XXIX. občni zbor ,,Slovenskega udteljskega društva v Ljubljani". §lovensko učiteljstvo se zaveda leto za letom bolj svoje naloge. Temu so najboljši dokaz ranogobrojno obiskovana zhorovanja posameznih uciteljskih drusfcev in lep dokaz temu je bilo tudi 29. glavno zborovanje ,,Slovenskega učiteljskega društva v Ljubljani* dne 28. ra. rn. Točno ob napovedani uri je bila prostorna dvorana »Narodnega doraa" napolnjena. Društveni predsednik, gosp. nadučitelj Janko Likar otvori zborovanje ter prisotne nagovori tako-le: S 1 a v n i z b o r! Otvarjati mi je kot sedanjetnu predsedniku ,,Slov. učiteljskega društva" današnje zborovanje! Po stari navadi se pozdravljajo zborovatelji ob tej priliki. Tudi jaz storira isto ter kličem vsem navzocim iz vsega srca: Bog Vas sprimi! Prepričan sern bil, da se bode Vas od blizo in daleč ninogo zbralo, a da se bode Vas seslo tako število, tega ni pričakoval nihče. Bodite preverjeni, dragi tovariši in cenjene tovarišice, da verao ljubljanski učitelji ceniti Vašo požrtvovalnost in Vašo stanovsko zavest. V čast Vara je, da se pri vseh neugodnih razmerah ne ustrašite niti stroškov niti daljnega pota, teinveč, da odstranite vse ovire ter prihajate sem, da se z nami vred potegujete za naše pravice in za prospeh šolstva. S tem dokazujete, da ste žive veje našega drevesa, živi in delavni udje našega društvenega telesa! Vsako društvo bi bilo primerjati drevesu. Društveni odbor je deblo, a to deblo samo na sebi bi strohnelo, ako bi ne imelo korenin, katere mu dovajajo potrebnega soka, ki se spreminja v cvet in sad. Društvo je podobno električnemu motorju, kateri leži tnrtev in nedelaven, ako vanj ne prihaja po žicah električni tok. Gastiti tovariši! Tudi naš odbor bi soasoma opešal in zaspal, njegovo delovanje bi ponehalo, ako bi se od Vas ob priliki našega občnega zbora ne navzemal leto za letom onega navdušenja, katero Vam polni Vaše duše, ako bi se ob takih prilikah raed nami ne zbujala raedsebojna ljubezen — ljubezen do svojega trpečega brata. Zdi se mi, da se ob takih zborovanjih združuje ves Vaš stanovski ponos in stanovska zavest, vsa Vaša kolegijalna ljubezen, vse Vaše pametne misli in zdrave ideje v odboru in da je le vsled tega odboru mogoče navdušeno, vstrajno in vspe.šno delovati v prid in blagor nas vseh. Tudi dosedanji odbor je storil, kar je storil, le vsled tega, ker je vedel, da ima Vas na svoji strani, ker je bil prepričan, da zasledujete Vi naše delovanje z vsem zanimanjem, in če imamo pokaziti danes kaj vspehov, niso ti vspehi toliko naša zasluga, teraveo oni so plod Vaše stanovske zavednosti. Dokler bodo med slovenskim učiteljstvom taki odnošaji, delal bode odbor z veseljem in unerao in njegovo delovanje ne bode brezvspešno. Tudi sedanji odbor ima dobro vest ter zamore danes brez strahu stopiti pred Vas ter Vam podati svoj račun. V poročilu g. tajnika in g. blagajnika podala se bode Vara celotna podoba našega delovanja in našega gmotnega stanja. Meni bodi dovoljeno, da Vam le v kratkih potezah, le v obrisih podam podobo našega društvenega življenja. Ranjki Praprotnik — blagega spomina — odgovarjal je vedno na vprašanje: zakaj da ne piše »Učit. Tov." bolj odločno in samostojno, da je ,,Učit. Tov." odvisen popolnoraa od č. duhovščine in da mora list prenehati, kakor hitro ga popusti č. duhovščina. Mi smo zmajevali z raraeni in rau verjeli. Zavest, da je izdavanje našega glasila odvisna jedino le od č. duhovščine, ležala je kakor mora nad nami, in ,,Učit. Tov." se je odlikoval še naprej z ono neodločnostjo, koja nikakor ni bila umestna za list, kateri ima zagovarjati interese našega stanu. Dva članka lanskega letnika pa sta razpršila ono meglo, katera je ovirala naše delovanje; povzročila sta krizo, ob kateri se je nioralo pokazati, ima li naš list od nas samih dovolj življenske moči. Vsa 6. duhovščina — z raalimi častnimi izjemami - se je odpovedala — a vendar ni bilo treba ,,Učit. Tov." prenehati — nasprotno: ojačil se je, prikupil se slovenskemu učiteljstvu in pristopilo je toliko novih naročnikov, da jih imamo sedaj več, kakor smo jih imeli. Da so pa razmere take, kakoršne so, je zasluga Vaše stanovske zavodnosti, v prvi vrsti pa zasluga našega vrlega urednika, Jakoba Diranika. Ker pa nasprotniki naši, kadar napadajo našega urednika, radi trdijo, da piše Dimnik le v svojem iraenu, da njegove ideje niso naše ideje, da niraa za sabo slovenskega učiteljstva, ter da je popolnoma osamljen, zdi se mi potrebno, da se pokaže javno Vaše mnenje, da se pokaže javno naša solidarnost. Zato pozivljem Vas, da blagovolite oni gg. tovariši in častite tovarišice, kateri se v obče strinjate s pisavo ,,Učit. Tov.", vzdigniti roke ter izreči zaupanje, priznanje in zahvalo g. Dimniku. (Se je zgodilo jednoglasno. Poročevalec.) Odbor stopa z lahko vestjo pred slavni občni zbor, ker ve, da je storil, kolikor je bilo v njega slabih raočeh. V prvih sejah pečal se je s preosnovo naših pravil. Lanski občni zbor naložil nam je namreč nalogo, da naj preustrojimo naše sedanje društvo v deželno zvezo kranjskih okrajnih učiteljskih društev, ter poprosil gg. Jelenca in Letnarja, da blagovolita sestaviti nova pravila. Ta dva gospoda — oziroma g. nadučitelj Letnar — je podal odboru načrt novih pravil, vendar se pa nismo mogli zjpdiniti o tej stvari. Odbor je prišel do prepričanja, da je najboljše, če ostane vse pri starem; prvič zato, ker še nimajo vsi okraji svojih okrajnih učiteljskih društev, drugič pa tudi za to, ker ima po sedanjih pravilih vsak ud .pravico, pri občnem zboru govoriti in glasovati, pri kranjski zvezi okrajnih učiteljskih društev bi pa imelo glavno besedo lo 12 delegatov; gotovo pa je, da več oci več vidi, vec ljudi več ve, gotovo je, da če je več glav, je več misli pa tudi več volje. Pri naslednjih odborovih sejah bavili smo se z zboljšanjem našega materijalnega stanja. To je ona stara pesem, katera se, žali Bog, čuje vedno iz ust slovenskega učiteljstva. Sestavila se je spomenica, katero je deputacija osebno izročila g. deželnemu glavarju. Odbor je napravil tudi korake pri referentu deželnega odbora, pri deželnem in državnem poslancu g. Povšetu. Oba gospoda sta deputacijo sprejela jako prijazno ter jo zagotavljala, da se gotovo kaj stori za kranjsko učiteljstvo. Zboljšati nam hočejo plače po zatrdilu g. Povšeta za 40—50.000 goldinarjev. Obžalovati je le, da se niso ozirali na to, da bi vpeljali status.*) Vendar pa še nismo izgubili vsega upanja. Kakor smo pozvedeli izza kulis, sestavlja tudi visoki c. kr. deželni šolski svet načrt,**) kako bi bilo regulovati naše plače, in ta načrt hoče vvesti — status. V tem načrtu se nasvetuje naslednje: Napravijo naj se štirje plačilni razredi — 800, 700, 600 in 500 gld. letne plače. V prvern plačilnem razredu (800) bi bilo lO°/o vsega učiteljstva in to po starosti. Ako vzamemo, da je na Kranjskem 600 učiteljskih oseb, prišlo bi 60 po službenih letih najstarejših učiteljev v I. plačilni razred. V drugem plačilnem razredu (700 gld.) bilo bi jih 2O°/o t. j. priraeroma 120 učiteljskih oseb. V tretjem razredu bilo bi jih 3O°/o t. j. primeroma 180 učiteljskih oseb. Ostanek bi bil v četrtem plačilnem razredu. Odstotki bi se ne smeli prekoračiti. Le tedaj, ako bi n. pr. v prvem placilnern razredu kdo umrl ali pa šel v pokoj, bi se povišal službeno najstarejši učitelj iz II. plačilnega razreda v I. plačilni razred in naj službuje kjerkoli. Ako bi se sprejel ta načrt, pomagalo bi se pač nekaj kranjskemu učiteljstvu, vendar bi ne bilo še tako plačano, kakor zasluži. Naj bode pa že, kakor hoče; rai se trdno zanašamo, da naša spomenica ne bode brez uspeha. Kakor znano, je pa ravno ta spomenica povzročila razpor raed narai in našiini častitirai koleginjami. Bodite prepričane, častite koleginje, da ni odbor nic slabega mislil pri sestavljenju spomenice. Ker se oblasti, katere nam režejo kruh, takoj prestrašijo, kadar nastopi učiteljstvo s kako prošnjo pred nje, ker se vedno upije, koliko stane šolstvo, oziroma učiteljstvo, za to je bil odbor mnenja, da bi ne bilo urnestno, ako bi rai to storili, kar Nemec imenuje ,,mit der Thiir ins Haus fallen". Zato smo postavili v spornenico za učiteljice za 150 gld. nižje plače. Saj vemo, da se da kasneje tudi za cenjene tovarišice *) Zadnje dni smo zvedeli, da se je tudi deželni odbor odločil za status in nasvetoval štiri plačilne razrede in _icer s 700, 600, 550 in 500 gld. V 1. razredu bi bilo 10°/. služeb, v 2. 20°/o, v 3. 4O°/o in ostale v 4. razredu. Ljubljansko učiteljstvo bi dobivalo v 4. in 3. razredu 120 gld. stanarine, (torej za 30 gld. rnanj, kakor se je dovolilo lansko leto! To je res čudno izboljšanje! Uredn.) Učiteljstvo 2. in 1. razreda bi dobivalo 150 gld. in voditelji pa 180 gld. stanarine. V pokiitje tega je namenjenih 50.000 gld. — Znano narn je mnenje kranjskega uei.eljstva in odkrito poveino, da ostane vse učiteljstvo s takirn ,,povišanjem" plač še nadalje nezadovoljno ter ne bode mirovalo poprej, da se izboljša zdatno njega bedno sedanje grnotno stanje. Ge se misli resno na izboljšanje, naj se izboljša toliko, da bo res kaj pomagano učiteljstvu in v ta namen je treba okroglih 100.000 gld. Uredništvo. **) Ta načrt nam še precej ugaja, ker bi bilo ž njirn vendar nekaj pomagano, vsaj za toliko časa, dokler ne bodo učiteljske plače jednake plačain državnih uradnikov zadnjib dveh, oziroma treh razredov. Uredništvo. kaj doseoi, kakor hitro bi vsaj učiteljem zboljšali place tolikanj, kakor bi zaslužili; to pa tudi veste, da srao mi bolj potrebni pomoči kakor Ve, kerimamo družino! Nespametno je torej bilo, zaradi tega pricenjati prepir z nami, saj slednjič vendar rai ne bodemo odmerjali Vam plač. To, kar smo mi zapisali na popir, ostalo bode najbrže za Vas in za nas le na popirju; čemu kršiti torej slogo, katera nas je do sedaj tako lepo vezala. Jaz upam, da je s tem prepir poravnan in da bodemo zopet složno delovali za svoj ugled in za zboljšanje svojega stanja. To je moje kratko poročilo o delovanju odborovera; natančneje bodete lahko posneli iz poročila našega tajnika in blagajnika. (Zivahno ploskanje in odobravanje.) (Dalje prih.)