Telefon št. 74. Posamna številka 10 h. <•% Miti prijema«: n mio leto naprej 26 K — h Ml leta » 13 ► — » ••trt » » 6 »50» «uec > 2 »20» V Mravnlitvo prejemal: za telo leto naprej 20 K — h pel leta > 10 » —» ••trt » » 6 „ — » Mesec » 1 »70» b pošiljanje na dom 80 h na mesec. SLOV Političen list za slovenski narod. Naročnina In Inserat« sprejema upravništvo v Katol. Tiskarni Kopitar jeve ulice St. 2. Rokopisi se ne vraCajo, nefrankovana pisma n* vsprejemajo. Uredništvo je v Seme- Diskih ulicah St. 2, I., 17. Izhaja vsak dar ,izvzemii nedelje in praznike ob pol 6. uri popoldne. Štev. 155. V Ljubljani, v četrtek, 9. julija 1903. Letnik XXXI. Ljudsko društvo. Mtinchen-Gladbach. L. — E-ia glavnih Bkrbi Windlhorstovih je bila, da ustanovi nemškim katoličanom agitatorično društvo, katero bi obsegalo vse odrasle katoličane in ki bi jim bilo semenišče socialnega delovanja in trdnjava poli tične sile. Malo pred smrtjo se mu je to posrečilo: koncem 1. 1890. je nastal „Volks-verein tur das kalholische Deutschland.« H tro bo spoznali Nemci veliko važnost takega društva. Leta 1891. je imelo »ljudsko društvo" že 109.889 članov; danes jih je okoli 330.000. To je ogromna sila že po številu, a njena prava moč je v umni organizaciji, katera je živahna in neutrudna v vseh svojih delih. Za vsakih 100 do 200 mož katoliške vere je nastavljen poseben zaupnik, kateri je zanje poverjenik društenih spisov, pobira udnino, ki znaša eno marko, agitira, skrbi, da pridejo vsi volit itd. Vpelje se povsod »ljudsko društvo« s tem, da se najprej izšolajo zaupniki in pouče o nalogah društva. Ti obdelujejo svoje sosede, in ko je po podrobni agitaciji že razširjena društvena ideja, se skliče velik javen shod. Zaupniki imajo zapisane vse katoliške prebivalce svojo ulice ali delavce svoje tovarne, in vsak išče svojo čast v tem, da jih vse pridobi za društvo. Zaupnik mora vedno osebno občevati z društveniki: sam razdeljevati spise, osebno pobirati donesek itd , da vedno ve, kako je mnenje v njegovem oddelku. Zaupniki posameznih krajev imajo načelnike, ki imajo nad seboj okrajne načelnike, ti škofijskega ali deželnega načelnika, in na čelu vsem stoji centralno vodstvo v Miinchen- Gladbachu. Kolikor sem tu videl, je glavno del® centrale literarno. Tu se izdaja društveni časopis »Volksverein«, ki služi le agi taciji in ga dobivajo druit?eniki zastonj. Pet pisateljev, ki imajo poleg bogoslovne ali juridične izobrazbe tudi popolne narodnogospodarske študije, si je razdelilo apologetično in socialnopolitično delo. Vsak teden izhajata dve korespondenci spisani od teh pisateljev, ki se dopošiljata v dveh izvodih zastonj okolo 300 katoliškim listom. To sta »Kath. socialpolitische Kor-respondenz« in »Apologetiejjhe Korrespon-denz«. Tiskani sta le na eni strani, da uredništvo lahko kar izreže članke in da tiskati. Tako dobi vsako uredništvo na teden na 6 velikih straneh po šest do osem aktualnih člankov in celo vrsto drobnih notic, katere lahko poljubno predela za svoje občinstvo. Članki so vsi Btrokovni, zavračajo vse napade na katelicizem in določujejo v taktičnih vprašanjih vedno smer stranke. Odtod popolna edinost v celem nemškem katoliškem tisku! Vsi napadi na katoliško stranko odko-derkoli se pošiljajo sem. Prihodnjo soboto ima 350 listov že v rokah točen odgovor. Ti korespondenci opozarjata tudi že v naprej : Ako ugovarjajo nasprotniki to, se jim odgovori tako. To je za polemični del. Za navadni no-vičaraki del Bkrbe tri časnikarske dopišivalnice. Člani društva imajo na razpolago knjižnico, ki obsega čez 4000 socialno političnih del vseh strank in je izvrstno urejena. Knjige se razpošiljajo tudi po pošti. V re-gistraturi so važni članki, izrezani iz dnevnih listov. Velik uspeh imajo manjše tiskovine: parlamentarni govori, oklici, pozivi itd., ki se razširjajo v velikanskih množinah. Samo v zadnji volilni borbi je .ljudsko društvo« preplavilo Nemčijo z e n a j b t milijoni agitacijskih tiskovin. Popularno obdelujejo Bocialno vprašanje mnogoštevilne brošure »Sociale Tages-1'ragen«. Brošuro »Sociale Konferenzen unter dem Klorus« je društvo v 15.000 izvodih pcslalo vsem duhovnikom kot »memento!«, da naj gospodje študirajo in sodelujejo. Ker v tolikih društvih predsednikom včasih poide tvarina za predavanja, izdaja društvo samo zanje list »Praesides-Korrespondenz« in zbirko „MateriaI ftir Reden«. Napade na vero zavračajo poljudne brošure »Apologetische TageBlragen". Dr. Bache-mov govor v državnem zboru o socialno-demokraški državi n. pr. je društvo izdalo v 1 500 000 izvodih. »Ljudsko društvo« je ustanovilo več »ljudskih pisarn« in »socialnih poizvedovalnic«. Prva ljudska pisarna je nastala v Essenu leta 1892. Leta 1901 jih je bilo že 31. Kdor plača eno marko, lahko brezplačno rabi ljudsko pisarno v vseh zadevah, ki se tičejo bolniških blagajn, zavarovanja za starost in poškodbe, davčne, šolske stvari in vse zadeve, ki spadajo v delavsko varstvo. Pisarna iadeluje pismene vloge in daje pouk. Te ljudske pisarne dajejo vzorna pravila, načrte, razposo-jajo poučne spise in odgovarjajo na vsa vprašanja, kako ustanavljati io voditi društva, prirejati shode itd. Te pisarne stoje tudi gmotno jako trdno, ker se ne obrača do njih samo delavsko ljudstvo, ampak tudi obrtniki, trgovci, duhovniki itd. Velike važnosti so praktično-sc-cialni kurzi, kateri so dvojne vrste. Za delavce se priredi vsako leto enkrat socialen kuiz, ki traja dva in pol do tri mesece. Posamezna delavska društva po celi državi izvolijo izmed sebe mlade delavce, katerim dajo iz svoje blagajne podporo, da gredo v Miir.chen • Glad-bach za ta čas. Požrtvovalni katoličani so za ta namen ustanovili »Leonov jubilejni zaklad«, iz katerega dobivajo delavci denarna sredstva. Dopoldne so predavanja, popoldne razgovor, zvečer, če mogoče, javen shod. Ti socialni kurzi vzgajajo v prvi vrati delavske tajnike, voditelje ljudskih pisarn itd. Letos bo sccialen kurz od 1. avgusta do konca oktobra. Druge vrste socialni kurzi so za i z o -bražence in trajajo po en teden ter se prirejajo na raznih krajih. Na osmem soc. kurzu v Kolinu d. pr. 1. 1900. je bilo okolo 1000 udeležencev: odvetnikov, zdravnikov, duhovnikov, uradnikov, trgovcev, tovarnarjev itd., v Freiburgu 999, v Strassburgu 1755. Za ta predavanja dobiva društvo najboljše strokovnjake, ki morajo prej dispozicije svojih predavanj dati tiskati. Društvo podpira izdatno list »Sociale Praxis« (Berlin W. M. Lutherstrasse 82), kakor druge socialne ustanove. Več katoliških visokošolcev dobi po končanih študijah triletno ustanovo po 600 mark na leto, da se izobrazi v narodno - gospodarskih vedah. Javnih ljudskih shodov priredi društvo povprek po 500 na leto. Med volitvami seveda jo to število mnogo večje. Centrala razpošlje »zapisnik govornikov« na vae strani. Več kskor dveh govornikov no sme noben prireditelj zahtevati. Govorniki so seveda v prvi vrsti poslanci, ki morajo vedno med ljudstvo; mnogo govornikov je tudi ljudskih učiteljev, katiri vrlo sodelujejo pri društvu. Vsak govornik d:bi odškodnino za troške in trud. Pravilo je: Ne toliko velikih shodov za parado, kolikor majhnih za pouk! Po dru štvih imajo večinoma vsak mesec shod z dnevnim redom: »Politični mesečni pregled«, čemur slodi svoboden razgovor. Pri društvenih shodih ima vsak poročevavec svojega korderenta, kateri kritikuje in dopolnjuje njegov govor. A ne segajmo preveč v posameznosti! Iz tega velikega okvirja ee vidi, koliko mož je v taki organizaciji. Socialna demokracija raste edino le po agitaciji, ker druzega nima nič. Tako agitacijo v velikem slogu, od ust do ust, od roke v roko je razvilo tudi »ljudsko društvo«. In ako sta danes centrum in socijaina demokracija najmočnejši stranki v Nemčiji, sta samo zato, ker znata agitirati. Kdcr hočo, da gredo ljudje za njim, mora najprej sam iti k njim. Bolezen sv. očeta. Poročila doila včeraj svečer. Rim, 8. julija. Včeraj popoludne je poklical sv. cče k sebi monsignora Angelija, kateremu je dejal, da ga žalosti, da ne bo mogel prisostvovati pobožnostim na čast karmeličanski Materi Božji. Pobožnost sa prične jutri in skoro gotovo bo jutri umrl. Angeli je skušal sv. očeta spraviti na druge misli, a sv. oče ni odgovoril nobene besede več. R i m , 8. julija. Tekom dneva se je sv. oče izrazil, da hvali Boga za milost, da se je mogel od vseh posloviti. »Jaz sem truden", dejal je bv. oče, „in z veseljem se poslavljam«. Rim, 8. julija. Zdravniki bo konstati-rali pri sv. očetu pojave, ki kažejo, da so pri svetem očetu pričenja vnetje trebušne mrene. R i na , 8. julija. „Voce della verita" piše, da je dr. Lapponi z napačno diagnozo spravil življenje sv. očeta v nevarnost. Rim, 8. julija. Profesor Mazzoni, dr. Lapponi in kardinal Rampolla so imeli daljši pogovor. Pogovarjali so se, ali bi bilo umestno pritegniti še tretjega zdravnik« k konsulaciji, senatorja zdravnika Catarellija iz Neaplja, kar žele sorodniki sv. očeta. Sklenili so, da Catarellija takoj povabijo k bolnemu papežu. Rim, 8. julija. Kardinal OregMa je dobil naročilo, izročiti novoimenovanim kardinalom kardinaleke klobuke, da se morejo udeležiti konk'ava. Rim, 8. julija. Včerajšnja operaoija je svetemu očetu nekoliko zboljšala zdravje, a nevarnosti ne more zaprečiti, Operacija je vspel?, a krize ne bo odstranila. Rim, 8. julija. Apostolska tiskarna je dobila povelje izgotoviti vse potrebno za konklave. Tajnikom konklava je imenovan monsignor Volpini. Gradec, 8. julija. „Grazer Volbsblatl" poroča iz Rima: Lahko je mogoče, da bodo prijatelji kardinala Rampolla, da onemogočijo izvolitev kardinala Oreglia papežem, na strpni Vanuteilija ali Svampa. Za Svampa je baje tudi mnego tujih kardinalov. Veliko pristašev dobiva zadnji čas kombinacija Svampa ali Vanutelli z Agliardijem kot državnim tajnikom. Dopisnik „Fremdenblatt ov je pa zvedel, da se polaga važnost na to, da je kardinal, ki bi bil izvoljen, živel izven političnega boja. V tem slučaju bi Rampolla ohranil svoje mesto in vodil dalje politiko. V tem pesebno podpira Rampollo nadškof iz Toulouse. kardinal Mattieu. Rim, 8. julija. Tudi danes popoludne so izišle posebne izdaje listov o bolezni sv. očeta. »Giornale d' Italie« piše: «6krbi radi razvoja vnetja pljuč trajajo dalje. Katastrofa utogne nastopiti vsak trenotek. Srca sv. očeta je jako oslabljeno, ledvice ne delujejo dobro. Eden zdravnikov je dejal: »Pred operacijo smo imeli malo upanja, sedaj imamo le de slaboten žarek upanja. Rim, 8. julija. Laška vlada je storila vse priprave, da konklave od zunaj ne bo moten. Rim, 8. julija. Tajnik kardinala Oreglia in arhitekt Schneider pripravljata prostore za konklave. Rim, 8. julija. Osobje v Vatikanu je dobilo nalog pripraviti dve kapeli. V kapeli Najsvetejšega bo sv. oče, ako umrje, ležal v velikem ornatu na mrtvaškem odru in sicer z nogami izven železne ograje, da bo moglo ljudstvo poljubovati znamenje na papeževih čevljih. V drugi kapeli bo provizo-rično pokopan, dokler se ne izvedo njegova testamentarična določila. Rim, 8. julija. »Avanti« pravi, da je bv. oče Petrov novčič zapustil cerkvi, svoje zasebno premoženje pa svojemu nečaku. »Avanti« kakor sploh soc. dem. in liberalni liuti si o premoženju sv. očeta izmišljujejo .nalašč veliko pretirane številke. Rim, 8. julija. Sv. oče je rekel Lap-poniju: »Vi pač ne morete nič storiti proti moji starosti. Jaž živim že skoro celo stoletje « Sv. oče je na vsak način hotel videti zdravniške buletine in aparat, s katerim bo zdravniki izvršili operacijo. »To mora biti jako umetno napravljen instrument, pa tudi roka kirurgova je spretna, da nisem čutil nič bolečin«, dejal je sv. oče. Rim, 8. julija. Zjutraj je ev. oče zahteval nakrat izvenvatikanske liste, ker je pričel sumiti, da opis njegovega položaja v nalašč zanj prirejenih posebnih izdajah vatikanskih listov ni zanesljiv. Monsignor Angelini je bil radi tega v veliki zadregi. Pomagal mu je dr. I.apponi, ki je sv. očetu prepovedal čitanje. R i m. 8. julija. Angleški kralj Edvard se je obrnil na kardinala Rampolla s prošnjo, naj mu večkrat na dan poroča o sv. očetu. R i m. 8. julija. Izvenvatikanski listi dalje ugibajo, kdo bi bil za slučaj smrti Leona XIII. novi papež. Danes pišejo, da bo pač mož, ki temeljito pozna položaj aocijalnega vprašanja v vseh državah. Kardinali boje smatrajo, da je tak mož nadškof milanski kardinal Ferrari, katerega ime je aedaj v ospredju. R i m , 8 julija. Zdravniki sv. očeta odločno odklanjajo očitanje površnosti pri zdravljenju in diagnozi. Mazzoni pravi, da je proti starosti vsak boj zdravnikov brez-vspešen. Bolezen se razvija dalje, in popolno ozdravljenje je nemogoče. Mogočo pa je da bo sv. oče še več dni kljuboval smrti. Berolin, 8. julija. Sv. oče je dejal mnsgru. A n g e 1 i j u , da je izgubil vse upanje. Sv. oče je rekel, da čuti, da ga kliče Bog k sobi. Rad zapušča zemljo, ker je storil svojo doižnost napram cerkvi in človeštvu. Berolin, 8. julija. Čuje se, da je nemški cesar z ozirom na bolezen sv. očeta odložil svojo potovanje na sever. Nekateri listi poročajo, da se misli nemški cesar osebno vdeležiti pogreba svetega očeta v Rimu. Rim, 8. julija. Položaj svetega očeta nespremenjen. Ob 9. uri dopoludne je bil nekoliko boljši, kar je vzbujalo nekoliko upania. Rim, 8. julija. O b 9. u r i 3 5 m i n. zjutraj. „Agenzia Štefani« poroča, da je sv. oče preživel mirno noč. Lspponi je mogel spati od 1. ure do 7. ure zjutraj. V Vatikanu pravijo, da je bila taka noč, kakor če bi bil sv. oče zdrav. Rim, 8. julija. Sv. oče sa je d o 1 1. ure zjutraj tako dobro počutil, da je nečak sv. očeta grof Kamilo Pecci, ki je tri dni bil ob postelji sv. očeta, šel domov, da sa spočije. Predno je odšel, je prosil sv. očeta, naj natančno izpolnjuje odredbe zdravnikov, češ, da bo potem gotovo ozdravil. Sv. oče mu je to obljubil. Grol Kamilo je dejal, predno je zapustil Vatikan, da ev. oče čuti. da so mu vrača življenje, o katerem je mislil, da je že izgubljeno. Grof je dejal, da mu jo Mazzoni rekel, da bo jutri sv. oče iz- r 'i Ji C ven vse nevarnosti, ako se bo sv. oče tako dobro pcčutil in ne postane slabši. Grel Ka-milo je mnenja, da ni izključeno, da se bolezen sv. očeta vleče več dni, morda celo več tednov. Listi pravijo, da so to selo optimistična naziranja. Rim, 8. julija. Ob 11. uri dopoludne. Razni zdravniki ostro kritizirajo dijagnozo papeževih zdravnikov in pravijo, da je pokazala preiskava, da bolezen sv. očeta že od sačetkoma ni bila plučnica, ampak vnetje oprane mrene. Papeževi zdravniki pa pra vijo, da ee simptomi vnetja pluč še vedno opažajo in da zadnja beseda o preteku bolezni in mogočih zapletajih bolezni 6e ni iz govorjena. R i m , 8. julija. O b 1 1. u r i 35 m i-nut z jj u t r a j so opazili pri sv. očetu pojemanje moči. Do 11. ure se je precej dobro počutil. Rim, 8. julija popoludne. Moči sv. očeta vedno bolj zapuščajo. Kažejo se pojavi uramije. Nasproti se pri popolnoma pa-raliziranemu stanju ledvic ne more nič storiti. Rim, 8. julija. Dopoludne se je sv. oče jako dobro počutil. »Tribuna« pravi, da je ob 11. uri dopoludne zapustil posteljo in brez pomoči sam (?) stopil k naslonjaču, ^a-vžil je nekaj bouillona in malo vina. Rim, 8. julija. Ob 1. uri popoludne je bil sv oče tako slab, da so zdravniki mislili, da bo do polnoči umrl. Rim, 8 julija. Ob 1. uri popoludne. Položaj svetega očeta se vedno slabša. Rim, 8. julija, ob 5 uri popoludne. Položaj svetega očeta je od ure do ure slabši, bveti oče sedaj nekoliko spi. Diha vedno težje; žila je slaba; otrpnjenje je vedno večje. Resnice ne more olepšati noben buletin. Mon signoru Angeliju je sveti oče dejal: »Jutri bcm umrl.« Rim, 8 julija, ob 5. uri popoludne. Sveti oče često ponavlja: »Moj oče, moj oče!« Semtertje zašepeče, da več trpi, nego včeraj. Sveti oče je dejal: »Jutri bom umrl.« Včasih se mu pokaže na ustnicah krvava slina. Rim, 8 julija. Ob 6. uri 50 minut zvečer. Položaj sv. očeta je vedno resnejši. Bolnik je prstal nemiren, nato je dolgo spal. Kardinal Runpolla je storil vse priprave, da v slučaju smrti sv. očeta zapusti Vatikan. Njegovo stanovanje na trgu Santa Marta ie že pripravljeno. Rim, 8 julija. Ob 7. uri 25 minut zvečer so izdali zdravniki naslednji buletin: Sv. oče je preživel dan mirno brez napada slabosti. Ziila bije hitreje. Splošno se počuti sv. oče bolje. Vznemirjenje vzbuja izostajanje vode. Rim, 8. julija. Ob 7. uri 25 minut zvečer so zdravniki izdali naslednji buletin : Sv. oče je preživel dan mirno, brez napada slabosti Žila bije hitreje. Splošno se bolnik počuti bolje. — Mazzoni, Lapponi. Rim, 8. julija. Pred stanovanjem kardinala Vincenca Vanutellija je vedno pripravljen vprežen voz. Kardinal mora biti kot ponitentiar in articulo mortis pri zadnji uri sv. očeta navzoč. Današnja poročila. Rim, 9. julija. Zdravnik Catarelli iz Neapolja pride danes k sv. očetu. Berolin, 9. julija. Vodja katoliškega centra B a c h e m je izjavil poročevalcu ne • kega ameriškega lista, da bodo katoličani v Nemčiji še le potem zavzeli posebno stališče, ako se bode poskušalo omejiti prostoBt papeževe volitve. Kako stališče bode nemška vlada zavzela napram papeževi volitvi, ne ve, upa pa, da bo to stališče se popolnoma krilo s stališčem njenih katoliških sodržavljanov. Kdorkoli bo izvoljen papežem, vsakega bodo nemški katoličani brezpogojno pripoznali. Položaj ua Ogrskem. V včerajšnji seji ogrske zbornice je prišlo do daljših razprav mej miniBterskim predsednikom Khuenom in zastopniki Ko-šutove stranke. Razgovor je pričel poslanec P o 1 o n y i, ki je izjavil, da grol Khuen ni držal besede, dane neodvisni stranki, marveč namerava premeniti poslovni red in razpisati nove volitve. Grof Khuen je nato izjavil, da niti ne misli na to. sedaj se je oglasil Košut. Dejal je, da je njegova stranka soglasno (!) sklenila, da dovoli vladi najpotrebnejše predloge. Dalje pove Košut, da ga je grof Khuen vprašal, če more računati na pomoč njegove stranke. Ta izjava je zbodla Barabasa in zaklical je Košutu v obraz: »Vidite, gospod Košut, potrebno se mu je zdelo, da Vas šele vpraša, če ga bomo podpirali.« Konečno Barabas izjavlja, da bo le tedaj opustil obstrukcijo, če bo grof Khuen vstregel vsem narodnostnim zahtevam njegove stranke. — Nato je ministerski predsednik izjavil, da je stavil na Košuta omenjeno vprašanje le kot zastopnik cesarjev, kateremu je hotal podati natančne informacije. On za svojo osebo niti za trenutek ni dvomil, da bo Košut tudi držal, kar obljubi. Vsekako je ta hotel podati ce- sarju vse podrobne avtentične informaoije. Khuen opozarja Barabasa, da je tudi on pred dalj časa obljubil, da dovoli budgetni provizorij in kontigent vojaških novincev, če se umakne vojna predloga, sedaj so pa on in njegovi snedli svojo besedo in zahtevajo novih koncesij. — Po odgovoru Bara-basovem, da ne zahteva ničesar novega, je bila razprava o vladni programatični izjavi zaključena. Iz tega sledi, da nevarnost obstrukcije še ni odstranjena To pa potrjuje tudi najnovejša veat, da so se složili za obstrukcijo vsi malkontenti Košuto ve stranke, 31 mož po številu; dalje 10 Ugroncev in 9 poslancev, ki ne pripadajo nobeni stranki. Ti hočejo nadaljevati napram vladi boj na nož. S tehnično obstrukcijo prično že v ponedeljek. Košut je sinoči obdeloval še večje število omahljivcev, a se ne ve, b kakim vspehom. Vae torej kaže, da tudi Khuen še ne bo kmalu mogel pričeti z vapešnim delom. Kusinski sliod v uernovicah. Minuli torek se je zbralo v Črnovioah na shodu pod milim nebom nad 4000 ude-leženoev z vseh strani dežele, da se posvetujejo o težnjah rusinskega naroda. Mej navzočimi so bili tudi poslanoi Pihuliak, Strau-cher, Lupu in Was»ilko ter več drugih od ličnjakov. shod je otvoril deželni poslanec vseučiliški profesor Smal »točki, ki je v pozdravnem govoru omenjal osvoboditve dežele od ljudstvu neprijazne vlade bivšega deželnega predsednika barona Bourguignona ter izražal nado, da bo novi predsednik princ Hohenlohe vrnil deželi mir. Govornik je predlagal resoluci|e, v katerih se zahteva mej drugim: odprava graščinskih posestev in njih razdelitev mej kmete, prememba § 41, zakona glede vzdrževanja šsl, odprava mitnic na okrajnih cestah, priskrba cenih kreditov za kmetijstvo, zboljšanje učiteljskih plač in prememba disciplinarnih predpisov za učitelje, določitev rusinščine za zunanji uradni jezik pri vseh uradih, izplačevanje šolskega pavšala potom davkarij in ne ob činskih blagajn. Nato se je razvila daljša razprava o tej resoluciji, ki je bila po govorih Pbilippo-vieza ter Wassilka navdušeno sprejeta. — Koerberju je Bhod odpoilal brzojavko, v kateri ae izreka, da rusinski narod pričakuje od vlade večjega varstva in pomoči. — Po završenem shodu se je pa podala vsa množica v spremstvu poslancev pred palačo grško-orier>talskega škofa, kjer so zahtevali delitve škofije ter posebnega rusinskega generalnega vikarja. Nadškcf dr. Repta je šel med ljudstvo ter pojasnil svoje stališče. Pozneje be je dalj časa zgovarjal s poslanci ter jim izjavil, da morajo zadevo prepustiti konzistoriju. Del ljudstva sa je dal le s težavo pregovoriti. Končno so udeležniki priredili poslancem ovacije. Nova kriza na Grškem. Teotokis se je kaj malo časa veselil svoje zmage. Ze ob nastopu njegove vlade so se pojavljali nemiri v zbornici in zunaj nje, ki so kazali, da možje, ki so prišli na krmilo vlade, nikakor ne zastopajo večine prebivalstva. Nasprotniki bo po vseh večjih krajih Grške prirejali protestne shode ter napovedovali novi vladi brezobziren boj. Po sebno resen je pa postal položaj pričetkom tega tedna. Dae 7. t. m. se je vršil v Py rosu mnogobrojno obiskani protestni shod, ki se ga |e udeležilo posebno mnogo kmetov z vseh strani dežele. Vdeleženci so bili tako ogorčeni nad vladajočimi razmerami, da se je bilo bati izredno velikih nemirov. Mej nepopisnim vriščem so se čuli tudi posamezni streli. Vlada je izpočetka skušala udu-šiti vse nemire, kar se jej seveda ni posrečilo; pozneje pa se delala tako, kot bi temu gibanju ne pripisovala nikake posebne važnosti. V resnici seveda ni bilo tako, ker vlada je že sinoči popolno kapitulirala. Ministerski predsednik je namreč sinoči telefo-nično naznanil kralju svojo in vseh svojih tovarišev d e m i s i j o. V zbornioi je min. predsednik Teotokis naznanil ostavko kabineta in povedal, da jo je kralj ie sprejel. Minister je izjavil, da je vlada brez moči napram Bilnemu gibanju ljudstva, ki je je zapeljala opozicija, da zahteva nemogoče stvari. Po tej izjavi je predsednik zaključil sejo. Opozicija je hrupno protestirala proti zaključenju in prišlo je do resnega Bpopada mej posamnimi poslanoi. Z galerije je množica žvižgala in vprizorila dozdevni večini bučno mačjo godbo. Ministri so se le s težavo ognili večjim insultom. Iz brzojavk. Premembe v Korberjevem kabinetu. Formalne rešitve R e z k o v e ostavke pričakujejo v dveh dneh. Njegovo mesto popolni Koerber pred pričetkom jeseni in se že vrše zadevna pogajanja. Ju-stični portfelj odda Koerber dalmatinskemu predsedniku deželnega sodišča G e r t -s c h e r j u , obenem bo pa odbral še enega ministra za Nemce. — Tiskovna svoboda v Srbiji. Na direktno željo kralja Petra je popolno odpravljena eenzura zunanjih listov. Cen-zura domačih listov je bila že prej prepo- vedana. — Novih nemirov pričakujejo v Pekinu. „Koln. Zeitung* poroča, da se zunanji poslaniki v Pekinu pripravljajo na resne dogodke, podobne onim ob zadnji bokserski vstaji. Iz krogov, bližje stoječih kitajski vladi, se poroča, da res prihajajo poročila o novih zarotah. — Opomin bolgarski vladi. Avstro-ogrska in ruska vlada sta v odgovoru na zadnjo noto reBno svetovali bolgarski vladi pred prenagljenimi koraki. Pojasnili sta jej, da Turčija ne pripravlja nikakih razburljivih korakov. Knezu se je namignilo, da utegne zanj nastati nevarnost, da izgubi prestol, ako bi bo preveč vezal z uporniki. Dnevne novice« V Ljubljani, 9 julija. O sv. Očetu smo včeraj po zaključju lista dobili jako vznemirljive vesti, danes došla poročila iz Rima pa pravijo, da se je sv. očetu pozneje nekoliko stanje zbolj-šalo. Zanesljiv pregled o bolezni je sedaj jako težaven. Kar dobivamo vesti, priobči, vse »Slovencu«, čitatelji pa naj si ustvarijo na podlagi teh vesti svojo sodbo. Po zaključku lista eventualno došle brzojavke priobčujemo ljubljanskim somišljenikom vsak dan na le pakih pred prodajalnico Brusovo pred škofijo in pred našim upravništvom, naročniki se pa lahko tudi osebno informirajo v uredništvu do polunoči. Veliki mladeniški shod pri Sveti Trojici v Slov. goricah se vrši prihodnjo nedeljo dne 12. julija ob vsakem vremenu po sledečem vsporedu: Mladeniči saj pridejo od doma v procesijah, če mogoče, s svojimi dušnimi pastirji, kjer imajo Marijino družbo, z družbeno zastavo in z družbenimi svetinjami na prsih, do'/»10. ure k Sv. Trojici. Ob 10 uri pridiguje č. g. M u r š i 6 , slovesno sveto mašo v dober namen vseh mladeničev-romarjev daruje nato veleč. P. Nikolaj Meznarič, med sv. mašo skupno sveto obhajilo mladeničev. Ob dvanajsti uri se mladeniči poslove od romarskega svetišča, se vsi uvrste v eno velikansko procesijo, ki pojde med petjem in molitvijo skozi trojiški trg v dobre pol ure oddaljeni trg Sv. Lenart vSlov. goricah, kjer mladeniči počaste v župnijski cerkvi Najsvetejše, odlože križe in zastave in korakajo med popevanjem vele-grajske himne na prostorni gostilniški vrt M. Poličeve gostilne. Tam se ob 1. uri popoludne prične mladeniško slavnostno zborovanje, ki ga priredi šentlenarško katol. bralno in gospodarsko društvo, slavnostni govor govori č. g. G o m i 1 š e k , mladeniči od vseh stiani nastopajo s kratkimi pozdravi, sodelujejo pevci in tamburaši od Sv. Lenarta v slov. goricah, Sv. Benedikta, Sv. Jurija v Slov. goricah in na Sčavnici, od Sv. Ane, od Gornje Radgone in še od drugod. Ob 3. uri gredo vei mladeniči med petjem velegrajske himne v cerkev k slovesnim večernicam, po večernicah odhod v procesijah, če le mogoče, do domačih župnijskih cerkev, od koder sa mladeniči raz-idejo na svoje domove. — Kakor kažejo vsa znamenja, bo ta mladeniški Bhod, posebno če bo vreme ugodno, kar je upati, v resnici velikansk. Vsaj od deset sosednih župnij pridejo mladeniči v procesijah s dušnimi pastirji, udeležence bodo poslale cele Slovenske gorice, ker je zanimanje za ta shod vseobče. — Opozarjamo voditelje in mladeniče, da se strogo drže objavljenega vspo-reda, da nikjer niti v najmanjši reči ne rušijo discipline in reda, da se tja in nazaj vedejo vzorno, da ne bo prav nikdo imel povoda sramotiti slovenskih mladeničev. Sicer pa nam je zavednost, vernost in rodoljubnost slovenjegoriških mladeničev porok, da se bo vse izvršilo v najlepšem redu in da bo ta mladeniški shod vspel najsijajnejie. Slavnostno zborovanje se vsled obstoječih razmer mora vršiti pri Sv. Lenartu v Slov. goricah, kjer nam je na razpolago prostoren vrt, ki vsprejme vsako še tako visoko število mladeničev. Sicer pa bo slavnostna procesija mladeničev od Sv. Trojice k Sv. Lenartu v Slov. goricah kot prava mladeniška manifestacija ena najlepših točk celega vspo-reda. Eventuvalni brzojavni in pismeni pozdravi naj se naslovijo: Mladeniška slavnost, Sv. Lenart v Slov. goricah. — Mladeniči Slovenskih goric, na veselo snidenje dne 12. julija! Upokojen je c. kr. višji računski svetnik g. Š t e f a n Baje, predstojnik finančnega računarstva v Trstu. »Edinost" ima o tem uvodni članek, v katerem pravi, da je to nasledek šikanij finančnega ravnatelja Otona pl. Zimmermanna proti temu slovenskemu uradniku. Imenovanje. Deželni odbor je imenoval stavbnega praktikanta g. Viktorja Skaberneta stavbnim pristavom pri deželnem Btavbnem uradu. Občni zbor kranjske kmetijske družbe se je vršil danea dopoludne v veliki dvorani tukajšnjega »Mestnega Doma« ob pičli vdeležbi. Namestu vsled bolehnosti zadržanega predsednika g. dež. glavarja Otona pl. D e t e 1 a je predsedoval družbini podpredsednik Fran P o v š e. Imenom vlade je dvorni svetnik grof SohaiTgotsch pozdravil zborovalce najprej v nemškem daljšem govoru ter je končal svoj govor slovenski. Imenom dež. odbora je pozdravil zbor dež. odbornik G r a s s e 1 1 i, imenom mesta župan Hribar. O poročilih in predlogih poročamo jutri obširneje. Pri dopolnilni volitvi odbora so bili izvoljeni v odbor c. kr. višji gozdni svetnik gospod Vaclav Goli b 103 glasovi, veleposestnik g Josip Lenarčič s 101 glasovi, gosp. dr. pl. Wurzbačh Maks s 103 glasovi in Janko Ži-rovnik s 102 glasovoma. Po en glas so dobili dvorni svetnik Suklje, Gombač, Slapšak. — Na Bled je došel šef generalnega štaba baron B e o k. Stanuje v hotelu Mallner. — Novo katoliško isobraževalno društvo se snuje v Boštanju na Savi. L e-leti bi bilo, da bi v vseh župnijah prijeli že akoro z ustanavljanjem katoliških izobraževalnih društev! — Novo cerkev zgrade v Javorju, kakor moramo posnemati iz uradnega lista. Konkurenčna obravnava se vrši 27. t. m. ob 9. uri dopoludne. —■ Vola ubila strela. V bližini Dvora ' pri Žužemberku je strela ubila licenciranega vola, laBt posestnika naletela. — Konkurs je napovedal v Vitanju trgovec Franc Plankl. — Zgradba vodovoda za občine Jurjevica. Lipovšica. Vinica, Brezje, Sušje, Zlatnik, Zapotok in Dolenje Laze je oddana, kot smo že omenili, na Kranjskem že dobro znani dunajski tvrdki G. R u m p e 1. — Celjsko pevsko društvo priredi v nedeljo dne 12. t. mes. v veliki dvorani »Narodnega doma« v Celju veliki koncert. Imenovali bi ga lahko Lajovičev koncert, kajti ne samo, da se bodo proizvajale nekatere izmed najlepših kompozicij našega mladega skladatelja, čegar ime je najboljše znano že širom slovenskega — in ne Bamo slovenskega — sveta, temveč celemu koncertu utisnil bode Anton Lajovic pečat svo-jega umetniškega naziranja. On je sestavil program resne, vseskozi umetniške vsebine, on je izvežbal pevke in pevce, on bode koncert vodil. — Mnogo truda je stalo, priveBti ženski in moški zbor do one popolnosti, v kateri bode naBtopil pri tem koncertu. Prepričani smo, da se bode pri koncertu preneslo navdušenje, katero goje pevke in pevci do svojega mojstra - umetnika, tudi na poslušalce in da bode koncert dogodek na umetniškem polju štajerskih Slovencev. — Kot solista nastopita gdč. Jarmila Gerbičeva, operna pevka, hči našega komponista Ger-biči, izšolana s sijajnim vspehom na praškem konservatoriju, in gospod dr. Gvidon sirnec, sin naše odlične celjske rodbine, kateri se je muzikalno izšolal na Dunaju, v Pragi in pri gospodu Hubadu v Ljubljani. Gospod dr. Sernec poje blagodoneč bariton. Začetkom in koncem programa nastopi narodna godba pod vodstvom svojega kapel-nika gospoda Koruna. — Nadejati se je obilne udeležbe tudi od izvenceljskega občinstva, kajti koncert presegal bode po umetniški dovršenosti in po svojem programu vae muzikalne produkcije, ki bo se kedaj izvajale na slovenskem Štajerskem. Nikomur torej ne bode žal, da prihiti v nedeljo v Celje. Opozarjamo pa zunanje občinstvo, da si pravočasno preskrbi sedežev, ker dohaja trgovini Hribarjevi, ki je prevzela predpro-dajo vstopnic, dan za dnevom mnogo naročil. — Čebelarji v kašeljski okolici imajo do sedaj dobro letino. V Zg. in Sp. Kašlju ter v Zadobrovi dobili so že roje iz prvih rojev. Kostanj in lipa dajeta čebelam obilo paše. Če se še ajda dobro obnese, imeli bodemo v jeseni izredno dobro letino. — Vtopljenca so potegnili dne 7. t m., kot smo včeraj sporočili, iz Ljubljaniee pri Zalogu. V njem so spoznali mladeniča, kateri se je vtopil pri kopanju v Ljubljanioi pri Zg. Kašlju v nedeljo 5 t m. 18 let stari Antrej Letnar, ki je bil izgleden, pobožen mladenič, ud Marijine druibe. Svoji materi je dajal ves denar, kolikor ga je zaslužil. Marijine druibe dekliška in mladeniška iz D. M v Polji izkažejo mu dane a zadnjo čast pri pngr«bu. K najnovejšemu konkursn v Celju ae piše: Konkurz je napravila v Celju ljub ljanska nemškutarica Ana Sadnik, ki je imela trgovino z modnim blagom. likala je poro kov tudi med Slovenci, vendar se iz pre vidnosti ni nihče pustil ujeti tej liubljenki •Oechsovi. Niti ta mogoteo ni mogel rešiti svoje varovanke, kateri je preskrbel svoj čas z brabijalno silo prostor za trgovino in iz rinil iz istega k»r čez noč našega slovenskega krojača Hočevarja. Sodni dan ne iz ostane nikdar Enaka usoda pa čaka de mar-sikaterep-'« uskoka. — Dopust aa nadomestne rezerviste ob 6asu žetve. Dunajski listi vedo poročati, da bodo oni nadomestni rezervniki, ki so bili pozvani k 28 dnevni orožni vaji in so potrebni pri poljskem delu, odpuščeni na dopust ter jih v času največjega dela sploh n« b^dn pozivali k vojaškim vajam. — Is Podbresij. Podbreški mladeniči in mladenke so igrali dne 28. in 29 junija »sv. E izabeto Turinško«. Ker je predstava izborno izpadla, so jo na splošno željo ponovili dne 5. julija. Nastopi posamasnih oseb so bili hvalevredni Največja zasluga zato gre gg. učitelju Ivanu Sprachmanu in go-spej Pavlinovi. Z dohodki so pokrili stroške za krasen nov gledališki odi r. Ljubljanske novic«. Ljubljanski Nemci imajo tudi čimdalje slabej« oči. D^nes došle »Deutsche Stimmen" poročajo, da je o priliki praznovanja farnih patronov v Trnovem in pri sv. Petru bilo razobeSenih vse polno ruskihza-s t a v in da je tudi na »Mestnem Domu« za časa razstave ženskih ročnih del vihrala ruska zastava. Namen takih poročil je očividen. Liubljanski Nemci so tako zlobni da našo deželno trobojnico raz-kričavajo za rusko zastavo. Skušnja v tukajšnji gluhonemnici se vrši 11. t. m. ob 9 uri dopoludne v telovadnici gluhonemnice. K skušnji gojencev in gojenk je vstop radi omejenega prostora omejen na vabila, splošno pa je dovoljen pristop k razstavi izdelkov gojencev in gojenk. Razstava bo v uflnih sobah. Ljubljanska podružnica društva poštnih uradnikov priredi v nedeljo, 12. julija za člane, njih drutfne in po njih vpeljane goste izlet na Žalostno goro pri Preser ji in odtod v Borovnico. Oihod s poštnim vlakom do Pre-serja ob 12 uri 58 min. pop , vrnitev iz Borovnice ob 11 uri 20 min. zvečer. Pri neugodnem vremenu peljejo se izletniki naravnost v Borovnico. Gozdna veselica katero priredi pevsko društvo ..Slavec" to nedeljo 12. t. m. v prijaznem gozdiču Čonžkove restavracije pod Rožnikom, bode nudila zbog svojega vsporeda obilo zabave in prijeten popoldanski izlet onim, kateri žele v zeleni naravi med smrečjem in v veseli družbi prebiti nekoliko uric, zlasti pa družinam z obitelji, ker so otroci do 10 let vstopnine prosti iHtotako tudi društveni člani. Pri veselici sodeluje vojaška godba. Vspored obsega petje, godbo, ljudske igre in zabave, metanje serpentin, zabavno pošto, streljanje na dobitke in pleB v salonu. V mraku bode gozd bengalično razsvetljen. Dasi so v nedeljo razni izleti in zabave, vendar upa odbor na obilen obisk še z ozirom na to, ker je to svojo veselico iz prvotno določenega dneva preložil vsled pozneie naznanjene Prešernove siavnosti, na dan 12. julija. Izgubljeno Neznano kje v mestu izgubil je 6. t. m. krojaški mojster Ivan Vobinc, stan. v Gospodskih ulicah št 5, 30 kron. — Na Mestnem trgu je izgubila služkinja Marija Kurent, stan. na Dunajski ceBti št. 29, bankovec za 10 kron. — Dne 7. t. m. iz gubila je v L ubljani nadgeometrova žena Roza Kossler iz Brežic zlato žensko uro. Predrzen Žid. Na Cesarja Jožefa trgu prodaja neki dunajski žid Ij^nac Kerpner perilo in se vede tako izzivajoče, da se 1 i udje pritožujejo. Včeraj je neko kmetico Fran-čiško Smole iz Razdrtega pri Smarji udaril z neko rečjo po roki tako, da jo je ranil, ker se je predrznila vzeti blago v roke, da si ga natančno ogleda. Semenj Dne 8 t. m. je bilo na semenj prignanih 285 konj in volov, 43 krav in 35 telet, skupaj tedaj 363 glav. Kupčija je bila pri goveji živini srednja, pri konjih živahna, kjub temu, da je bil pred dvema dnevoma letni semenj. Čevlje izmaknil. V noči od 6. na 7. t. m. je neznan tat ukradel Franu Dolinarju, nočnemu čuvaju pri zgradbi Korsikovih hiš na Bleivveisovi cesti nove čevlje, katere je imel v sobi pod posteljo. Stavbni prostor za II. državno gimnazijo na Del u,ottovem posestvu na Poljanah bo do meseca oktobra pripravljen za zidarska dela. Radi tega prično podirati ondotna poslopja prihodnji mesec. Kanarček ušel. V Križevniških ul cah št. 7 je ušel včeraj popoludne iz kletke lep pisan kanarček. Kdor ga prinese nazaj, dobi nagr»do. Žemlje kradel. Mariji Krašovic, pekarioi na Dunajski cesti št. 52. je njen pekovski pomočnik kradel žemlje in jih na svoj ra čun prodajal strankam. Ko so ga prijeli, je imel pri sebi skritih 15 žemelj. Energičen hlapec Rane ngerjev hlapec Jožef Zore na Dunajski cesti št. 17 je včeraj pri skladišču na južnem kolodvoru oklo-futal železniškega uslužbenca Simona Kosca, ker mu ni pustil iztožiti v voz, v katerega je on hotel. Povratek vojakov 27. pešpolka s Hrvaškega. Danes opoldne povrnit se je s Hrvaškega bataljon c in kr. pešpolka št. 27, ki je bil za časa nemirov odposlan tjakaj. Domovinsko pravico v Ljubljani so dobili po sklepu obč sveta: Ambrožič Ana, Zbsebnioa. Avbelj Fran, raznašalec Babin Amalija, delavka. Bergant Ivan, delavec, Bogel Leopold, klep. mojster. Boltežar Marija, branjevka. Brate Lucija, gostij«, Breznik Marija, delavka Bučar Matevž, postrešček. Cesar Jera, perica. Č«rgan Marija, prod. živil. Černe Janez, liv»r. Certanc Jernej, uiilužb. južne železnice. Češnik Ivan, trgovec. Dež-man Franja, lastn. bukvoveznice. Ebber Fran, vrtnar. Erzin Gregor, zasebnik. Fabjan Franja, prod. mleka. Fabijan Neža, delavka. Fine Andrej, strojevodja. Fortuna Marijana, delavka. Golob Valentin, trgovec. Gospodarič Ana, dijaška gosj)odinja. Govekar Marija, šivilja. Hribar Margereta, delavka. Hribar Pavel, delavec. Jager Fran, ščetar. Jakin Mihael, prod. sadja. Jakša Ana, delavka. Jalen Anton, krojaški mojster. Ježek Katarina, zasebn ca. Kalan Luka, čevljar, mojster. Kališ Alojzij, plakater. Koder I«an, pazn k Končan Anton, delavec. Koporc Marija, delavka. Kordik Ivan, trgovec. Kosem Ignacij, čevljar. Košak Alojzij, črkostavec. Košir Ivana, šivilja. Kregelj Alojzij, psznik. Kresal Joži f, krojač. Lah Katra, dekla. Lipovšek Ivan, poduradnik. Lipovšek Kari, sprevodnik. Majewsky Ludvik, čevljar. Marinšek Helena, postrežnica. Marolt Neža, dijaška gospodinja. Marolt Terezija, strežnica. Meden Ivan, odvet. uradnik. Mehle Neža, kuharica. Modic Jožef, posestnik. Mrak Než«, delavka. Novak Marijana, delavka. Okorn Franja, služkinja. Okorn Marija, zasebnica. Paplar Jožef, prod. premoga. Paulin Josip, posestnik. Pavlin Peter, delavec. Permoser Ferdinand, Btrojevodja. Pfeifer Mihael, uslužb. državne železnice. Pire Marij«, strežnica. Praček Marija, zasebnica. Pucigar Franja, trg. uslužbenka. Ramer Josip, ključavničar železnice. Rode Fran, čevljar, pomočnik. Sktefan Jurij, delavec. Smerekar Janez, delavec. Smole Janez, paznik. Smolnikar Jožef, delavec. Sodnikar Tereziia, go stija. Stupar Ivan, pomožni uradnik. Sušnik Fran, krojaški pomočnik., Šott Ivana, šivilja. Šlibar Helena, delavka. Štrekelj Franja, postrežnica. Terpotec Marjana, dekla. Tomazin Marija, postrežnica. Tomčič Fran, delavec. Trnkoczy pl. Zaszkalski Ubald, lekarnar. Tutta Oton Karol, črkostavec. Verfiič Marija, zasebnica. Vidmar Marija, kuharica. Volskar Gotard, delavec Weber Peter, nadsprevodnik. Zvezde Marija, kuharica. £abnikar Fran, kro jač. Žitnik Martin, posestnik. Žuža Peter, hlapec. Dalje je bilo ugodeno rekurzoma perice Jere P a p 1 e r in Jožefe M a r i č n i -k o v e, katerima je bilo tudi podeljeno do-movinstvo. Zagotovil se je sprejem v obč. zvezo, ako izpolnijo pogoje, izvenavstrijskim podanikom peč. pomočniku Rudolfu H ii u -f e I u in kavarniškemu markerju Valentinu M o r g u 11 i j u. Zadnji Čas sta pridobila v Ljubljani domovinstvo tudi zobozdravnik Anton P a i c h e I in mag. pharm. D e v č i č. Dogodki na Hrvatskem. Urednik»Obzora« d r. H e i -meri oproščen. Bivšega urednika .Obzorovega" so včeraj izpustili iz preiskovalnega zapora, ker mu niso mogli dokazati nobene krivde. Osobje pri »Obzoru« ter mnogi njegovi prijatelji so mu priredili navdušene ovacije. Z njim vred so bili oproščeni še trije drugi, ki so jih prijeli radi po-litiških prestopkov. Dijaka Jos. Babica, ki je, kot trdi obtožnica, vladinovca župnika in poslanca Schnappa obmetaval z jajci, so obsodili v trimesečni strogi zapor. Ban grof Pejačevič v Oseku. Dne 7. t. m. popoldne ob pol 4. uri je dospel novi ban Hrvatske v Osek, kjer so ga vladni pristaši pozdravili z zastavami, de-putacijami in nagovori. Na nagovor velikega župana je odgovoril ban, da mu je ob nastopu nove službe dobro znano, da ga čaka težka naloga, ker je politiško obnebje zakrito sčrnimi obla k i. — Če se je vkljub temu odločil za sprejem deželne uprave, je bila za to mero-dajna njegova prirojena zvestoba in lojalnost do cesarja ter domoljubje, ki mora biti sveto vsakemu poštenemu državljanu. Konečno je ban izjavil, da hoče i nadalje ostati zvest svojemu geslu, daje dobra uprava podlaga vsakega napredka. — Zvečer so mu priredili vladni privrženci bakljado in serenado — Včeraj zjutraj se je podal ban v N a š i c e v Slavoniji ter se šele pričetkom prihodnjega tedna poda v Zagreb, ker so se pojavile nove težkoče pri popolnitvi mest v avtonomni upravi. Ban Pejačevič tajni svetnik. ,Wr. Zeitung« javlja: C*sar je glasom ročnega pisma od 1. julija t. 1. banu Hrvatske, Slavonije in Dalmacije, grofu Teodorju Pejacevicsu, podelil dostojanstvo tajnega svetovalca. »Katoliški list« — dnevnik. Iz Zagreba poročajo, da se »Katoliški list«, doBlej tednik, spremeni kmalu v velik katoliški dnevnik, okrog katerega se bodo zbrali katoliški krogi v deželi. Takega velikega katoliškega lista Hrvatje že davno potrebujejo. K volitvi v zlatarskem okraju priporoča danes nam došli reški „Novi List«, da Be izbor kandidata prepusti zlatarskim volivcem naj oni potrebno ukrenejo brez ozirov na razne zaključke odborov in klubov izven zlatarskega okraja. Besedo morajo prvi imeti volivci, ne pa kak izvrševalni odbor! Bazne stvari. Najnovejše od rasnih strani. M o n t Pele zopet bruha. V 8 dneh se je vrh ognjenika povišal za 10 metrov. Opetovano se čuje silno podzemsko bobnenje. — Nesreči na železnici. Pri postaji R^cklort v Virginiji Be je osebni vlak zadel s tovornim vlakom. 23 oseb je mrtvih, mej njimi več avstrijskih izseljeno« v. — Zagrebško a 1 e r o želi baje obnoviti novi hrvatski ban. — K smrti obsojena je bila v Ljubnem žena lesnega trgevca Ana M