^"S-'ir LetJ 1X11 im J. u LJubiioni. v sredo 9. lonuorlo 1929. Ceno 0!n \— lahaja vsak dan popoidne, izvzemši nedelje in praznike. — Inseratj do 30 petit a Din 2.—, do 100 vrst Din 2-50, večji inseraii petit vrsta Din 4.—, Popust po dogovoru fnseratni Jjivek p<»stb >o objavile zakon, po katerem =«e ustanavlja ju i kaeacijfikera sedišču v Beogradu Državno ftodišfo za zaštito države. To sodišče je pri-atojno na podrocju vse države za prei;« kavo, razpravl Janje1 i u sojenje kazni vi h de-janj iz poglavja IX. kazeuskega zakjua kraljevine Srbije iu dejanj po cl. 1, ft, 13 in 14 zakona o zažeiti javne varno>ti in reda v državi. Pred tem sodišfem !*e bodo morali zagovarjati državljani kraljevine SHr* za- zgoraj om** nje na dejanja tuđi v ?hi-raju, ako so jih izvršili v inozemstvu. Pristojnost tega novega sodiš»ča se raztega tuđi na druga kazniva dejanja. ako so v zve-7.\ z omenjenimi. Za postopanje po tem zakonu bodo slutili predphsi kazen?kega po-topka za Hr-ratsko iu Staronijo, mini?ter pravde pa ie pooblajćeu, da z uredbo predpiše potrebne i/preinenibe tega postupka. Proti sklopom državnega >oilisca za zašćito države ni nada 1 inoga pravnega Jeka. Vsa sodišea in vse o«>tak> državne in samoupravne oblasti &o dolžae državne mu »fKJišou za z^iščito države iu državnem u to-žitelju pri tem sodišču nuditi ponio?. Predpisj tega zakona veljajo tndi za kažnjiva dejanja. s-torjena pred njegovim uve-Ijavljenjem, ako o teh dt.ianjih še ni bila izrečena raz»odba sodišea pire isntance. Vsi pred piši kazeiiskega fJ**Kt*nn in ka-/^nskega postopka, v kolikor so nasprotni predpisom tega zakona, izgube veljavnost, minister pravde pa je j>oobla^6en, da izria uredbo o izvršavanju t«*cn zakona. Sprememba zakona o Državnem svetu Istotako je bil včeraj objavljen v *51už-beulh novinah. novi lakon o iapremembi in tzpopolnitri zakona o državnem svetu in upravnih sodišeih. Po tem novem zakonu je državni svet vrhovno upravno aodišče, ki ima 30 članov. ćlane upravnega todišča imenuje kralj na predlog predsednika mi-nistrskega »veta. Predsedmk državnega »veta more zaradi ohranitve enotnosti v pra-vosođju v državnem svetu sklieevati po potrebi splošne seje državnega sveta, na ka-terih se raore razpravljati, ako sta prtsotni vsaj dve trećini vseh Članov. SkJepi ?ploš-n(=» seje so obvezni za v-se oddelke. Vsako upravno sodišče ima po enega l-rodsednika in potrebno žtevilo sodnikov, Ui se postavljajo s kraljevim ukazom na predlog ministra pravde. Upravno &odii&a sklepa v oddelkib po ireh sodnikih, od katerih edeu pred^eduje. Kazpored sodnikov v oddelkih vrši presed-nik oziroma njegov namestnik. Oddelkom l>redsedu^e pred-so-dnik in v naprej določ^ni >r>dniki po činu. (lani driavnega s*veU iu upravnih so-e morejo odstraniti s -vojih mest, l»reme*titi t druge pokliče državne shiž-l-e in vpokojiti s kraljevim ukazom na predlog minUtrskeipa predvodnika oziroma < itnistra pravde. ^Jeni 4^, 40, ^j Lu čj j^kona o držuv-i:f»m ?vetu in upravnih sodiščih se uki-nj.ijo. Sprememba zakona o Glavni kontroli - Beograd, 9. jan. Včera'?n;e Službene Novine.- so objavile naslediiji zakon o spro-aTembi in dapalnitvi zakona o glavni kon-:ro\i od 3«». maja 192?: § I. Dosedanji čl. 1. se meiua in so «lasi: Za pregled državnih račimov in nadziranje rad izvrševanjem državnih in oblastnih proraču-nov ob^oji jjla\iia kontrola kot xr~ J'ovno računsko sodiSče. Q!a\na kontro!:: kot posebna ra-čunska ol>!.ist in raćuasko jo» d:^če odklanja pTO-tizaa-»niti uporabo ili oškodovanju državnih rnaterreln'li sredstev. u»otav!ja s pregledom državnih računov njihovo pravilnost, zIoraDj .Hi nepravilnost! n s ttm v zvezi zakonsko odgovornost /ti /!or*bo in po^Taćilo škode. s 2. Dosedanji č!. 5. se nunja in h1 gla-^i. Predsedn;ka in člane srfavne kontrole i »stavlić« kralj z ukazom na predlos inin:-strskeg-a sveta, Predsednik in polovica članov slavne kotrole moralo bit' pravniki. Ostali ćlani inorajo biti bivši finanćni mini--stri, ali imeti naimali in let ukazrnc s'užbe v t'inančni stroki. 5 3. Dosedanji čl. 6. se menja m se glasi: Predsednik in člani slavne kontrole se lah-ko odstavijo s svojih mes. S jrov:doj3 v e glasi; Za ono uradrr:$ko osobfe, čej;ar števiic ni določeno s tem zakonom, se dnloči >:e-vil5nt> stanje s proračunom. § 7. Dosedanji čl. 16. se menja in se glasi: Pomolio uradništvo slavne kontrole se postavlja po splo-šntfi pogor'ri zak. o uracV nikih in -ostalih državnih uslužbencih. § S. Dosedanji čl. 17. se ukine. § 9. Točka 6. čl. 26. se ukine: točka 9. Čl 26 se menja in se dasi: Da rešuie o vi-ŠH penzije uradrikov glavne kontrole. Točka 13. čleua 26. se menia in se slasi: Da ocentujc fn potr ju je končne drža\Tie račune in izdela po ročilo t\i Nj Vel kra^a s po trebnimi opombami glede pravilnosti in zakonitosti v zbiranju in rzdaianiu držnvnega ćenarja in upravi;a>nju državnesa imttja. Glavna kontrola mora zlasti ustaviti, ali je bil in v koJfki meri proračun prekoračen s prenosom poedinih svot ;? iried'ni'i proračunskih partii v druge, uporabo proračunskih prihrankov in izdatkov ra potrebe in cilje, ki v proračunu nlso določem, kakor tud' v sv^iem po-ročili1 ucofcvtti vse s!i?Č?H STVjrnib vizov v smislu čl. 59. te^a zakona. § 10. Dosedanji Čl 31. se izpreme-ni in se Klasi: Ko se pr>račuTi spreime. posije ii-rančni rrrin:ster slavni kontroli proračun \ orig!na!u skupno t nlegovtm speci'alnim de-lom, v katerem so poleR partfi izražene tu-d? policije z? \~snk iiTađ in ustanovo. § 11. Prvi ođdele-k SI. 57 se izpremenl In se glasi: V delolcrog st)Io-Sne seje spada razprava vr>**n^anj in predmeitov iz čl. is fn 19 m iz točke 3. 4. 5, 7. 8. 9. 10, 1? in 13 čl. 36 tega zakona. Ražen tega ?p!ošna seja. Točka 1 čl. 37 se nkinia. § 12. Poslednii stavek v drugen: odstav-ku točke 1. čl. 59 se izpremeni in se fflasl: Ako se sporazum ne doseže, je slavna kontrola dolžna dati odnosno odobriti \izum ?• pndržkom in poto-m predsednika ministrske-ga sveta slučaj tako! dostaviti Ni. Vel. kTa-Ij«. § 13. Prvi stavek v prvern odstavku čl. 99 se izpremeni in se slasi: Člane oblastnb kontrole postavlja mdnlster notranril; del. § 14. Dosedan-ji čl. 106 se ukinja. § 15 Ta zakon stopi v vel lavo i u dob* obvezno raoč, ko se oblavi v ^Službenia no\inahx. Novi zakon o sodnikih — Beograd, 9. januar ja. Med cirii-mi je izšel v vcerajSnji številki »Službenih Novin« tuđi novi zakon o sodn-kih. Prvi d-el zakona vsebujc določbe o postavljanju sodnikov in potrebni kvalifikaciji. (Prvi del zakona je objavilo že današnje »Jtrtro«.) V nasled-njem o-bjavljamo določbe, k: se nana-šak> na ureditev materijelnega položaja sodnikov, in ostale določbe novega sod-niškeea zakona: § 18. Ako je sodnik 30 let v drž. sl-užbi, se mora upokojiti, če to sam zahteva. § 10 S>dnik, ki je dovršil 15 let službe, ki se mu v^teje v penzijo in stopi v pokoj, dobi 60 odstotkov od svoje plače in redne stanarine. Za draginjske doklade pa veljajo določr>e splošne^a uradniške^a zakona, od* nosno tu/adevnih naredb, ki veljajo za civilno državne irradnike. Za vsako nadaljno začeto leto se poviša penzija za 2 odstotka, tako da oni, ki je dovršil 35 let službe za penzijo, dobiva kot pokoj-nino ćelo plačo, redno stanan'Tvo in ostale pristoibine, ki jih je do-bival v ćasu vpokojitve. Od specijal* nih sodniških doklad, ki jih je prejemal v času vpokojitve, dobiva, če ie vpokojen i najmani 20 leti efektivne službe. 50 odstot* kov, po 25 letih sodn:ške službe 60, po do^ vršenih 30 letih 75 in po končanih 35 letih 100 odstotkov. Glava V. obsegajoč člene 20 do 45, jjo* vori o odgcrv'ornosti sodnikov. Minister pravde lihko v slučaju suspenzije odredi, da dobiva suspendiran sodnik samo eno tretjino svoie plače. Če ugoto-ri preiskava nedolžnost sodnika, ^e mu moraio zadržani preiemki vrniti Glava VI govori o pravičan nadzorstva. Vrhovno nadzorstvo nad srr/kimi. okrožni* mi in trgovskimi sodiŠ^i -nistor prav- de potom sodniških i:* v. Glnvp VII. (jovori < 3» plaćah in določa: ^ 47. S.^dTiik; src/kih «;i.-- /r:h ri fr^ov skih sodisč se postavljajo s plačo, ki jo ima* jo uradnik. VI. >kupme 1. kategorije po ci.-k<3nu o uradnikih in ostalih državnih uslu/ henci,' civilne^a reda z dne 31. julija 1923 Sodnik napreduje v \r. skupino po 4 te r:h (»d imenovanja, v IV a po 5 letih od jadniegj napredovanja. \ IV. po 4 in v 111 po 5 le^h od zadnjega napredovanja na p*>= iožijno plaćo teh *>kupm •> tem da sodniki srezkih -odiš^; napredujejo v III »kupino po končanih 22 letih sodniške službe Starešine srczkihm ^odišč imijo isto pla* čo kot sodniki teh olo-žajno pUi^-o 0. skupine I. kMe^orije z osnovno plaćo, ki jim po letib službo po zakonu o civilnih ur?.1nikih pripada. Pristavi sreskih okrožnih hi trarov^kih -H^lišc imajo položnjno plnco osme skupine z osnovno plaćo, ki jim pripada po letih službe po zakonu o civimili uradnikih. Po konfenih n^tih letih služba na tem polo-žnju naprerluje'-o v 7. skupino. Sekr^nr.ji okrožnih in trprovskih soHi^č imnjo položaj-no pla?o 7 skupine z osnovno plaoo. ki jirn po letih >lnzbe no zakonu o civilnih urad-n;klh pripada. Sekretarji apeladjskili so-d:?? in knsncifskenm sodi^ca imajo pl^fo >'>dnikov okrožnih ?oHi?c tako. da morejo imeti tajniki tretjo skupino samo pri k.-^a-'•i'^kpm ?odisču. Čl. 50. Sodnikom omen>?nim v cl. 4^ in sodnikom-^iomočnikom. omen.j^rvrn v ol. 40. pripada «tanMrinn po zakonu o uradnikih in ostalih uslnžbenrih državljanskega reda, v kolikor službeni odno5a^,i pmvice in i i*ž-nosti vodnikov tpr eodnih rripravnikov ni-?o bili v tem ali z drugim zakonom ureje-ni tpr veljaio znnje predpi>i a^akona o uradnikih in ostalih drž/ivnih uslužbeurih <\r-žiivlpinskeiia reda. Čl. 51. Polec plače in stanarine, določe-ne zn ?odnike in sodn^ pomoćnike, pripada Y> posebne sodniske doklade in sicer: za sodnike pripravnike ro 'J00 Din me-^LM^. za pristave, sekretarji* okrržnih in Irjov- skih sodišč po 6O.1 Din rnfseno, za soduike sreskih okrožnih ni trsrovskih -i^fli^č po končanih 14 letih sodnrske službe 1500 Did mesecno. Za ?tarc5ine sreskih so^iišč po 1200 Din m-esecno. za i>red?tKiiiike okiož-nili in trsovskih sodišč in silnike apoln-rijskih sodisč 2500 Din mesecnn. za pr*d-sednike apelacijskih sodišč in eKKinikp bv-sacijsk^ga sodišča po rtOOO Din m^>#ćno, zn podpredse 3500 Din mesečno zn predsi^dnika kn^icijskrma sodišen po 4000 Din meceno. Poglavje VIII. ffovori o dopust ih. Po ti. 52. se dopusti (odsutptvo od Iolzuo?ti) da-iejo samo v slucajiii tiu'^ie potreb*'. Pro-dis^, ki bodo odobravali dopuste od 0 <3o 40 ni- dopuste nrui 40 dni pa odobrava nM-nister pravde. Poglavje IX. cl. 53 določa cin ^OK^niko^^ Poelavje X- vsebuje prehodne in za-kljufnf naredbo. Čl. 54. Minister pravda bo izvršil provedbo sodnikov in sodniških pomoenikov na plače in ostale preVmUe po tem zakonu 1-v.nno pla^o «e im.i računati čn^. 1:; jif je oznuon m t>olu^:jnt> (»lačo po zako- nu o uradjiikflj in ostalih >iriavnih usluž-hencih državljan?kega reda o*inosno r*^ cl 1. uredbe o razvrŠcavanju za resor mini strstva pravde in »icer po o<1bitku treh \t>t na račun pripravljalue službe. Av) -* pre<1 tem trilftTiim rok< m dobi «fv*ni-ski položen, potem s^ odbije na ri čun pnpravljalne služba ta krajži >-^k Sotiniki okrožnih io ta4niki vižjib sodišč, ki bi imeli biM t. aprila L 192^ prevedem v Kižjo skupino, obdrže skupinv ki jo imaj >. morajo pa za uadal;no napr Miovauje iinol-niti zcrora.i navedeni rok. Minister pravde izdaja odlokp v vseh vp rasa njih z ozirom uu položajne iu osnovna plačf. proti kate-rira je mogoča pritoiba na uržavni svet Mini«*ter pravde rešu^e tuđi druga sptUTia >-pra»anj:i L'iede aa sodnik5. \ kolikor oe "paiiajo v delokroi: pr*ds^dnikov. l'roti .saki rešitvi V vodno mogoča pritniba na ;»rža\-ni svpt. ČL 57 določa, da so p*'1*1*"^]* •oin«*ff« izpita oproJča;o 0111 ki $0 .soiin'ki in -♦»k-e tarji viSjih M^iišr \ £a*u ko *U>pi U /^ia^ii v vel javo. Sodni-ki upit kandidatov je *-K-fiiena tuii advokat»ki iipit »n obratna CL 61. >*etniki apeLiiJjskih mvIiaT*. ki bi bib na dan u veljav ljenja t^ga iak->:u pn niijih ><»dižčih v ^loveni/i m Dalm.n-iji. *o 1 ozirom na plate in *odni>K^ i^K)^* •jnakj kolnikom ar*el»<*ij>ikih *odiši. Čl. 2h Ta zdkc^n sto*pi x veija\u m dub\ obvezno moć, ko m; objavj v »Slufbeti h No^inah« izszcmii poglavje 7. u vodni ikih plaćah, ki dobi obvezno rn<>^ I apr* U 19JQ. Zakon o sodnikih t*d 24 M.ptcm* bra L 192b *c ukine. \'sc zakon*kc dokK be, k.i so do*lej veljalc v v^cj državi ali v posame/nih oblast eh in Li u nanaiain na predmetf, urejenc s t^m rakononn, pr©» nehajo veljati Izredno oštra zima v Evropi Po vsej Evropi je ravladal zadnja dva dni izredno hud mraz. — Povprečna temperatura znaša 20 stopinj pod ničlo. — — Beograd. 0. januarja. U \se-b delov I ariave poroma polinoma zamrzoila. Parobrodni promet je ustav-Ijea. Povprečna temperatura v državi *e i:i-h^ med 15 do 25 stopinj pod niflo. — Bok&rešt&, 0. januarja. Po snežniii viharjih zadnjih dni je nastalo ju^no vrccie, veodar pa vlada neznosen mraz. povprečoo 20 do 25 stopinj pod tiičlo. — Pariz, 9. januarja. Iz Lyona poročajo, da je na meji med Italijo in Francijo za- jiadel dt»r>el sue^, tako «tj )*■ pot tn+sj V/jsn in \ entimigUo zamad-^tia 111 ne mor*»jo »o-Liti avtomobili Mnojri avtomobih «o na j*^ tu obtifali v snegu. — K«tb«. «,>. januarjđ. Po voi»teb it Moskve razboja nad Crnini morjem »ihjn vihar. \'h.' zveie med O1eso m >Ui-t>»j¥v lom so rirekinjeni". Sovjetske oblast: ^(j isprosile inozemske hd|<\ na.f o*1pluj-*j j i odeJkc luk*1. — Bukar«-U, 0. lanoarp. l'i> vi**t*-h i» Carigrada l-e gTski parnik «.Taniaro«», ki voii štaluo me i Solunom iu Smirno, ia»^•ći!! ponareiei: Ček. V stanovanju *e našla policija Štiii ponarejene potne liste, kl jih je irrel grol:uf pri sebi. da bi tuđi do drugih dr-žavah izvedel svoje mahinacre. Včeraj pa ;e aretiran: paša izgiTI iz UTrinske jetnišni-ce. Po dnevnem sprehodu ni tlvori>ću etri-§-n^ce se nru je posrećilo, k tr ip ime' kot preiskovalni fetnik ^e elejunten kožuh — priri do prvih zamro^ii.Ji vrit, k'ct ;e epa-z\\, da stTažniki ne branijo odvetnileom iz-hoda. Stopil je k stražnfku. mu kratko za-klical: rOdvetnilc« !n brez usovora u^el ?kozi vrata. Isti trik se mu ie posrccil s* pri treh vrat:h. Ker ni Imel denarja in Je hotel čimprej odati iz Turina. si ie naje! av-to-taks tn naročil soferju. naj sa pelje v Mi-!aii. Taksi *e znaSala 600 lir. toda Turek n\ irrcl namena plaćati in se :e vozi! do^ri po .Mi'ntni. KonČuo ;e dal ustaviti avto pred odličnim hotelani. Ker «e ;e idel šofeT.iu gost rre-kol-'ico »umljiv, i>e profil dva tajna agenta, naj nru *!edita. Kmalu nato se 'c vrnil Re§id pa5a v avtomobil. tnda pred no je ^ofer pojnal. ;e Turek skozi na5nro*na vTata izisin-il med irmoiico. Od.se 1 ve na kv>-lodvor. se \ sedel nj vlak brez vornega !isf-ka ;n ^e pelial do Trsta. Tamkal ie iel na-ravnost k turškeinu generalnemu konzulu in prosi! za nov pntni list. Wcr mu ie turiivik.i policija zaplenila vse pot.ic !iste. (j**ncra'u: konzul ;e ravno čitaj vest o besu ReSId paše, vendar ni pokazal si>ma in ie oblr.Sit prosilcu potn; list za pritiodn'i dtin Toda 5-c isteca večera je dohitela a\anturista us^^da v osebi policiiskiih iirad-nrkov. katcrim se Je zdel sumljiv in so ga aretiraJi. Toda R^i: 1 paši še ni upadel poffum in že po \2 ur^H io je zopet popihal iz tržaškeca zapora. Tuđi tukaj ie zamrmral vratarju, da ie o-dvet-nik, tako da je brez nesreće zapusti! ?apc-re. Odiel ie v pristanKće, da bi počikal prvo lad.io, ki bi ca odpeljala prorti domovini Cakati'e pa mu n: ujajalo Za*o ie *ct rajši na kolodvor in *yj brti ':s»ka i*dcei]a! v Berretke, rnlkoder je ut>a! rtaJti idt'i ri Carigrad Od teda? ni o zagonetnom TuiVu nti T"r5tu :n skuša! morda zfrežati v Jugos!jvih> r>bmf5-ne oblasti so dobile natanćen p^t>is njcjova o^rbe in nalog:, da sa tako; arjtiraio. Proslava rojsfnega dne kraljice v Beogradu — Beograd, °. januara. Uanes lc bi! v Beogradu na svečan način prostavLen ro^!. ni dan kraljice Miriie. V sa-norni cerkvi se ;e vršila svečana s?j;«?^i *pr»2ja, fci o Te f**"-lebriral parrijarh Diminije ob veliki a.«.istcn-ci. Udeležili so se cerkvene siivti.isti kral; in kraljica z dvorno suito. db!>nvsk: rber, celr>Viipna vlada, se-neralUčta predstavnikl oblasti in mnoso obč!nstva. Po služb. božjj ie bilo čestitanje na dvora, vendar pa n. bilo ofci'elnlh sprejemov. ZveCcr se vrši dvonii ples. Drugače pa }e Še tuđi danes, ni tretii b(>-žičiti praznik, vladalo v Fieijradu i.o.itićno mrrv.lo Beograjski listi izid-jo ?e!* jutri. Zvečer t>o iz^Ia nova š:ev:tka %^lu^beuh novin i većiim >tevili>m kr-iljevib tkazov in n^vih zakooov. Pripravlja se komentar k novetnu zakonu o zaščiti države — Zagreb, 9. jan. Obzor poroča iz Beograda, da pripravlja vlada zakon, s ka-terim bo dala pojasnilo beseđilu § 3. no-vefi^n zakonn o za*oiti javn^ varnosti in re-na v državi, ki prepove*lu.e 'u o^ireja rnz-|rU*t v-^oh politirnih ^rnnk s jilpmen^kim ali verskim obeležjem. Obzorov> porobe- \alec smatra, da pr»vkar ruvadeći cleu zakona o Bančiti države 01 aaperjen proti na-it>dniin Lmonam Srbov. Hn-atov iu Sloveu-cev in Aa zato ne bodo raapuAfeae *tranke s plemenskim i na&lovi. PaČ r>a «e bo /akou tzvajaJ proti onim stran kam, kojih streru-Ijenj-e grt ta t«n, da ra»1ruiuj^|o na* narod. S tem členom bodo v pnri vrati radite ©nraniiarij**, kakor *o Srnao, Hanao Mc*ta 0—9 O2A5. Cunh 10Q4.1_1097i (10Q5.6\ [>maj 7 QQ3-^ 02 \ (8.008), London 275^7—276 47 (276.07) Ne^vork 56 705—56 905 (56 805). Pariz 0— }y2>% Fra*. 16R.I —168.0 (168.5V Tr»t ; ,o_29R.9 (207 9). INOZEMSKE BORZE. Curih: Beograd 9.125. Ounal 73.10, . Bud mpešta 90 60, Berlin 12345. Pra«a 15 375, Milan 27 185, Pariz 351.31. London 25.1875, Nemyofk 510.4a ,. * , ■ «. ., »■♦■■■ ^k ■ ■ I Wm ^F BIH ^k W^ I W9m II ^^k I B B M Stran 2 .SLOVENSKI N'AROD. dne 9. januarja 1020. ^tev 7 Komik F Bohuslav o Ljubljani in Slovencih Znani komik F. Bohuslav je iz dal svoje spomine, v katerib pripoveduje, kako je nastopal v slovenskem gledališcu in kaj je dozive! v Ljubljani. Tuđi med Stovem i splošno znani in pri-JJubljeni komik FrautiMc Bohuslav, kl je zflaj vojni šleper in ki je bi] svjjčas siteb+r gledalaca, je iz-lal svojte gledališke in življenske spomine pod iiaslovom *Iz mojih najlepših lete. Večji del »pomirio? »e posveti 1 Bohuslav Ljubljani, ki «e mu je tako priljubila, da se je le sedaj rad «po-minja, *>aj je imel in ima še zdaj med nami miii^o prijateljev, ki se ga s hv&ležno«tjo spo in inja hi. Bilo j> memla 10. avgusta 1908 _ piše Bohuslav v svojih spominih — ko sem *to pij med 17. in 18. uro v rležju z ljubljanskima kolodvora, skromno oblečen, s košaro v roki. Napotil sem se v bližnji hotel »Ilirija , kjer seni najel &a eno noč sobo in vrs radoveden &em šei iskat ravnatelja Frana Govekar]a v kavarno >Evropo^, kj«r ^ta z ženo Minko, pi-^ateljico. čitala uovin*\ Ko seni prispel v L.jubljano, je bil Govekar že znan dramalik, glavni urednik umetnostne-ga in literarnega mesecnika Slov, .&iui v Maribor. To se»m zvedel od Fr Govekarja ie prvi dan. Obcudoval sem njegovo poznavanje naših literarnih in gledaliskih oraz-mer, kakor tuđi odličnih tvških igralcev. Poleg mene so bili takrat angažirani se tile Cehi: J. Hadrboldeva, L Kaucka, obe iz smiehovskih gledališč, A. Vintrova \i Pi-štekovega gledališca, L. Norđgartova z du-uajske -/Volksopere^ M Peškova iz Pra-ge, J. šipankova iz varšavske operef A. Fiala iz vinohradsk© opere, dalje operni revii B. Vlček, A. Hes, 1. Florian in Lip-nieky. Poleg tega je bil stalno v Ljubljani kapelnik Hilarion Renišek, a orkester, ki je bil vedno izposojen iz glatbenega konzervatorija sGlasbene Matice , je ob»tojal večinoma iz Čehov. Blagajnik je bil član društva, stari go-spod Rozman, ki je bil kot uradnik £e v pokoju m z veliko ljubeznijo sta z (io»ve-karj.em skrbela za razvoj gleidališca. Gospod Kozman, mož visoke, vitke postave, ni mnogo govoril. Ce je prišel ta ali oni igralec k njemu, mu ni dal niti govoriti, niarveč pa je takoj vprasal: Koliko pa?c Vsi gleda-!i£ki blagajniki so torej enaki. Prvo nji hovo vprašanje je -koliko hoćete <:? Enaki su) pa tuđi v tem, da so elede predujmuv več ali manj skopi. Jaz sem potreboval blagajnika g. Uoz-mana pred začetkom sezone meuda samo dvakrat. Prvič sem se zglasil pri njem ra 40 K potnine, da bi ne pozabil na njo, a orugič sem potreboval 20 kron, da plačam kovčeg, ki mi ga je poslal iz Brna Frvda. ko se je pomiril. (Frytia j« bil ravnatelj brnske drame.) Bil sem torej za prvo silo preskrbijeu in zato sem se nemoteno po-sve-til studiju slovenskih vlog in skušn;am. ^ »ak večer sem se izprehajal i>o Ljubljani iji krasni okolici in sčasoma sem se sezua-iiil z vsemi Cehi >civilistic, ki so bili v Ljubljani ie trajno naseljeni ali pa v pro-vizorični državni, magistralni ali deželni službi. Naši rojaki so se zbirali vsak teden kot >Ce*ka Obec^ v Narodneui domu. Skratka, Cehov je povsod na svatu dovolj in menda je imel komik slovenskega gledališča Josip Povhe prav, ko je nekoč med na mi v šali izjavil: >Tile sakramenski Cehi so povsod. ludi Kolumbu so klicali lj.udje, ko je pri-šnl v Ameriko: Ma uda, pane Kolumbus. my srne taky tady*.. Ce se ne motim, je bil koncem avgusta 11)08 v Ljubljani pomem-ben kongres slavanskih noviuarjev in inicijator kongresa, glavni urednik ^Sloveo-skega Naroda*-: g. Ra»to Pustoslemšek, ga je bil zelo vesel. Izmed čeških pisateljev iu novinarjev so se udeležili kongresa Josip HokČek, dr. A. Hajn, J. Hejiret, Ciril Dušek. Vaflav Klofctč in drugi. Program kongresa in govori pred Narodnim domom so bili ie v znamenju od pora proti Avstriji. Ta koogres je moral g. Kasto Pustoslemšek di-ago plaćati med vojno, ko j-j bil interniran. Po uipe4nem kongresu se je vršil na čast udeleženc+m banket v restavTaoiji »Pri Rožit: in mi Češki igraka smo bili z nažimi .!:*mami tuđi povabljeni. Kako prijetno jo bilo, ko smo lahko kiamljali z naši mi odličnimi rojaki v dalh ni Ljubljani Semanili smo se z Ijubljau-skimi Cehi. obeneon smo pa imei kmalu večji krocj slovenskih prijateljev, ki so nas r«idevolje informirali o v<;t>in slovenskem. spremi ja U so na a na izprehodih, v kavarni in na izletih in govorili so z nam i samo pravilne slovenšČino, kar nam je bilo za gledalište vloge zelo dobrodošlo. Skušnje v gledalištu so bile že v polnem razmahu, piedprodaja vstopnic je 61a dobro, skrbno je bil pripravljen repertoar, razpoloŽenje med igralci in občinatvom je bilo dobro, ko »e v mirno žiTljenje tn skromno delo ?lo veoske Talije in ostalega slovenskega žtv-I jenja p^o Nemci v Ptu-,u razžalili Slovence m pri demon?tracijah proti nemški objestnosti so baje obtneta\ali Slovence z gnilimi jajii V znak protesta proti zatiranju ptujskih Slovencev je bil skličan v Ljubjani javen shod, na katerera sU govorila med drugimi zlaeti poslanra dr. Oražen in dr. Tavčar. Po shodu o Ljubljani in ko je neki Nemec vrgel me^i demonstrante steklenico crnila in jih tako izzval, je prišlo do burnih demonstracij proti Nemcem. Posledit-a je bila demoliranje nemških trgovin in razbita okna. zla>'i v kavarni nemške Kazin« Drugi dan so ^e demonstracije ponovile, toda do iz^redov ni več prišlo, ker so Slovenci samo hotiih v povorki po mestu in prepevali ^Naprej zastava Slave!« in druge narodne pesmi. Pri tem smo se spoinnili praških demon-stracij leta 1897 po znanih ;*zikovriih na-redbah. Ljubljanske demonstracije >o nudile isto sliko, ko »e je naenkrat poiavilo na ljubljanskih ulicah vojašlvo pod vo^i-stvom nemskih častnikov. Dasi se ni ugodilo nič hudega. je zapovedal poročnik Mayer streljati z ostrimi naboji v skupino ljudi, ki so Sli proti škofiji. Poslediea streljanja je bila tragična. Padia sta dva aed'ilžna raladeniča Adamič m Lunder. Ta žalo-ieu dogodek. ki so ga zaknvili ptujski Nemci, je imel za narodni položaj Slovencev. zlasti v Ljubljani, težke posledice V mučnem razpoloženju St }e bližal torej zaoetek f^ledališke sezone. Otvorili smo jo z igrokazom Spažinskega r.Gtspa majorj^-va.;. Sledile so še tri ciramske predstave m opera »Madame Butterflev.. Lily Nord-gartova je bila >Butterflyc, N. Peršlova »Suzukk., A. Fiala je bil -.pinkertou^, ba-ritouist Vulaković. član zagrebške opere. je pel »Konzulav., B. VlČek je bi] >Bonz-*.. Lju^i^u Iličić iYamadori'.-. jaz >era pa moral prevzeti namesto odsotnega tenori? ta Jarka Nevolega, vaziio vloso r/Gorac. Moj prvi nastop na slovenskem odru j£ bil torej v operi — nota beive kot neizšolanega pevca. Toda naš rojak kap-ilnik BenišeU si je znaj pomagati. Pri klavirski skušnji. ko sem se brani! prevzeti vlogo >Gora<, mi je dejal: Nič ne »ie, Če ne pojde drugače, pa govorite* s povzdignjenim glasom, ^amo da bo po taktu Jaz pa poskrbim. da orkester pri teh višinah ne bo preglasno tgral. In šio je res dobro tuđi pii premijeri Nedostatek glasovnih višin sem baje oad*»-mestil z dobro masko upadlih kosti v obrazu in razširjenega nosu, skratka. večer vsi Cehi tremo Po prvem dejanju smo pa tremo izgubili in p° predstavi *mn bili vsi zelo veseli, ker nam je obeinstvo navdušeno ploskalo. Sledil je moj drugi nastop kot »Lothar« v opereti sValčkov čar:, s katerim uisem imel mnogo posla. Vlogo sem moral samo dobro naŠtudiral jezikovno z učiteljem nr. Svetkom. »Lotharja« sem imel uaštu lira-n^iia že iz Brna tako. da sem si takoj prve diii dovolil na odru tuđi politični extem-pore na takrat še svezo aneksijo Bosne in Hercegovine in na Balkan, kar mi ni prinosio samo ploskanja na udprtem '^iru. inarvec tuđi pismeno grožnjo deielae^a predsednika, da bom plačal visoko globo ali pa da me oelo zapro, če ponovim tek>t-kj ga ni poprej odobrila cenzura Nekaj Časa sem bil torej previđen, toda z,elo nerad Na izrecno željo sem i|iral v drami =r>>oet ka manjše vloge, ker nisem ohvladal ?1ieina v vZname-nju križa*, Jakoba v ^Ejiiptov-skeni Joiefu<, Morela v vGrofu Monte Chn slu-, Nešpora v Stechovi >O'Tnjeni zemlji<. Bauntgartna v »Viljeniu Tellu^, dr. č**r-vička v -Veleturistu«, Bluteaua v vDobrr»in sodniku., Froscha v Goethejevem »Fausta< i. L d. Bil feein sicer dramski igralec. toda rad sem i^ral vse. Star sem 36 lei in in v taki siarosti bi človek najraje osvojil ves svet. Poleg gledališča sem se zelo ranima I tuđi ia politiko. Slovenci so trpeli pod Av>lrijo enako kakor mi. \ decembru 19*18 so 5^ vršile demonstracije tuđi v Piagi. kjer je strainili ustrelil iieiiolžneo-a dečka. \ato so sklkali dr. Oražen, dr. Tavcar in dr. Triller javen shod v Mestnero domu, kjer go hile izražene i?imi>atije bratsk-emu Če-ekemu aaro^iu v borbi za njegove pravice Shoil službujocega komisarja, naj mi dovoli govoriti, ln kakor ia me je iz Prage pov^ril Češki oarod. sem si dovolil par krepkih na vzčun Dtmaia Najprei sem se zahvalil govornikom in občinstvu za izraze simpati.i. Dotem sem Pa zasolii svoj eovor s >leafcći-mi besedami: vV času, ko je ceear izdal g^slo: >Arsede sem izrekel v čeho^lovažcini Če mi je manjkala slovenska beseda, sen: si pomagal s češko Po shodu «»em se od srca smejal, ko sta ?e dva dobrodušna rodoljuba z dežele na cesti pogovarala: tllej ga huliča, to je bil Peinc. govoril je češko, pa ^nio ga vendar razumeli! »Pridna gospođini a vsikdar gleda, da ie ubita vsaka sk eda,<. tako se je slasil do neljubi pomoti izrek v ne-e bil radi tatvinc že 12 krat kaznovan, a so ga včera; zop«t imeli v gostih na kriminalncm uradu. Anton Grošelj, rojea v Solgotaru na Madžarskom in pristojen v 2Kri pri Logatcu, brez posla in starnega bivališca, je nam* reč te dni ir\ršrl v Ljubljani ćelo serijo tat* vin V poncdeljek, ko se je ba£ pripravljal na nove avanture, je pa prišel pravici v pest. Mož se je nam reč neopaženo pojavi! v stanovanju Ju>tinc Kosi v Rožni dolini. Precej temeljito se je O£*e!dal po sobi in bai je sege! po lepem ženskem krilu, ko so se nenadoma odprla vrata in na pragu se je poiavila sama gospa Kosi. To-nček se je zdrOTiih toda junaško se ie mimo pre<>ene* čene Kosijeve poana! skozi vrata in hežal, kar se je Ie dalo. Toda upati'e. da bo poceni odnese! pete. ga ie temeljito varalo Kosijeva jo je nam» reč ubrala za njim \v, ga pTe^anjala s huron* ^kimi klici: ^Primite tatu!» To je učinko* valo. Izza vogala se ie pojavil stražnik in namesfo Kosiieve je on prevzel vlogo rasle* dovalcu Ker ie ime! stražnik bitrejše noije, je hU Trnček prisiljen kapitulirati. 5tr3rnik ga ie odenal na kriminalni urad Tam so stvedj takoi vedeli. s kom ima^ je opravka, čeprav je Tonček svečano zatr* jevai. da je popolnoma nedolien. Kak^n-i je i jekova nedolžnost o tem se je policija kmalu prepričala, kajti ugotovila »e. da je Tonček zadnje čuše sistematično kradel po mestu. Specijalizira! se je na obiske po sta* novarjih in kradel je /lasti suknje Tako je prejšnj! me^ec v Korvtnikovi ulici ukrad&l \i stanovanja Darmke \Vohincevc moško, /00 Din vredno suknjo m jo za bagatelo prodil nekemu bre^rpK-srelnemu delavcu, ta pa nekemu Bosancu Policija ie Bosanca že izsledila iu vrnila suknjo lastniku. Potean je Grošelj osrečil ^ svojim obiskom tuđi Ivana Zgonca v Prisojni ulici '•n mu za spomin t>dnesel suknjo, vredno 700 Drn, dalje je trgovcu L. ukradel dve suknji in par novih ćevljev, trgovcema S rn J vsakemu po ene hlače in trgovcu P več čepić. Policija mu je do sedaj dokazala osem tatvin, gotovo pa je, da ima Tonček na vesti še več drugih nepoštenih manipuiacij. Ukradeno blago je Grošelj sproti proda« jal, deloma ga je pa znosil v neko šupo na Ježico, kjer je spal in kamor je zahajala tu* di njegova ljubica Pavla S Tatvine je Tem* ček večinoma pnznal, dejal pa je, da ni pokhcm tat rn da ga lahko smatrajo za poštenjaka, kajti dozdaj še ni nikoh »lomil. niti ni tatvina njegov poklič Krade zato, ker pač nanese prilika in ker mora — živeti. «In če mi rata. je prata. a Ce frata, ^o holt železna vrata!» In ima mož prav, kajti za-časno bo sedel za železnimi vrati. Ljubljanska kronika je bila djoe^> bolj živahna. Polc^ Tončka Groblja je bii* prijeta txx!i Marija >. Marička je po pokliču delavka. Casih se ji pa prHcže ašnicelčck'* rn ie kaj drugega io potem mu tako bude skomioe, da se ne more premagovati. «Z*> kaj bi žrli samo bu-rž*jji?» Tako si većkrat misli in tako je mislila tuđi včera,, ko je lepo zavila v restavracijo k «Scstici». Najo* čila si je dobro kosilo, ko pa je bilo treba plačati, je eno^tavno izjavila, da nitna — Stražnik je Maričko, ki je znana Micka Ko: vačeva, odpeljal na poncijo. Zadnje dni je bilo na policijski direkciji prijavljenih već tatvin. šc vCeraj smo po-ročal; o drzni tatvini £O.ni:nSi jermenov iz ne.^e barake na Duna.:ski cesti Zdaj so prišli na sled tud) drugim utvin-im Uco-to\ili so, da so bili pokradeni skoraj vsi termem. V času od 1. decembru do 6. ia-nuarja sta izginila tuđi dva goiritna ier-mena, do!&a po 15 m tn širok3 160 mm, ki sta bila last družbe »Ohttova«. Tvrdka trpi 4<») Din ^"kodc Potes tes^ so tatovi odnesu tudj devet viraneozov- luanHe oblike v vrednost: 300 Din Drzru tatvina ič bila izvršena tuđi v soboto ixii>oldn« Iz avtomobila rvTdke Tne Rex je nekdo na cesti ukradel nov pisalni stroj znarnke »Erika*, model 5 Št 104.503 Tat je izkoristil priKko. ko s« Je ustužbe-ne-c Mateli^ mudil pri strankah v hi§i in pustil avtomobil brez nadzorstva na cesti. Stroj je vreden -<000 Dm. V'čeraj zjutrai se je pojavil v jostikii Marije Merlako\*« v Prisojni ulici 5 neznan moški m ukradel zlato moAko uro, kl je ležala na nočni omarici. Ura k bila vredna 50U0 Din. \ sobi s>č )-q sicer uaha-jal 5-letni sinćek vlerlakove, katereja je pa tujec ^moril in mu hitel kazati *j>ajka na stropu^. Na ta način je dečka rts pre-motil m neopaženo izmalcnii uro. — V stanovanje Cle Beckerieve na Dunajski cesti fl se je pred dnevi splani aeznan moški in ukratdel 3000 Din Zdi se, da je mož raz-mere v niši d^bro poznal. Smoči ob 19. je bila re&lna postaja »x>-zvana. da nagrlo pre^elje brezposelneca na-takarja Viljema H. * bolnicn H si je v sobi v neketn hotehi prerezal žite na d^sm roki. Naiel &a je tijesov znanec šofer Leo P-, ki je biv.al Ž njim v isti sobi, nezavest-resa in v mlaki krvi. Sofer. ki ie bi! za-slisan, je izpovcdal, da si je H., ki je bil že ctelj časa brez posla, dopoklnc od rijes^ izposodil britev, češ, da se mora oriti. Ob 1S.30 ?a je ie prosi! za cigareto, nakar sta oba le^la k počitku Ko se je 5ofer po! ure kasneje rbud L je nalcl naukarja \. nezavesti Vzrok poskusenega samomora je baje brezposeltiost H. je star Sele ?0 let, rodrtm je Chinajčan, a pristojen je v Ljub-Ijano. Njegovo starrje ie zelo resno. Sramežljiva nezakonska mati Zanimiv prizor na socijalnem odde&u zagrebske policije. Če nezakonska mati noće povedati, kdo k> je rapcljal. Irena S., de!avka v neki za^rbtški to-varnu je dobila pred dvema letoina neza-kon^ko dete ki ji je bilo težko brera-c, kajti zasluž-ila je tonsko okoii 120 Dm ter je morala preživljati sebe m otročiča, ka-terega je odda!a v rejo neki Slovenki v zagrebški o'-ollci Trdovratna mati pa ni hoteia povedati nikotnur kdo je oče neza-konske^a otroka Ce!o svojemu stricu, ki je ^.krbe za no in pjz-1, da ni rasla ua kr:va Pota je rekla, da je oče neki čast-nk. p;a otrrvka v rejf ter je izjavila, da ne more več skrbeti za otroka. ker že več mesecev ne dobiva od matere nobene odškndnme. V'ćeraj je moraia trdovratna nezakonska mati pred uradni^a sociialiu'gj oddel-ka /ragTe-bšl J^k'ico. ki se ie ves čas igrala na prs.pro&i v ^obi. Stric, pravi zagrtb^ki «>purgar«, je gledal mrko in se jezil ker mu nećakinja dela take sitnosti in skrbi De'.avka se je obraćala proti niemu s solznrm: oćtnj. on io je pa zavrnil: Kaj siedaš memi, tam glej na gospoda! Kroenca iz Dobave je pa regljala venomer ui metala ^iovenSČitiio s hrvašči-no, da so jo 'e težko razume!. Videlo se je, da ie dobra žneska in da ima otroka rada ter bi sa še nadalje obdržala v reji, 6e b* Ie dobila majhno odskodnino Toda od kod naj vzame nezakonska mati deuar, ko se še sama ne more preživljat; Do!ž-nost je oćetova, da skrbi za svojega otroka. — Gospon, je rekel stric, kaj smo mi 2e vse naredili, da bi povedala ime očeta, pa n: nič potnagalo. — Prekleti hudič, se ic j-ezila kmetica. Policijski uradnik )c ^aćel dekle prego- varjati in že se je nagibala, da bi povedala ime očeta. _ Cetudi je cigan. ie nadaljeval sjne, samo povej ime, da bo že enkrat inir. _ No, alstan, povej povei, jo je silila Slovenka Ura-dmk ie postal osoren, z ukazujoćim Slasotn ie deial: No, kaj Je to? Govori? Kdo je o*i in kaj je. Nezakonska mati je začela jok a ti, za-krila si ie obraz z rokami in izrekla bese-do, ki ii je šla Ie težko iz erla. kakor b' izrekla bogve kako ostudno besedo Toda rasumeli so jo vsi. — No dobro, dobro, nisem te vprasal. kakAne vere K\ ainpak kdo in kaj je. Ko je mati videla, da njena prva beso da ni naredila slat>e2a vtisa na uradnika :n strica, se je ojunačila ia povedala ime in poklič ter stajiovanie recimo n-kega Goldfingerja Stričevo lice se je zjasnilo in vzkHknJ1 je: Pa teua ja-z poznam. Ta bo lahko plačal Ta ;ma denar N'e boj se, u bo plačal vse do zadnjega vinar ja, kar smo ttkV1 stroškov Kmetica iz Dobove, ki je videla, da se je zadeva sreano koačala. je solznih oćt izjavila da ne more več skrbeti za otro-čiča, ker nitna sredstev. Odnehala rudi iv. ko s.o ji rek'i. naj počaka. dokler nezakon-ski oče ne bo obsojen Tedaj je stric se*el v žep. — N'č ^e ne bojte, jaz bom detetov va-ruh Tu imate ra prvo oomoč. Ostalo do bite kmalu J&z jamčim. Ne bojte se. Ot» bo vse plačal Zdaj se tuđi ja.? oe boiim, sedaj mi je laiiko. Tuđi napram aečakinji je bii stric bolj prijaz^ti Le na hodii'ku ji je očital. Tako ^ex>o pri'iko si imela in dve leti nh>i črh-nila besedice o oče tu. Ti koza! U6e(ezniCQ KOLEDAR. Danes: Sreda, 9. Januarja 1929; kato!i-£ani. Julijati; pravoslavni: 27 tfeceinber DANAŠNJE PRIREDIrVK. Drama: »Živi mnvec« C Opera: »Pri treh nladenka'a*. Kino Matica: »Na rosu ive*s» Kino Ideal: »Temperatnentno dekle«. Pravljic« za deco ob 17. v be!» dvoruni hotela Union. Jakčeva rasstava v Jikopiievem ravi-Ijonu. R^zstava Karle Bao>če*e v Narodni saleriii. DEŽURNE LEKARNE. Danes: Suink, Mar-iin trg: Kurait, G> sp(>svetska cesta Ljubljanska drama. Po dališem pre* sl«dku se vprirori v četrtek. dne 10 t. m Jafier » Schmidtova trodejanska ve»eloigr-a »Kukuli« v režiji prof. Šest« za abonente red« C V voft«!o;^ri nastopijo: ga Nabk>c ka, Marija V'era. Medvedova. Mira Danilo-vt, Balitkova. Rakariev*. Gibmelčičevd ter cg Levar, Cesar, Drenovcc, Jcrman Sancin. Kaukler in Poto-kar Vese+oigra je zelo zabavna ter je našemu občinstvu tuđi iz redno ugajala. __ ^_ __^——— Inserirajte v „Slov. Narodu" * Rojstni dan kraljice Marije Lju:>! an*, kjv ., tuu» .'-m^i^ ^> topa tedaj v 10. kto v.-trosti. Mašto s« je že vćeraj hocato ekrai1, i državnim^ m narodnirnj raita\o we vrsi# y Ljabi)*ii .crkveoe iu vo)aike ttovesnosrt Ob 9. dn- puldne je bila v pravoslavni kape1 vV vesiid služba božj- ki jo j« opia\ i Dinntrvje Jaakovic \ aavzoćnosti pTed-stavn;Vov civilnih in v.jjaških obUsti ter čiaiuiv pravoslavne obćin^ Ob 10. dx/pou-dne je bHa v stolni ctrkvi *v Ninolaja pontij.k^in^ *!o2ba božj^. ki ;o k celebrfc ra >koi dr JegljC ob asistcrio daho\*d-iic. Slovesne maj« so se udc'czi'.i v«IHr ^ur^n dr VoioDlvec. komandant drav-skv d:vjtvc ictiera! Nedi* i m'ofoSte-vilnim crticiriicm rborom i rezervnim oficirji, ceiokunr!; ktmzularnn z^r, pfed>ed-nik otHastr.c ^kupSćine dr. M Ni tla-čen, Ljubljanski tvpm dr. Puc i mri(»i;-mi občinskinii ^vttovjlc:, rektor tub^aii-ske univerze dr Mila« Vidmar pred-stoinrki vseh uradov in zastoptiflti rizm1! karpora^ji Pred stolno cerk\njo je bi'.«t v bojni opremi Do>ravljeiu četa 52 pe*p<»Wa z codb^ dravske divizije. Ko je četa iz-kazala ieneralu Ned*6u predpi*afij voiaiki pozdrav, je nj njecov ukiz radi preveh-kega mraz^i takoi zapustila prostor pred stolmco, ie predfio se ie maSa pričela Tuđi v evangelista cerkv se }<■ oto 10. do-poldce vr§i!a prbr>ernj cerkveiu* svečanost na ča^t rojstnejca dne kraljice Mar'je. V vseh državnih ura4ih ,e delo pofrvaLo. Solskd !n!adbij ^e je zjuiraj potooSievibo udekžilj v po^a.^nIlih ceekvah slovesne mile, nakar je rmela v.es dan prosto Trgovine in drugi otoati so bHj (Sopoldne odprti. Koncert pevskega zbora UJU V ponedeljek r^-ečer |« pcv;»ki zbor UJLT pnrcdil pod pevovocUtvom g. Sre^k« Kuko* ra v Unioou koncert s ^oaelovanjeiii fcvo iega m^škega m žeD&keng4 zbori, treh go» )ikc aolistićne pc^!»ke iole ter malena urkest^a Na sporcdxi 6O bile n*no* dobne **kla«dbe Slcrvencev Sikrtanca, Kogoie m mene ter Hrvatov Pećica, Stolcer^!ave«n« skecja in Zl Grj»(»4evtća. VT»led nujne zapo* sleiiosti na drugem mestu tem ramogel *h* Sati 1c dru^o polovico Loccerta O pr\r pa so mi poročali ugledni muziki le najt^tjljie. Po zelo umestni informativno uvodni beike> di o naši novi p««ini to pevci lapeli režtvoo Skerianoevo legendo o »Manji in mhnaT« ru« (Nova Muzika), dalje z«k> zavito m kan trapunk hčno komplicirano Kogojevo skUdbo «\'rabc! m »traUo« (Nova Muzika) ter »Svatovske pe«mi« Fa-paJidopuloFecića, od katenh je meoda najbolj užgak) »K.oio». Moški dcl mcfcanega /bora *< ziatiti lakko ponaša z lepimi m izdatmmi ba*i. \tmdar se je čudiU, da pn tobkem ^tcvilu učiteljev pevcev moški zbor ni močnejii. Ženski rhor je pa izredxio ševiku in v?«c Ča>ti vreden. lmponirajo predvsem soni>rni, pas»to/ni aiti v v&eh Ugan ui dosezaio miino maJegM d, dočim ^opraTii z 1 ah koto pojo dvočrtm he in še vis je brez ostrote. Zeniki zbor je peJ mojo itindelna **k*i-to«. Suita zahtcvii proinih, {iibljivih glaaov ne^daj mnoiju gojenega, Uhko tekovega po* lifonskega, madrigahuga petja, ki m; rinuti pnJega izvežbanim in rntc-Ljjentnim ženskim glasovom. 2en>ki livor se roeia s tremi •oli--stičnimi glasovi, i/med katenh je brl vUeti alt uneniten. Bil sem z izveo »kate« zeki zadovoljen. Moćno sta ugaja.li skladbi Stoiccr*Slaveu-skega, hvaležni učitelji>pevci io komponim Naj pevski tho\ L'JL' ne pta& pri nadaljfiein Je* Iu ne baš d< bro obiskana dvorana, M] v tekoči sezoi!) o slabo obiaka-nih koncert ih tožiid vsi ko bi rainotfla nafta hladna pti* blika rarumeti le dal del žrtev, ki jih pevej-učitelji pnna5*jo naši petmu bi bila dvora« na do trna pol na Mutatit mutandis s^ved* vclj* to rudi ra vse druge konce-rtne pcire-ditelje. Smotrenemu, naprednomu glasnt'ne* mu dciu pevskega zbora UJU žeiiro obtlo vzrtrajnosti m kmal-u tuđi obilo poplačanega truda. ^ Španaka tniantinja okradena \i Madrida poročajo. tl^ )<■' postaU španska infantinja Beatrika, najstarej* ša hći španskega kralja Alfonza, prete. čeno nedeljo žrtcv drzne tatvine Med molitvi jo v cerkvi ji je bila ukradeni dragocena ročna torbica, okraiena / zgodovinsko redkimi predmeti. Tat je prerezal verižico in princ^sa ni niti slu« tila, kdaj ji je torbica zdrknila iz rok. Sele ko se je odpravljala iz cerkve. je opazila, da so jo okradli med maso. Koliko stane koncert Paderew-skega NTeka koncertna agencija v Budim* pesti je povabila slovitega pianista in bivšega prezidenta poljske republike, naj bi priredil koncert in je vpraiala. kakšnt so njefiove zahteve. Paderew» ski je po svojem tajniku odgovoril z obratno pošto, da zahteva za svoj vc* 5cr 4000 dolarjev (220 000 Din) nagrade in salonski voz od madžarske meje d« prestolnice. Vidi se, da je Paderewski, čeprav je prepustil prezidentsko čast drugemu, ostal še većino suveren v I svojem pokliču Stev 7 .SLOVENSKI N A R O D dne 9. januarja 1929. Stfftn 3. Chlorodont Krasno osve2tt|o2a Pep^rmint-Zobna pasta odstranjuje rjavkasti obložek Velika tuba Din. 13.—f mala tuba Din. 8.— Dnevne vesti. — Porotna zasedanja v letu I92f. Visie de-želno ^odišće v Ljublam raiglaša, da se bodo vršila redna poroina zasedanja v letu 1929 po nastopnem redu: Pri deželneni sodišču v Uubliani prvo 18 kbruarja, drugo 3 iunija, trctje 9. septembra, četrto 2. decembra Pri okrožnem sodišču y Mariboru prvo 4. marca, drugo 3 junija, tretje 16. septembra, Četrto 2 decembra Pri okr. sodišću v Celju prvo 4 tnarca, drugo 3. juraja. tretje - septembra, Četrto 2. decembra Pri okrožn-em sodišču v Novem mestu r>rvo i marca, drugo 3 juniia, tret-je 2. septembra, četrto 25 novembra. — Iz odvetniške službe. V imenik od-vetniške zbornice za Slovenijo je bil vpi-san dr. Ar.ion Nova<čam s sedcžem v Celju. — U sočne službe. V višjo skupino so Ponuknem pri moJki kaznilnici v Mariboru pazn:ki Anton Bizjak, Rudolf Bračko, Franc Ceh in Franc Fekonja. — Dražba lova. Lov krajevne občine Mirne se bo oddajal v zakup za dobo od 1. aprila 19?9 do 31. marca 1935 16. marca ob 11. na javni dražbi v poslopju sreskega poglavarja v Novem mestu. __ Pokroviteljstvo letošnjijj prireditev ljubljanskega vele\-jejma od 30. maja do 9. junija in od 31. avgusta do 9. septembra je blagoaotno prevzel Nj. Vel. kralj Aleksandar I. S tem jka! &e ie okrog pos"»d v ka terih k b:.l bencin. Nesreća te hotela, da Je delavec prevrnil posodo z -»e 1 :iiom. ben-cin se je razlil po delavcu in se vž/al Ker je imel delavec roke polite 2 VrVin **n, so bile hi'poma v plamenih. Detavec je klica! v silnih bolečinah na po-moč. Doma-ii so prihiteli s krparra im ovili 'izreče dj!i'ć;vt roke. Plamen je bil tako velik, da :© delav. ca opekel tuds no rlavt Z veli4fiTn naporom se >e posrećilo o^cnj p«52%sia in resiti nesre&ieža, PokUcah so takoj reSilni voz, ki je Kamenskesa odpeljal v hc.lnico, kier so aiu zdra\-nrki nuditi prvo mmoč Njegova I stanje je te&o, vcndair ;? upati. da f< oz poleg glavnega koJodvora 1 običajnim dnevnim redom.> 25/n __ Pri tele$nem laprtju i u hemer^idih, *e- iGdčnem \n telesnem motenja. boleznlh «1 jetrih in vramcU bolečinah v križu in brbru je grenčica »Franz-Josef< izborno sredstvo, ako jo vzameš večkrat na dan. Strokovnl zdravniki za notranie bolezni dado v mnogih primerih vsak dan zjutrat in zvečer piti pol kupice vode ^.Franz-Josefc. Dobi se v vseh *ekarnah, drogeriah in špecerijskih trgovi- nah. — Fotoaparate kupite najboljše pri Fr. P. Zajec, optik. Ljubljana, Stari trg 9. 53/T GRADSKA LJEKARNA, Kamenita ulica 11. Naročbe, ki Vam dospejo od moje po šte, pripišite blagoslovijenemu Reumatisu. M. Petrović, po§tar, Staza. 111/T Iz Ljubljane — Krstna slava ieL Jirektorjj. Jaso-slovensM 2elcznićarji so snoči skupno z železničarsko sodibo ^Slofio« priredili di-rektorju ljubljanske žd direkcije ini D. Kneževiću podoknico povodom njegove krstne slave Pred njegovim stanovanjem na Resljevi cesti so zapeli ve* pesmi. G. direktor se je želzničarjem iskreno za-hvalil —U Mraz pritiska. Letos prvikrat ie da-nes pritisni 1 hujši mraz. Ljudje so davi urno hitelj po opravkih. Vsak se je zavijaj v svojo suknjo in nekateni so si ceio z ro-kami tiscali uSesa. Mrar je na&topil prvi dan Pred sv. Pavlom PuSčavnikora, 0 ka-tereoi pravijo, da prav rad prinaša hud mraz, če je do takrat vladalo lepo vreme. Mnogi so se tuđi zanimah za termometer, ki je kazan 15 stopim,] pod nićk) Drevje je bilo v ivju in vsa narava je kazala pravo zimsko sliko. Na Vodnikovem ttsn so bra-njevke Pošteno občutrle mraz Kupčije so bile slabe in gosfpodinje so urno zapuščale trg, čim so opravile najnujnelse posle. Mestno drsališče ie danes že odprto. Naj-hujš« mraz je pritiskal nekako od 8 do 11-dopoklne, potem je pa sobice prodrlo go-sto meglo ter k mraz neko!rteo pojenjal —U Božićnica revnih otrok v štepanji vasS. Kolo jugoslovenskih sester v §tepa-nji vaši, ti se vedtno uspeino udeistvuje na karitativnem poflj«, je priredilo v nedeiio 6. t m. v gostflni pri Nova*Ti božičnteo reATtim otrokom. Društvo Ie obdaro\ralo s ćevia in obleko okoH 45 otrofc. po«osrtV> pa je tuđi siomašno deco s čafem fn dobrim pecivom Društvo se tem potom naftoplele zahvaljuje vsetn iriecnenfthn darovatee-m. ki so s svojo verrkoduSnostjo pripomogli k dobrode'lni akciji, obenein pa tud5 g. Novaku, kl je bil tako thitoezniv, da ie dal društvu brez*plaono grostJhriške prostore na ra^z-pola^o. —U Žrtve zime In zimske radosti. Zima in zimska radosrt sta včeraj za*iteva!i svoje pr\re žrtve Na Mfklošičevi cesti je včeraj pcpoldne trgovska vajenVa HiM*« O?>tz1 na poledenelem asfaltu tako ne^'^Tio padla, da si je zlomila levo roko. — Pri sanka«ju se je po-nesrečil JoCko PečnfTc. s!n sprevod-nika dTžavne želemice. Sainlke so se mu prevrnile in padel fe tako nesrečno, da si ie zlomfl levo roko. —Ij Potresajte ptičicam Zima ie pritis-nila z vso silo. v snegu in mrazu so ostale ptičice brez brane. Tem potom apeliramo na občinisivo, da se usmtti ubogih pHćic in jim natresa drobtin in krtiha. Usmtlite se ptičic, ki nas poleti rarvesdltujeto s petjecn in ki naim mnogo koristijo! —Ij Velik naval v ljubljansko bolnico. Tuđi v novem letu Je na Hi*bljansko bobrl-co veKk naval. Betefrri Ijudie in strom-iki, ki se v htKti zima samš ne morejo preživ-Ijati, prihajajo kar trumoma v zavod. Jedva je minik) teden dni v novem letu, pa ie že bolnica sprekla nad 400 bohrikov m slro. mako\-, kar je skoro rekordno Stevflo \ enera tednu. —Li Posipajte pločnike in pota! Radi bu-deta mraza, ki ie nenadoma pr%Hsnit so da večinoma poledenela in ponekod. ziisti na asfaltu, je nastala naravnost neva?ma pole. dica. Nevaniost pam g. prolesorja C. Ada-mica, 3. Prolog k igri. 4. Bacilčki-Rocovilč-ki in Solnce. Igrokaz izvaia4o dijikinje Ženske srimnazije in učenke osnovne sole na M!ad*ki pod vodstvom edene M. Oroi. i Uev«. Režiser g- Lipah. 5. *Ko se je pora-jala Jugoslavija«, igrokaz v dveh prizodh, izvajajo dijaki humanistiene gimnazije. Režiser z. Ljpah Odbor vljudno v^abi cenieno občiTtsrvo k mnogobrojm udeležbd. —U Obrtnlkl! Ali se se spominrate, kako prijecno ste se zabavali na lacskoktnecn obrtniStem plesu? Se lepSi pa bo III. obrt-| nJSki ples, ki ga bo prtredik) ObrtniSko društvo v Lh*Wjani v soboto, 12. t. m. ob 8. uri zvečer v Ka^rni. Pridite k\ prikeljite tuđi svoje znance tn prijatelie! 38-n —Ij Vabila sa ples Jadranske Strale ▼ ftloTanskib oogab ▼ H»bot« 12. januar ja ▼ (Inionu so rarposlana- Kdor kljub pazlid- voati vabila ni dobiL sporočamo, da se dobijo v trgovini Ma6ek, Aleksandrova cesta- lS/n — Udruienj« jagosloTenskib inženjer- jeT in arhitektov ima v petek 11. t. tn. ob 20. uri prijateljski sestanek v restavraci- m o res priredil bogato večerjo Prišli so vsi njegovi pri-iatelji in znanci, da bi se poslovili. Pili so io peli ter WH veseli Posebno želeo je bil saro zaročenec in ženin Pil Je »n pi' siro-mak, dokier se ni popolnotna uTrjanil. V Piranosti se je pre^reSfi proti zakonu tako, da Ie morala intervenirati poHcira, kl je Pijanega Zemna odpeljala v rapor. NasTed-ndi dan Te prišla rreveftta k ženinu, da bi ga pozdravfla Nemalo se Je začndfia, Ko so li povcdali, da je Ljubo v zaponi. Po-hitera je naravnost oa poHcijo in prosHa uradnike- naj ispuste njenega zaročenca. — Kar tako sa ne moremo fapustiti, je de»jal uradn* Zagrebi je mnogo in mora se spavnetovati v zaponi. — Gospod, wnejte u^miljenje, je ihtela nevesta, v ponedljek bo poroka. Ko i i vse to ni pomagalo, je tekla k županu je prosKa, naj ukrene vse potrebno, da priđe njen ženin iz zapora. — Njegov zločin ni ravno veH-k, jo je potolažfl nekdo na županstvu, vendar mora biti kaznovan. — Kaznujte sa« ie fhtela kaj naprej ne-vesta, satno se daj sa ispustite. Uradnik je pozvonil. teiefon je zaibrnel cn reiil ženina \z zapora. V ponedeljek sta se vrela. Ljubo je pa moral priseči. da n*koll več at bo pofle-dal pre&ioboko v kozarec. Gonilne sile mednarodne politike Zanmuro predaT«a|e dr. Bajiča v društvu »Soča«. — Kaj ie odločilno za smernice n^ednarodne politike. V društvu »Soia< jC pf edaval 5 t m. g. dr. B a J i č »0 gonirmh silah mednarodne poiitflcet. Predavane je bik) zek> tani^rtvo, podano v poUudoem, gk*oko zatni*Jen€m govora. Med-nerdna poHtika ie najvažnejSi činrtel} vsega človeitva, ka vod! in o1(leT>a vse narode tn države ter dosega vsakes^ iloveka kot člana v skupnosti človrfn'a v večji ali manjši meii Njetio Wsrvx> pa ni I« v ćkv veku samern. ampak zav a od naFrazriČnej-§ih okoHSčiti in konroonent živera in m;-živeza rveta V tem«IFh ?e ttts fena med-naTodna polfcfka na zemitepisni lej^, geo-poh"t>Crri sesta\ini, kftmi. od sos*dov in tndi-vidualnosti. ozir. rrad?c4j splo^ne Vulhire m stremlieT^ dotičneca naroda. To *ža'a kak*p:a natrga afi države. S«le. ki oiKHVii^eio med-rarodm) poHtfko. so 1 priTodne. 2. v člo-vekn antmaličnesa problema in ni?^->vi^ tK»tran^h umstveno - du?e\-n4h moči 2e po zeTiliepifrri le«i tmajo države v mrzlem. rnteTnern a!i trrvp'f-Snem pasa svofe *ežn*€. ^vf>i način tv-f^ane H 3H\^'»en^3 T>rilaj>de-ntga legi w kliTni d^>tičnesw Vraia. V geopnlftićnem smislu ie sama priroda ustvan'1-a taVe me*e. ki ffh kuHirra rt m^la ores-toTriti. Ako prfmeriamn Prfneje med §r»anijo in Francito. ati ATpe \oi rre-io med Italijo in Nemčijo, vidimo, da *e kultura na eni fn drusrj strani nrecei »-a slična. lTWtnih zvez. Pa ne samo Komvia. tud*i T>lat*ote in pu. st:nie tvorilo nara\*ne mete med narodi in državami te kakovost rc-nel^ke^a po-vrlia. rrtena rodn-vitnost in nieno lotr^nje bceastvo n>d m vodovia. usmeria vse clo-ve^Hco deflo v ajrrarno aH inđustn^sko pridobivanje. Velik vpHv tn pritlsk pa izvajajo sosedi na poedino državo, hrsm in modemi mi pro-metirrfmi sredsrvi Pri-tisV sosedov \t tem nvtčnc^ši. čim večia re razlrka med sosedi v ktflturnem m dru^em simis-iu Tu mora^-o tipoftevaH sosede. ki so številčno moč.iei?i a11 usposoW»^n«-«5i. to te kv"alitativno in kvantitativno močnefSi. V^e države s orevelilvo ot>lK]dem>st$o, ka-tent! 1a?itna zemlja ne more zad-ostno nre-ffv*iati so ptisil'ene k ekspanziH. t. j. raz-§fr>en>u svofe države na ra-čun drutr'h Tak zzlfrd ** Ttaliia. ki nitna pre-rTvo^a. petroteu in ne železa. torej M-stvenih snovi — e4e-mentov splo^netja razvoia Pred n-ienitn nosom so zasedh A-neleži Mako m Franco«! Tun:s !n A'**t. Scedozemsko mor!e bi rada obv!ada!a Ttalija sama radi svoie ceoirraf-ske lege, toda to morje je naivažnejše. kjer se križajo interesi Pramcii-e. Anglije, pa tuđi Rusije in Nemćije in se tja stekaio potl Evrope, Afr ke in Azije. Morie ie že samo najvećja prirodna cesta, za razvo-j držav velevažno sredstvo, po katerecn stremi vsaka država. S^omndTOO se večletme borbe Rusi'e za dohod v Sredozemsko morje. Poljski se x uresničala že'Ja po koridom k morju na račun Nemčije. Za t2lzvo'i gospodarstva, mdustrije in tr- Slovenski javnosti v svobodni domovini Naši zatirani bratje pod fašistično Italijo krvave iz neštetib ran. Dan zt dnem zapuftćajo politični in gospodar* ski bedneži nesrečno grudo in se zate? kajo k nam po pomoč in rx>dporo. In tu začenja za nje nov križev pot. Slo* venska javnost ne pozna niti v najš.r* sih obrisih te strašne tragikc, ki jo pre» življajo na naših tleh vedrio nove tru« me teh bednih brezdomovincev. Brez sredstev, strehe in dela tekajo navadno brez uspeha od vrat do vrat zaprtih domov. Sila je prikipela do vrhunca, pomoč je nujna. Tako žalostno spoznanje je izsililo ustanovitev »Mcddruštvenegt odbora za pomoč primorskim emigrantom«, ki ga sestavljajo po svojih delegatih »Ju» goslovenska Matica«, »Slovenska Stra* za«. Organizacija jugoslovenskih emi* grantov«. Društvo »Soča«. »Kolo Jugo* slovenskih sester«, »Klub primorskih Slovencev« in »Klub Primork«. Odbor se zaveda, da bo uspela ta podpoma akcija Ie v koncentriranem prizadevanju vse slovenske javnosti in najboljših njenih sinov Kot prvi svoj korak smatra za potrebno, da se obrne z gorečo prošnjo na vse naše časopise, da otvorijo v podporo nesrečnih begun* cev in v znak nar9dne manifestacije takoj stalno kotekto. kjer naj se teden--sko tzkaniieio vsi došli prispevki v lai* sanje bede in trpljenja tega naiboli preganianega dela našega naroda, Vsak nimaniŠi dar pomenja gmotno in mo* ralno nomoč ter izraz solidarnosti na» šim trpečim bratom. Meddruštveni odbor za pomoč primorskim emigrantom. govioe, prosteea izvoza l-n uvoza tn om* bito v slućani vojne, je ravno mork vt(-kra4 od>ocilrve važnosti Jasno ie, da *o v«e drtav« ah mor>u svobodne^le v tvojem spJošnem razvro*u v svrho vrednotertja svo« iih pndelkov in irdelkov — svoieca dela v las>mo korist !>rez posredo\'alcev. Gl«de na to }e ve'fkega Domena \a\c nj«na notrinji politična struktura tM iM*ed^a, W se rrcaM na runaj v krogu med'».i- ^ne po-litike. To so posebno notranje politične in verske struge, ki \-pUvtjo na razvoj notra« nje^a i a runanjega fivlienja in udojsr\-o vania države Ali vsa4o pl«vr»e, vsak narod Ima aekaj svojega, indfvkltiahies^. svoj ta* šteti značaj, ki k postal tekom stoJet^j tfa-diciiOĐa'tcn in usrvarja v tem pravcu nafltat svoje politike. Zunanja politika Itafije je batiava i>u kričava, Prancije fina, ktilturna. Aniltfe re-a na, premiiljena tn dalekovidna trgovsku kalkulacija. Države, ki *o do«erte tvoje dl;e. so stacijona-mc »n se bore za svoj »ta-tus qtx>, q pr. Franci Ja . Cehoađovaika ^ Poljska in dr. One države z ekspan-ziio po lastnim ozomlja tujih narodom vo» dijo svojo pohTfko im stre mljela v osva. jainem smislu in so evokitivne To strecn-Ij-enje pa pod pit a na Tbolj nadjooatizetrt aM pa krivične m-eie, ki tvorijo »porna vpra-Sanja. iz kater.h postane casus belli — voi-na. Ravno vojna pa potreinnc ra svojo vojno industrijo plavne sirovino. t» Je pre-mog. pe-trota, ždero, zlato, bombaž i« kavčuk. Vpra5a»je petrofleja ki I nihn v Twn bc«u cina je prvorazredni problem tn to raraA vouK tnornadce, tankov, avtoroobilov, zrakopiovov ifd. S tem v rvezi k relo va. ttn kavčuk. Kadi teh dveh ele-mentov se bije že mnogo let boj med Ameriko in An-clajo za kavčuk, oziroraa petrolejske izvire. Nevero - ameriske združene države pa so uvedte osvajanje na industrijskom polju z r.akupotn dclnic vseti vatmii lndu«Lrij»kJii podjtmj in so na ta na£tn s svojirm zlatom in *e>ki pridobile skoro vso Južno Atneriko, osobito Mehiko z denarno penetracijo. Ta zuled posnema tuda Itanja. ki vodi proti nam svojo gospodarsko osvojevalno poHdlco, olajiano po nettunskih konvemdlah. Toda vsak narod t-ma svok nacijonaiao-kiiiurne in historićno - politične težnie, ki te ide.it; potom thska — važeo modnacodri dnitcli — udejs.uu.Hr v notra»jo«ti države in obociem I nji-vesno podpftNUKjo, ki pa bUam razmec prirode in Ck)vc^tva samega ne raoTejo staln« kljvi-bovati ter ostanek) iled-nhć Ie zgodo« vinski paprniati simboti tedanjeta čas^i. Naglo razvijajoča se tehnika po*pestr*e medsebojne stike držav in narodo\- in pri-pomore bitrejicinu razvoju io oblikovan jo na/resnejšesa problema, t, j. sociialno - go-tpodarskega vpraianja čioveka. Gcnrorniku se io v rbrantti beseda* za-hvali] g. prof. Bačič ob vsestras^eni rnkv bravanju pri&otmh. Prosuefsi Prokofjev: Zstjubifen v tri orani*. To moderno operno clelo n»ke(a •kladat«* lja ae po je v ljubljanski operi v petek, dne U. t. ra. za abonente reda A pod takurtoo kapelnika Srhtufa v običajni zaaedbi Opozmrjamo nm gobotno popoidan&ko difmško pr^dttm^o pri rnitanih c«nah N'pri-Bori %c pretreMjiva drama, ki nam o>pH»uje vojne do^odke: Stilmondski 2rup«i. Cene za to dijaško predstavo 90 irrodao zaiime. Predstava ni namenjetia &amo dtjaJtvu, tom-ve^ rudi ostalemu obćtnatvu. .Vovđ mlt*dtn%k* prcdttmrm v ljub» ljanski drami. V nedeljo. dne 13. t m ob treb potH>ldne vprizoh tjubljaaaka dr*n« Drinklerjevo iuna§k#u Karaičniku na Starem trgu. ti O C v c c ZlCtCM KIJII^ Stran 4. •SCOVENSKI NAROD« dne 9. januarja 1929. Stev Edgar VValiace: 34 Kdo je moritec? tf o m a n - Morda sva se pa obe motili. jso-spa Barnova. — je dejaa. — Danes j»eni iako trudna, da vidim stvari ki jih ni. Ju.^ pa nisein trudna, — je đčjala Hamova in zak:e*ila jestvine v omaro. Molly je opuslila izprelioUe po hisi. Bilo jo je itraii. držala se >e Barnove iti se zadovoljila i izprehodi pu travntku pred hiso. Vedela je doLvu. da sta bila pffvot-no na nrizi dva lliebca kruha. Opazila je, da je bil eden na robu pripečen, drugi pa lepo zapečen. Pripečeni je izjrinil. V tei biši se mi lasje neprestano ježijo — je dejala Barnova. ko sta se-de-li za mizo. — Da bi le lemalu prBcl moj mož in da bi tuđi vaš ne odlaSat doljro prihoda. Moiiy je sloboko vzdihnitla. V strahu je bila skoro pozabila na Boba Sto-nca in pnzadevala si je pozabfti na edi-no mo2no$t rešitve. od katere bi je toliko obetala. TVj je bila niša sroze. vzJi-hov. škripanja, skntih trupel in sumlji-vih senc. Mol'y se je bala roči. Izprehajala se ie ix> vrtu. — Barnova je po kosilu počivala — in slučajno se je ozrla na lino v podstreS.ru. Opazila jo je ze prej. Mislila je, da mora biti v podstrešju sobica. Videla je htopnice, vodeće v podstrešje. Bile so baš nasproti njene sobe in Barnova ji je dejala. da je v podstresju soba s staro navlako. Zdaj je dvi^ni^a £lavt). prestrašeno je izbuljila oči. knjiga i: je padla iz rok in zakričala je. Pri okencu j€ opazila bled, spačeti obraz. Takoj je \ izsini!. toda za Moily ie bilo to že pre- j već. Onesvcstila se ie in se zgrudila na travnik. Barnovo je njen krik zdramil in pri-majali se je iz hiše. Dvi^nila je Mdly. jo privlckla do naslonjača in jo r>osadila vanj. - Kaj vam je? -- ie vprašala. — Zavedite se. Stresla jo je, toda Molly se ni za-vedla. Pnjela jo je za vrat in ji potis-nila glavo do kolen. Mol!y je odprla oči in se plaho ozirala okrog. — Kaj vam je? — so bile prve be-sede, ki jih je slišala. Vstala je in bi!a bi se znova zgru-dila. da je ni Barnova prestregla. —- Kaj ste- res zblazneli? — je vprašala začuđeno. ■■- Zdi se. da sem res zbl&znela. — je udijovodila Molly histerično. — Končno se je zavedla in nasmehnila, toda bila je še vedno mrtvaŠko bleda. - Zakai ste omedleli? — jo je vprašala Barnova. — - Ne vem, — je odgovorila in pomislila, da ie bil obraz v podstreŠju morda plod njene bujn-e fantazije. — Da bi le kmalu prišel *aš mož, — je dejala Barnova. - - Toda povejte mi. kai vam ie. — MeŠa se mi. kaj ne? — je dejala Mo!Iy. — Že opetovano ste mi deiali, da je norcem vse dovoljeno. — Da, če delajo to, kar jim dovo-liai, — je pripoiiKKla Barnova osorno. Zvečer je Molly sklenila prositi bar-novo. da bi smela spati v njeni sobi. — V moji sobi? — se .te začudila stroga tfospodmja. — Ne! Kai vam n> sem rekla, da ne dovolim norcern približan se moj. postelji? Moily se je zasmejala. — 6a dobro v-este, da nisem blaz-na, — je odgovorila. — Ste ali niste, to ni važno. \ moji sobi, kjer imam vse kijuče, vam ne dovoli-sn spati. Kar ostanite v svoji sobi. — Imate ključ od moje sobe? --je vprašala Molly. — Cetudi bi ga imcia, bi ga vam ne dala, — je odgovorila Barnova. — Ne, kar izvolite spati v svoji sobi in nikar se v bodoče tako ne razburjajte, da bi se onesvestili. Sicer bo pa drevi itak že vas mož tu. Dekletu je zaprlo sapo. — Moj mož, — je zajecljala in zno-va prebledela. — Pa mu vendar ne bo-ste dovoiili vstopiti v mojo sobo? Saj veste, da ni moj mož. Saj vendar to dobro veste. Barnova ie sinajala z tflavo, ćeš. da je odveć govoriti o tem. -- To se vam samo zdi. To je vaša fiksna ideja, — je dejala. — Patolozi trdijo. da rnoigani n-e preneso pritiska dvojne bolesti, da večja vedno izpodri-ne manjšo in tako je Mol:y v nepo-pisni ZTO7J res pozabila na skrivnostno senco. na spačen obraz v podstresju in na okostnjak v kleti. Zvečer. ko je legia spat, se ni slekla. marveč je legla in se r>okri a s pernico, o kaferi je mislila, da jo ie i-mela na postelji v kneijem dvorcu. V sobi ni bilo ničesar, da bi mož!a zabarikadiram vrata. Ražen postelje ie bila tu se omara in urnivalmk. Skušaia ie porin.ti posteljo k vratom, pa je se premakniti ni mogla, ker je bila iz masivnoga mahagonije vega lesa. Skienila je leci k po-čitku. toda spati ni hotela. Pozabila je, da prejšnjo noč ni spala. Skuhala je ne zatisniti oči, toda narava je bila moč-nejša in Molly je trdno zaspala. — Vstani! — se je začul Bobov glas in okorna roka jo je božala po obrazu. Mislila je, da se ji samo zdi in obr-nila se ie na drugo stra'n. — Vstani. Molly! To pot je bila zmota izkUuče-na. Naglo je sedla. Pri postelji te stal Bob Stone, obraz je imel ves siv od prahu, na sebi je imel dolg. z blatom oškrop-ljen plašč. ki ga ie zakrival od glave do pete. Na pragu ie zagledala Barnovo v ! rdečem jopiču. Bilo je še mračno. Zu- , nanjost Barnove je pričala, da jo je gost zdramil iz sna in da se torej še ni j zdanilo. — Vstani. — je dejal Bob osorno. — Vidim, da si oblečena. Tem bolje zame. — Kai hoćete? — je vprašala prestrašeno. — Tebe, Molly. in dob.m te. prei ali stej te dobim. Obrnil se ie k Barnoviii. stojeći na pragu. Albrecht Diirer iz vidika medicine Zanimivo predavanje nemskega zdravnika o zvezi med anatomijo in Durerjevimi deii. — Napadna domnera a rzroku DuretjeTe smrti. Lani se je Neuičija spominjala slav-nega slikar ja Albrechta Durerja. Poleg številnih člankov o pomenu njegove umetnosti je preda val na monakovski polikliniki zdravnik dr. \\ lihelm Voit o Diirerju iz do-kaj nenavadnega vidika. Naslov njegovega predavatija je bil: »Albrecht Durer und sein \Yerk vom medicinischen Standpunkt betrachtet«. Znano je, da je imel Durer kot visoko izobražen mož često priliko občevati s takratnimi velićina-mi medicinske ve-de in sam je imel \ Nemčij; rrmoso prijateljev, ki so biii znani kot odlični zdravniki. Poieg tega je ra_zsa.iala ta-krat v Nemčiji epidemija, ki je zahte-vala mnogo človeških žrtev. Kdor je Ie mogel. je bežal iz mesta na kmete Tuđi Diirer ^e bežal pred kugo. Po V^oitovem mnenju je gnala Dii- i rerja \ Italijo kuga, ki se jo -e zelo ba', i kajti sam je nekoč pisal da c:a prav nič ne mika umreti na bojišču ali pasti kot žrtev strašne bolezni. Ppidemija kuge 1. 1520 ie pognata Durerja na Holand-sko, k:er ie hote! :ired:ti rudi svoie osebne zadeve z Maksimilija novim nas!edn;kom Karlom V. Na tem potc-vanju sta Ka spremljal- žena in služki-nja Suzana. Poles tega se ie pojavila tište čaše v Evropi nova epidemija, sifilis, znan takrat pod imenom >fran-coska bolezen«. V Nurnhersru se je za-čel širiti s'filis leta 1493 Prebivalstvo ie bilo zelo razburjeno in kdo :e Ie mo-sel. je kupil za drag denar quajakov les. zvan rudi -franeoski lest«. ki ie vel»al za najbo!;Ši lek proti spolnim bo-leznim. Mestn: očetje so izdal: strofe odredbe o izoliranju bolnikov, ki nišo smeli hoditi v iavne kopeli, niti obee-vat: z zdravim: Ijudmi. Diirer je pisal iz Italije svojemu prijatelju Pirckhei-merlu. kako v Italiji razsaja strašna spolna bolezen in da si je sam kupil 14 kosov franeosikega lesa. To je izzvalo n3pačno domnevo. da je dobil Durer spolno bolezen. kar pa ni bilo res. Durer Te podlejarel kron:čni majariji. Iz Italije je prinese] Diirer umetnost: svoje domovine drajfoceno darilo: akt. Italija je studirala nago telo in Durer je spoznal važnost tej^a za umetnost. spoznal }e pameti anatomije. Rden njegovih pr\Tih moškiii aktov je njegov akr, naslikan v We'mariu. Studij aktov, zlasti ženskih, je naletel v Nemčijt na velike težave in zato imajo prvi žens-k: akti p>n Diirer.iu mnogo anato-mičnih napak. Iz leta 1504 izvira znana I Diirerieva s-lika »Adam in Eva«. Du-! rer je zače! proučevati tuđi proporci-jonalnost, s katero se je pečal skoro 30 let in napisal obŠirno razpravo, ki jo je prevedel F;l^p Melanchtan v la-Mnšč no. V knjigi o srimnastiki je mno-tro Durerjevih slik. Pvi tuđi patologija človeških in /ivalskih nestvorov je nmetnika tako zanimala, da jo :e ove-kovečil. Ore za čfoveški nestvor. rojen 20. februarja 1512. v Eutigenu, in za nestvor prasićev v vaši Landsee. Dii-rerjeva glava trpečega moža kaže vse muke. Znana :e tuđi njegova glava mrtvega Krista. Durer sam je dejal o nju da ie nastala v času njegove bolez-nL Iz Durerjevih aktov sta zjiana zlasti Mannerbad in Frauenbader. Tu e tehnika aJaa ie znatno izpopolniena, vendar pa napravi na zdravnika doka; čuden vt.s. Zelo lepa je risba človeka. ki je podvržen Basedovi bol-ezni. Dii-rerjev Frančišek z ranami na krajth Kristovih ran stoji umerni§ko in ana-tomično že zelo visoko. Po4eg tega .ie Diirer naslika] množo rasti n in bitij iz mitologije. Durer sam je bil slabotne telesne konstrukci.« in Je često bolehal. Na riolajidskem se je lečil in je poslal z4ravniku svoj akr, na katerem ;e označtl bolno mesto na telesu z r;avkasto barvo. Erazcm Rot-terdamski, iskren: prijate!? in častilec Durerja. pravi o njegov h slikah: Durer zna pričarati na platno ćelo to. kar se ne da rx>nazoriti: vse strasti, vso č!oveško dušo in ćelo besedo samo. Tex Richards umri Iz Amerike poroćajo, da je sloviti menažei Tex Richards v letovišu Mia-mi nenadoma umri. Podlegel je operaciji slepiča, katen se je moral nedavno podvreči. Ž njim je legel v grob naj* večji in najrx>djetncjši sportni menažer in h'hko se reče tuđi eden najspretnej* ših finančnih špekulantov, kajti v nje* Sovo blagajno so se stekali milijoni, ne da bi se mu bilo treba posebno truditi. V Ameriki je bil Tex Richards splošno znan in njegova slava ni prav nie za* ostajala za slavo kake filmske dive. Poznali so ga menda tako kakor predsed-nika Hooverja. Tex Richards se je najbolj prošla-vil, ko je začel aranžirati borbe za bo= ksersVo prvenstvo sveta. Priredil je pred leti borbo za svet. šampijonat med slavnim Francozom Carpentierom in najpopularnejšim Američanom Demp-sevem. Oba bokserja sta pri borbi za* služila težkc tisoeakf, a največ je po* basal Tex Riehards sam. Imenitno je zaslužil tuđi pri ostalih bokserskih pri-reditvah med Dempsevem in Firpom in Dempsevem ter Tunnevem. Zanimi^ vo pa je, da so je zanimanje za bokser* ske prireditve v Ameriki zelo polcglo, čim si je svetovno prvenstvo priboril Gene Tunnev. Za Američanc Tunnev ni tako privlačen. Većina prirvditev, ki jih je aranžira' Richards, se je vršila v ogromnem newyorškem stadionu Madison Square Garden, čiS^r gla\-ni delničar je bil Richards sam. V stadionu je prirejal tuđi razna druga sportna tekmovania, med drugim je zvabil v Ameriko slovitega finskega tekača Nurmija, Šveda Wide? ja :■> druge. Vsi so sicer odnesli iz Amerike polne mosnjt dolarjcv, a naj= već je navadno pobasa! podjcttii me^ nazer s*m. Tex Richards je bil /u aran/maru neutrudljiv in vedno je znal scsta'viti program, o katerem je bil prepričan, dd bo »vlckcl« Nijboljše kupci je k stveda delal z Dempsevem in zato se je tru-dil. da slovite*2a bokserja obdrži v svo« jem delokrosu. Znano je. da je rjiuc raval lani Dcmpsev p° drucem Mvojem porazu s Tunntvern diti boksu za ve* dno slovo, toda Richard^ ja je /nal pregovoriti. Prihodnji mesci bi morat Dempsev zopet otopiti v krog in Ri» ehards je že konda1 vse priprave za vc» liko borbo. Seveda ni pi>zabil na bom« bastično reklamo, v kateri je bil na* ravnost mojster. Toda smrt mu je pre* križala vse račune. Z njegovo smrtjo je zadei ves aine« riški sport hud udarec. zakaj vsa Arac« rika nima moža. ki bi se znal tako spretno uveljaviti kot sportni mentfer. Ker se je bal žene V \"ersaillesu je te dni vladalo \f» liko razburjenje. Pogrcšali so mestne« ga peka. ki je brez sledu izginil. Polici* ja je mobilizirala ves svoj aparat, kajti razsirilc so se vesti, da je bil mojster najbrže umorjen Vsa poizvedovanja so pa ostala brezuspešna, kajti o mojstru ni bilo duha ne sluha. $c!e čez osem dni so ga našli v mestecu Chartres. Ko jg« je policijski komisar vprašal. Uje se je potikal osem dni in zakaj ni šcl domov, je mojster ves zmeden pripovedoval. da se je bal priti domov Pri kupčiji se je namreč nekoliko zamudil s stranka« mi in ker je njegova žena huda Ks*n* tipa, se je ustrašil pretečega domaćega kravala in jo je raje pobrisal. Blodil je cei teden med Versaillcsom in Le Man« som, dokler ga koneno nišo naili v Chartresu. »Oh, saj &e mi kar blede.« je dejal siromak nolicijskemu komisar* ju. ki mu je rad verjei. Ples Jadranske Straže v slovansklh no§ah v soboto 12. januarja > Lnionu Spremembe radioprograma Sreda, lX januarja: 17: Radioork-cft**"; ls.30: Pravljice. pripovedujc radio tetka; 1*>; Srbohr\aščina. poučujc profesor Miizo^ec; 19.30: Tomen antike za razvoj evropske irul* ture, predava vscuć. prof dr Bradač; 30: klavirsk] večer ge. Marte Osterćevc, 11.: 1. Schubert: Moment musicte, 2. Schu+^ert: R dur \*ariacijc 3. Chopin: Noctvrno v F» durii, 4. Novak: KLarnevaUka noć, 5. C3io pin: Etuda v As-dirru, 6. Ctuvpm: Val*c v E-molu. 7. [>\orak: Humoreska. Vmcinc ^peve poje gdč. Mezctova: 1. S. O*terc: a) 4 Belokranjske, b) Soloce v /jvesah, 2. R Strauss: a) Na mUo daj dehteće , h) Posvetitev, 3 Dvorak: Lahko noc Radio* i rkester: 22: Poroćila — Cctrtc-k. 10 )an.: Za >imfaničnim koncertom i^ra Radio* kvartet. INUEETURNH PROOHJH angiclklta In eefikih ilotou za obleke osch orst, snknfc, poorSnlks, ptaiCc itd. pri turdki HOUHK Ljubljana ođ ?. do 20. lanuaria na Kongresnem trgu 15 Obišeite! ne zamuditc! «|M &f|c| nrikrani^Dl astanhi ta «ottrod »Prodajalka 60» na upravo «Siov. Naroda». Dekle močna in pridna, dobra kuha; rica, vajena vsega dela — išče službo pri boljši rodbini v me-stu. — Ponudbe pod «Poštena 64» na upravo «Slovenskga Stanovanje sob iu kuhinjj il^re mirna družina (4 odrasle osebe) v inr?tu ali v blizini. Vselitev s t. februarjem. Ponudbe na upr. i-^a lis!a p..hl -Snažna stranka 55 . Manje i. razred. Me I. razred se bo vršilo dne 15. januarja in ne, kakor je bilo po moto ma javljeno, dne 7. januarja Zunanji naročniki. kakor tuđi tukajšnji interesent': imajo torej ie nr;lilco, %l nakupiti teh srečonosnih paplriev. Naše srećke se dobijo: v Ljubljani: v Mariboru: oglasni oddelek »Jutra« podružnica »Jutri« Presernova ulica 4 . Aleksandrova c. 13 v Celja: podružnica »Jutra« in ekspozitura »Jutra« v Šiški. r* Kocenova ui. 2 Kupujemo zlato, srebro, platin io plaćamo 1 srebroo kronc Di« 36a 2 srebmi kroni Oic 7 2a 5 srsbmili sroo Dm 1S.— Prcvta-memo v tw>zateaie io posrebre-nje. _ Tov ama u loCeaJe dr««lb kovis, Sp. Slik«. Sv. Jeme|a c«sta 5tev. 8. 110-1 I. Mikuš Ijubilana Mestn- tr« 15 pnpcriii s>of« u-Ii9« tebikti io siiibri^i« te spre hipleft ctltt. Pasrafla si iziritisji trtn iv ^li^- Mati ja Trlep, LJUBLJANA 7, Sv. Jeraeia ce^U poporoća svoje podjetje: kovan]c konj. voz in kolarstva. 112/1 Slike za legitimacije zJeltrje oajhitrele fotosrrat rtuson M.bSer. Ljubljana. Sv. Petra c. 25. 89/T Učenca starega 14 let, ki je dovršil osnovno solo z dobrim uspe» hom, sprejme takoj v trgovino mešane^a blasa Fran Guštm, Metlika. 59 Puranovo puh perje najlepše, kilogram Din 16.—, lepo kokošje perje kg Din 14.— razpošiljam po povzetju. — Franjo Podlipnik, No^ Marof. 5% Zadruga brivcev friaerjeir lasmčap jev w L|uuljani, sporoča tem potom svojim članom in pomočnikom, da je ustanovila s 1. januarjem m pinMnits u deio i m široki Kdor od tovarišev želi pomočnika-co ali pomoč-nik-ca službe, naj se zglasi ali piše na naslov: FRANC ŽABJEK, brivskl rrojster Ljubljana, terkvena ulica št 1. Stanovanje iveh >ob, !vumujr> in pritiklin ščem v stari ah novi hi5i. P^>- ■"Mrn cvent Z3 pol leta v naprej. Ponudbe na upr. t*»ea lista |x>1 l>bruar 53«. Ia. bukova drva sumo *uha — kupi vuku mno žino Priraik, Zagreb. K*oal. _ 61 Inteligenten mladenič » perie4tnun tnajjjeni *rbchrv»4Ci» ^ta. Ponađbe bi ■priv© »Slov. Najbol jse kupite! NOGAVICI., damtk« n mo^ke rokavlc«, triko perllo, pulover,., tel«W«»k* ve,t,c), *•!»■•• robee KRAVATE, ovranke, S H A J C E, s.fonc, glotc. čipke, •e*etil«» gum e, DMC preileo ročne torblc«, aktovke, diinlkt *portn« ,„ toaletne potrebičln« .amo 24 a JOS. PETELINC, LJUBLJANA ni iu PrešernovegJ spomenika