Gmotne teiave uiiteljstva Ko so se v letošnjih počitnicah mudile pri nas ameriške Slovenke, smo jih na sestanku z njimi vprašale med drugim tudi to, kakšne plače imajo učiteljice pri njih. Odgovorile so nam, da je začetna učiteljska plača 125 dolarjev, ki pa se seveda v poznejših letih službovanja zvišuje. Za stanovanje in hrano je potrebnih 25 do 30 dolarjev, torej ostane še trikrat tolikšen znesek za ostalc potrebe, ki jih ima civiliziran in kulturni človek. Pri nas bi rnoral imeti učit. pripravnik okrog 3000 din mesečne plače, če bi hotel doseči življenjski standard svojega ameriškega tovariša. Naše zahteve niso tako visoke. Naše zahteve streme za tem, da se omogoči učiteljstvu take življenjske razmere, da se bo lahko nemoteno posvcčalo svojemu važnemu delu. — Današnje njegove gospodarske razmere pa ga ovirajo in slabc njegovo zmožnost in voljo do izvrševanja mnogoterih dolžnosti, ki mu jih nalagata poklic in čut odgovornosti. Današnje plače kmalu ne bodo zadostovale več za najnujnejše, to ie za stanovanje, hrano in potrebno obleko. Že zdavnaj ne bi zadostovale, če bi se ne bilo varčevalo na vseh koncih in krajih, seveda v škodo zdravju in odpornim silam. Če si hoče učit. pripravnik nabaviti najpotrebnejše pohištvo, obleko in perilo ter pošiljati malo podporo staršem, bratu, sestri, se mora odreči zajtrku in večerji. Željam za knjigami, revijami. potovanjem v počitnicah se mora odpovedati, ker nima sredstev. Srečnemu ameriškemu tovarišu ostane za kulturne potrebe vsaj */» plače, našemu pa manjka za najpotrebnejše. Ravnotako občutijo težke posledice nezadostnih prejemkov tudi učiteljske družine. Velik del nasvctov, kakšna naj bodo naša stanovanja iz zdravstvenih vidikov, kakšna hrana je potrebna otroku za boljši razvoj, kako je treba izkoristiti počitnice v krepitev zdravja sebi in otrokom, ostancjo samo nasveti, ki jih ni mogoče upoštevati, ker ne dovoljujejo materialna sredstva. Kadar je treba večjih izdatkov, n. pr. za kurivo, zimsko obleko ali šolanje otrok v mestu, ali če obišče družino bolezen, si ne more pomagati drugače, kakor da zabrede v dolgove. Tudi v onih družinah, kjer sta oba zaposlena v poklicu, ni mnogo bolje. Zena učiteljica, ki je hotela s svojim zaslužkom pomagati družini do boljšega življenja, dobiva za svoje delo skoraj polovico manjšo plačo od ostalih. Njena pomoč dru- žini je za tcfliko manjša, ona sama in družina pa trpita zaradi krivičnosti zakona, ki odreja za njeno delo manjšo nagrado iz nepojmljivih razlogov. Če današnje plače ne zadostujejo niti za najnujnejše življenjske potrebe, je nemogoče misliti na druge istotako potrebnc izdatke. In vendar mora biti učitelj obveščen o dogajanjih v širšem svetu, nabavljati si strokovne knjige, prispevati za narodni davek, pogledati včasih malo dalje po svetu. Njegove življenjske zahteve morajo biti večje in se ne morejo zadovoljiti s kosom kruha in streho nad glavo. Večno odrekanje mu jemlje vese- lje do dela, večne skrbi ga napravijo zagrenjenim. Skrajni čas je, da merodajni činitelji temeljito rešijo vprašanje naših prejemkov. — Potrebo zvišanja in zcnačenja plač so že davno uvideli, saj so raznc deputacije ponovno prejele zagotovila, da bo to vprašanje ugodno rešeno. To zahteva ugled države, skrb za zdravje naših družin, skrb za tako duševno razpoloženje učitcljstva, ki bo garancija za uspešno delo. Razmere, v kakršnih živi učiteljstvo danes, pa imajo kot nujno posledico njegovo telesno in duševno propadanje. K. L.