PoStnlna platana
v fotovinl.
DIo PostgebOhr liar bczah!t
Slovenski dom
PREIS - CENA L 2,—
j Uto X. — Štev. <7
TEDNIK ZA POLITIČNA IN KULTURNA VPRAŠANJA I | Sobota, 28. aprila 1945
Slovenci in Titovina
(Ob zatetku posveta v San Francisco.)
Za zakon jo treba treh: moža, lene tn duhovnika, pravi arabski pregovor. In za slohcrno Jugoslavijo, tudi Titovo, Je treba vsaj treh, to J« Sloveneov, Hrvatov ln Srbov. Če enega Izmed teh pri stvari ni, potem tudi nobene Jugoslavije biti ne more. Ce leta 1918 ni bilo moči ustvarjati take državne tvorbo brez volje prizadetih narodov, to je brez njihove večine, je to So manj mogoče danes, ko so tl natodl doživeli vsak svoje sknšnje v triindvajsetih letih prve Jugoslavije ln so zdaj prosti slehernih čustvenih, nestvarnih nagibov, ki so morda leta 1918 Se Igrali pri njihovi odločitvi pomembnp vlogo, ne gle-do na vse tisto, kar so se tl narodi naučili ln doživeli po razpada bivše države leta 1941.
Kdor koli bi torej hotel kako Jugoslavijo na novo nBtvarjatl. se mora pri tem ravnati zgolj po volji ln svobodni odločitvi narodov, ki naj bi Jo sestavljali. To velja za vsakogar, zlasti pa za tiste, ki bi hoteli to delati v znamenju demokracije, Bamoodločltve narodov, atlantske listine In kar je Se takih novih gesel. Prav tisti, ki hočejo svetn prinesti odrešenje s temi gesli, bi ne smeli nikoli privoliti, da narodom, ki so nekdaj sestavljali Jugoslavijo, vsili svojo voljo, svojo odločitev ln svojo ureditev take nove države tista manjšina, ki je prvo Jugoslavijo z vsemi svojimi prlzadovanjl razbijala, ji 1. 1941. s svojim rovarjenjem. Izzivanjem ln sabotiranjem najbolj pripomogla do zloma ter kot edina od vseh blvSIh jugoslovanskih političnih skupin takoj v aprilu 1941 nradno Izjavila, da Jugoslavije ni več, da njenega nadaljevanja ne priznava ter zahteva za Slovence, Hrvate, Srbe, Makedonce Itd. »pravico samoodločbe do odcepitve«.
Ta manjšina je Komunistična partija.
Cez dve leti, ko so narodi Sli vsak svojo pot, je prav ta skupina prišla z geslom o »novi«, seveda svoji Jugoslaviji. Kakor je prejSnjo Jugoslavijo razbijala na zapoved iz Moskve, ne da bi se pri tem ozirala na voljo ln koristi jugoslovanskih narodov, tako je začela novo Ju-goslnvljo oznanjati na migljaj Kominterne, to Je Sovjetov, ki so samo ▼ ustvaritvi In uveljavitvi komunistično Jngosla-vljo videli motnost, da se vsldrajo na Kalkanu ter dosežejo lzliod na Sredozemsko morje. Lo tako bi se tudi na tem področju približali svojemu poglavitnemu političnemu cilju — svetovni revoluciji In komunistični diktaturi.
Ta skupina. Komunistična partija, je bila preneznatna, preveč zasovražena In preveč odkrito v tuji službi, da bi bila mogla na ozemlju bivše Jugoslavije doseči v tem smislu kakrSen koli političen uspeh. To se ji ni posrečilo niti s tem. da se Je zakrinkala za priljubljeno geslo »odpora proti okupatorju« ln »boja ra osvoboditev«. Narodi, ki so sestavljali bivšo Jugoslavijo, se za ta prizadevanja sploh niso menili. Odgovorili so nanja Sele tedaj, ko Jih je ta manjšina posku-Snln s silo nagnati na pot za svoje cilje. Tudi tega ni storila naravnost, to se pravi, da bi bila g svojimi močmi zasedla kako predele ozemlja ln nvedla svoj red, temveč Je s svojim Izzivanjem zasedbenih oblasti, zlasti v Srbiji In blvSI Sloveniji, hotela ustvariti take razmero, da bi ljudem ne ostalo na Izbiro drugega kakor pogin zaradi represalij ali vsaj nemož-nost slehernega človeškega življenja — ali pa pot v gozd, da pomnože komunistične tolpe ln postanejo hlapci za Izvedbo sov. jetsklh načrtov na svojih lastnih tleh.
Tudi ta taktika jo sovjetskim najemnikom na bivšem jugoslovanskem področju apodetela, najbolj v Srbiji. Srbski na-, dor je že v jeseni 1941 odgovoril na ta prizadevanja z orožjem Irt to tako temeljito, da Tito ni mogel stopiti na srbska tla tri leta, ni mogel stopiti na srbska tla tri leta, dokler ga ni tja pripeljala ln ustoličila kot svojega pomagača, kot »okupatorskega hlapca«, tuja sila— Sovjetska Rusija. Tri leta so Srbi Baml, po lastni odločitvi, po lastni zagrizeni volji ln z laatno silo odbijali od svojih meja tiste, ki so Jim svojo »demokratično« Jugoslavijo hoteli obe. siti na vrat s silo ln s tujim orožjem. Da “e niso v jeseni 1944 te srbske sile moralo ■ »vojega ozemlja umakniti, ker sta nanjo udarili bolgarska In sovjetska' vojska, bi Titova noga niti danes ne Btala na srbskih tleh.
K*r g« je Tn tak odgovor Komunistični partiji odločil ves srbski narod In se za to svojo odločitev bil In se zagrizeno bije Se danes, je s tem najbolj demokratično pokazal, da Titove Jugoslavije ne mara, pn naj m„ j0 smjo Iz Moskve, 1* Londona ali od koder koli.
Hrvatsko stališče do tega vprašanja je bilo od začetka jasno. Slovenci pa smo proti titovskim prizadevanjem šli 1. 1942
—	zaradi pasje savojske politične Igre Sele takrat — v enak, duši zaradl razmer dosti žalostneJSi ln bolj krvav boj. Tudi ml, ki smo živeli politično In Številčno v povsem drugačnem, neugodnejšem položaju ln bili tako rekoč brez vodstva, se nismo dali ukloniti ne rdečemu terorju ne savojskemu Izigravanju. Niti ogenj z leve niti krivični meč z desno nas nista uklonila, da ne bi bili Sil svojo, trpljenja In junaštva polno pot v boju proti tistim, ki so nam z razdejanjem ln morijo hoteli vsiliti Titovo, to Je sovjetsko Jugoslavijo. In kjer koli In koder koli se Jo Titovim tolpam posrečilo vgnezdltl se na kakem delcu naSlh
— -	*	,	S
'■HlN*<8*':■
Slovenci na Primorskem časte žtrve komunizma: pogreb nmorjenega Jožeta Breclja iz Zapuž pri Ajdovščini ter
njegovih triih otrok,
NAŠE DOLŽNOSTI PRED POSLEDNJO PREIZKUŠNJO
GOVOR PREZIDENTA GENERALA RUPNIKA 21. APRILA
Ob uri velikih dogodkov, ki zahtevajo od slehornega naroda, tudi slovenskega, zlasti zdravo pameti, trezna presojo, disciplinira, nos ti in enotnosti v mišljenju in delu, če se hoče iz sedanjih razburkanih časov Se refilti in ohraniti, je našomu narodu spregovoril danes teden njegov sedanji vodnik general Hi;., alk tor mu po številnih bridkih preskuš-njah iz zadnjih let pokazal tisto pot, ki za nas Slovence edino reSilna. Njegova nadvse tehtna izvajanja so v vsej slovenski javnosti rodila popolno odobravanje ln jih volja znova pribiti za opomin ln svarilo. Pre-zldent io razvijal v tem svojem velikem govoru naslednje misli:
»Se nikoli niso zgodovinske oko Vnos tl od našega naroda zahtevale toliko troznoga mišljenja, discipliniranosti in zmotnosti v čustvovanju in dolu kakor danes. bolj pa bodo vso to zah1!evale v bodočih dneh. Zahtevi po takšnem vodenju se bo moral podrediti prav vsak Slovenec, če ne bo hotol biti omadeževan pred zgodovino. Prav vsak, zlasti pa šo javni delavec, sl bo tporal postaviti načelo: koristiti narodu I Kajpak je zato treba prave domovinska ljubezni, ki zna . vso pretrpeti, vse prenesti, vse žrtvovati ln se vsemu odpovedati, kadar im za narodne koristi.
Prve težke preskuSnje je na* narod prestal pod savojskim okupatorjem. Izkazalo so je 8. septembra 1943, da smo znali zelo slabo sekundirati savojski politiki, zakaj v tem trenutku smo so znašli že pred težjo pre-skufinjo, ki nam jo je vojna namenila v obliki oboroženega zavezništva med savojskim in boljševiškim sovražnikom nažega naroda. Ker nismo bili no duhovno, ne politično pripravljeni, smo pri tej nrepkušnjl odnesli So hujši poraz. Namesto da bi z vsa-mi sredstvi zbirali pozitivne sije in jih skupno zoperstavili komunističnemu nasko-
tal. se jim je to posrečilo le s tujo pomočjo, nikoli z lastno silo. Ml bi bili’slovensko tltovstvo likvidirali že lota 1943, če bi bili Imeli proste roko. Da ni prišel 8. september, ko Je savojska svojat izdajalsko ojačila razpadajočo rdečo drulial z orožjem, ljudmi ln zalogami, bi bili že tedaj pisali smrt Osvobodilni froutl.
Toda 8. september In jesen 1943 s svojimi strahotami nas nlstfc v tem boju proti tltovini pritisnila ob tla. Spet smo v domobranstvu, najčistejšem Izrazu našega narodnega In političnega hotenja, vstali v nov, to pot zmagovit boj. Na ta boj nas je klicalo 30.000 naših žrtev, klicala nas Je zvestoba sebi In bodočnosti. Ml smo na »demokracijo« rdečo manjšine, ki nam Je hotela svojo Jugoslavijo vsiliti z Izdajo in tujim orožjem, odgovorili z demokracijo krvi, odgovarjamo tako Se danes ln bomo odgovarjali do konca, to je do zmage. Že leto dni gonimo slovensko tl-tovstvo od poraza do poraza. Prltlrall smo ga tako daleč, da se je *e zdavnaj odpovedalo misli na kake napade, temveč se bori le, kadar ga mi k temu prisilimo. Najslromašnojšlh predelov naše domovine, kakor Je Suha krajina, ki bi po navadnem človeškem umovanju iporall biti najbolj zreli ln dostopni za rdečo »demokracijo«, danes ne skuša niti več pridobivati ali s silo uklanjati, temveč se s požigi vasi ln naročenimi bombardiranji skuša samo Še maSčevatl nad njimi, ker so dali na njegove zamisli tako demokratičen odgovor. In brez tuje pomoči, to jo z lastno silo, se mu nikoli ne bo posrečilo stopiti na ozemlje, kjer stoji večina slovenskega
to, so takratni odgovorni organizatorji vprl-zorlll medsebojno tekmo, to silo z mpožioo najrazličnejših povejj razpršili ln deloma colo skušali dosoči s komunisti sporazum. Zato je na* narod doživel Grčarice, kočeivakl proces, Mozolj, Jelendol ln Turjak! Sele ta imena so nmn morala dopovedati, da je prvi in najhujši sovražnik slovenskega naroda vendarle komunizem! Sele tedaj so nekateri odgovorni naSll pot do — »izdajalskega generala H upnika«, ki bi vendarle So utegnil kako pomagati iz strahotne zagato.
Edino naS kmet je po svojem zdravem čutu in smislu za skupne narodne koristi pravilno rešil položaj. Temu kmetu se moramo zahvaliti, da io vzbudil pozornost nemških vojaških oblasti, ki so nam potom priznale pravico do reSovanja narodove pod-fllati in nas temu primerno oborožile. Iz tega odpora in iz nastopa slovensko Študirajoče ln delavsko mladine, ki je prva stopila s slovensko narodno zastavo na ljubljanske nlioe, se je rodilo naše slovensko domobranstvo, ki je ▼ poldrugem lotu s svojimi tisoči oboroženih vojakov postalo edini uspešni slovenski branik proti komunizmu ln v svoji Ideji preporoditelj slovenskega mišljenja za bodočo rast. S tem Je slovensko domobranstvo postalo edini opravičeni zastopnik slovenskega naroda, saj so po njegovem zgloda šli tudi naši rojaki po drugih krajih.
Samo zaradi podpore, ki sem jo užival pri naših kmetih, delavolh ln mladini, se je naš narod uveljavili In to mi je tudi zadostovalo, čeiprav sem ne samo enkrat javno pozval k sodelovanju in edinosti vse, ki jim je ros prva skrb narod In šele potem vse drugo!
Lahko rečemo, da smo ▼ primeri i drugimi deželami na svoji zemlji vzlio prebrisani sabotaži nekaterih nepoboljšljivih ustvarili zadosti znosno »tanje: gospodarsko
naroda, to Je tisti Slovenci, ki edini lahko demokratično odločajo o svoji usodi in o tem, ali hočejo v kako Jugoslavijo.
Ko so sovjetski tanki vstollčlll tl to. vino v Beogradu ln se Je zahodni svet taki »demokraciji« zaradi svojega / nerazumljivega hlapčevanja nklonll, ni nas niti nobenega drugega naroda iz bivšo Jugoslavije nihče demokratično vprašal, če tako rešitev sprejemamo. Morda tudi zaradi tega ne. ker bi se hlla v takem primeru tudi usodno pokazala prava vo. lja prizadetih in bi bil Tito tudi demokratično poražen, kar pa takrat zaveznikom še ni kazalo.
Toda zaradi krvave komedije, ki Jo zahodne demokracije na ljubo Sovjetom Igrajo na račun trpečih majhnih narodov, je prišlo tako daleč, da Tito s svojimi hlapci zdaj nradno zastopa vse narode bivšo Jugoslavije na posvetovanju v San Franciscu, dasl nima prave oblasti — kaj šele zaslombe — niti prt enem. Tako zdaj lahko ▼ Imenu svoje »demokracije«, podpirane po sovjetskih bajonetih, sprejema tam sklepe, ki utegnejo biti usodni.
Zaradi tega čutimo dolžnost, da ▼ Imenu vsega slovenskega naroda ob začetku posvetovanj v San Franclseu pred vsem svetom izjavimo, da Slovenci Titovi, ne, to je Titove Jugoslavije, ne priznavamo in Titovim ljudem odrekamo vsako pravico, da bi nastopali ▼ našem Imenu. Razlogi, ki nas k tej izjavi silijo, so naslednji:
1.	Nas bot narodjt ot nihče vpraSaL ■dl tako Jugoslavijo hočemo. Ce bi bile
življenje je z majhnimi izjemami teklo nemoteno dalje; v ljudski prehrani je bilo do. seženo stanje, zaradi katerega so nas prišleki od djugod zavidali; ogromno nalogo je opravila »Socialna pomoč«; v delavsko-delo-dajalskih organizacijah nam je uepelo polo. žiti temelje za odpravo razrednega sovraštva in za socialem mir, na katerem bo slonel naš bodoči družabni red. Na kulturnem in prosvetnem polju smo vzlio temu, da smo živeli tako rekoč sredi fronto, dosegli velik* uspehe, čeprav ne takšna kakršne bi si vsi želeli; v narodnostno-politidnem pogledu pa smo vprav ▼ tem času prodrli do tistih vred. not in prvin, Id so nam v mirnih časih os tar le prikrite: £rona veega našega prizadevanja in naporov pa je naše lepo domobranstvo, naše veselje in naš ponos v času težav in trpljenja. Naši domobranci, ki »o že dali največ, naši kmetje, delavci in mladina ves čas kazali pravi smisel za narodno eno!-nost ln disciplino Y političnem pogledu! Kar je v narodu kaj veljalo, se je že uvrstilo
v	domobranstvo, ali pa se je zbralo v njo-govem zaledju in mu izkazovalo moralno ln gmotno podporo.
V	takšnem stanju stopamo v tretjo, končno dobo preskušbnj- Ce smo prestali dve pre-skušnjl, moramo zdaj zbrati vsa krvava 1» draga Izkustva, ki smo sl jih nabrali, da bomo trot j o in zadnjo prestali zmagovito, čeprav bi zahtevala še toliko odpovedi in žrtev. Iz napak preteklosti se učimo! Se je čas, da sl postavimo načelo: koristiti narodu! To načolo bodi edino vodilo našega ravnanja. Postavimo se na tem^je brezkompromisne protikomunistične načelnosti. To je načelnost, ki zahtova od nas skrajne enotnosti in discipliniranosti, treznega mišljenja, zaupanja v božjo pomoč, poslušnosti zakonitemu vodstvu, ohranitvo mirnih živcev, požrtvo-Dalje na 2. strani.
dane možnosti, da se o tem svobodno Izrečemo, bi jo odklonllL
2. V Titovi jugoslovanski vladi In v vodstvu njegovega gibanja ni niti enega zastopnika slovenskih političnih skupin In bivših strank, ki bi po demokratičnih načelih bile edine poklicane naš narod zastopati In vladati.
3. Večina slovenskega naroda Je danes politično In vojaSko združena ▼ protikomunističnem taboru, ki tltovtno odklanja, ker vidi v njej samo z demokratični, ml slepili zakrinkan komunizem, ki služi ne koristim slovenskega naroda in dru. glh, v prejšnji Jugoslaviji živečih narodov, temveč koristim tuje, sleherni samostojnosti majhnih narodov nasprotne sile — Sovjetske Rusije, ter ciljem komunistične svetovne revolucije.
4. Osvobodilna fronta — gibanje, bi hoče Titovo Jugoslavijo ln njegovo demokracijo vsiliti Slovencem, predstavlja med našim ljudstvom neznatno manjšino, v kateri pravih zastopnikov Slovencev ni. To glhanje je istovetno 's Komunistično partijo Slovenije, katere cilji so v popolnem nasprotju z našimi izročili, našimi koristmi In z našimi željami glede bodočnosti slovenskega naroda. To glhanje Je ▼ slnžbl tujih koristi Slovencem prizadelo doslej v njihovi zgodovini najstrašnejše gorje, ker Je za dosego svojega cilja: oblasti nad slovenskim narodom In uvedbe komunističnega reda pri nas bot manjšina uporabilo vsa sredstva; od poskusov upora, ki je prinesel narodn samo razdejanje, od Izdaje ln zvez z zahrbtnimi SavaJcL do revolucije, ki je rodlja dr.
SPREMEMBE V SVETOVNEM POLOŽAJU
Predsednik angleške vlade Churchill bi bi moral pret. četrtek v angleški poslanski zbornici govoriti o svetovnem političnem položaju in o poljskem vprašanju, zaradi katorega so za sestanek zaveznikov ▼ San Franciscu nastale nove težave. Churchill je to izjavo odložil z naslednjo utemeljit, vijo:
»Mislim, da zdaj ni ugodna prilika za razpravo o Poljski ali o splošnem stanju vojne. Utegnil bi zabresti v neljubo na. sprotje s splošnim potekom dogodkov. Od tedaj, ko je bil sprejet naš dnevni red. so v svetovnem položaju nastopile resne spremembe. Ne bi se rad spustil v razprav. Ijanja, ki bi kakor koli lahko vplivala na možnosti za končno ureditev vprašanj, katere smo v Jalti obravnavali, pa jih še nismo privedli do uspešnega zaključka.«
Ali velja Churchillu verjeti — ali net'
»NOVI RED«
Veliki londonski dnevnik »Dally Mati« prinaša zaupen razglas sovjetske vlade o tem, da je vse premično ln nepremično imetje na nemških ozemljih, ki so jih zavzele rdeče čete, boljševiška državna last. Uredba navaja natančen seznam vsega, kar boljševiki razglašajo za državno last. V to spada vsak najmanjši košček zemlje, naj je bil doslej v zasebnih rokah ali pa last po-snAeznlh družb, zvez in verskih organizacij; dalje vse hiše, poslopja, tovarne, umot. niške stavbe, elektrarne, cerkve Itd. Se. znam premičnin obsega najrazličnejše predmete od električnih motorjev do umetnin tor osebne lastnine kakor obleko, ur, nakita. dragotin, vrednotnic in podobnega. Vse to je izključna last sovjetske države, ki s temi dobrinami lahko razpolaga po lastni uvidevnosti. Vsak pripadnik sovjetske vojske je upravičen in dolžan te reči »zavarovati«, to se pravi, zapleniti.
Mod »premičnine« spadajo poleg vprežne in k|avne živine, malih živali ln perutnine tudi »vse človeške delovne moči sleherne starosti in spola«. Tudi z njimi sovjetska vlada lahko razpolaga po mili volji.
V zgodovini Evrope jo to prvi primer, da je bil človek uradno razglašen za vojni plen, enako kakor zlato ali živina. In vse to v znamenju »novega, boljšega reda«, ki ga sveta baje prinaša komunizem!
MAŠČEVANJE NAD SRBSTVOM
»Kar danes vprizarjajo v Beogradu, je vse Titovo maščevanje nad srbstvom u polom leta 1941. Ta narod jo treba zadeti v »Je* govom najboljšem bistvu ln ga uničiti.
Tito na videz slavi zmago In oživa sadove 27. marca 1941, do česar mu je prlprv vila pot demokracija. 8 temi prirepniškimi uslugami se izdatno okorišča. Toda zasluge demokracije ga niso nič ovirale, da ne bi bil dal obglaviti najuglednejših demokratov, ki jih je našel v deželi. Zamorec je svoje opravil in zdaj lahko gre!
Srbski narod z več kakor poldrugim milijonom žrtev plačuje delo svojih starih strankarskih politikov, ki so v ddJočUapm trenutku koristi lastnega ljudstva in lastne države podredili koristim trnje politiko..,« (Srbski častnik v »Adria Zoitujig«)
OSEBNE NOVICE IZ GOZDA
V Belo Krajino je dopotoval Iz Primorskega dr. Stanko Canjkar ter se kot č»trtl neivrednl pridružil Mikužu, Smonu in Lampretu.
»II nostre avvenlre«, podtalna cunja.. ki jo kot »glasilo primorskih Italijanov, privržencev gibanja za novo Jugoslavijo« iz-daja Osvobodilna fronta, sodelujejo:	Jo-
sip Vidmar, predseSnik OF, nekdaj »čuvar čistega slovenstva«, Metod Mikuž, nekdaj glasnik boja proti savojcem, ki pisari zdaj tu poslanice Italijanskim katoličanom. Po. hvalno sta v tej tiskovini omenjeni Vida Tomšič, glavna urednica »Ljudske pravi, ce«, ter Lidija 8entjuro-»Joža«, ki v imenu OF in KP8 zadnje tedne »zbližujeta italU jansko in slovensko mladino na Primor, skom.«
žavljansko vojno In po nepotrebnem spremenila našo zemljo v bojišče. Borilo se je z orožjem izključno umo proti lastnim menila našo zemljo v bojišče. Borilo se Je z orožjem Izključno proti lastnim bratom, ki so se komunizma . otepali. S tem je Osvobodilna fronta naS narod prltlrala na rob gospodarskega ln človeškega uničenja ter ga prisilila, da se mora boriti ne za kake visoke Ideale, marveč za ohranitev golega življenja; Izdajalcem ln nntčeval-cem naroda Slovenci odrekamo sleherno pravico, da bi kjer kolt govorili ▼ našem Imonu ter za nas sprejemali kakršne boli obveznosti.
Dejstvo, da Titovi ljudje, bi so sl sami prilastili to pravico, zastopajo Slovence v San Franclscn ali kjer boli, večjih krivic nad malimi narodi; kot kršitev vseh tistih nnčel, po katerih so na. hodne demokracije obljubljale malim narodom svobodo In varen obstanek; kot nasilje nad narodom, pripadajočemu državi, ki je nsodno njihova zaveznica, bot greh nad načeli mednarodnega prava, človečan. sblh načel ln najosnovnejše pravice.
Ob začetbn konference v San Fran« elscn ta dejstva pred vgem svetom pribl, jamo ln Izjavljamo, da nikdar in pod nobenim pritiskom ne bomo stopili s poti In odnehali od boja, od čigar nspeha si edino obljubljamo rešitev in ohranitev za novo bodočnost. To Je naša pravica, ki jo mora priznati ves svet, ker smo sl Jo pri. borili ne s propagando, lažjo In nasiljem, temveč s krvjo In žrtvami, kakršnih ne more v takem bojn pobazatl nihče drogi.
To je naša beseda tn to Je naša vaUa!
Nas tedenski vojni pregled:
BITKA ZA BERLIN
TEDEN V SVETU
?1. aprila se Je pri Ajdovščini smrtno ponesrečil Dimitrije Ljotič, vodilni srbski politični ideolog ter duša protikomunističnega odpora doma in zdaj na našib tlob. O tem velikem Srbu, čigar smrt po. meni zaradi današnjega skupnega boja izgubo tudi za nas, t>omo v prihodnji številki prinesli daljši sestavek.
Rooseveltova vdova se jo Iz Bele hiše, ameriške vladne palače, proseiila v Hydo Park. Pravijo, da bo napisala življenjepis svojega moža.
Mario Palermo, državni podtajnik vojnega ministrstva v Bonomijevl vladi, je odpotoval v Albanijo, da bi pomagal svoje rojake presoliti nazaj v domovino, potem ko je Bonomi izjavil, da nima do Albanije nobenih zahtev.
Po poročilih moskovske agencije TASSa so v Bukarešti zaprli bivšega romunskega ministrskega predsednika Vajda Vojvoda. znanega voditelja narodne kmečke atran ke.
Rooseveltov osebni zastopnik Edward Flynn je zapustil Moskvo ter za več dni obiskal Vatikan. Znano je, da je Vatikanu usoda več ko 40 milijonov katoličanov po ozemljih pod sovjetskim kladivom močno pri srcu. Svoje dni je Roosevelt sv. očetu obljubil, da bo a posredovanjem v Moskvi skušal njihovo trpljenje lajšati. V Vatikanu eo posebno v skrbeh za katd-' ličane na Poljskem in Madžarskem, ki trpe najhnjše preganjanje. Kakšne novice je Flynn prinesel, se javno še ni izvedelo.
V	Vatlkann Imajo poročilo o razmerah v Jugoslaviji, kateremu je priključen tudi aeznam 120 duhovnikov, ki so jih komunisti v zadnjih troh mescolh pobili.
Argentina bo sicer sedela ob mizi mirovne konference, a posvetov v Ban Franciscu se ne bo smela udeleževati, ker je njena vojna napoved silam osi bila prekasna, pravi United Press. Trije veliki zavezniki so namreč ▼ Jalti sklonili, da bodo pripuščone samo tiste državo, ki bi bile a 1. marcem v vojnem stanju z Nemčijo ter Japonsko.
Groenvrood, vodja delavske opozicijo, j« v spodnji hiši dejali »Ce se bodo stvari šo naprej tako razbijale in če ne bomo znali rešiti problema preskrbe, potem bomo ustvarili razmere, ki bodo še slabše od časov, ko je vladala črna smrt in kuga. Govorim namenoma o tako imenovanih osvobojenih deželah, kajti kaj nam vse pomaga, če pa tem deželam prinašamo samo lakoto, smrt in kužne bolezni. Ce ne bomo mobilizirali vseh živilskih zalog na svetu, bo prišlo do velike žalo-Igre ljudstev, ki bo tndl Angliji prinesla le temno bodočnost*
Švicarski odpravnik poslov, poelanlškl tajnik Feller v Budimpešti je na skrivnosten način izginit List »Sutsse« pravi k temu: »Ce bi se Izkazalo, da sovjetske oblasti švicarskemu diplomatu niso marale dati potnega dovoljenja, tedaj bomo prisiljeni pred vsem svetom izjaviti, da gre za javno kršitev mednarodnega prava. 8 tem bi bilo Svlol za dolgo časa nemogoče vzpostaviti rodne odnošaje s sovjetsko Rusijo. Zadota jo največ je važnosti.*
»Stockholma Tldnlngen* poroča, da bo v no-
vi	finski vladi prevzel notranjo ministrstvo Sovjetom naklonjeni Leinen, za namestnika prometnega ter socialnega ministra sta imenovana Morot in Jan-hunon, ki sta zaradi komunističnega delovanja več let presedela po ječah.
Za Boatto je bil najbolj znana oseba italijanskega vrhovnega poveljstva general Baistroochl, ki so ga zdaj v Rimu prijeli ter zaprli v ječo Regina Ooelt.
Dopisnik Usta »Tribuno ds Genove« v Ankari pravi, da so iz Budimpešto prispeli tujol, ki so izjavili, da je sovjetsko poveljstvo izgnalo švicarsko, turško, švedsko in vatikansko poslaništvo, polog tega še mnogo tujcev, zlasti Holandcev. Pripovedujejo, da jo življenje v Budimpešti za vse sloje izredno težko.
Reuter poroča, da je voditelj sicilskega separatističnega gibanja poslal prireditvenemu odboru konferenco v Ban Fran-oisou brzojavko, v katerem zahteva, naj zavezniški narodi priznajo Siciliji popolno neodvisnost v okviru sesisva svetovne varnosti.
Londonska poljska vlada je Imenovala generala Andersa za vrhovnega poveljnika vseh poljskih sil. Sovjetska vlada ln angleški zunanji minister sta ostro ugovarjala. General Anders pa je 350.0(110 poljskim vojakom v Italiji in na Srednjem vzhodu poslal vročo poslanioo, v kateri praviš » 8 slavnimi zastavami stojimo pred največjo tragedijo poljskega naroda.*
V	spodnji hiši je poslanec Pethertck vprašal zunanjega ministra Edona, če Je na Finskem kaj angleških novinarjev. Ta mu je odgovoi 11, da je majhno število dopisnikov pod sovjetskim nadzorstvom prepotovalo deželo, a zdaj da na Finskem ni nobenega angleškega Časnikarja. — Torej tudi tu železni zastori
Turški list »Ulus« pa je vso težavo zgostil takole: »Ce bo San Francisco propadel, ne bo nobena ameriška vlada svojemu ljudstvu mogla opravičiti žrtve, ki bo jih Združene države dale na" evropskih bojiščih. Male in srednje države, ki po skupnem številu probivalstvn prekašajo velesile, pa se sloj kb prej upirajo, da bi po vojni nad njimi vladale tri veliko sile.*
Stalin lz taktičnih razlogov ni maral po-alati na konferenco v Ban Francisco zunanjega ministra Molotova, kakor bi so spodobilo. Po Rooseveltovi smrti pa je svoj sklep spremenil ln Molotov je že v Ameriki. ~V Ameriki sodijo, da je to storil, da bi Molotov izvohal, kakšen je prav za prav novi ameriški predsednik in kaj sme sovjetska vlada od tega moža pričakovati.
Odnosi med maršalom Alexandrom ln poljskim generalom Andersoni so se eka. lili. V Londonu računajo, da bodo Andersa zaradi nepomirljivega protlsov.
Sehriftleiter . urednik: Mirko Javornik — Herausgcber - Izdajatelj: Jože Krošell — FBr dle ljudska tiskarna • za Ljudsko tiskarne: Jože Kramarič . Uredništvo. • ra-va In tiskarna: Ljubljana, Kopitarjeva 6. Telefon 23-61 do Ž3-I5 — Rokopisov ne vra-, . čarno *-» Mesečna naročnina 8 Ur.
Srodišče ne le evropske, marveč svetovne pozornosti je že teden dni nemška pre-Atolnica Berlin, saj tam divja menda res najsilovitejša bitka vseh časov, bitka, v kateri merita svoje moči dva sovražna tabora, ki se oba borita na življenje ln smrt. Na deset ln deset tisoče najpogumnejših nemških borcev je skupno z vsora za boj sposobnim civilnim prebivalstvom sklenilo tod dokončno zadržati boljševiškl naval in se do zadnjega boriti proti ogromni številčni premoči sovjetskih armad, ki jim jo prav tako ukazano zmagati, ali pa izkrvaveti.
Na berlinskih tleh pa se zdaj ne odloča samo usoda enega izmed nemških mest, kakor se je bila odločila brez bistvenih po-slcdio že v številnih drugih mestih na nemških tleh, marveč je od izida te orjaške bitke za nemško prestolnioo tudi v veliki meri odvisen nadaljnji potek in morda končni izid boja vse kulturne Evrope proti divjemu vzhodu, ki po zmagi nad najmočnejšim evropskim sovražnikom komunizma, Nemčijo, še ne bi dosegel svojega končnega oilja: zboljševizlrati vso Evropo, potem pa se pri-, praviti še na naskok ostalih celin, v*prvl vrsti pa tistih velesil, ki so zdaj še nje. gove zaveznice, ker Jih potrebuje, a ki bi z njimi najraje kot prvimi obračana!, brž ko bi mogel. Z vso napetostjo in nestrpnostjo pa spremljajo potek bitke za Berlin zlasti vsi tisti narodi, ki se v polni mori zaveda, jo, kaj bi jih doletelo v boljševiškem ou-jomu.
Veliki vojaški nastopi, ki se zdaj odigravajo na širnih evropskih bojiščih, se zde kakor tekma; tekma med dozdevnimi zavezniki, kdo bo pograbil boljši ln večji dol plena. Vsak izmed njih sl tasti vso pravico do njega, in to pravico utemeljuje — zazdaj seveda še bolj na tihem — s velikimi žrtvami, ki jih Je moral doprinesti ne sam" na bojiščih, marveč tudi v svojem daljnjem zaledju, ki je vojne prav tnko že sit do grla. A kakor pri vsaki, tako bo tudi pri tej tekmi prvi samo eden, kdo pa bo ta,
o	tem Ima še vedno krepko besedo tisti, za čigar zemljo zavezniki tekmujejo — nemški narod s svojo oboroženo silo, narod, ki se njegovi vztrajni obrambi čudijo celo na-
Nadaljevanje t 1. strani.
valnosti in vestnosti pri izpolnjevanju nalog, zlasM pa zahteva odklonitev vsakih pogajanj s komunisti!
Načelnost, ki prinaša tndl žrtve, nas ne more nikoli prevarati. Bodimo torej do skrajnosti načelni kristjani In nacionalisti, kar nas dela nespravljive protikomuniste! Pri tem se spomnimo, kako boljševizem ravna povsod, kamor je prodrl, zlasti v bratski Srbiji, ki naj nam služi za najbližjl in najbolj boleči primer, in se pri tem zavedimo, da Je vsak komunist enak zločinec, pa naj nosi slovensko. Jugoslovansko ali pa rusko označbo. Z robljaši, poklicnimi razbojniki, morllol ln tatovi ne bo nihče ustvaril Jugo-slavijel Ce bo v tem prostoru treba kaj zidati, bomo to delali s poštenimi ln presku-šenlral narodnimi silami, ki jih tu predstavljamo ml s svojimi domobranoit
Te narodne sile so v stalni pripravljenosti proti Titovim ln drugim boijševikoml Danes sile slovenskega domobranstva v njih ofenzivnem zaletu čistijo zadnja prebežallšča boljševišklh predstraž pri nasl Vemo, da Je naša stvar sveta in Bogu dopadljiva. Zato se ne bojimo nobene poekušnjel Na vsako smo prlpravljenll Vse možnosti eo preračunano.
Vprav zato govorim to uro svojemu narodu, da vas, rojaki, opomnim na vse! Spomnite se napak preteklosti, ki so nas veljale toliko žrtev, ln po teh skušnjah uravnajte svojo delo v bodočnosti! Zlasti pa: Izbrišimo vso razlike v gledanjih Zdaj je treba samo še trezne pameti in neutrudljivega dela za uresničitev slovenske protikomunistično vse-narodnostl, ki pušča vsa druga upanja ob strani in osredotoča vse svoje moči v boju proti komunizmu v okviru slovenskega domobranstva.
V	vseh okolnostih ln v vsakem primeru bom ostal z narodom ln bom, če bo usoda hotela, za ta narod v boju z boljševizmom
jotskega zadržanja odpustili, vendar pa bi v takem primeru imeli težave s poljskimi četami.
Angleški list »Economlst« pa dostavlja: »Sovjetske ln ameriške Ideje o zagotovitvi svetovne varnosti so hudo razlikujejo, angleški pogledi pa obema nasprotujejo.«
Angleški tisk je Jezen, ker sovjetske oblasti prepovedujojo angleškim ln ameriškim časnikarjem, da bi mogli priti na Du-nnj, češ da Je zasedba Dunaja pomenljiva tudi za zaveznike.
V	Qnebccu je pet senatorjev glasovalo proti temu, da bi Kanada poslala zastopnike v Ban Francisco, čeprav je ministrski predsednik Maekenzie King zahteval soglasnost parlamenta.
Za zastopnika generala Elsenhovrerja v civilnih zadevah je ameriška vlada postavila genefhlnega majorja Luciusa Cleya, bivščga namestnika ravnatelja v uradu za mobilizacijo ameriških vojaških sil.
»New Vork Times« jo priobčil uvodnik, v katerem resno nastopa proti sovjetskemu nasilju in samovolji na Poljskem in na Balkanu. Pritožuje se, da je sovjetska vlada močno okrnila angleške ln ameriške pravice v teh deželah. V wa-shingtonskih vladnih krogih niso prepričani, da bi sovjetska politika bila v skladu z ameriško in angleško, ali da bi se vsi problemi rešili na demokrat-ski način.
TUDI LESNI PEPEL je dobro gnojilo. Zbirajte skrbno lesni pepel, ki ima veliko apna, fosforja in kalijeve soli, in ga npornbljajte za ližol, grah In deteljo. Na
1 ha ga potrosimo MO—80* kg. — Z dobrim hlevskim gnojem, gnojnico, kompostom ln pe. pelom bomo mogli shajati tudi ob manjši mno. žini umetniji gnojilj
eprotnlkl sami, saj bi eo vsak drug ob takšnih okoliščinah, v kakršnih je zdaj nemški, že davno brezčastno vdal. A Nemoi hočejo predvsem častno končati ta boj in vzlic pritisku zahodnih demokratičnih sil vztrajati do konca in zlomiti vsaj divji naval z vzhoda ln tako v resnici največ prispevali k zmagi kulturne Evropo nad boljševizmom. Zgodovinar preko tega dejstva ne bo mogel ln ne bo smel, če bo le hotel biti nepristranski.
Spričo pomembnosti ln silovitosti bitke za Berlin ao boji na vseh drugih bojiščih ta teden stopili skoraj povsem v ozadje, čeprav — zlasti na nekaterih odsekih — niso bili nič manj srditi, kakor prejšnji teden. Na splošno pa valja omeniti, da je na za-hodnom bojišču zavezniško napredovanje zlasti na sovernem in srednjem odseku kar nekam zastalo, na vzhodnem bojišču pa je v še vočjl meri nastopil zastoj na njegovem južnem odseku, med Dravo in Dnavo, kjer boljševlki niso mogli doseči nikjer kakšnega pomembnejšega vdora.
Glavna težišča bojev, oziroma zavezniških uspehov pa so bila ta teden zlasti na treh odsekih: na vzhodu med Odro ln Berlinom, v Italiji v dolini reke Pad, na zahodu pa na skrajnem desnem zavezniškem krilu, kjer so Amerikanol prodrli do Donave in usmerili svoje osti v glavnem v dvo smeri: proti osrčju Bavarsko in ob Donavi navzdol v smeri proti Linzu, oziroma bivši avstrijski meji.
•	* *
Vzhodno bojišče zaradi največje pomembnosti bojev, ki, se zdaj tam odigravajo, zasluži, da ga omenimo na pr7em mestu. Jutri bo poteklo štiriuajs, dni, kar so Sovjeti sprožili svojo zadnjo veleofenzivo z ' Odrinih bregov. 2e takoj iz prvih njihovih dimkov je bilo videti, da Je nastopil trenutek, ko naj se odloči usoda Berlina. Pri tej svoji velopfonzlvi so si boljševiki izbrali za svoj glavni cilj nemško prestolnico. Dolgo so se Sovjeti že pripravljali na ta svoj poslednji sunek v osrčjo Nemčije, a se verjetno šo ne bi 'odločili zanj. če jih ne bi k temu prisilila zavist spričo tako naglega napredovanja njihovih »zaveznikov* z za-
hoda. Tako pa so iz strahu, da jih Angleži in Amerikanci le ne bi preveč prehiteli in jim morda prod nosom odnesli cilo Berlina, hitro zbrali vse svoje razpoložljive sile in jih pognali v naskok proti nemški prestol-nloi. Celih šestnajst armad so nakopičili samo na odseku ob Odri med Kiistrinom in Kottbusom, poleg tega pa še kakšne štiri oklepniške armade. Pri tem pa niso vštete one, vsekakor tudi ogromne sile, ki so jih zbrali na sosednjih odsekih južne ln severno odtod, med Kottbusom ln Bauzenom, ter med Frankfurtom in Stettinom.
Zavzetje Berlina za Sovjete ne bi bil le pomemben vojaški, marveč tudi — in to predvsem velik političen uspen. V politični igri med zavezniki — piše berlinsko čnso-pisje — naj bi osvojitev nemške prostolnioe dala Stalinu v roke važen adut; boj za Berlin je tako postal boj za Evropo. Boj za nemško prestolnico bo usoden za odločno borbo ne samo vsega nemškega naroda ampak tudi Evrope.
Sovjeti so potrebovali teden dni, preden so mogli uveljaviti nasproti ogorčenemu nemškemu odporu svojo ogromno številčno premoč In prodreti do berlinskih predme, stlj. Berlin se je na ta napad z vzhoda temeljito pripravil. Zadnje tedne so v njem uredili močan obrambni sistem od zunanjih okrajev do mestnega središča. Naredili eo močne zapore proti tankom, postavili na vseh kočljivih mestih barikado ln cestno zapore, okoli ln okoli mesta pa močne utrdbe. Za Berlin se ne bori z vao zagrizenostjo le močna posadka redne vojske, marveč tudi vse za boj sposobno civilno prebivalstvo. Vojnško obrambo nemške prestolnice je prevzel Flihrer sum in s tem najbolj okrepil bojnega duha vseh branilcev. Da pa so Nemci pripravljeni braniti Berlin do skrajnosti, pa dokazuje tudi dejstvo, da so poslali tja Se nove okrepitve.
Sovjeti so doslej uklenili Berlin s treh atrani: z južne, vzhodne ln severne. Na jugu so so približali Potsdamu in Branderburgu, na severu pa prišli do reke Havel. Iz tega se jasno vidi, da nameravajo Berlin povsem odrezati od zaledja, ga obkoliti in onemogočiti, da bi njegovi branilci dobivali stalno pomoč.
Nemol so ta pritisk na Berlin skušali razbremeniti s protisunki, ki so jih sredi tedna Izvedli severno od Gtirlltza, tako da je sovražnik moral potegniti nazaj svoje osti, ki so prodirale proti Dresdenu, ter južno od Stettina, kjer je boljševlaom uspelo zgraditi le nokaj predmostij -na zahodnem bregu spodnje Odre. Odpor Berlina pa skušajo Sovjeti omajati tudi s tem, da venomer obstreljujejo njegovo središče s topovi.
Da so Sovjeti pritegnili večino svojih razpoložljivih sil na svoje glavno bojišče pri Berlinu, dokazuje tudi dejstvo, da Je zadnje čase nastopilo razmeroma precejšnje zatišje na vseh ostalih odsekih vzhodnega bojišča. V bojih zahodno od Dunaja ni bilo ta teden nobenih bistvenih spromemb, prav tako ne na zgornjem Štajerskem, kjer so vsi boljševiškl napadi južno od Semmeringa in jugovzhodno od Mtirzusohlaga obtičali v nemškem obrambnem ognju. Južno in jugovzhodno od St. PBltena so sovjetski napadi zastali pri Aitenmarktu ln Traiaenu. Na Moravskem polju pa ao prodirajoči boljšo-
tovati. Toda nezaposlenost je še vedno zelo huda.
Čeprav ljudje, ki nimajo ničesar, dobivajo najnujnejše obroke hrane, so ti obroki gotovo manjši kakor v kateri koli drugi osvobojeni evropski prestolnioi. Oni, ki so zaposleni, se brezobzirno pehajo po vseh dostopnih tržiščih za živili. Cene eo strahovito poskočile. Ne splača se delati drugače ko za visoko plačo. Mehanik zasluži več ko 3 angleške funte na dan, perica pa 700 drahem, kar je en funt, tri šilinge ln šest penijev. Tako je zazijal globok prepad mod zaposlenimi in nezaposlenimi ljudmi v Ate. tv.h, čeprav so oene živil za spoznanje padle, odkar je prišlo nekaj ladij.
Atena so se začele otresaiti in prihajati k življenju.
Zunaj pa Je vse drugače. Pred nekaj dne. v' »m šel za prvimi britanskimi patrolami v rudarsko mesto Laurion. to od starodavnih časov so tu kopali svineo in srebro, a zdaj je ta kraj — kakor bi ga v Angliji Imenovali — »obubožano področje* — strahotno obubožano. V tovarnah dela 85 ljudt. 5.500 jih živi od hrane, ki jo deli Rdeči križ, in tretjina od teh ne more plačati! niti najmanjših cen, po katerih daje hrano Rdeči križ. LJudjo v Laurionu žive od kruha, fižola ln kuhane trava.
Zupanov namestnik ml je razložil, kako upravljajo mesto: mestni svet še vedno dela, čeprav uradniki že od osvobojenja, t. J. od oktobra nleo doblll^plače. Dohodek mosta Je skoraj v oalotl prihajal lz pristaniških prl-et-Jbin, toda to malo prltanišče jo zdaj mrtvo, kakor so mrtve tovarne.
Občinskih volitev v Laurionu že enajst let ni bilo. Diktator Metazas Je bil postavil župana, vsak naslednji grški ministrski predsednik pa je potem imenoval svojega. Laurion je eno izmed tistih mest, ki ima seznam Volivcev. V mnogih mestih so vsi arhivi zgoreli, ln narediti bodo morali nov seznam prid volitvami ali prod plebiscitom glede kralja.
Vasi v poljedelskih okrajih eo najbrž najbolj založeni domovi v Grčiji. Drugo vasi so zakopane globoko v siromašnost, nekatere pa so povsem nedostopne. Na ozemlju Elasa deluje Rdeči križ, kjer more; toda britanski vojski po točkah premirja- ni dovoljeno dovažati dobav v te kraje.
Moj splošni vtis je, da se Je reševanje Grčije Sele komaj začelo. Ce sta hrana ln delo tomolj družbo, potem živi Grčija od suhe skorje usmiljenja. Načelniki britanske, ga vojaškega odposlanstva so dobili navodila. ki pravijo, da se mora vaako kolo v Grčiji pognati v obrat. Ali to ni vedno lahko, celo tam no, kjar so Industrijske napra. ve ostalo nepoškodovane. Rudgikl v Laurlo-
viškl klini prodrli do Brna. Zahodnd od Moravske Ostrave so Sovjeti sicer večkrat poskušali Izsiliti globlje vdore, a jim niso uspeli. Zasedli so le Opavo.
Na skrajnem severnem koncu vzhodnega bojišča so se odigravali hujši boji samo še pri Pillau-u, kjer se nemške čete odločno upirajo, da bi jih sovjetske čete izrinile in Samlandlje.
Na zahodnem bojišču so zavezniki dosegli razmeroma še največ uspehov na južnem odseku. Tam so Amerikanci Izsilili globljo vdore proti gornji Donavi, ki so jo na več mestih doBogli in ponekod tudi prekoračili. Tam zdaj prodirajo od Sigmarin. gena, Ulma in Regensburga proti jugovzhodu. Na vsej črti so tod v teku hudi obrambni boji, zlasti na področju v bližini Bodenskega jezera in vzhodno od Regensburga, kjer Amerikanci prodirajo po dolini Donave proti avstrijski meji.
Na srednjem odseku ta teden ni prišlo do nobtjnih posebnih in blstvenia spromemb. Zavezniške čete, oziroma njihovi tankovski klin’, so sicer poskušali prodreti globlje v sudetsko ozemlje in proti zgornji Labi, pa so povsod naleteli na hud odpor ter so mogli le nekaj malega napredovati. Tudi jim ni uspelo priti knin dljč čez Muldo proti • one, mu odseku Labe, na katerem je bilo določno, da se bodo sešli s sovjetsko vojsko.
Soyerni odsek zahodnega bojišča je bil v glavnem v znamenju ogorčene bitke za Bremen in Ilamburg. Vendar pa do trenutka. ko to poročamo, zaveznikom ni uspelo zavzeti ne prvega ne drugega, čeprav je Bremen obkoljen od treh strani, pri Hamburgu pa so angloamoriške čete vdrle v predmestje Harburg na levem bregu Labe. Na glavnem odseku zahodnega bojišča, ob Labi zahodno od Berlina, pa ni prišlo do nobenih večjih sprememb vzlic pritisku, ki ga boljševiki izvajajo na nemške prestolnico od vzhoda, severa in juga. V tem jo morda treba gledati nemško prepričanje, da bo le moči ubraniti Berlin prod boljševiškim naskokom.
*
N« bojišču v Italiji se boji nadaljujejo prej ko tlej z vso silovitostjo. Po padcu Bologne je zavezniškim silam uspelo, da so se na razmeroma široki črti približali reki Pad in jo po najnovejših poročilih n» nekaterih mestih tudi prekoračili. Toda a tem je bilo spričo ogromne premoči, ki so jo zavezniki vrgli v boj In spričo dolgotrajnega priprav, ljanja za to voleofonzivo, tudi treba računati, tako da zavezniški prodor na tem bojišču prav za prav ne pomeni nobenega večjega presenečenja. Vojaški nastopi tod se pač odigravajo v skladu z razvojem dogodkov na drugih bojiščih. Na zahodnem od-ku italijanskega bojišča so zavezniške silo tudi nekoliko napredovale ln zavzele La Spcz^o. Po teh zavezniških napredovanjih, lasti po njihovem vdoru v Padovo nižino, stopa tudi italijansko bojišče nekoliko bolj v ospredja ln vzbuja čedalje večjo pozornost.
Z balkanskega bojišča je hila ta teden šo
najbolj presenetljiva novica, ki pravi, da eo se močne komun, silo po goratem svetu severne Dalmacije prerinile do področja pri Reki, kjer je takoj prišlo do spopada z njimi. Komunistični oddelki, ki eo vdrli v Su» Sak in Reko, so morali po kratkem fco.iu obe mesti zapustiti in se umakniti proti jugu. Z drugih odsekov na Balkanu ni bilo nobenih poročil o kakšnih pomembnejših vojaških nastopih.
Slovenčeva knjižnica — družinska knjižnica!
nu hi uda primor lahke začeli a pridobivanjem rudnin Jutri, toda rudaTji ne dobe nobe. n-a plače, lastniki pa ne najdejo trga. Dvomljivo je oelo, ali bi lastniki mogli postaviti primerno ceno za svoj svineo.
Ko aom hodil zadnje dni okoli med ljudmi, som mnogokrat mislil na svetopisemsko zgodbo in prekletstva, ki eo bila poslana nad Joba, da bi preskusila njegovo vero.
Z dvema prtjaitoljaraa sem potoval skozi mesto Koropi. Tam smo st ustavili v neki lekarni. Prišli smo v sredo žalolgre. Hiša je bila polna pogrebcev. 8tara Žana se Je metala po postelji ln jokala, kakor običajno grške žene ▼ nesreči vpijejo na vea glas. Star mož Je sedel sključen na stolu, in aoi. zs so mu lile po noobritem obrazu.
Kaj se Je zgodilo tema človekoma, M «ta doživela, da je njuno mesto pogorelo nad njima, a vzlio temu nista obupalat Njuni drugi sin Apostolis, je bil umorjen. Boril se je skupaj z britansko osmo armado v Italiji, toda ni padel v bltkL NjAgov prijatelj Iz rodnega mesta ga je ustrelil v hrbet. Brltanol so bili določili Apostolisa, da je moral stražiti taborišče ujetnikov Elasa, med katerimi je bil tudi njegov prijatelj. Ta prijatelj ga je prosil, naj ga izpusti. »Jaz nišam komunist,* mu je rekel, in Apo. stolis ga je res izpustil. Cez dva dni so Je prijatelj vrnil, da se mu »zahvali*, toda ko se je Apostolis med razgovorom obrnil, ga je prljaitelj ustrelil s pištolo.
To je zadnja prekletstvo, ki Je Prišlo nad Koropi: da njegovi sinovi ubijajo drug drugega. To je krvno maščevanje, ki ni bilo do konca izrvan lz omikane Evrope, ln ko je prišla vojna, je razpihala tlečo žorjavtoo ln raznesla iskre na daleč ln na široko. Britanski častniki »? morajo boriti proti temu v goratih predelih, kjer nekaterim ljudem prete s smrtjo In še hujšim, če pomagajo spraviti pod streho brezdomce ali razdolji. vatl živila. Obnova ne bo mogla kaj prida napredovati, dokler to vprašanje ne bo korenito rešeno. Grki sami tega pojava ne morejo razložiti. Pravijo, da J« t« »nogrško« in da so tuji vplivi krivi temu.
Spominjam se 18 letnega dekleta, M je stalo ln mečkalo v rokah robeo ob enem onih strahotnih grobišč zunaj Aten, kjar so izkopavali trupla. Izkopali so bili trupli njenega očeta in brata Broz solz ln onomcla v žalosti mi jo pokazala njuni fotografiji. Potem je iskala šo nekaj, potem pa mi pokazala umazan izrezek iz časopisa. V časopisu je bilo račeno, da so ta grozodejstva zagrešili Bolgari. Ti zločini nimajo ničesar skupnega s civilizacijo, ki Jo delimo skupaj z Grčijo In ki je dobila polovico svojega navdihnjonja lz Parthenona.
tudi rad padol! Ce bi komunisti in njihovi zavestni ln podzaveelnl hlapol radi vldoli, da me v času končnega obračuna ne bi bilo na čelu vojske, potem naj si enkrat za vselej zapomnijo, da me bodo do koncu Imeli priliko videti v boju vseh skupaj a slovenskim narodom ter vsemi, ki se nam bodo v tem boju pridružili in nas podpirali, samo da mi dobri Bog da zdravja in moči
Zapoved časa se glasi: vse sile na razpolago domobranstvu, ki ostane prej ko slej nosilce novo svobode slovenskega naroda!
Zavejmo se, da sl moramo predvsem pomagati sami! Streznimo eo in bodimo pametni, kor Je mišljenje, da nas Ima kdor koli na svetu tako rad. da bi naa vzlto naši neumnosti držal pokoncu, Jalovol Ce bomo imeli pred očmi samo koristi vsega našega naroda, če bomo složni m disciplinirani, nam končni uspeh ne uide.
Le tako bo slovenski narod lahko srečno prestal tudi svojo zadnjo preakušnjo ln doživel lepšo dni novo svobode!«
Današnji položaj v
S presenetljivo odkritosrčnostjo je popisal Anglež Kenneth Matthews življenje in razmere v Grčiji po angleški zasedbi. Nje. gova izvajanja eo toliko bolj prepričevalna, ker 83	Je	mož	tedaj
sam mudil v Grčiji	in	vsaj	nekaj
časa sodoživljaj žalostne dni, ki jih je bila	grškemu narodu	pripravila po	navodilih in ■	po-
močjo Moskve grška komunistična »Osvobodilna fronta- Elns. Kenneth Matthews pripoved uje mod drugim:
»Vprašujejo me, kakšno Ja življenje v Grčiji. Takoj začnem premišljevati, ali morem sploh povedati kaj takšnega,	kar	bi ve.
ljulo	za	v«o Grčijo. Je to res	en	sam	narod,
ali pa sta morda dvat Ali imamo rokah samo koščke ln odlomke, ki jih bo — upaj-
i	— s lanja mirovna konferenca nekako razporedila ln povezala mod seboj 1 Le o eni stvari	smo lahko	"repričani, namreč da
se ljudje,	ki govore	grško, imajo v	prvi
vrsti za Grke in šile potem za politike, pa naj bodo politični spori še tako ostri. To je vzrok, da eo Grki mogli doseči več dobrih sporazumov na papirju. Toda tokrat mora biti več kakor samo sporazum na papirju, če hočemo, da dobe ljudje moč in zaupanje, ki Ju potrebujejo za ogromno nalogo obnovitve.
V Grčiji sta gotovo dva predala; in tudi dve propagandi. Na oni strani imate mestno življenje, na drugi pa življenje v hribih. Tu imate one, ki so živeli štiri lota skupaj s Nemci, ker so morali, na drugi strani tiste, ki So ves čas komaj kdaj videli kakega Nemca. Tako lahko pričakuje- -mo, da bo gorjaneo Imenoval meščana kolaboracionista Treba bo več kakor snmo podpisov na listini, da bosta ta svatova prišla skupaj. Ce more do toga privesti ena sama stvar, bi rekel, da je treba znova postaviti 300 porušenih železniških mostov. Ljudje morajo spet potovati in se družiti med seboj. Veliki atenski listi morajo iti ven na deželo,	kakor	je bilo to prej.	Toda	če bo še
naprej	veljal	vsak izvod 8 ponijev,	ne vem,
kdo si ga bo mogel privoščiti. Ideje morajo krožiti; Ideje so prav tako .važne kakor hrana.
V Atenah	ln okoli Aten	laze	življenje
počasi	nazaj	na ono raven,	kakor	Je bila
pred državljansko vojno. Nekateri tramvaji vozijo in električna luč se počasi vrača
V	predmestja. Lahko kupite vozni listek za podzemsko železnico v Pirej, ln ladjo spet prihajajo v pirejsko pristanišče. Pristaniški delavci, tiskarji, peki, prometni delavci In državni uradniki imajo polno dola. Čevljarji predelujejo noSone čevlje, poslano iz Aaerike. Nekaj tovarn je že začelo obra-
. Btev. 17.	»SLOVENSKI	DOM*,	dne	28.	aprila	1945.	Stran	S-
     .....................—....mr....... ....... ....------- ---
General Rupnik pri domobrancih na bojišču
Niso so nadejali, da bo prišel med nje. Slišali in brali so le njegove besede, ki jih je spregovoril v svojem zadnjem govoru vsem Slovencem, domobrancem pa Se posebej: »Bodite ponosni na svoje zmage, poslušni, disciplinirani in enotni tudi v bodočnosti 1 Nobena preizkušnja nas ne bo zlomilal Ne bojimo se nobenp preizkušnje, na vsako smo pripravljeni, vsaka možnost je preračunana. Jaz bom v vseh okolnoetih ln v vsakem primeru ostal z narodom in če bo Bog hotel, bom za narod v boju z boljševizmom tudi rad padel!«
Generalove odločne in javne besede bo vlile novega poguma junaškim borcem na novih bojiščih proti komunistom, ki so jih domobranci prav te dni potisnili globoko v »osvobojeno« ozemlje ter zdrobili hud sovražnikov odpor na položajih, ki so bili po mnenju komunističnega vodstva neza-vzetni.
Čeprav so se komunistične brigade bile na te napade že dolgo pripravljale, so domobranci strli njihov zagrizen odpor in jim prizadejali hude izgubo v ljudeh in blagu. Trd je bil ta boj, a domobranci so ga vzdržali in zmagali, ker jih je vzpodbujala v tom boju očetavska generalova beseda: »Vztrajajte, jaz sem z vami in sem Pri-pravljon za narod, če Bog hoče tako, tudi umreti! Slovensko domobranstvo je in ostane nosileo nove svobode slovenskega naroda!«
»
Ni 5o utihnilo streljanje v prvih bojnih
črtah globoko v kočevskih, gozdovih in zgodnje jutranjo .sonce je božalo zasedeno višinske obronke, ko je prišel med nje. »Ne! Saj ni mogoče! Rupnik, Rupniki General!!« Novica je hitela po patrolah prav. do prvih bojnih črt. »Ah, ne, samo naš Vule (major Rupnik op. ur.) je prišel. Vče-Taj je bil če v bojih pri Toplicah. On je. Povsod se javlja, povsod zmaguje I«
Verjeli so šele, ko jim je general trdno »tiskal roko in se z njimi očetovsko pogovarjal.
*
Lepa naša Titovina
(Himna nove Jugoslavije)
J.
Lepa na!a Titovina tolovajev kraljevina, srpa si in ti kladiva slika verna, slika Hval
V njej vsak »tistih rokt bo visel in obrat bo delal kisel,
ker ga je ogoljufala, da mu bo svobodo dalaI
Z.
Trije kralji, dvajset osem je ministrov v seji tbranih ...
V seji njih pa eliial to semt »Koliko je zaznamovanih! —
Koliko jih bo viselot —
Kteri bodo ustreljenih —
To vpraianja so njih delo; kdo te teh ta narod menil
L
V njej domovi so požgani, prebivalci njih pregnani,. (
Prasne kaiče so in hlevi, svobode po njih odmevi
M ar Sat Tito, generali so te krog korita ebrali .,.
Komisarji in krvniki so med njimi po odlikiI
i.
Smrad mrličev s« razliva po nje poljih in gozdovih ...
Svoboda, ki v njej prebiva, je domd sam6 v grobovihI —
Proletarec v njej tdaj vlada, ali vlada sami v sanjah; goljufala ga jd »odo, da ti vozil bo po »banjah*/ • ■ •
f.
živet Churchill, Rooseivelt, Stalin, hvala vam ta novi malin;
•njem „** one bomo tnaeU<
ki M radi red imelil Dom, svoboda, narod, vera, bratstvo, enakosti mera,
V novi so državi bajka;
* njej Je v ceni le - n 'agajkal
Opombas P6}» te po melodiji.- »lepa domovina« '	,
Domobrance,
Cvetje iz rdečih logov
Gorenjska mladina Je zborovala .., pod tem naslovom priobčuje »Partizanski dnevnik« z dne 9. marca 1945. natlednjj:	»Iz
vseh (1) delov Gorenjak* ln ls vojske se je zbrala gorenjska mladina na svojo drugo Pokrajinsko konferenco. Prisia je na kon-feronoo zato, da bi čl m prej uresničila velike beeVle maršala Tltat »Mi nočemo krHlJa, mi nočemo več. take Jugoslavije!« Na konferenci so bili prisotni tovariš Očka, član AVNOJ-o, načelnik štaba IX, korpusa tovariš podpolkovnik Jakopič, tovariš Bogdan Osolnik, tajnik POOF, pomočnik Javnega tožilca tovariš dr. Žiga Vodušek, dalje tova-Sestan kot zastopnik primorske mladine zastopnica ttalijansk* mladine tor dele-BaelJa Italijanske mladine lz divizij« »Na-tiftotio,.
Mi pa vemo o gorenjski mladini precej drugačno resnlcol
V Žužemberku eo prezidenta prisrčno sprejeli. General si je najprej ogledal mesto, kjer sta srp in kladivo zapustila »osvo-bojenje«... V torek popoldne so bombniki večkrat rušili ta podeželski Kraj, kjer sta dnnes zavladala smrt in razdejanje. — Žalosten je pogled na porušeno mesto, še bolj žalostne slike: skrušene matere in otroci nosijo cule in iščejo ostanke svojoga premoženja.
General Rupnik je naše! za vsakega toplo besedo. Pogovarjal se je z materami in jim dajal poguma v težkih urah.
*
Ob 9. smo že hiteli na domobranske položaje. Področni poveljnik in domobranski major sta pripovedovala generalu in spremstvu o poteku bojev na glavni bojni črti. Daleč tam v ozadju so se v soncu belile ruševine razdejanih suhokrajlnskih vasi, zlasti Hinj, ki so jih komunisti šele pred nedavnim požgali, ker so se morali umakniti.
pudovit, pa tudi žalosten je pogled na ta kraški svet. Levo ln desno se položno in strmo dvigajo gozdnata, travnata ln gola kamenlta pobočja, tu pa tam poraela z mladimi bukvami. Se bolj se razveseli oko nad posejanimi in obdelanimi njivami, ki se kakor otočki razlivajo po sončnih hribih.
Suhokrajinel eo kljub vsemu obdelali zemljo, nazadnje so jih komunisti pregnali iz vasi in jim požgali domove samo zaradi tega, ker niso marali v morilske tolpe in ker 6e niso mogli strinjati z njihovimi cilji.
*
Prijetna je bila pot po serpentinah, ki s« se dvigalo na višine, kjer so še pred dnevi divjali hudi boji. Domobranski po* veljnlk nam jo pripovedoval, kako jo jo pred meseci skupil na onem hribu — prav na Bvotli bukovi jasi. Bil je Sv. Primož. Tu so bili tudi pred kratkim hudi boji.
Sv. Primož bi morala za vsako ceno braniti X. ljubljanska brigada, ki je imela po vsoh, gosto zaraslih pobočjih cele linije, za komunistične pojme kar dobrih utrdb. Brigada je morala po tretjem domobranskem naskoku v beg proti Laščam. Tu pa so komunisti dobili nove udarce. Imeli so mnogo mrtvih ln po pripovedovanju ljudi okrog 20 voz ranjencev. Se huje so jih komunisti izkupill pri Sv. Petru.
Tolovajem, ki so sc nekaj časa upirali, niso pomagali bunkerji in zakloni. Domobranci so v naskoku napredovali po strmini in zavzeli vse višinske položaje. Zadnji tolovaji, ki so za vsako ceno hoteli braniti cerkev, kjer so imeli veliko skladišče streliva in min, go ee brezupno borili nekaj časa v zvoniku, dokler ni cerkev zletela z vsem strelivom v zrak. Tu je padlo nad 200 tolovajev. Domobranci so zasedli Se višje položaje ln prodrli naslednje dni do točke -»zakonspiriranoga svobodnega ozemlja«, * druge strani pa prodrli visoko na položaje, ki obvladajo središče VII. korpusa.
•
V živahnem razgovoru o bojih zadnjih dni smo hiteli naprej po oesti, ob kateri so ostala edino znamenja dveletnega savojskega ln komunističnega vladanja: požgane in porušene vasi Smuka, Stari log, Klečo, Mala gora, v gostejših gozdnih predelih pa odstranjene tolovajske ccstne barikade in kamnite pregrade iz časov prvih »osvobodilnih« dni po 8. septombru 1948., ln najnovejše znamenje rdeče svobode:	grobovi.
Slična razdejanja vidi* le So v vojnem filmu ■ fronte! Le nekaj ti daje poguma ob pogledu na vas: ostala nam je še vendar tako skopa zemlja, ki je prav to pomlad tako lepo cvetoča! Ob htšioi, kjer je uživala erečo suhokranjska družina, oveto jablane, nad njo pa so gozdovi, kjer trdno stoji slovenski domobranec, ki bo pregnal s te zemlje uničevalca našoga naroda in domačij.
Ljudje, ki so jih komunisti pregnali iz rodnih vasi, in teh je mnogo, sedaj s hrepenenjem. gledajo v zeleneče gozdove, kjer domobranoi bijejo odločilni boj tudi zanje. Niso verjeli, da je domobranska vojska tako močna. Ljudje ob Krki so Jih videli v velikih kolonah, videli njihovo orožje, moralo ln danes pravijo celo toronol: »Partizani so izgubljenll Rupnikovi domobranci so močni 1«
V porušeni Smuki, kjer so rdačl dolgo paševall, sem našel nedaleč od cerkve sveže grobove. Na lz platna narejenem venčnem trakn sem bral: »Nam komandanta XV. brigado«. Poleg tega groba je križ z napisom padlega Koširja, tik ob njom soborca NOV savojca Desomma Cossima. Tolovaji so cerkev vso popisali zunaj in znotraj, da Je na pogled ko hlev.
*
Samo to jei ostalo v spominu na rdečo svobodo. Da je bilo rdočim tu vroče, pričajo tudi preluknjana drevesna debla. Danes je tu mirno in le ptičje petja te šo opozori na življenje.
Nič drugače ni v Starem Logo — vse porušeno, uničeno. Le pod hribom sta ostali celi g« dve bajtici, v kateri životarijo revni družini z bosimi ln na pol oblečenimi otroki Tu zares vidiš rdečo »svobodo«. Vsega ao jih »osvobodili« — domov ln Življenja! Sele tu razumeš njen pomen: Osvobodili so jih vsega, da bi postali brezdomci in morali v gozd. Suhokrnnjol pa so raje umirali ln izgubili vse! Raje so zapustili domove in se dali pregnati, kakor do bi jim slutili. Res je gozd postal njihov novi dom, a v njem so prisegli zvostobo svojemu narodu e tom, da »o »e pridružili slovenskim domobrancem in danes bijejo prav v teh gozdovih odločilni boj s svojimi največjimi sovražniki — komunisti.
Pri tako preizkušenih junakih se je general Rupnik s svojim spremstvom zadržal v sredo, ko je obiskal položaje na bojišču. Fantje so kar hiteli skupaj, da pozdravijo svojega generala.
Nikoli ne bom pozabil prisrčnih trenutkov, ko jim je stiskal roko, jih udarjal po ramenih, se z njimi pogovarjal o bojih ln jih bodril za prihodnje dni. Z domobranskih
obrazov se je zrcalilo veselje nad visokim obiskom ln trdno zaupanje v generalovo vodstvo. Pa tudi general je bil ves srečen med fanti. Na obhodu posameznih odsekov je pripovedoval poveljniku nekega odseka, svojemu adjutantu in spremstvu spomine na svojo prve vojaške nastope.
Ustavili smo se pri neki četi na pozicijski črti. Bili so presenečeni. Vod Je bil v trenutku postrojen in stotnik — odlikovanec
—	je že raportiral generalu. General se je’ za vse zanimal, vsem podajal roko in za vsakega našel besedo — pa tudi cigarete. Pri zdravniku se je pozanimal za prvo pomoč in nego ranjencev, pri fantih pa za njihove domačo.
Vse prekratki eo bili trenutki obiska. Fantje bi najraje generala imeli kar pri sobi. Tako zaupanje sem bral s fantovskih obrazov.
Oglasili smo se pri nekaterih točkah In pozdravili domobrance. Povsod smo jih našli dobre volje, četudi že voč tednov vztrajajo v gozdovih in prežive dneve in noči kar na prostem, ob suhi hrani ln pomanjkanju vodo. Občudovanja vredni so tl borci za našo svobodo in narod jim bo dolžan hvaležnosti.
Kljub temu da imajo domobranoi mnogo dela, šo vedno najdejo časa zn razvedrilo in zabavo. Lovci bi so kar naslanjali ob nji-hovom pripovedovanju o lovu na srne, lisico in drugo divjačino. Naleteli smo tudi na skupino s harmoniko, ki se oglaša tam. kjor razmore le dovoljujejo.
Domobranci so dobro oborožetl. Skupina domobrancev, ki smo jo obiskali — poveljnik čete jo imenuje »raubšice« — se je po. hvalila, da je v 10 minutah zaplenila v nekem kraju pri Toplicah -kar 17 »zbrojevk«. In ponosni so na te uspeh«!
Topničarji so bili e svojimi topovi dobro zamaskirani. Oko jih no opazi prej, dokler se jim docela ne približaš. General ee jo zanimal za topničarsko delo, ki je prav v zadnjem času pripomoglo k uspehom.
■k
Po obisku v Kočevju so je general odpeljal e spremstvom v Žužemberk, od tod Pa po kratkem odmoru proti Novemu mestu. Človek skoraj podzavestno želi čimprej lz objema ruševin naprej — v dolino ob Krki, ki so knkor sinjezelen pa* vije med senčnimi gozdovi in vinorodnimi griči. Čaroben je pogled na ta čudoviti dolenjski svet. Sonce ee upira v grlčeu na katerih čepe kakor posejane bajtice in zidanico. V vinogradih je vso živo. Zone in dekleta so pri trtah. Vse dobro knže, le galice ni, pa bo tudi šlo, «amo da bomo lahko obdelovali ln Imeli mir. Tu so ljudje prav razumeli, kaj pomeni drlo za naš obstoj In naž.e življenje ter bodočnost!
Prezldent jo bil posebno veso!. ko je videl, da pri dolu pomagajo tudi domobranci.
*
Ob treh smo bili že v Soteski. Požgan grad je spomnil na jesenske dni 1943 leta, ko so tolovaji uničili to zgodovinsko poslopje zato, ker Jim pač ni več služilo, četudi potem tod leto dni jal stopila domobranska noga. Ta danes trdno ste ji in stopa daleč v gozd za komunisti.
Tu so prlčonja glavna linija protikomunističnega boja.
Poveljnik, ki vodi te uspeSne akcije, Je poskrbel, da jo bila postavljena zveza mod
Vipava ▼ aprilu.
NaSo dolino je ovila prelestna pomlad. Vipavska bi bila raj, da je ni oskrunila nedolžno prelita kri, rdeča kakor breskovo cvetje po vinogradih. Kajnova 'roka je »segla v naše ljubke vasi, ki so jih do nedavnih dni ogražali bratomorni pritepenci, združeni v morilna krdela. Sedaj je Kajnu odklenkalo.
Letošnja bela nedelja je odkrila v bra. niških gmajnah zasute mučence, ki jih jo v preteklem letu zaklala zverinska rdeča roka. Ljudje so vztrepetali ob grozni novici, ki se je bliskovito raznesla od Gorice do Postojne. V gmajni, Imenovani Preluzl, ki leži divja ln zapuščena med Golenjo Branico ln Gaborji, so narodni četniki in stražarji našli množične grobove junaSklh žrtev, ki jih Je pomorila rdeča druhal in zavlekla v te samotne Jame.
Za Krimsko Jamo ln Jelendolom je bila odkrita branlška gmajna...
V	teh gozdovih so umirali v etraSnih mukah zavedni Slovenci, ki so vedno dajali vzgled značajnostl ln narodne zavednosti primorskim rojakom. Ni jih po. klal tujeo, ampak domačin, ki po krivici nosi ime Slovenec. Oskrunil se je z bratsko krvjo ln dokazal, da mu ni mar za narod, ki je trpel ln meato vstajenja dočakal — smrt.
Ogabne morilce so odkrili trije junaški sinovi, ki so šli iskat očeta, sostri in štirinajstletnega bratca.
Lansko leto 8. julija je odpeljala v gluhi noči tolpa divjakov iz Zaput pri Sturijah zavedno ln spoštovano družino Jo. žeta Dreclja, brata pokojnega ljubljanskega zdravnika dr. Antona Breolja, ki je bil za življenja član vrhovnega plenuma OF. Njegova sinova dr. Marijan in dr. Bogdan, ki sta svoja mlada leta preživela na domu strica Jožeta Breclja in bila deležna njegovih neštetih dobrot, sta danes na vodilnih mest'h v morilski OF ln tako od. govarna za nmor svojega strica.
Jože Brecelj, mož na mestu, značajen, ko mravlja priden, globoko veren in nfi«. rodno zaveden je bil trn v peti hinavskim terencem v žapužah, ki jih domačini dobro poznajo. S trudom in skrbjo sl Je ▼ neprestanem delu uredil vzgledno posestvo. Z blago ženo Emilijo je imel sedem otrok, ki so vsi vzgojeni v trdni veri in kremeniti narodni zavednosti. Njegova hiša je znana kot izredno gostoljubna.
Živahno bosede, veder dovtip, moder nasvet ln globoko razumevanje za trpeče in preganjane so bile najlepše odlike tega moža, ki ga je cenila in odkrito spoštovala vsa dolina. Bil je dolgoletni ključar farne corkve tv. Jurija, najzmožnejšl občinski odbornik, svoječasnl predsednik vipavskega
obema področjema Krke. Tako so protikomunistične odlnice nastopile ln segle daleč v »osvobojeno« oz,omljo tudi na tem področju.
Tudi v Soteski so fantje generala prisrčno pozdravili. Prezident si je ogledal najprej položaje, nato imel na zbrane domobrance vzpodbuden nagovor, čestital jim je k uspehom in naročil zbrani skupini, naj Izroči prisrčno pozdrave vsem fantom na teh odsokih, kjer eo se domobranci zlasti v zadnjih dneh dobro izkazali.
Domobranska morala je na višku. Zato so tudi uspehi. Vos VII. korpus jo zaposlen samo za ta odsek, a vso zaman. Domobranci so prvič že prodrli do Semiča, nato ustalili svojo trdne položaje na nadaljnji boj.
17. aprila eo tolovaji začeli z napadi v področju Podhosta - Toplioe-Gorenja Straža. Svoj napad so osredotočili na Toplice. Naslednji dan eo domobranoi uničili tolovajsko oskrbovalno kolono. Tolovaji so se zaradi hudega pritiska umaknili s težkim orožjem, napadli pa so Podturn. Podhosto je XII. brigada zaman napadala. Bila je pro-gnana in tepena. Manjše tolovajske skupine eo se skušalo 22. aprila prebiti pri Klečah, bilo pa so odbite. Prav tako *o bili tolovaji pregnani 24. aprila pri napadih na področju Podstenice, D. pršico in Toplice. Domobranci so tolovajem pretrgali zveze s P< dljubnim.
Prav tako prihajajo poročila o uspehi h dobrovoljskih četnlških skupin, ki operirajo na drugem področju. Tl so uničili glavno tolovajsko tiskarno. Plen jp ogromen. V ‘eh bojih so komunisti imeli 400 mrtvih Ln ranjenih.
. Po izjavi poveljnika vsega področja, so tolovaji imeli zadnje dni na oelotni bojni črti okoli 2000 mrtvih, ranjenih ln ujetih. Na vsem bojišču eo naiteli 849 mrtvih tolovajev. Domobranske in nemško izgube so v primeri s tolovajskimi neznatne. Zaloge zaplenjenega materiala so velike.
General je spet čestital vojakom k uspehom, nakar se je e svojim spremstvom odpeljal naprej. Za kratek čas s« jo -ustavil še v jiaslednjl vasi in se pogovarjal z vojaki in domačini, ki so ga prisrčno pozdravili.
Se vse lepša je bila vožnja proti Novemu mestu. Človek se počuti kar zadovoljnega in srečnega, ko se pripelje lz požganih krajev med prijazne vasice in žitna polja. Povsod tako lepo obdelano, povsod življenje.
*
Pot lz Soteske proti Novpmn meetu je bila zame še posebno zanimiva. Oči so v božnih trenutkih hotele objeti vse te kraje, skozi katere smo korakali zgodovinske dni 10. septembra 1948., ko so nas tolovaji hoteli zvabiti v Sotesko ln prav v teh krajih z nar ml »proces©« uganjati.
Takrat sem bil ob Vuku Rupniku, ki nas Je rešil. Nepozabni dnevi! Nepozabni zlasti laradi tega,' ker «o nam dokazali, da je le v strnjenosti, enotnosti in discipliniranosti noša moč ln naša zmaga. Takrat nas je bilo malo, ki nismo verjeli v polom. Zaupali emo sl, vsi pa zaupali po-vedjnlku Vuku, kor nas Je združila skupna zavest: živimo za svoj narodi — In od takrat eo domobranske vrste rasle, od takrat imamo tudi svojega g en orala!
prosvotnega okrožja ln vzgled vernega moža. Dasl jo bil temeljito izobražen ln vpliven, ni silil nikjer v ospredje. Dočakal je šestdeset let, pa je bil šo vedno mladosten ln poln načrtov. Trezno in daljnovidno je motril najtežja vprašanja in bil vsakomur dobor. svetovalec ln pomočnik.
Imel je pot fantov in dve hčerki, ki sta bili najvzornejši mladenki v vasi. Devetindvajsetletna Marica, preprosta, dobrosrčna, jo bila več let prednica Marijine družbe v Sturijah. Ko je zvedela za slovenske Internirance v Gonarsu, Je zbirala po Vipavskem zanje živila ln jih kljub nevarnosti tovorila teden za tednom v daljnjl kraj, da bi lajšala tegobe slovenskim jetnikom.
Mlajša Angela je bila ljubko, vodro dekle, priljubljena pri vrstnicah, odločna in ubogljiv^. Ve« prosti čaa je posvetila slovenski knjigi ln dobrodelnosti. Vsako jutro je s sestro prihajala k maši ln božji mizi.
NajmlajSl Martin je dočakal komaj štirinajst pomladi. Bil je nedolžon fantič, z vsem srcem navezan na očeta ln mater. Ostali fantje so odločni ln navdušeni narodni stražarji In sposobni mladeniči, ponos družine In kraja.
V	to vzgledno družino je posegla rdeča zločinska roka, ki sovraži vse, kar jo Bogu in narodu drago. Sredi lanskega poletja so udrli komunistični morilci v Breo. ljevo hišo, jo obkolili is odvlekli s seboj gospodarja Jožeta, hčerki Marico ln Angolo ter najmtajšega Martina. Oče se je mirno poslovil od preplašene žene ln dejal za slovo: Zbogom, mama, videli ge bomo še, če ne na tem evotu, pa na drugem I«
Druhal je vse ttlrl odpeljala v bra-nlSko dolino. Med rdečimi »sodniki« je bil tudi Fcdor KoSIr iz Ljubljane, ki je bil že preje večkrat gost v Brecljevi hiši.
13. julija 80 Jih v Preluzl pobili. Lagali so, da so še vil živi. veleli vdovi, naj prinese obleko in hinavsko trdili, da so odšli na Hrvaško. Deset mesecev ni bilo nobenega sledu o odpeljanih. Razni glasovi tereneev pa ao vzbujali slutnje o zločinu. Sinovi pokojnoga Jožeta so sklenili vse preiskati ln ne preje mirovati, dokler ne najdejo svojoev, živih ali mrtvih.
Odpravili so se v spremstvu četnikov in narodnih stražarjev 9. aprila v brani-Sko dolino. Dasl so ee domačini lz strahu ali hinavščine skušali delati nevedne, so fantje po dolgem Iskanju vendarle zasledili grobove t zarasli gmajni.
Začeli ao kopati. Že po prvih zamahih na vrhu so našli preperelo okostje. SJnovl so pn zobeh ln oblokl epoznall očeta Jožeta. Pod njim ao odkrili manjše truplo« brata Martina, za njim sestre Marice ln
Vse prekratka je bila pot do Novega
mosta, da bi se zbral ob spominih na te dni. Vavta vas, Prečna, Šmihel, Nov<> mesto.
*
V mestu je šlo od hiše do hiše: »General Rupnik, general Rupniki« Ljudje so ga spoznali in ga pozdravljali. Novo mesto je pozdravilo rešitelja slovenskega naroda v njegovih najtežjih dneh. Novo mesto jo prvič pozdravilo očota majorja Rupnika, junaka, ki ee Je 8. septembra 1948 postavil na čelo dolenjskih protikomunističnih borcev, ki ®e imajo prav njemu zahvaliti, da niso umirali v ječah in breznih kot v Jelendolu, Mozlju In drugod.
General jo najprej obiskal bolnišnico v Kandijl in pozdravil ranjenoe. Pri njih so je zadržal nnd «oo uro. Ranjenci so bili visokega obiska zelo veseli, Prezident jim jo prinesel oignrete in se pri vsakem ranjoncu ustavil in se z njim pogovarjal.
V otroški sobi ao je general zanimal za otročička z zavezanimi očmi. Ker je zdravnik dr. Kirn potožil, da bo v slučaju prepozno pomoči zdravnika-specialista ob oči, je general odločil, da se otroka takoj na njegove stroške odpelje v Ljubljano.
Po obisku ranjenoev se je prezident zamudil s svojim spremstvom še v konvlktu, kjor ao nas pogostili usmiljeni bratje. Tu jo izrekel prezidentu zahvalo za dolo za narod v imenu Dolenjcev dr. Blatnik. V svojem go. voru se je zahvalil prozidentu, da jo najprej dal Novomn mestu in Dolenjski za poveljnika svojega sina, sodaj pa priljubijo nega stotnika Stamonkoviča.
Prezident je v svojih zahvalnih besedah poudaril misij iz svojega zadnjega zgodovin, skega govora tor pribil: »Moramo vzdržati in vzdržali bomol Borili eo bomo proti boljševizmu z vsemi močmi in i vsoml, ki so bore proti komunizmu!« Za generalom jo’še spregovoril poveljnik področja. Poveličaval je vztrajnost in borbenost slovenskih domobrancev in dal javnega priznanja za uspehe v zadnjih bojih, kjer ao se Se posebno izkazali.
V Imenu bolniške uprave ata pozdravila generala in goste še prior in upravnik.
Prod odhodom i* bolnišnice eo bolničar, ke-prostovoljko izročile generalu šopek cve. lic, ranjenci pa so metali qpnj skozi okna cvetjo.
General jo nato obiskal domobranski štab in županstvo. Tu ga je pozdravil župan dr. Virnik in se mu zahvalil za novo denarno pomoč Novemu mestn. Po obisku na Okrajnem glavarstvu se je genera odpeljal na Občine, kjer se je zadržal nekaj minut, potom pa odpeljal domov.
*
Generalov obisk pri domobrancih na bojiščih dokazuje, da vrhovni inšpektor vsega slovenskega domobranstva general Rupnik z vso pozornostjo in skrbjo spremlja do. mobransko dejo, zlaati boj proti komunistom na slovenskih tleh teT zagotavlja našemu domobranstvu pravo vodstvo v odločilnih dneh, ko bije naš narod najodločilnejše bojo za svoj obstanek in svobodo. General Jo a svojim delom za narod ln slovensko domobranstvo dokazal v težkih časih resnično voljo, da mu Je znal pomagati ln ga voditi. To je poroStvo, da ga bo vodil tudi v bodočnosti ln po zmagi, ki Jo bije a svojim slo. vonsklm domobranstvom v teh odločilnih dneh! Vos narod in vse slovensko domobranstvo mu zaupa ln mu bo sledilo do končne zmage.
na dnu ao naSll Angelino truplo. Izgrebli eo njeno osebno izkaznico, obeske izza vratu in uro in verižico, ki ju je dekle skrilo pred tolovaji.
Zdravniška komisija Je ugotovila, da je bila prva vržena v jamo Angela. Sledovi ran na nogah kažejo, da so mladenko hudo pretepali ln nezavestno, a še živo pahnili v jamo, ker ni bila ustreljena. Na telesu Marice in Martina ao zdravniki dognali, da sta bila uatreljena v glavo,. gospodar Jože pa je Imel razbito lobanjo. No-srečnl oče je	moral gledati,	kako	so mu
ubijali otroke.	Grozovitežl	so	potem	še njo.
mu s kopitom razbili lobanjo in ga vrgli na tri otroke, grob pa plitvo zagrebli in obložili a kamni. Nedaleč od tega groba eo našli Se druge, ki čakajo na Izkop.
Izkopana trupla to Se Isti. dan odpeljali v Ajdovščino, Jih položili v krate ln ponoči prenesli v Sturije. kjer ao jih domačini sprejeli v dvorani v Marijinem domu.
Žalostna novica je Sla od ost do ust po vsej dolini. V	Sturije ao	ae	zgrinjale no-
Stete množice	ln glasno	jokale in	molile
ob krstah mučencev. Nešteti prekrasni ven-ol, sveče, žalostno ivonenje, petje, molitev in jok so se dvigali y jasnem pomladan. skem dnevu v nebo.
Žrtve pobesnelih rdečih ubijalcev ao po. kopali v torek, 10. aprila. Pogreb Je bil veličasten, sličen zmagoslavnemu sprevodu, kakršnega so zaslužili junaški mučenci. Ljudi Je bilo več tisoč. Val potrti in ogorčeni so se izpraSevali: »Zakaj je bilo tega trebaf Ali je to tista svoboda, o kateri so kričali na ajdovskem trgu Vidmar, Bevk ln razni drugi pritepenci t Kaj je zagrešil Jožo, ki ji v najtežjih časih vztrajal in bodril obupano ljudstvo 1 Kaj je zagrešila dobra Marica, ki je nosila težke zavoje našim slo. v«nsklm ljudem v Gonara Kaj ata kriva An. gela in nedolžni Martlnt«
Ena sama je bila njihova krivda: bili so zvesti Bogu ln narodu in zato so bili v napotje zločincem.
Vdova ln potrta mati treh otrok je želela, da se na njen venec, ki ga je dala dragim žrtvam, napiše: »Odpuščam morilcem!« K tej velikodušni resnično krščanski želji dostavlja naš narod v vipavski dolini: »Hočemo, da piide krivica na dani Ne bo. mo pustili nekaznovano, da bi nam Izdajal, ske roke nokaznovano ubijale naše najboljše in najdražje!«
V	srcu lepo vipavske doline počivajo štiri blaga mučeniška srca. Nad njihovimi grobovi cvete pomlad, ki naznanja konce divje, bratomorne zime. Iz te mučenlške krvi bodo zraetll novi junaki, ki bodo kakor levi ftuvall vero in svoj rod!
In teh Junakov bo vedno večl
Vipavska deželica odpira svoje rane
Odkop in pogreb štirih zverinsko pomorjenih članov Brecljeve družine i* 2apuž
'S&itfc',
t JANKO PETRIČ
DOMOBRANEC IN SLOVENSKI JUNAK
Zajokale so v teh dneh belokranjske lozo, ko so jim pomladni vetrovi iz suliokrajinskih goličav prinesli žalostno sporočilo, da je na Bdečem Komnu padel za Boga, narod in domovino domobranski nadporočnik Petrič Janko, najhrabrejši borec v domobranskih v*stah. Vsem, ki smo poznali dolgo, krvavo in križevo pot mladega Študenta Janka, je zastalo srce ob misli, da Janka ni več. Sto in sto bojev je preživel, vedno bil prvi na čelu svojih fantov, tisoč krogci je žvižgalo mimo njegove glave, a prav na pragu svo. bode, v času ko izginja zadnji tolovaj z okrvavljene slovenske zepilje, je tudi on i;:wal oditi " zadnji pohod v večnost.
TV>1;— smo ga že poznali, toda Jankov lik nnm 5°lo ob njegovi smrti stopa v vsej jasnosti pred oči. Morda smo res gledali prej v njem samo noustrašenega vojaka, toda sedaj, ko imamo v rokah nekaj njegovih skromnih zapiskov, smo šele prisil do spoznanja, kako idenlnoga fanta in kako izoblikovanega protikomunističnega borca smo izgubili v njem. Zato je prav, da se mu za to o Idolžimo tudi v naSem listu, čigar so-trudnik je že loto dni bil in napisal zanj mod drugim svoje spomine pod naslovom: »Po krvavih sledeh .. .«
*
Na novega leta dan v letu Gospodovem 3921. je v Bojanji vasi v metliški občini pri.
Sel na svet otrok, ki so mu dali lmo Janko. Bilt je prvi sin velike Petricove družine.
Za njim so je rodilo Se 7 otrok, k! danes z očkom in mamico pričakujjo, kdaj se bo vrnil v revni domek najstarejši, Janko, in jim svobode prinesel.
Velika revščina Je vladala v Jankovi hiši. Mali Janko je že v prvih letih življenja kazal izredno živahnost in nadarjenost, zato je prosil očeta, če bi smel v Sole. Oče je tožil, da pač ne bo denarja z» študira-njew toda Janko go je tolaJ.il rekoč: »Oče, ne bodi v »k*«h zame. pomagal si bom sam.<
Študentovska trnjeva pot
Janko je od Sel v Sole v .Novo mesto. Trdo je bilo njegovo življenje, saj je bil večkrat lačen ko sit. Toda prav v takem življenju se je koval njegov značaj V takem življenju Je sam spoznal bedo lačnih in zapušče-nih in že tedaj sklenil, da bo vso svoje živ-/ Ijenje posvetil reševanja teh. Kot fituctent »e ni nikdar druži! * mestno gospodo, pač pa smo g« neštotokrat videli v družbi z berači, s revnimi Študenti, katerim je vedno dajal pogum* za življenje.
Mnogo je bral, za vsa vprašanja življo-aja so J* zanimal in bil vnet član dijaških kulturnih organizacij. Za*?el je s pesmimi® ■»pisal je več sonetnih vencev, ki Jih je po-lUial svojemu, ?upnjku, cjobrotniku v oceno. Bil je sodelavec »Belokranjskega Vestnika« ln vnet. član beloikranjsk^a Dijaškega počitniškega društva »Plug*.
Nihče ni videl mladega Študenta, da bi kdaj lenaril. Ce ni Imel drugega posla. Je Sej k sosedom pomagat na polja. Ni čudno, da ga je vsa vas ljubila.	*
Posebno pa je Janka odlikovala neizmerna ljubezen do belokranjskih polj in vinogradov, do vse slovenske domovine. Ko j« videl, da vse tisto kar je najbolj ljubil in za kar je bil pripravljen vsak hip dati življenje, gr« po zlu, je sklenil, da se bo boril, dokler ne bodo njegovi vzori o svobodni domovini doseženi.
Mnogokrat ml je v tihih večernih nrah pripovedoval, kako ga je bolelo v duSi. ko Je videl, kako gospodarijo nad na£o lepo zemljo savojcl. Videl je, kako odhajajo najboljši njegovi prijatelji v internacije, videl, kako jokajo zapuSčeni domovi.
V te strašne dni Je od nekje priSel tudi do njega klio »svoboda, osvoboditev, boj proti okupatorju!«
Janko, vos navdnSen za svobodo, «e razvnel ob fceh fttidovitih besedah in bil pripravljen v#e e tori ti, da bi r^e avoboda čim-pred zasijala.
Vaba »svobode«
Prihajali so ljudje od vseb strani, vsi « svobodo na ustih. Jauko je dneve in noči žrtvoval, zbiral domače fante okrog sebe, jim v najlepših podobah slikal svobodno slovensko zemljo. Niti od daluč ni slutil, da s« skriva za vsem tem satanski obraz komunizma.
Moral js potem v zapore, li katerih se J« srečno izmuznil. Videl J«, da se bo to v kratkem ponovilo, če bo ostal na mostu, zato se je s prijatelji skril v gozd.
Tu pa je že naSel temne ljudi, ki jih je dobro poznal po njihovi preteklosti. Dohro je vedel, da se taki ljudje ne morejo boriti za take ideale, kakor se misli boriti on. Toda bilo je prepozno. Dobili so ga v svoje roke ln zahtevali od njega, da bi tulil z volkovi.
Odšel je na dolgo trnjevo pot polno preizkušnje in trpljenja, stokrat se mu je režala smrt v obraz., stotine so padale ob njem, toda Janko, H je vedno nosil v duSi neskaljeno podobo prave svobode, je ostal močan.
Vso to dolgo enoletno pat boja za namišljeno »svobodo« je sam najlepSe opisal v naSem listu pod naslovom: »Po krvavih sledeh«.
Legionar
V.tem letu se je Jankov značaj skoval do zadnjih podrobnosti. Od blizu je gledal zločinsko igro komunistov pri nas in drugod, dokler ni v njem dozorel sklep, da bo od njih bežal, povedal trpečim B^okranj-cem in vsem Slovencem, da komunizem pelje Se v stokrat hujSe suženjstvo, kakor so ga morali naSi predniki prenašati t dobi tlačanstva.
Po skrivnih poteh je sporočil dedu, da hoče zapustiti roparske vrste ln oditi med borce za resnično svobodo. Po dedu je javil legionarski postojanki v Črnomelj, da hoče tudi on postati legionar, protikomunistični borso. Pobegnil Je in se Priključil kronanjem-	i	J.W.
Komunisti so zvedeli za to. Ker niso mogli več dobiti v roke Janka, so odpeljali v gozd deda in ga strahovito mučili. Za je. zik so ga z žebljem pribili na Stor, dokler ni 84 letni starček izdihnil duše. Ob smrti starega očota je Janko na novo prisegel, da se bo boril še odločneje proti komunističnim zverem.
»Štajerski bataljon«
Zaradi svojih sposobnosti je kot legionar hitro napredoval. Postal jo častnik, ki je svoje fante zmagovito vodil v številnih bojih. Vedno je pa jasneje spoznaval, kako tesno je sodelovanje med komunisti in ba-dogliovci. Sam je doživel nešteto primerov odkritega sodelovanja. Zato ja spoznal, da s takim načinom boja proti komunistom ne bomo nič dosegli.
Zato je sklenil s prijatelji, da se bo od legionarjev ločil in da bodo osnovali nov, res pravi protikomunistični odred, ki bo uničeval komunista samostojno, brez italijanske vednosti.
Ustanovil je tako imenovani »Štajerski bataljon«. V svojih skromnih zapiskih pravi o tem bataljonu Janko takole:
»štajerski bataljon je bila protirevolucionarna edinica. Ob začetku je bil bataljon preslnboten, da bi se boril s komunisti odkrito, zato smo nastopali pod krinko tolovajskih čepio in se izdajali za tolovajski bataljon.
V kratkem smo tako zasloveli, da so nam novomeški komunisti pošiljali obleko in cigarete. Celo glavna komunistična komanda v Kočevskem Bogu nam je dajala navodila, koga moramo likvidirati. Izvedeli smo, da bi zanami radi dobili zveze tudi badogli. jevski komunisti, da bi nam v potrebi pomagali.
Iz Kočevskega Koga smo dobili nalog, da moramo likvidirati »topiSkega kaplana. Bes smo vprizorili aretacijo in kaplana po-ljali v Novo mesto, da »mo ga tako rešili pred komunističnimi morilol. V Bog smo poročali, da smo ga likvidirali, zato so nam poslali posebno čestitko za to »junaško* de. jaoje.
Vendar nismo mogli dolgo ostati v tem položaju. Komunisti v Kogu so nas razkrinkal. ln začeli so so stalni boji z njimi. Dostikrat se je zgodilo, da so »Štajerski bataljon« napadle cele brigade, toda vedno je bil on zmagovalec. A zaradi šibkosti bataljona je bilo treba taktiko spremeniti. Vsi smo s« jokali, toda drugega izhoda ni bilo. Zadnjikrat je »Cigo« dvignil slovensko zar stavo, v gorskih vrhovih je zadonela pesom, nato pa smo morali oditi v bunkerje na Dolž. Tu je bil »Cigo« komandant posadke. Komunisti so nas neprenehoma napadali. toda vodno smo jim pokazali, kako trdo udarja prava slovenska pest, L”1'
Slavna je bila pot Cigove čete preko Semiča, Črnomlja, kjer smo Spet spoznali, ka. ko SO badoglijevci Ščitili komuniste. Iz strahu, da ne bi ubili kakšnega komunista, eo savojci nas napodili naprej, sami pa stali daleč v zaledju in so nam smejali. Bill so dnevi straSnih bojev. Ko nismo mogli več vzdržati,, sem dal njihovemu topništvu znamenja s pištolo, naj nam pomaga. Oni pa, kakor smo natanko izvedeli pozneje so nalašč streljali naravnost v nas tako, da so dali komunistom možnost za beg. Vsi smo se spogledali.
Hitro sem skočil za kamen, kjer je bil
Cigo, ta pa mi je dejal: »Toti 'fivindlerji* bodo krvavo plačalil« Bazumola sva se. Z dvajsetimi ljudmi se je Cigo vrnil k ba-doglijovcem. jaz pa sem s svojim vodom postavil zasedo badogli jevski koloni, ki je šla lz Metlike k nam, in jo pošteno napadol. »Nišanill« sicer nismo, pač pa smo jim zabili strah v pote, da se niso z orožjom pre. dajali komunistom. Ko sem se vrnil, se j9 Cigo smejal, bnidoglijovski major pa se je tresel.
Drugo jutro badoglijevci niso. hoteli več iti v boje, zato se je Cigo z njim sprl in je majorju dejal: »Ce se nočdte boriti s komunisti. gremo pa ml v ho9to in se Boste borili z nami.« Debeli major se je zdrznil ob tej besedi.
Spet v svobodni borbi
Kmalu nato smo zapustili Črnomelj, kajti badoglijevsko izdajalstvo jo postalo vsak dan vidnejše. Odšli smo v svobodne edlnice, kjer smo imeli stalne boje s komunisti. Badoglijevci so se nas bali, kajti vedeli so, da bo morda prav v naši edlniol tista roka pravice, ki bo udarl-la tudi po njih.
Na Ortneku smo izvojevali krason bej s komunisti, nato 1. IX. 1948. odšli v Grčariee. Za silo smo se utrdili v dveh hl-Sah in čakali nadaljnjih zapovedi. Kljub ča-
Druiina Jožefu Breelja i* žapnž Umorjeni bo; •!> 8tr«pe,h hčerfcj,
.kanju pa nismo dočakali ničesar, čeprav je bilo sto možnosti, da bi nam poslali nadaljnja povelja.
8. IX. pa so nas napadli komunisti. Bil je strašen boj in Sele tedaj smo spoznali do dna zločinsko savojce, ki so s svojimi topovi rušili stavbe okrog nas. 164 nas je bilo na postojanki in sq izstrelili na nas 152 topovskih granat. Hišo, v kateri smo bili, so nam povsem zrušili. V razvalinah smo se z badoglijevci in komunisti borili naprej.
V kočevskih ječah
S Cigom sva držala do konca, dokler ni kakšnih 30 razkuštranih badoglijevcev navalilo na naju. Iztrgali so nam puške iz rok, naju z žico povezali in odpeljali v kočevske zapora Vso to se je zgodilo kljub temu, da so nam obljubili amnestijo-ln svoboden odhod, če položimo orožje. Strašno je bilo trpljenje v kočevskih zaporih. Hodili so nad has ko nad zverine, nos pljuvali, nas pretepali in se norčevali iz-nas.
'Cigo so jo skrival pod drugim imenom, toda našel se je Judež, ki ga je Izdal. Ko so ga peljali v smrt, mi je dejal: »Ce se rešiš, pozdravi v Mariboru.«
Ko jo odhajal v smrt, sva se videla še enkrat Bil je z žico zvezan, ni ml smel. ne mogel podati roke v slovo, samo njogove svetle oči so govorile. Preden so jih odgnali, je dejal: »Nazdar, Vuk, jaz bom padel, moje delo pa bo zmagalo,« in odšel je...
Ko so Jih gonili v klavnico, je Cigo za-pol: »Lepa naša domovina«. Zadnji klic mu je privrel na usfa, tisti, katerega jo nosil vse svoje življenje v srou. Slavo mul«
Tako končuje Janko svoje spomine na junaške pohode »Štajerskega bataljona«. Kako svet mu je spomin na te dni in na vse junake, ki so se borili z njim v njegovi edl-niei in končali v Mozlju, Grčaricah in na Travni gori, se vidi tudi 1* tega, da je v spomin nanje napisal tudi daljši sestavek, ki mu jo dal naslov: »Bill so junaki...« (Spomin padlim junakom v Grčaricah pri Kočovjn in žrtvam izmed turjaških borcev.) Kot uvod je napisal vorze:
»Z v ris k o ni sto na ustih smelo v sveže padali grobove, slavno zaključili delo Sli ste, borci, v boljše dnove.*
Beg k domobrancem
Kljub veliki nevarnosti se je Janku posrečilo, da je zbežal i maloštevilnimi iz komunističnega objema in se takoj pridružil slovenskim domobranoem. Poln novih spoznanj o komunizmu in njegovem delu je začel junaško pat slovenskega domobranca. Nihče ne more popisati njegovih uspehov, njegovih tveganih, smrtno nevarnih dejanj. Vse to vedo samo' njegovi fantje, ki »o mu vedno stali ob strani. Nikdar se ])1 glasilo njegovo povelje: »Domobranci naprej!« ampak vedno: »Domobranci za menoj!« Vso slo. vensko zomljo J* prehodil ■ svojimi fanti, niti enega poraza ni doživel, pred njegovim imenom so trepetale tolovajske brigade. Petričevo ime pa Je šlo med domobranci kakor ime Kraljeviča Marka. Dames Sele, ko Petriča ni več, znamo prav ceniti nj<\gove uspehe in njegovo izgubo.
Predolgo bi bilo opisovati vse boje, ki jih je imel s komunisti. Vse svoje uspehe pa je s kratkimi besedami zapisoval v koledar, čok, ki ga je zapustil. Ce bi soštel vse komunistične izgube, ki so jih komunisti utrpeli v bojih * njim, bi narasle v več stotin. Janko Petrič je v boju koval svojo življenj, sko pot, toda temeljito se je maščeval za vse rdeče krivice.
Vojak in voditelj
Pa ni bil Petrič samo vojak, ampak bil je tudi idejni voditelj v protikomunističnem boju. Ohranjenih je nokaj zapiskov in govorov, ki Jih je imel svojim fantom. Iz njih se vidi, kako noizmorna Je bila v duši tega junaka ljubezen do slovenske zemlje. V enem svojih govorov je fantom dejal:
»Gorje ln ljubezen do lastne zemlje, do okrvavljeno grude, do lepe, velike ln svobodne domovine, to nas Je združilo, da hranimo lastno zemljo pred uničevalci našega naroda. Tisočletje je trpel naš narod pod bičem tujih rok. zdaj trpi pod nožem svojoga lastnega brata. Ce bi danes še živel Ivan Cankar, bi spet dejal: »Nlkarte, ta burka je stara že dolgih tisoč let.« Toda izkrvavel ne bo, dokler bo pel žvonket našega orožja, dokler bo stal očak Triglav, ho stala tudi svobodna naša domovina. To prisegamo mi borci slovonski domobranci. Bodila nas je bolečina okrvavljona slovenske zemlje, prekalili so nas viharji, poklioal usodni
Ajdovščini (K sestavku *a 3. strani.) n*t «4 desno) spredaj b* desni Martin,
t Nadporočnik Janko Petrič.
ča«. Mi gremo dalje. Kdor gr« z nami, bo zmagal, kdor ne, bo uničen. Mednarodni komunizem in požar njegove revolucije mora izginiti z mlade slovenske zemlje, kakor bi e a pomel orkan. Barbarske Titove horde po naših gozdovih morajo ostati samo še v pripovedkah. Slovenski domobranec bo z razvito zastavo spet osvajal svoj dragi dom, spet bo pesem veselja preplavila naše doma. čije in drugi Božič bomo praznovali v krogu svojih domačih in pripovedovali o hrabrih borbah slovenskega domobranca.«
Ni čudno, da so ob takih govorih zagorele duše njegovim vojakom in da so s poemijo na ustih odhajali v nove boje ln novo zmage.
Petrič je vedno lmol veliko usmi-Ijonje do prisilno mobiliziranih in je vsakega takega rešil. Iz njogovih zapiskov je razvidno, kako je bil včasih v sebi razdvojen, ko jo videl, da bo v boju padlo no-šteto prisilnih mobilizirancev. Po nekem takem boju jo zapisal: »Zopet ta pogubonosna borba! O narod, kdaj boš prišel do pameti!«
»Boj, življenje, Bog!«
Spet drngje pravi: »Pot, ki Jo hodim. Je moja pot, velika, težka in strma, toda od svojih idealov, ki so: boj, življenje, Bog, ne odstopim!«	-
Ob »poznanju, da morda kdo drugi išče povsod sebe, je zapisal: »Človek ne išči danes koristi zaset narod tl mora biti vse!« Vedel je, da bo v tem čistem idealizmu in »rodi zmaterlallziranoga sveta težko vztrajal, zato je poln odločnosti zapisal besedo:
. »Ne stro me valovi sveta, ne zruši me vihar sroa.i
Zavedal se je, kako tvegana ln življenjsko nevarna so njegova pota in kako skrbno ga varuje Bog na teh potih. Ko v spominih na kratko popisuje potek bojev, je na koncu zapisal: »O Bog. bodi ml So za naprej tako dober ko do sedaj.« Na drugom mestu Je zapisal: »Zelo lahko ranjen v vasi Žlebič. Bog mi je podelil veliko srečo. Hvala mu!«
»0 zlatih dni spomin...«
Kljub dnevnim pohodom ln večnim bojem pa mu je spomin neprestano uhajal tja v Belo Krajino k očeta, materi, bratom in sestram. Stokrat prehodi v svojih spominih belokranjske loge in sončne vinograde. Samo ena je njegova želja: da bi po treh letih spet zaglcidal mater, jo poljubil ln nikdar več zapustil. Dostikrat je zapisal v spominih beeedo: »Domotožje«, ln na nekem pravi: »Ze tri leta sem za svoj dom mrtev.«
Kakor je bila velika njegova ljubezon do trpeče domovino, prav tolika je bila tudi njegova ljubcs&en do inaitore in očota. Za IS. oktober 1944 je napisal v koledar: »God mojo mame. O mati, mati, koliko trpljenja nama je namenjeno. 0 Bog, varuj mi mater, ne zaradi mene, ampak zaradi bratov in scstrlo.« lfi. aprila 1944 je spet zapisal v spominih: »Oče, moj oče, zakaj nama je namenjeno toliko trpljenja. O mati, ali se še kdaj vidimo!«
Prav iz zadnjih dni njegovega življenja je ohranjena tudi drobna pesem, sonet, ki mu je dal naslov: »Mati«. Takole je zapel:
Tujina, kruta mati, ga je vzela, zastonj sroe po njem tako vzdihuje, zastonj bodočnost, nado oče kuje, odšel je ko udarila bi strela.
Ne bom teh časov težkih preživela. Jesen prihaja, vsak dan hiram huje ln pot le do soseda me zmaguje, o, ko bi iskro upanja imela!
Odhajal jo od doma hrepenečei v slovo le roko trdo stisnil ji je, da poiskal bi domu boljše sreče.
Temno je zdaj, le luna bledo sije, spomin prihaja svetlo, koprneče njega gomila črne zemlje krije.
Ves utrujen po hudem boju se je nekoč sesedel pod smreko. Misel mu je ušla k materi in na kos umazanega papirja napisal pesem, ki je je dal naslov: »Nova balada.«
»Pojdi, idl'mi od hiše sinko, to mati ti ljubeča pravi.
Nisi videl, kako so davi odgnali staro Potelinko!«
(Slikal akad. slik. Janez Mežan.)
»Ne! Od hiše rodne jaz ne grem, kar ljubim grudo, ljubim mati* naj pridejo, četudi črni svati, v obraz pošastni jim vse to povem.«
Prišli so, vzela ga jo črna noč.
In mati srna -Je doma ostala, solze za Janka vroče prelivala:
»0, sinko, sinko, zbeži proč!«
Preletel črni vran je lozno plan.
Kaj je! Prezgodnji mladi so grobovi, požgani vpepeljeni so domovi,,.
Zavil jo ip pognal se znova vstran.
Ko je bilo nekoč že dano povelje za odi hod v boj, je še za trenutek stekel v svojo sobo in napisal svojim fantom himno:
»V zbor, slovenski domobranoi!
Do neba naš prapor zavihraj, kliče nas ljubezen domovina kot je dede klicala nekdaj.
V boj za vero staršev sveto,
za ohranitev skrušenih domov, za lepše, srečnejše življenje, za pesem našo, svobodo gozdov.
Kri dana bo sa domovino na polju »lave la častil Jasno zdaj gledamo v sinjino, bodočnost naša naj ti vil
Ne bomo ocenjevali teh' peami, toda M
njih je povedal vse. Svojo ljuboaen do doj movine in do matere je zlil vanje in pokazal neomajno vere v zmago domobranskega boi ja. Iz te vere in lz 'te ljubezni Je pokojni Janko živel, se boril in v tej ljubezni tudi umiral.
Poveljnika Janka m več. Promo Je dane« njegovo mesto, toda njegovi vojaki so sklenili, da bodo v bojih vedno prvi, saj bo
pred njimi vihrala njegova svetlo »e<noa* Janko jih bo vodil v nove borbe in zmage.
Oh takem vodstvu nam ne bo težko *n»an gati!	i
     'mm~
AH že Imate
Dokument o najstrašnejšem razdobju slovenske zgodovine
o delu komunistične Osvobodilne fronte proti slovenskemu naroda?
250 strani velike oblike, 580 slik, dokazil in listin v fot. posnetkih. Cena 40 lir.
Dobi se v vseh knjigarnah in v uredništvu >Slovenskega doma«.