel domov. Cilka in Matevž sta brž planila dol, jaz pa v farovž po gospoda. Zdaj jo spovedujejo, a meni se vidi, da ne bo do jutra. Pravi, da ni treba po zdravnika, ker sama ve, da ne bo nič pomagali« Tako pripoveduje Janez, ko odpro duhovni gospod duri in pozovejo zbrane k molitvi. Hiša se napolni, gospod starko obhajajo, jo mazilijo in pripravijo za smrt. Lona je še vedno pri zavesti. Gospod se še malo pomude pri njej, bolnica jim nekaj naroči in pove, da ima testament spravljen v stenski omarici ter je vse z bajto vred Šimnovo. Potem odidejo gospod in ž njimi nekateri. Bližnji ostanejo, med njimi seveda Hribarjevi trije, ker Šimen nima nikogar, ki bi materi stregel. Cilka daje starki ovitke na srce in za nekaj časa se zdi, da je starki bolje. »Janez, vidiš, saj sem dejala, da ne bom dolgo. Uganila som!« »Ej, Lona, še si pri moči, še, odleglo ti je. Do jutra boš po spet stara Lona.«. »Ne bo prav tako. Že sama vem, kako je. Samo da sem ležala na kolovozu. Veš, Janez, ti moraš biti pa res povsod zraven! Prej se niso mogli ženiti brez tebe, zdaj umirati ne bodo mogli!« meni Lona s šibi >im glasom in vendar se zdi, kakor da ji gre v nasmeh. »Še na onem svetu se boš ujedala vame,« je zavrača Janez. »Stara ljubezen ne zarjavi; če ne gori, pa tli k mu šalijvo vrne Lona. Toda že ae ji zresni obraz in z obema rokama se zgrabi za prsi. Sapa jo prične daviti, da mora Cilka z vso silo r-pirati bolnico, ki bi se rada pognala kvišku do zraka, a je preslaba in omahne nazaj. Janez prižigu svečo, vsi pokleknejo in prično moliti za srečno smrt. Res že vse kaže, da bo starka izdihnila. Napad noče pojenjati. Vedno huje davi Lono v grlu, obraz ji modri, potne srage ji stopijo na čelo. Oči ji steklene strme predse, krčevilo se drži Cilkine roke. Rada bi nekaj povedala, se ji vidi, pa ne more. Nakrat se umiri in trudna omahne nazai. Tako leži precej časa. Navzoči molijo dalje za njo. 1'a hipoma odpre oči, obrne glavo po klečečih in s slabim glasom pravi: >-Le ugasite le, za nekaj časa, je že bolje.c ln res ji snet odleže za čas. Toda govoriti dolgo ne mere. Šimen,- ki je ves obupan, s* sklanja k nji in jo sprašuje, kako ji je in toži, da ga ne «me samega pustiti, češ, kaj bo počel brez nje. Mati Lona se mu nasmeji in mu rahlo poreče: »Težko umrem, ker si tak otrok še vedno brez mene Šimen. Da bi se že vsaj oženil!; In spet čez čas Janezu: »Janez, ti rad ženiš in m ožiš druge, daj no, Se za mojega velikega otroka se pobrigaj in ga oženi. Če mi ne obljubiš, me bo še v grohu skrbelo zanj.« »Le brez skrbi, Lona, si bo že tudi Šimen dobil nevesto. Saj ga dekleta rada vidijo.« »Kaj pomaga, ko pa je .kakor otrok, in beži pred njimi. To vem, da brez žene še jesti ne boš znal,« s šibkim glasom opominja Lona in z ljubečimi očmi pozdravlja sina, ki mu gre na Jok. Toda žo se vnovič pričenja. Silen napad vrže st rko nenadoma kvišku, da jo Cilka komaj ujame. Nov naval ji ne da do sape, da krili ubožica z obema rokama. Vendar se Je usmili Bog — in ji dd čez čas zopet sopstl. »Jezus, Marija, sveti Jožef k prosi tiho bolnica. stje nepremično, tedaj ga sicer ne čutimo, toda vsekakor obstoja zračilo valovanje s hitrostjo 3 km na uro. Ce se listje lahno premika, tedaj ima veier nilrost 8 km na uro. Ce niha vejevje nalahno sem-intja, tedaj je to slab veter s hitrostjo lf) km na u-'o. Ce pa se vejevje tudi r>oma!em zvita, tedaj je hitrost 25 km Se močnejše nihanje ve'evja na-javlja veler s 30 km na uro. Ce pa listje pada z drevja, tedaj je lo že burja s 40 km hitrosti. Ce se lomi vejevje, je burja naraslo na hitrost 50 km. Torn.ido. ki podira hiše in odnaša strehe, ima hitrost 125 km na uro. Polivanje denarja i radiom. PoHilionje denaria iz Amerike na Ogrsko je d->seglo tak obseg, da ie otvorila čikaška drlavna blagajna poseben ogrski dooisni urad. 0.1 sedal dalie se bo vršilo pošiljanje denarja polom radia in tako bo lahko denar v rokah naslovnika na Ogrskem že v 48 urah. Nimamo vsi enako debele kože. Črnci, rjavo-kožci ln drugi imajo mnorfo debelejšo kožo kot na Evropejci. Prebivalo! srednje Afriko imajo najdebelciJo n« glavi in hrttu Jjo se mora pri predstavah na našem odru govoriti. Ne kakor bi brali, ampak kakor bi se zares kregale, vse kakor zares. Pa dobro poslušajte!« Pepa se je nakomatala s slušalkami, »Kaj je? Ali je že?« »Ne še. Kukavica — ravno je utihnila, Hitro.« In začela se je predstava tam v ljubljanskem studiu, pri nas pa jo je spremljal komentar sledeče vsebine i »Že govore.« »Zdaj se pozdravljajo.« »Oh, kako se smejajo!« »Na! Zdaj je pa spet eden prišel.« »Oh, kako se kregajo!« »NaI Spet je prišla ena ženska.« »Pa prav tako govori kakor tista Ela (z Ljubljane. Le poslušaj, Jula!« »Saj morebiti je.« »Poslušaj no! Zdaj se pa za en pasji gobec kregajo. Pravijo, da je zgoraj daljši, spodaj pa krajši.« »Spet se smejajo!« »Pa so se spet skregali.« »Ena joka. Pa kako joka! Kar zares joka.« »Zdaj so pa prišli vsi nazaj.« »Pogovarjajo se.« »Spet kreg.« »Kaj neki bo?« »Na! Padel je.« »Po zdravnika gredo.« »Umrl je. Konec.« »Škoda, da je že konec.t »Ah!« Poslovili smo se od radia, ki je govoril in godel in pel. Med potjo so pa vse štiri zatrjevale, da bi gotovo napravile radio, če bi imele toliko denarja, kolikor ga premore ata doma. Sicer pa bodo varčevale ln hranile, da si ga bodo čimprej napravile. O, zlati vek zdaj radiu še pride ... Radioamater I. Nove knUge. Misijonski koledar 1929 Je pravkar izšel v u- ložbl Misijonišča v Grobljah pri Domžalah. Knjiga, v obliki velike osmerke, zbuja ie po svoji zunanjosti pozornost. Naslovna slika je tiskana v trobarv-nem bakrotislru in je prvo tovrstno delo Jugoslovansko tiskarne v Ljubljani in torej tudi prvo tako delo pri nas sploh. Naslovno sliko z ladjo sc ponavljajočega slovenskega misijooarja od domačih in slovenske pokrajine je narisal slikar H. Smrekar. Tudi dvobarvni koledar, okraski so njegovo delo. — Skoro vsa vsebina 130 strani obsegajoče knjige obravnava slovensko delo na ob&rnem svetovnem misijonskem polju. Prvič imamo v tej knjigi kolikor toliko tooon seznam vseh sloveti, misijonskih delavcev od bi. Odorika lz PordenoUe (mlsijonaril na Kitajskem 1.1326—1880) pa do še danes živečih. Poleg vsakoletnih letnih poročil Je še mlčeo spis »Razno« izpod peresa dr. V. Šarabono, Zadnjih 16 strani Je v enobarvnem bakrotisku (same slike). Cona 8Din. Naslov: Ljubljana, Tabor 18. »Mentor«. Prejeli smo 1.-2. Številko tega priljubljenega dijaškega lista za letošnje šolsko leto. Vsebina je pestra. I. K. Rejec piše Med ««'<> •» Karibdo, zanimivo dijaško »povest v zgodbah«. Sempronij Tiro, znan že iz lanskega tu predlanskega letnika, nadaljuje zgodbe »Iz dnevnika sta.-reca profesorja«. Iv. Dolenec pripoveduje, kaj je doživel letos »Med Nemci«. V. Bohinee poroča o znanstvenih raziskovanjih Ignacija Knobleharja v Atriki. Iv. Pregelj daje »Nekaj misli iu nasvetov Rlode memoriranja in deklamiranja na nasih srednjih Šolah. Clnnčiča: »Ob desetletnici našega osvo-liojoaja« tn »Ob slovesnem trenutku«, poročata o burnih dneh pred desetimi leti in o otvoritvi nove radijske postaje v Ljubljani, nakar slede Dolenčevi statistični podatki o dijaStvu t Sloveniji. Prav dobra je »Častna beseda«, v »Delu najmlajših«, črtica, ki jo je napisal učiteljlšdnik Ivan Kratnik. Zelo raznovrstna so poročila in drobiž v Načih po-memkih, Knjigah in Revija, v Nabiralcu, ki poroča 0 zbiranju znamk v šahu ter šalah hi ugankah s prav posrečeno karikaturo o profesorju in njegovem učencu. — Opozarjamo na list slovensko dl-Jaštvo in starše, ki imajo svoje sinove in hčere na srednjih šolah. List tvori srečno vez med šolo ln življenjem izven nje. Naroča se pri upravi t Ljubljani, Gradišče 4 in stane za dijake 30 Din. Za inozemstvo temu odgovarjajoče vsoto. Krsto Odak: Staroslovenska misa op. 12. Cena 8 Din. Izdalo Hrv. knjiž. društvo sv. Jeronima v Zagrebu, Trg kralja Tomi-slava 20 — Maša je za mešani zbor. — Skladatelj ne išče cenenih efektov. Maša ima svežo in globoko koncepcijo. Po njej se pozna, da se je mnogo bavil z študijem polifonih del, kar se razvidi po realni melodični liniji poedinih glasov. Toplo se priporoča posebno tudi radi luksusne izdaje. Karlo Adamič. Dr. Božidar Sirola: Poslednja pričest (obhajilo) sv. Jeronima. Oratorij za bas šolo, mešani zbor, orkester in orgle. Cena 80 Din. Izdalo isto društvo. — Dr Širola se odlikuje po svojemu posebnemu stilu in ugodnih harmoničnih barvah. — Njegova dela so dobila priznanja v širokem svetu. Tudi to delo zasluži toplo priporočilo po vsebini in nizki ceni. Karlo Adamič. Radovan Hrastov: Kjer so brda, kler so skale... IV. Tlstikrat so tam gori na Vršiču otvarjali novo planinsko pot na Mojstrovko. Mojstrovka i« gora prav na meji Jugoslavije in Italije. Na njenem vrhu stoji mejni kamen in raz nje \e lep razgled po dolini Velike in Male Pišence, proti Kranjski gori In Ratečam, ter še na drugo stran v dolino Soče, v Trento, kjer gine naša zemlja in naša beseda, naša pasem, naše vse ... Izredno mnogo je bilo prišlo tisti večer planincev na Vršič, kjer stojita dve koči Planinskega društva. Prva je koča na Gozdu, druga Erjavčeva koča. Obe sta bili prenapolnjeni. Pozno v noč so lo prihajali mnogi, ki so noč odsedel! in prespali kar v kuhinji ln v sobi po klopeh ali karkoli. Še nekaf minut od Erjavčeve koče je naša jugoslovanska obmejna straža. Tik ob meji ima postavljeno malo zasilno kočico. Tu pred kočo stoji noč ln dan obmejni vojak ter ie vsak prehod meje prepovedan. Meja .ama gre z vrha Vrilča •trmo doli na cesto, ki pelje čez sedlo Vršič dolt v Trento, Prav vrh sedla se cesta prelomi in na sami državni meji se začne spuščati nizdol. Silno dolgčas ie tu na meji. Zlasti ponoči. Vsenaokrog mir, tih božji mir, skale, sivo zračno območje, straža pa sto)i topa ob koči, da |e niti vidiš ne takoj. Sele ko prereže tiho noč rezek klic »Stoji«, sio.-naš, da le treba nazaj, toda mtt nazaj zdaj več ne moreš, dokler ti tega straža ne dovoli. Takšni so predpisi. Iz gole radovednosti iv* )o mahnila tisti večer • tovarišem do te obmejne straže, da vidiva, kako se ka| postopek ustavljanja vrši. — Ko naju )e . torej straža tako ustavila in sva mirno obstala, 1 ie sledil klic: »Jedan sto), druga napredU Stopil sem naprej do koče. Vojak je potem poklical iz koče svojega poveljnika. Mož na,brž ni MI zadovoljen, ko ie moral prekiniti počitek in vstati iz postelje, zato je rezko zagodrnjal nad menoj: »fa šta tražite ovdje?« »Nič, gospod poveljniki Kar tako sva šla malo naokrog, da »e sprehodiva...« »Ajde, ajde, nema šetnje nikakve! Samo se odmah vratite!« Saj sva io rada mahnila nazaj v Erjavčevo kočo. Kar sva hotela ln mislila zvedeti in videti, to »va. ,, „,,,,.. v ___ j Sicer pa so stražniki vliudm ljudje. Ko sem ! iih bil obiskal par tednov prej in podnevi, imo se pogovorili mnogo »animivetfa o živltenju tamkaj ua meji. Povedali so mi, kako občujejo z Italijani, kt jih včasih pridejo obiskat od svoje obmejne koče, ki jo imajo ko( za prvim oglom, pod bregom. Nelcofi jc bila sicer tista koča naša, last »Planinskega društva« (Dom na Vršiču), toda Italijan je požrešen na vso moč, pa je pobasal šc tisto kočo za svojo uporabo. Ia tako prihajajo njihovi stražniki k našim na mejo, pa se pogovarjajo. Ne prestopijo pa meine črte niti oni niti naši. Vsak na svoji strani stoje, v svoji domovini, korak vsaksebi, •— pa se tako pomenkujejo. Služba je služba, vsak jo vrii svoji domovini v prid. Dokler ne prestopi črte, ki loči dvoje kraljestev, je človek eden in drugi, vreden spoštovanja in vsega. Toda koj ko stopi korak čez to obmejno črto, se vsako spoštovanje in vsaka obzirnost neha: — pred uradno osebnostjo stoji nekdo, pa bil kdorkoli, s katerim je treba postopati po zakonih, lri zanj edino veljajo. Pravijo, da so v postopanju Italijani iilno strogi. Bog ne daj, da bi prestopil meio na mestih, kjer to sicer ni dovoljenol Če tudi 'maš dovoljenje, prav nič ti no pomaga. Takoj te Lahi odpeljejo doli v Trento in naprej v Gorico, preiščejo te in pretipajo na vsa «trani, zaprejo za par dni in še dobro se takemu izteče, če m bil sploh — tepen. Potem šele te pod strogo stražo spremijo do meje in vržejo čez. Poveljnik naše straže nas je ob tisti priliki dobrohotno svaril, naj ja nikar ne prestopamo meje, ko bomo lazili gori po Vršiču in okoli njega. Ker da ima tudi naša straža stroga navodila, da takoj vsakogar aretira in odpelje na glavno poveljstvo v Kranjsko goro, kdor bo hotel stopati čez mejno črto. Sftnež. »Čudno, čudno, v naši hiši Je pa res ta/ ko, kot da bi bilo začarano. Nobene stvari ni mogoče najeti in nobena stvar se ae nahaja tam, kamor sem jo položil,« tako je dr. Pod-more tarnal oni dan. »In vsemu temu si kriva ti, ker ne znaš držati reda in ne pospravljaš stvari, tako kot bi bilo treba ... Da le kakšno stvar odložim, pa že izgine in nikdar več je ne vidim.« »Kaj pa je že zopet, moj dragi?« Je e skrbjo vprašala njegova ženska. »Kar pusti dragega pri miru ter ml raje pomagaj moj klobuk iskati. Ko sem prišel domov, sem ga obesil na kljubo. Toda ravno tako bi ga lahko vsem štirim vetrovom izročil kajti, klobuka ni pa ga ni.« »Toda, moj dragi...« »Sem ti že rekel, da pusti dragega pri miru. Če bi ti bilo v resnici kaj za me, bi skrbela za mojo udobnost, kolikor je to v tvoji moči. Skrbeti bi morala za red v hiši, tako da bi svoje stvari zopet dobil na pravem mestu kamor sem jih odložil. Torej, pomagaj mi klobuk poiskati.« »Toda Tone ...« »Tak, ne stoj vendar tam kot štor in ne zijaj kot tele v nova vrata, raje ml pomagaj klobuk poiskati. Že pred eno celo uro bi moral biti v mestu, pa sem še sedaj tu. Mar naj se s slamnikom pokrijem, ko pa dežuje, kot bi s škafa vlival? Kaj ne, ti bi oač rada videla, da bt se pred ljudmi osmešil, ko bi me videli s slamnikom v dežju. O, seveda, to bi bilo zate, da bi me Imeli za koruzno strašilo, kaj pa da. In vse to samo radi tvoje površnosti in brezbrižnosti. Tudi če bi z žebljem pritrdil kako stvar na mesto, kjer bi jo hotel še drugi dan najti, bi gotovo tudi izginila.« »Tone...!« »Res ne vem, kaj mi je napraviti, ako klobuka ne najdem. Js, povej ml vendar, zakaj pa mi ne pomagaš, da bi ga poiskala. Če ti ne maraš, pa vsaj otrokom reci, naj ga iščejo, čemu jih pa imam. Toda, saj je vse zaman, ka| bi ga iskali, ko oa klobuka soloh ni več na tvetu. Tako je kot z vsako stvarjo, izgine, kot da bi jo kafra vzela. Potem naj se pa ne jezim. Vse bi stolkel in to po vsej pravici.« »Tone, prosim te vendar, molči vsaj toliko časa da ...« »Ne, pa ne bom tilio, ne bom molčal, ne. Dosti dolgo sem molčal in ravno radi tega pa je tako pri nas. Sedaj pa ne bom več tiho, povedati hočem, kar mi greni življenje. Ali mu mar ni znoreti, ako človek nekam klobuk položi, potem ga pa ne najde .. .« »Tone, klobuk imaš vendar na glavi.« »Kaj? Na glavi? Kdo mi ga je pa na glavo posadil? To je vse vkup sama zvijača. Pred vsakim sodiščem bi lahko prisegel, da je. Prisegel bi lahko, da ta klobuk ni bil na moji glavi, k" sem ga pričel iskati, ne, ni bil.« »Neumnost.« »Ne, ni neumnost ne. Resnica je, bridka resnica. Tako gotovo, kot sem živ, da imam prav. In mene ubogega, težko preizkušenega moža se drzneš, hočeš vleči za nos, mene oi rada osmešila pred svetom, jaz naj bi bil žriev tvojih zvijač in to v domači hiši? In skoraj vsak dan? Pripravi se, opoldne, ko se vrnem, ti jih že povem nekai, ki ti jih gre « In planil je skozi vrata ter zaloputnil vrata za seboj. F. in I. Mm - „Pri taki', Ljubljana, Sv. Petra cesta čtev. 29 nudi razni zi.i.sko blago po sledečih, zelo uizkib cenah: sukno za moške obleke, polvoliieno, od 48 Din uaprei; fisto volneno od 00 Din; doub'e za ziiir-ke suknje od 110 Din; hlučevino in žamet c-d 33 Din; blago za ženske plašče, v vreh modernih barvah, od f>5 Din; velour in pliš za plašče od 120 Diu: modni barhenti za obleke iu bluze od 16 Din: barhenti za jierilo od 10 Din; zimske rjuhe in deke od 44 Diu; ^d.-jc, koče, raznovrstno ko-feoi r,.?, najbolj re vrsle, triko hleče, srajce, majce od 32 Din; skoke, volnene otroške in ve ike jopice; pletke, velike ogrinjalke; moške delavne in pra/nie srajce od TI Din; dežnike, dobre, od 55 Din naprej; kravaie, nogavice, rokavice itd. ■ -Ker dobivamo Mago naravnost iz najbolj priznanih tovaren in ker imamo trgovino v lasini tu.V in nam ni treba plačevali visoke najemnine, zadovoljimo pa se z majhnim dobičkom, smo v stanu naše ccnj, odjemalce postreči z res dobrim iu ceriim blagem. — Pazite na naš naslov in številko 29 ker le, čr tu kupujete, si prihranile mnogo denarji. ilii-.trnv.ini iloVle 7astouj! Z ihto vajte ra od Bvlai-Ada MKINEC, In HKHOr.D (»varna ulanhll. kit.* ntofo :ov In Stnrinonik R. lurger MARIBOR Štev. 107 Violino od S3 Din, ročne har rnouikr« d Hi Din,larn-buricu od M Din, nrani otan od ?4;'» D.zi dalje. Za jesensko gnojenje se priporoča Tomaževa žlindra katero ima na zalogi GOSPODARSKO DRUŠTVO N\ VRHNIKI. Kupci smo tudi za: Pogon z roko obro ohranjeno poceni p odam. Jane/, Korošec. Menseš št. 43 l/ajenca i,rid"eK« f —!- posU-ne?« sprejmom takoj za ko-vaško-podkovako olirt. Hrnna in stanovanje v h ši. Predno-t imajo iz Kamniškega okraja. Pogača r G.egor, pod-kovski kovač, Hudo p. Radomlie. HiŠa dv°ata'""anj.. z - gospodarskim poslopjem 3 orale zemlje naprodaj iz proste roke. Naslov pove uprava pod št. 10318. Oglje ln hlode bukovn drva kupujem stalno. - Pečenko, Sp. Šiška. Ljubljana. krepkega in po'-tonega Iščem. Vsa oskrba v hiši. - Matevž Platiša I.og 6, p. Šlcofjaloka. Mizarshega aajenca sprejme Ivan Knliar, Vižmarje št. 69, St.Vid nad Ljubljano. Novo hišo •,ro,i1am - Iirosteroke v pritličju z dvema sobama, ter d e kleti, 7, 1 peko krito, njive za pet mernikov posetve. Cena 25 tisoč Din. V bli?,ini postaje Novega mesta. Janez Progar, Dolnje K-mcnce, Novomesto. Čegljarsftgga najenca sprejmem takoj nli pozneje. Hrana in stanovanje v hiši. Bačnik Ivan, Glinica 15, 61. Vid nad Ljubljano. proda no Diu 1-75 leg, Fedor Jefimov Stična. Mati je prišla v sobo s steklenico rj,.; novega olja. Tonček je poznal to zoprn« zdravilo, zato je rekel mami: Mama ali lahko pridržito kako skrivnost zase?«-' Ki je mati pritrdila, je nadaljeval: Vidite, ri-cinovo olje je skrivnost zdravja. — ,.['Sf,. veda je.c je odvrnila mati. — Torej, obdržite to skrivnost zase, sc je odrezal navi-hanec. ivi i no najboljši širini stroii In pletilni svil", „Dubied" stroji ter kolasa zn rodbino, obrt in Industrijo so Ip los. PeleišEica OrU/ner, Adlcs Najniije cene' Tudi na ol.roliei Lfiiblfana blizu Prešernovega spomenika. Pouk v vezenju brezplačno. neVtečla garancija. kupi Bukove hloda za industrijsko vporabo domača tvrdku v vsaki' mnojini. Zahteva sc lopa, zdrava, ravna, okro;;la in negrčava kvaliteta tu. 7. »li z malo rudečega srca. Iivent pride v poSlev tudi nakup sto e&egn lesa. 1 Ia-čilo v gotov ni takiij |,o prev/.emu, dobava orl oktobra 192-S do marca I ®. Ponudbe 7. natančno navedbo množine, kvalitete In na katero poštam se les postaji, naj so naslovijo na upravništvo pod Hlodi štev. 9520. Velika izbira usnja in čevljarskih potrebščin in sicor: krom, amerikanslca juhta. ševro, črn in v modnih poljubnih barvah lak. box. p.klingi ter podplati za šivano in zbilo delo. Cene nizke, postrežba točia in solidna. Zn obilni obisk se priporoča tvrdka Franc Er}avec Ljubljana, Slarl trg štev. lin Osromen prihranek izdatkov za vsakovrstno blago, za moške in ženske obleke, za razno perilo, kamgarne, sukno, blago za ženske plašče, raznovrstne parhete za obleke in perilo Sc/.ijska razprodaja Kaingarni za moške obleke od 110 Din, ra?.no sukno za moške obleke od 40 Din, za ženske plašče od 60 Din, volneno blago za ženske obleke, dvojna širina, od 34 Din, različni kambriki od 10 Din, vsakovrstni parheti od 9 Din naprej. S.ik-nena obleka 3-20 m blaga 7. vso dobro p:>d!o.ii° samo 230 Din Vse navedeno sc dobi samo v manufakturni trgovini IVAN KOS, Ljufeliana, Sv. Petra cesta št. 23 Ne zamudite ugodne prilike) Oglejte si bla)>o! NAMAKANJE TRI IZPIRANJE BENZIT N Z lil m N II lil Z < ¥ i N K h (0 U T Z < < s < z DEŽEVNICA V LASTNEM DOMU ! TRDA VODA ŽRE MILO ! Povzroča apnene madeže v perilu ! Deževnica Je mehka voda. — Pri močnem penjenju zalamčuje popolno delovanje pralnega sredstva in tako tudi ugodno poceni pranje. Trda voda je za pranje perila nesposobna, ker naredi milo večinoma nevpo-rabno in tako prepreči penjenje in delovanje pranja. Mehka voda za pranje I Najenostavnejše in najboljše sredstvo, da se trda studenčnica ali voda iz vodovodov omehča, je dodatek nekaj TRI. Zatorej: K vsalcl pralni vodi vedno nekaj polnih pesti TRII NAMAKANJE TRI IZPIRANJE BENZIT Oglas. Ako liofets biti zadovoljili pridite samo v Tekstilbazar Liub jana, Krekov trg 10. Prava ar.pleJka flaoela Belo slov. platno Bel Sifon Oeški 5nirl barlient meter | o Din tO— . . >. io-- ...... 12-3(1 . 15"- 7a\ 'n 'učeno čc"ko in migi. Mikno '/•> mn£!:c iti žcn