BLOUDKOVO PRIZNANJE NAŠEMU OBČANU
Ko so v Ljubljani podeljevali Bloudkova priznanja tele-snokulturne skupnosti Slovenije za leto 1976, je bil med nagrajenci tudi občan naše občine Jože Borštnar, ki je prejel nagrado za organizacijsko delo in dosežke pri grad-nji športnib objektov.
Jožeta Borštnarja poznamo kot dolgoletnega amater-skega telesnokulturnega delavca pri športnetn društvu Slovan, kjer že več kot 20 let aktivno dela. Poznamo ga tudi kot pobudnika za ustanovitev sklada za razvoj druž-benega standarda občine Ljubljana Moste-Polje in kot predsednika mnogih gradbenih odborov, med drugim za gradnjo kopališča Kodeljevo in športne dvorane Kodelje-vo, objektov, brez katerih si ljubljanskega telesnokultur-nega življenja ne bi mogli več zamišljati. Nagrajenca smo povabili v naše uredništvo in mu zastavili nekaj vprašanj.
Kaj vam pomeni Bloudkova nagrada?
— Predvsem menim, da to *ni tollko osebna nagrada kot jpriznanje vsem moščanskim i telesnokultumim delavcem za | dosežene uspehe in dolgoletno ; neumorno   delo.   Če  pravim ' uspehe, potem lahko trdim, da so izjemni in da bi jih lahko dosegli ali še celo presegli v marsikateri drugi telesnokul-turni skupini, če bi nas po-' snemali. Tu mislim predvsem na   enotnost   vseh   delovnih ljudi, zaposlenih na področju naše občine, ki so z razumeva-njem in s prostovoljno odloči-tvijo zbirali sredstva v skladu za družbeni standard, zato da imamo  danes  na  razpolago enega največjih in najlepših kopališč, dvorano, kompleks športnega  parka   Kodeljevo, drsališče v Zalogu ter še celo vrsto    drugih    rekreativnih objektov ob šolah, vzgojno-varstvenih zavodih in krajev-nih skupnostih. Tudi današnja družbena praksa nam dokazu-je, da je vsako združevanje sredstev za  skupne potrebe stvar prostovoljne odločitve in razumevanja          slehernega
posameznika do teh potreb, kar samo povečuje te uspehe, saj smo s tako politiko združe-vanja v naši občini začeli že pred 10 leti.
Kako pojmujete vlogo tele-snokulturnega delavca kot družbenopolitičnega delavca v današnjem času?
— Čeprav so se v zadnjem času glede vrednotenja tega dela nekatere stvari bistveno spremenile, menim, da je družbenopolitično delo pre-malo cenjeno in da je za neka-tere ljudi veliko več vredno, če greš enkrat na 14 dni na sesta-nek v krajevni skupnosti ali kako drugo politično organi-zacijo. Premalokrat se zave-damo, da je delo telesnokul-turnega delavca povezano z veliko odgovomostjo za mo-ralnopolitično vzgojo mladega človeka, predvsem pa da je to delo, ki ga ni mogoče odlagati iz dneva v dan, temveč ob polni odgovornosti zahteva celega človeka, ki mora v te namene skoraj vsak dan žr-tvovati uro ali dve. Mogoče je to tudi eden izmed razlogov, 'da je danes težje biti dober amaterski delavec kot aktiven športnik in da je danes teh ljudi vse manj, namesto da bi bilo obratno. Za primer nava-jam, da je v organizaciji zveze komunistov Kodeljevo 560 članov in da od njih samo 4 delujejo v športnih organiza-cijah Slovana.
Vaši pogledi na rekreativno dejavnost?
— Rekreacija je neke vrste kultuma revolucija, kajti tu gre za velik premik v miselno-sti in odnosu ljudi do tega vprašanja. To je vprašanje, ki je vezano na generacije, še posebej v zadnjem času, ko je bil na tem področju storjen ogromen napredek, kar samo potrjuje pozitiven vpliv seda-nje generacije na to področje. Da je res tako, bi navedel nekaj številk: 12.000 udele-žencev na športnih igrah na Kodeljevem, 176 ekip, ki so sodelovale na turnirju v malem nogometu, prek 200 udeležencev na zimskih igrah ter prek 2.000 udeležencev akcije »naučimo se plavati«, nadalje vse mogoče trim lige, kot mali nogomet, košarka, odbojka itd. Da je to velik napredek, nam dokazuje tudi dejstvo, da je bila še nedavno tega športna dejavnost vezana le na ozke dejavnosti po klu-bih ali pa na redke posamez-nike, ki so se ukvarjali z re-kreacijo.
Tako pojmujem tudi rekrea-cijo v delovnem kolektivu. To je področje, ki mu velja posve-titi najmanj toliko pozornosti
in truda, kot kateremukoli področju skrbi za delovnega človeka — socialnim proble-mom, prehrani itd. Izhajam iz stališča, da ustvarja redna rekreativna dejavnost sleher-nemu človeku možnosti za njegovo telesno in duševno kondicijo, s tem pa istočasno vpliva tudi na njegovo ustvar-jalnost, večjo produktivnost in vsestransko pripravljenost za obrambo ' naših družbenih vrednot, predvsem pridobitev našega družbenega samou-pravljanja in teritorialnih pravic. Na koncu bi še omenil, da sem ponosen, ker sem član kolektiva BTC Javna skla-dišča Ljubljana, ki se — če-prav številčno majhen — lahko pohvali, da ima svoje športno društvo z 10 zelo ak-tivnimi sekcijami, da ima refe-renta za rekreacijo z visoko-šolsko izobrazbo, predvsem pa s tem, da je več kot četrtina kolektiva redno aktivna v eni od športnih panog. Vse to pa je kolektiv dosegel z dolgotraj-nimi prizadevanji in prosto-voljnimi odrekanji skozi vsa leta svojega obstoja.
BOJAN ZORNIK