SOZD ZDRUŽENA PODJETJA STROJEGRAD" 1 [ 011©» GLASILO DELOVNE ORGANIZACIJE TITOVI ZAVODI LITOSTROJ LJUBLJANA LETO XVII. AVGUST 1976 ŠT. 8 IME TITOVI ZAVODI LITOSTROJ, NA KATEREGA SMO DELAVCI TAKO PONOSNI, POVE VELIKO. MNOGO JE TOVARN V JUGOSLAVIJI, KI NOSIJO TITOVO IME, VENDAR SAMO ENA JE BILA PRVA IN TUDI SAMO ENA JE TOVARNA TEŽKE STROJEGRADNJE, KI JI JE NAŠ DRAGI PREDSEDNIK DAL VEDNO MNOGO POUDARKA IN KI JO JE ODPRL PRAV PRED DEVETINDVAJSETIMI LETI. OB OBLETNICI Takrat, leta 1947, je teklo drugo leto prve petletke, Litostroj pa je formalno obstojal že leta 1946. Trideseto obletnico ustanovitve slavimo lahko že letos. In če se vrnemo leto dni nazaj, ko smo slavili prav v tem času petindvajseto obletnico samoupravljanja ob prisotnosti vedno dragega, prav v tem mesecu svetovnega državnika in »očeta neuvrščenosti« tovariša Tita, je prav, da pogledamo v naše arhive in osvežimo naš spomin. • Prvič se je ustavil v Litostroju še pred otvoritvijo, junija 1947. Na gradbišču so ga takrat spremljali tudi prvi lito-strojski direktor Franc Pečar, Prane Leskošek-Luka in arhitekt Edo Mihevc, projektant Litostroja. Nato je spregovoril tovariš Tito, ki je med drugim poudaril: »V našem petletnem planu je predvideno, da zgradimo mnogo novih tovarn. Od teh je danes prva odprta in je pričela dajati dragoceno kovino za izgradnjo naše dežele. Delavci Slovenije so Eeta 1957 sta predsednika republike spremljala takratna predsednika delavskega sveta in upravnega odbora tovarne, Martin Fine in ‘stane Koprivnik • Drugič je delovni kolektiv Navdušeno sprejel tovariša Tita otvoritvi Litostroja, 1. sep-Cembra 1947. Spremljali so ga predsedniki prezidija ljudske Skupščine Josip Vidlmar, predsednik vlade SR Slovenije Miha V^arinko in minister za industri-L° Franc Leskošek-Luka. Maršal Se je z njimi takoj podal v livarno sive litine, kjer si je ogle-:al pripravljene modele in pri-.Sano kupolko ter počakal, da Po žlebu priteklo prvo železo. .0 slovesnosti so se visoki gost-■|e in zbrana množica zgrnili krog odra na dvorišču med li-arno in mizarno. Nanj se je Prvi povzpel Franc Leskošek-Lu-a’ ki je pozdravil Tita in se ahvalii vsem, ki so sodelovali j'1'1 tako veliki gradnji ter obe-teJ? Proglasil nastajajoči gigant rt ke industrije za »Titove zavo-Qe Litostroj«. A lahko ponosni, da so začeli prvi vlivati železo in jeklo v svoji novi tovarni«. Ko je govoril o izvrševanju petletnega, zares zahtevnega plana, pa je posebej podčrtal: »Mnogi so nam ugovarjali, da tega plana ne bomo uresničili, trdili so, da je to propaganda, mega-lomanstvo... A mi smo že dostikrat iznenadili reakcijo in one v inozemstvu. Vsaka opeka, ki jo vzidamo v kako novo tovarno, pomeni udarec po glavi naši reakciji... Budni moramo biti v tem smislu, da delavci v svoji sredi ne trpe tistih, ki s svojo malomarnostjo ali brezdušnim odnosom do ljudske imovine motijo naše delo. Čuvati ljudsko imovino, čuvati vsak kilogram železa, skrbeti za vsako stvar, kakor skrbimo v svoji hiši, to je neobhodno potrebno v tej in v vseh naših tovarnah V v • in ustanovah, kajt^-ta tovarna je last vseh delavcev .iti vseh državljanov«. In ofTTtoncu je dejal: »Delavci in delavke te tovarne! Bodite med prvimi v Jugoslaviji v izvrševanju vaših nalog, določenih s planom. Delajte udarniško in ustvarjajte tisto, kar je potrebno naši deželi. Pri tem vam želim sreče in uspehov!« • Septembra 1951. leta nas je naš predsednik Tito obiskal tretjič. Takrat je začelo teči jeklo iz nove livarne jeklene litine. V spremstvu glavnega direktorja Franca Pečarja in predsednika sveta za strojegradnjo Franca Leskoška-Luke si je maršal ogledal novo livarno, nato pa še ostale proizvodne obrate. • Osmega septembra 1954 je tovariš Tito obiskal našo tovarno že četrtič. Takrat je bil na obisku v Jugoslaviji najvišji politični predstavnik Turčije Dže-lal Bajar, kateremu je Tito razkazal našo deželo, med drugim tudi Litostroj. Tovariš Tito in njegov gost sta si več kot uro ogledovala proizvodne obrate, spremljala pa sta ju predsednik ljudske skupščine LR Slovenije Miha Marinko in podpredsednik izvršnega sveta dr. Marijan Brecelj. • Petič. 1. septembra 1957 je prispela v Ljubljano poljska partijska in vladna delegacija, ki sta jo vodila generalni sekretar poljske združene delavske partije Wladislav Gomulka in predsednik ministrskega sveta Juzef Cyraukiewicz. Takrat je predsednik Tito povabil visoke poljske goste na miting v Litostroj, na katerem je govoril takratni predsednik delavskega sveta Martin Fine. Ob tej priložnosti so si gostje ogledali še tovarniške obrate, maketo Litostroja ter se pogovarjali s člani delavskega sveta. • Šestič nas je tovariš Tito počastil s svojim obiskom 21. junija 1961, ko je pripeljal s seboj svojega gosta — predsednika republike Mali — Modibo Keita. Takrat sta goste pozdravila glavni direktor Ivan Kogovšek ter predsednik delavskega sveta Milan Vidmar. Tito si je z malijskim predsednikom ogledal sivo in jeklo livarno, obdelovalnico, montažo in pločevinarno ter ugotovil: »To je že stabilizirana tovarna, odpirajo se nove pomembne možnosti razvoja«. Predsednik Modibo Keita pa je v spominsko knjigo zapisal: »Industrijska moč Jugoslavije se konkretizira v tej tovarni«. • Sedmič nas je tovariš Tito obiskal lani, 5. septembra ob praznovanju petindvajsete obletnice samoupravljanja. Tega obiska smo bili po štirinajstih letih zelo veseli. Spregovoril je množici, ki je prišla pozdravit dragega gosta: »Izredno me je ganil sprejem, to današnje zborovanje in vse, kar ste dosegli, čestitam velikemu delovnemu kolektivu Lito- »V NAŠIH ROKAH JE PRIHODNOST« Tudi letos so mladi Litostrojčani organizirali pohod po poteh dražgoške bitke in se udeležili osrednje slovenske proslave ob dnevu vstaje. ■***********************************************)♦*) PROTEST širši aktiv družbenopolitičnih delavcev Litostroja se je v sredo 18. 8. 1976 ob 10. uri sestal v kinodvorani IC Litostroj na protestnem zborovanju proti avstrijski manjšinski politiki. Predsednik konference osnovnih organizacij sindikata Ivan Sabol je orisal položaj in razvoj vprašanja slovenske in hrvaške manjšine v Avstriji, strojni ključavničar Vinko Jakopič pa je prebral protestno pismo z naslednjo vsebino: »Delavci Titovih zavodov Litostroj se pridružujemo protestom delovnih ljudi in občanov po vsej Jugoslaviji ter se zgražamo nad uradno avstrijsko protimanjšinsko politiko. Sodimo, da je sprejetje avstrijskih protimanjšinskih zakonov dalo krila nemško nacionalističnim in šovinističnim krogom, da ustvarjajo največjo povojno gonjo za zatrt je in izničenje slovenske in hrvaške manjšine v Avstriji. Ostro obsojamo neizvrševanje določil zakona avstrijske državne pogodbe, ki je mednarodna pravna listina in temu sledi, da je potrebno slovensko in hrvaško vprašanje v Avstriji postaviti na dnevni red institucij organizacije združenih narodov. Nikakor tudi ne dovoljujemo, da celo avstrijski uradni krogi blatijo narodnoosvobodilni boj slovenskih partizanov v Avstriji in celo enačijo obujanje tradicij narodnoosvobodilnega boja s šovinističnimi ter neonacističnimi manifestacijami Haimatdinsta. Delavci Litostroja podpiramo jugoslovansko vlado in napredne avstrijske kroge v težnji, da se problematika slovenske in hrvaške manjšine v Avstriji po mirni in diplomatski poti čimprej razreši.« :*-k-*-k-k-k-k*-k-K-k*-k-k-k-k-k-k-k-k*-k-F*-k-k-k-k-k-k-K-k-k-k-k-k-k-k-k-k-k-k-k-k-k-k-k-k:l stroja ob 25. obletnici zelo uspešnega samoupravljanja, čestitam tudi republiki Sloveniji, ki je pomagala, da je zrasla ta velika tovarna, ki si je z zelo kakovostnimi izdelki v svetu pridobila ugled enega največjih podjetij te vrste. Ko danes gledam to veliko podjetje, ki svoje izdelke prodaja skoraj po vsem svetu, se ne morem prečuditi. Tako izredne uspehe smo dosegli v socialistični Jugoslaviji. To je bilo mogoče tudi zato, ker smo razvijali samoupravljanje... Delovnemu kolektivu Litostroja želim veliko uspehov pri nadaljnjem ustvarjalnem delu. Prepričan sem, da boste še naprej dosegli velike uspehe...« Po kratkem govoru in ob navdušenem pozdravljanju delavcev si je tovariš Tito v spremstvu gostov, generalnega direktorja Marka Kržišnika in predsednika osrednjega delavskega sveta Leopolda Nadliška ogledal del proizvodnih obratov v TOZD FI, zlasti so ga zanimali novi obdelovalni stroji, montaža turbin, črpalk ter drugih proizvodov. Po končanem ogledu pa se je v dvorani delavske restavracije pogovarjal s širšim političnim aktivom naše delovne organizacije. I. Elikan BISTVO SO DOHODKOVNI ODNOSI POROČILO S SEJE SVETA ZK IN KONFERENCE SINDIKATA (Na 4. in 5. strani) LET^ LITO/TROJA GOSPODARJENJE OD JANUARJA DO JUNIJA Vsi smo nestrpno pričakovali rezultate periodičnega obračuna za obdobje januar—junij 1976. Vedeli smo sicer, da bi morala biti uspešnost poslovanja boljša kot v istem obdobju lani, saj smo zunanjo realizacijo, ki je osnovni element formiranega celotnega dohodka, povečali za skoraj eno tretjino pri približno istem številu zaposlenih. Vsem pa je bila neznanka, kakšen bo ostanek dohodka zaradi prehoda na novi sistem ugotavljanja celotnega dohodka, dohodka in ostanka dohodka po plačani realizaciji. Brez dvoma je, da nas je ta zakon prizadel; vendar je izpad celotnega dohodka, in ostanka dohodka bolj začasne narave, ki ima najmočnejši vpliv prav v obdobju prehoda na nov sistem. Že z bežnim pregledom naših bilanc uspeha pa lahko ugotovimo, da z izjemo TOZD LINT, ki bi bila v izgubi tudi po starem sistemu obračuna (saj nima niti plačane niti fakturirane realizacije), vse naše TOZD v celoti pokrivajo obveznosti iz dohodka ter celo ustvarjajo ostanek dohodka. Oglejmo si nekaj najvažnejših podatkov: je razvidno iz pregleda. Dokaj slabša v primerjavi z lanskim letom je TOZD Pl, kar je med drugim tudi posledica začasne recesije naročil v njenem delu blagovne proizvodnje ulitkov. V TOZD FI se je situacija bistveno zboljšala. Menimo, da so se stari posli, ki niso bili ravno najbolje izvršeni, več ali manj iztekli in zato lahko v tej TOZD v 000 din Celotni dohodek % TOZD _ I-—VI-1976 DS I.—VI. 1975 po fakturirani real. po plačani realizaciji 3:4 4:2 4:3 1 2 3 4 5 6 7 IRRP 8.613 12.836 12.332 149 143 96 Pl 132.374 145.976 139.228 110 105 95 FI 213.328 290.398 215.191 136 101 74 SE 9.937 16.410 14.900 165 150 91 IVET 34.161 32.418 31.972 95 94 99 SSP 16.447 57.674 56.343 351 342 98 ZSE 12.697 14.867 14.732 117 116 99 LINT 1.203 21 21 2 2 100 ICL 7.629 9.373 8.753 123 115 93 SKUPAJ: 436.389 579.973 493.472 133 113 85 tudi v bodoče pričakujemo boljše finančne efekte kot doslej. V TOZD IVET je padec ostanka dohodka normalizacija odnosov, saj ga zaradi njene dejavnosti niti ne bi smela imeti (razen pri kisiku). Posebna kategorija pa je TOZD LINT. Odločitev, da se ta TOZD ob reorganizaciji likvidira, je sedaj še finančno utemeljena. Ob polemiki o ostanku dohodka pa ne smemo prezreti še dveh dejstev: 1. da sredstva delovne organizacije sestavlja tudi formirana amortizacija, 2. da smo v letu 1976 po samoupravnem sporazumu med TOZD 1RRP, Pl in FI vpeljali kalku-lativno formiranje sredstev za razvoj. To je nova kvaliteta sredstev, ki so sedaj še skromna, a neobhodno potrebna za nadaljnji razvoj tovarne. V naslednji tabeli bomo primerjali doseženo akumulacijo tekočega obdobja s preteklim: Odmiki posameznih TOZD od poprečja delovne organizacije so minimalni (razen TOZD LINT), preseneča pa nesorazmerno visok porast v delovni skupnosti SSP. Le-ta je posledica šele v drugi polovici lanskega leta spremenjenem predpisanem kontnem planu, s katerim je bilo odrejeno, da se stroški upravno prodajne režije prenašajo na TOZD z interno realizacijo in ne več neposredno. Razveseljivo pa je dejstvo, da na nivoju delovne organizacije ugotovljeni celotni dohodek po plačani realizaciji v letu 1976 presega za 13% celotni dohodek za isto obdobje v letu 1975, ki pa je bil ugotovljen po fakturirani realizaciji. Ta porast ob spremenjenem sistemu vzbuja optimizem tudi na področju poslovne uspešnosti v obliki ostanka dohodka. v 000 din Ostanek dohodka TOZD I.—VI. 75 I,—VI.76 % IRRP 477 274 57 Pl 20.303 6.975 34 FI —332 6.374 — SE 1.788 1.713 96 IVET 2.428 413 17 ZSE 482 59 12 LINT 792 —1.110 — ICL 789 50 6 Skupaj : 26.727 14.748 55 Ostanek dohodka 14,748.000 din naše delovne organizacije predstavlja 55% doseženega v istem obdobju preteklega leta. To je glede na prehod na novi sistem po naši oceni zelo dober rezultat, saj je ravno ta prehod povzročil pri nekaterih delovnih organizacijah, ki so do sedaj uspešno poslovale, izgubo. Res je sicer, da bomo morali ob koncu leta po zaključnem računu Iz ostanka dohodka pokrivati obveznosti, ki smo si jih s samoupravnimi sporazumi zadali, vendar smo šli v to akcijo zavestno, da bi dvignili družbeni standard. Koliko ostanka dohodka pa so ustvarili posamezni tozdi, v 000 din TOZD DS I,—VI. 1975 I .—VI. 1976 Ostanek AM dohodka AM Skupaj Ostanek AM dohodka 1 Razvoj Skupaj % IRRP 477 440 917 274 900 1 1.175 128 Pl 20.303 4.108 24.411 6.975 5.809 870 13.654 56 FI —332 12.934 12.602 6.374 14.663 2.863 23.900 190 SE 1.788 280 2.068 1.713 241 — 1.954 94 IVET 2.428 1.580 4.008 413 1.751 — 2.164 54 SSP — 653 653 — 747 — 747 114 ZSE 482 473 955 59 595 — 654 68 LINT 792 15 807 - -1.110 24 — —1.086 — ICL 789 312 1.101 50 522 — 572 52 Skup.: 26.727 20.795 47.522 14.748 25.252 3.734 43.734 92 21. junija 1961 je prišel tovariš Tito na obisk s predsednikom republike Mali Modibom Keito. Ugotovil je: »To je že stabilizirana tovarna...« Pred devetindvajsetimi leti — 1. septembra 1947 nas je tovariš Tito obiskal drugič. Takrat je v livarni sive litine steklo prvo železo, Franc Leskošek-Luka pa je nastajajoči gigant težke industrije proglasil za »Titove zavode« Odnos akumulacije v višini 92 % na nivoju delovne organizacije v primerjavi z istim obdobjem lanskega leta pa predstavlja minimalni izpad, katerega bomo do konca leta lahko nadoknadili, če ne celo presegli. Iz vsega navedenega lahko zaključimo, da nam novi sistem ugotavljanja celotnega dohodka, dohodka in ostanka dohodka ni ogrozil naše akumulativnosti. Ker pa je ta predpis ozko povezan še z zakonom o ugotavljanju plačil med uporabniki družbenih sredstev, na osnovi katerega je izdatno izboljšana naša likvidnost, saj smo do sedaj pravočasno pokrili vse svoje obveznosti tako do dobaviteljev kot do družbe, smo za sanacijo starih obveznosti izdelali poseben pro; gram. Po tem programu, ki vključuje vse predvidene prilive in odlive, bomo do konca septembra pokrili vse naše obveznosti iz preteklih obdobij, kot tudi tekoče obveze. Seveda zahteva izpolnitev takega programa strogo disciplino vseh udeležencev. Po eni strani je neobhodno potrebno, da proizvodnja izvršuje svoje obveznosti do finaliza-cije izdelkov, kar je osnova prilivov, po drugi strani pa moramo odlive usmeriti le v najnujnejše nabave in tuje storitve ter črpati potrebne vložke v proizvodnjo predvsem iz obstoječih zalog. Ta ukrep pa nam zaenkrat ni v celoti uspel: v 000 din Začetno Končno stanje stanje Razlika Material 129.488 93.201 —36.287 Nedovršena proizvodnja 344.957 464.801 119.844 Gotovi izdelki 42.702 47.778 5.076 Skupaj:_________________________517.147________605.780_______88.635 Iz pregleda je razvidno, da smo materialne zaloge znižali za 36,287.000 din, kar pomeni, da smo se programa odlivov več ali manj držali ter del vložka v proizvodnjo črpali iz obstoječih zalog. Pač pa pomeni zelo visoko povečanje zalog nedovršene proizvodnje za 119,944.000 dinarjev in zalog gotovih izdelkov za 5,076.000 dinarjev izpad realizacije — prilivov, kar lah- ko ugotovimo tudi v zaostaja-nju dinamičnega plana fakturiranja za 44,909.000 dinarjev oziroma 12 %. Ker pa imamo pred seboj še polovico leta menimo, da to angažiranje sredstev y proizvodnjo predstavlja materialno bazo, iz katere bomo dp konca leta ustvarili večjo finali" zacijo in s pospešenim fakturiranjem nadoknadili zamujeno. B. Klemenc PO DOPUSTIH Dopustniški dnevi se iztekajo in začenja se resno delo tudi za naše glasilo, posebej pa za dopisnike. Tako za one stalne kot za nove. Po dolgih letih izhajanja letos prvič naše glasllo_ »ni šlo na dopust«. V uredništvu smo poskrbeli, da je časopis izšel julija in avgusta — prejšnja leta Jo bila za ta dva meseca skupna številka. Izšli smo sicer na osmih straneh, vendar je treba poudariti, da je to uspeh, kajti večina tovarniških časopisov je čez poletje odšla na dopust, le tisti stalni in najboljši so vzdržali to »vroče poletje«. Tovarna je spet zaživela, v uredništvu pa si želimo, da se spet oglasijo dopisniki s prispevki o dopustniških doživetjih in opažanjih. Veseli pa bomo posebej prispevkov o razmišljanjih o delu v tovarni, oziroma delu samoupravnih organov, družbenopolitičnih organizacij, društev itd. Uredništvo! PREDSTAVLJAMO VAM ŠE ZADNJA DVA NOVA PREDSEDNIKA DELAVSKIH SVETOV, IN SICER TOV. ZOFIJO DEZUTELJ, PREDSEDNICO DELAVSKEGA SVETA TOZD ZSE IN TOV. JANEZA JERMANA, PREDSEDNIKA DELAVSKEGA SVETA TOZD Pl. Upam, da bom opravičil zaupanje Janez Jerman je v Litostroj prišel leta 1948. V naši šoli sc je izučil za livarja. Ob delu pa sc je nadalje strokovno izobraževal in sedaj že dvajseto leto dela v tehnološkem oddelku kot tehnolog za jekleno litino. Kaj za vas predstavlja oprav-‘Janje te pomembne samouprav-ne dolžnosti? »S precejšnjo zaskrbljenostjo sem prevzel dolžnosti predsednika delavskega sveta. Zaskrbljenost je bila upravičena, saj ‘a funkcija zahteva veliko angažiranja poleg rednega dela na delovnem mestu, in to še toliko bolj, ker na družbenopolitičnem Področju nimam izkušenj. S pomočjo ostalih delegatov, družbenopolitičnih delavcev in vodstva so začetne težave mimo in upam, da bom kos tudi delu, ki me še čaka, kar bo opravičilo zaupanje, ki so mi ga izkazali delavci našega tozda.« Kakšne najpomembnejše naloge stoje pred vašim delavskim svetom? »Pred delavskim svetom je cela vrsta nalog in jih jemljem za enako važne. Najpomembnejše je, da naloge rešujemo hitro. Aktualna naloga v tem času je razprava o osnutku zakona o združenem delu. Prva faza razprav je bila organizirana v vsej delovni organizaciji v maju in juniju. Razprave so potekale po manjših skupinah, na njih smo člane kolektiva seznanili z vsebino osnutka zakona. V septembru bo organizirana druga faza razprav. Pripravili bomo primerjavo naše organiziranosti z določili osnutka zakona ter predloge za uskladitev naše organiziranosti z zakonom.« Morda še nekaj besed o proizvodnji, o problemih, ki gotovo terjajo rešitve? »Ob obilici nalog, kot so razprava o osnutku zakona o združenem delu, srednjeročni plan, stabilizacija, program investicijskih vlaganj itd., ne smemo pozabiti na izvrševanje tekočih planskih nalog. V našem tozdu je opaziti v zadnjem času močno upadanje naročil za ulitke sive litine, medtem ko je livarna jeklene litine dokaj dobro pokrita z naročili. Vodstvo tozda je poiskalo izhod v tem, da se forme za jeklene ulitke izdelujejo tudi v livarni sive litine. To je eden od vrste ukrepov za dosego plana, kljub pomanjkanju naročil za sivo litino.« Naše delo je občutljivo Življenjska pot Zofije Dežutelj se je začela v Železni Kapli na Koroškem, kjer so imeli starši kmetijo. V šolo je začela hoditi v domači vasi leta 1937. Ko je leta 1939 nacistična Nemčija zasedla Avstrija, je bilo konec poučevanja v materinskem jeziku, ker so Nemci vse slovenske učitelje odselili. Leta 1943 so vso družino odpeljali v celovške zapore zaradi sodelovanja s partizani. Po treh tednih zapora se je sama vrnila domov, vendar je morala kmalu oditi v partizane. S Koroško četo je januarja 1944 odšla na Pohorje, od tam pa so mlade in slabotne, poslali na osvobojeno ozemlje v Beli Krajini. Tja pa večina njih ni prišla, ker so jih pri Stični izncnadili belogardisti. Nje niso zajeli, ker se je skrila pri Kosovi domačiji, ki je bila naklonjena partzanom. Pri njih je ostala vse do leta 1949, ko je odšla v Ljubljano in sc zaposlila v Litostroju. Kako ste sprejeli to novo in odgovorno samoupravno dolžnost? »Dolžnosti predsednika delavskega sveta nisem sprejela preveč rada. Zavedala sem se namreč velike odgovornosti, ki mi jo nalaga ta funkcija. To, da je ženska predsednik delavskega sveta, se nam je zdelo popolnoma pravilno, saj so v naši TOZD zaposlene v večini ženske. Ko pa so izvolili mene, nisem bila preveč vesela, čeprav sem se zavedala, da je to čast. Taka kadrovska politika se mi ne zdi ravno najboljša, saj grem jaz že aprila 1977 v pokoj. Mislim, da so mi delavci naše TOZD zaupali zelo odgovorno nalogo in upam, da jih s svojim delom ne bom razočarala.« Kako po vaši presoji TOZD ZSE uresničuje svoje naloge? »Delo TOZD ZSE se zelo razlikuje od dela drugih TOZD. Naše delo je zelo občutljivo, saj zajema dejavnosti, ki posegajo na področje družbenega standarda delavcev: prehrana, samski in počitniški domovi ipd. Na teh področjih se v dela večkrat vtikajo »strokovnjaki« in hočejo vedeti več kot naši delavci. Izvrševanje zastavljenih nalog je v marsičem odvisno tudi od razpoložljivih finančnih sredstev. Težava je v tem, da smo nizko akumulativna dejavnost. Vseeno pa smo prvo polletje 1976 zaključili s 53 odstotno izpolnitvijo plana. Stalne težave s kadri. Posebno problematična je snažilna skupina, nanjo stalno letijo pritožbe s strani tozdov, katerim nudimo te usluge in to nam kot tozdu močno znižuje uspeh.« Velika odgovornost delegatov PREGLASOVANJE USKLAJEVANJE IN (NE) Oceno uveljavljanja delegat-skega sistema in donosov, kate-r° je pripravila konferenca os-bovnih organizacij sindikata z bamenom, da usmerimo obrav-bavo o vseh tistih vprašanjih in Problemih, ki so ključnega po-biena za popolnejšo uveljavitev delegatskega sistema, posebej za Položaj delegacij in delegatov rer pogoje njihovega dela, smo Preučili in se obvezali, da mo-rarno kot nosilci vse sprejete bcene in obveze uresničiti v Praksi. Pomembna ugotovitev je, da , samoupravi j an j e v naši de-ovni organizaciji dokaj dobro azvito, da pa delegatski odnosi biso dosegli te ravni, kar pome-bj, da so delavci v priprave za oblikovanje stališč delegacij pre-Jbalo vključeni, prav tako samo-j Pravni organi. Delegacije in de-JbSati so premalo obveščeni o Potrebah in interesih delavcev, ekonomskim položajem svoje-ss TOZD, SSP ter delovne orga-bizacije in s stališči in sklepi sa-boupravnih organov. Akcije, ki i~b vodimo usklajeno na ravni i,c?lovne organizacije so mnogo v-^Pešnejše od tistih, ki so prepuščene samo delegatom in de-gacijam. Prav to pa zahteva, A Probleme, ki izvirajo iz dela pegatov in delegacij čim preje tv,*10, Znano nam je, da za us-liafjše delo delegacij predstavijo oviro tudi neaktivni delega-lič Vzroki za neaktivnost so raz-°bi in jih bo treba natančno Preučiti in ustrezno ukrepati. Želimo si, da bi se uveljavilo ^Posredno odločanje delavcev, jJbtavljamo pa zaprtost nekate-b delegacij in delegatov, kar lra razvoj samoupravnih od-jS°v in delegatskega sistema. 'iacije in delegati delujejo ii„, 0 formalno tako, da zadovo-JUJejo potrebam. žav0znamo terneljne ovire in te- .p0jav!jaJ0.v deleSap- 1 ruZD in se kažejo v presla-re pn.vezanošti delegatov z inte-81 in problemi delavcev, kar V APRILU SMO PREDSTAVNIKI DRUŽBENOPOLITIČNIH ORGANIZACIJ, SAMOUPRAVNIH ORGANOV, VODILNI DELAVCI IN DELEGATI DELEGACIJ OCENILI UVELJAVLJANJE DELEGATSKEGA SISTEMA V NAŠI DELOVNI ORGANIZACIJI. O VSEBINI IN SKLEPIH SMO ŽE PISALI V NAŠEM GLASILU. DELEGATI SO IMELI PO TEM ŠE SEMINAR O DELU DELEGATOV IN DELEGACIJ. je posledica premajhnega sodelovanja na zborih delavcev, delavskih svetih ali na drugih področjih, kjer se oblikujejo smernice za delo delegacij. DELEGATI IN DELEGACIJE NE VEDO, KAKO BI SE POVEZOVALI Nimamo poslovnikov o delu, ne vemo na koga se mora obrniti, naše delo na ravni delovne organizacije je neusklajeno — veliko je bilo takšnih in podobnih pripomb. Družbenopolitični delavci smo vse te kritične pripombe delegatov zavestno sprejeli in bomo tudi svoje naloge uresničili. Delno smo jih že, toda delegati in delegacije morajo tudi sami aktivno delovati. Res je, da v naših samoupravnih aktih ni obdelan delegatski sistem, delo delegatov in delegacij, toda delovati moramo po že utečenih družbenih normah, ki jih moramo čimprej vključiti v samoupravne listine. Osnutek zakona o združenem delu dovolj zgovorno govori, kako bomo vgradili delegatska razmerja v naše samoupravne listine. Delegacije in delegati imajo v obravnavi začasni poslovnik o delu delegacij in delegatov, katerega bodo dopolnili in sprejeli za svojega, če se bodo ti odnosi pokazali koristni za prakso, jih bomo morali vgraditi v naše samoupravne listine. Poslovnik opredeljuje, kako in s kom se morajo delegati in delegacije povezovati, ne da bi določeno problematiko puščali ob strani. Po- sebne naloge bo imela koordinacija delegacij, ki bo morala preučevati gradivo preko informativnega centra s strokovnimi službami, organi samoupravljanja, zbori delavcev ali družbenopolitičnimi organizacijami o katerih zadevah bodo delegati samostojno odločali. To pomeni, da bodo tudi vedeli s kom in kako se povezovati. INFORMATIVNI CENTER? Že dovolj časa si družbenopolitični delavci prizadevamo, da bi nezasedena delovna mesta v informativnem centru zasedli z ustreznimi sodelavci, ki bi uspešno opravljali vse naloge za potrebe delegatskega sistema in družbenopolitičnih organizacij, kajti v sedanji zasedbi ti ne zmorejo svojih delovnih nalog. Ko smo sledili komunikativne poti pretoka informacij v naši delovni organizaciji in se z določenimi vprašanji obrnili tudi na ustrezno službo, smo ugotovili, da te niso preučene in da je to ena izmed prioritetnih nalog, kateri bomo v prihodnje posvetili vso pozornost. Sicer pa določene komunikativne poti obstojajo, vendar jih je treba povezati v celovit sistem. DOLŽNOSTI STROKOVNIH SLUŽB IN POSLOVODNIH ORGANOV V sedanjem mandatu na področju sindikalnega delovanja nisem zasledil, da bi strokovne službe ali poslovodni organ sproti in stalno seznanjali delegacije s problemi gospodarjenja kot tudi uveljavljanja samoupravnih odnosov. Zlasti bi bilo potrebno dajati razpoložljive podatke, ki so osnova delavcev za oblikovanje smernic kot tudi delegacijam za oblikovanja stališč. Takšna vloga in zavzetost strokovnih služb za delo delegacij v naši sredini še ni dovolj razvita in zato se bomo zavzemali za najboljše poti, pri čemer bomo odklanjali vse oblike vplivov na odločanje preko delegatov in delegacij. Povezanost delegacij s konferenco delegacij je najbolj razvita oblika usklajevanja interesov za zastopanje v skupščini. V taki smeri kot so zaživele konference delegacij pa niso zaživele delegacije, ker se praktično ne sestajajo, temveč se utapljajo v konferencah delegacij. Zato bo za nova povezovanja interesov zelo pomembno delo koordinacije delegacij po skupnem dogovarjanju in usklajevanju interesov nas vseh. »Delegatsko vprašanje?« Kje to piše, da ste oblikovali tako stališče? To vprašanje nam dovolj zgovorno pove, da delegati in delegacije ne preučujejo gradiva, zato so presenečeni nad različnimi vprašanji delegatov drugih delegacij. Preglasujejo podan predlog, ne da bi prišlo do usklajevanja! To pa pomeni, da zelo pomembna vprašanja urejujejo po poslanski poti, za kar menim, da ni prav, ker to zmanjšuje rezultate širokih demokratičnih razprav v bazi. V dosedanji praksi nismo bili priče variantnim predlogom, katerih se izgleda bojimo, kajti morali bi imeti določeno odgovornost za oblikovanje temeljnih stališč v skupščinskem sistemu. Verjamem, da smo v naši delovni organizaciji na dobri poti uveljavljanja delegatskih razmerij in da bomo ustvarili vse pogoje za delo delegatov in delegacij. Sabol VTISI S POČITNIŠKE PRAKSE Sem dijakinja in štipendistka Titovih zavodov Litostroj, tovarne, katere izdelke pozna skoraj ves svet. Letos sem bila v podjetju že tretjič in moram priznati, da sem bila pred nastopom prakse zelo radovedna, na katero delovno mesto bom prišla. 21. junija sem se zglasila pri tovarišu Šmidu, ki razporeja praktikante, ta pa me je poslal na oddelek za delovne odnose v Kadrovsko splošnem sektorju. Tu sta me sprejela socialna delavka tovarišica Kreftova in vodja oddelka tovariš Jarc. Opravljala sem razna dela administrativnega značaja, tipkanje notranjih in zunanjih dopisov, pisanje seznamov, vabil ipd., srečala sem se tudi z »odločbo« in »sklepom«; prijetno srečanje, saj smo prav v letošnjem letu pri upravnem postopku govorili o tem. Iz dneva v dan sem se bolj spoznavala z delavci, ki delajo v Kadrovsko splošnem sektorju, saj so mi radi priskočili na pomoč, kadar nisem znala naprej. Večkrat sem bila sama v pisarni, kajti prav v tem mesecu sta bila tovarišica Kreftova in tovariš Jarc zelo obremenjena z raznimi sestanki. Tako sem bila včasih v veliki zadregi, ko je zazvonil telefon, ker dostikrat nisem mogla dati druge informacije, kot samo: »Sem žal le praktikantka, prosim kličite kasneje!« Med prakso sem se vsaj deloma seznanila tudi z notranjo organizacijo podjetja, spoznala pa sem tudi mnogo novih ljudi — bodočih sodelavcev. Tudi letos sem prišla v delovno okolje, kjer so mi vsi radi pomagali, me seznanjali z bodočim delom in mi dali marsikak koristen nasvet za vključevanje v kolektiv. Zato sem rada prihajala skozi tovarniška vrata. Stanka Erman POROČILO S SEJE SVETA ZK IN KONFERENCE SINDIKATA Bistvo so dohodkovni odnosi Na razširjeni seji Sveta ZK in Konference osnovnih organizacij sindikata Litostroj, ki je bila v sredo 14. julija v dvorani Izobraževalnega centra Litostroj, je tekla razprava o oceni poteka javne razprave o osnutku zakona o združenem delu, o srednjeročnem načrtu ^delovne organizacije, o stabilizacijskih prizadevanjih ter o kadrovski politiki. Poleg članov obeh organov družbenopolitičnih organizacij, so se seje udeležili še: Franc Hribar — sekretar komiteja OK ZK Ljubljana-šiška, Slavko Krušnik — predsednik občinskega sindikalnega sveta ZS Ljubljana-šiška, Bojan Jurčič — predstavnik Izvršnega sveta skupščine Ljubljana-šiška, predsedniki delavskih svetov, sekretarji osnovnih organizacij ZK, predsedniki izvršnih odborov osnovnih organizacij sindikata ter predsedniki osnovnih organizacij zveze socialistične mladine TOZD in delovne skupnosti, vodje delegacij in konference delegacij, direktorji TOZD in sektorjev ter drugi vidni predstavniki družbenopolitičnega in gospodarskega življenja naše tovarne. Družbenopolitična aktivnost, ki je usmerjena predvsem na ures-ničevanje teh pomembnih strateških nalog, traja že več kot leto dni. Glede na akcije, ki jih je načrtoval in jih tudi uresničuje Centralni komite ZK Slovenije. je bil sklican tudi posvet na ravni Mestne konference ZK Ljubljane. Na tem posvetu so bile občinske konference ZK, direktorji delovnih organizacij, predsedniki delavskih svetov in sindikata ter sekretarji zveze komunistov zadolženi, da pripravijo ocene z že omenjenih področij, s katerimi je potrebno seznaniti kar najširši krog družbenopolitičnih delavcev. Po nekaj uvodnih mislih predsedujočega Vukosava Živkoviča — sekretarja sveta ZK Litostroj, je besedo prevzel generalni direktor Marko Kržišnik, dipl. ing. in podal dovolj celovito poročilo, ki je predstavljalo dobro osnovo za nadaljnjo razpravo. OCENA POTEKA JAVNE RAZPRAVE O OSNUTKU ZAKONA O ZDRUŽENEM DELU »V Litostroju so tekle razprave o osnutku zakona o združenem delu od 25. maja do 5. junija v skupinah od 30 do 150 ljudi in so trajale dve uri. Namen razprave je bil, da delavce seznanimo z idejnopolitičnimi osnovami osnutka zakona, kar nam je povsem uspelo. Drugega dela, kjer bi morali rešitve v zakonu primerjati z našo samoupravno prakso in z organiziranostjo, pa nismo mogli uresničiti. V septembru bomo nadaljevali z razpravo, kjer bomo za našo delovno organizacijo poiskali že konkretne rešitve tam, kjer jih še nimamo. Imenovali smo že dve komisiji. Prva je zadolžena za izdelavo predloga organiziranosti TOZD in spremljajočih služb, druga pa naj bi opredelila dohodkovne odnose med udeleženci na skupnem proizvodu. Imenovali bomo še tretjo komisijo, ki bo prilagodila samoupravne akte zakonu in to do konca leta 1977, tako kot veleva zakon. Dali smo že sugestije, zaključene pa so razprave, kje naj bodo nove TOZD (o tem, kje bodo nove TOZD, smo že pisali — op. ur.), izdelati pa moramo še analize, saj za tak korak potrebujemo trdne osnove. Ukinili bomo TOZD LINT, ker nima ekonomske osnove za obstoj. Utrditi moramo SOZD Združena podjetja strojegradnje in povezavo s Poslovno skupnostjo za izdelavo in predelavo jekla, kamor moramo pritegniti še trgovino. V ZPS moramo okrepiti skupne službe s strokovnjaki za marketing, investicije, finančno politiko itd., ker bomo zamisli lahko uresničili le s profesionalnimi ter ustreznimi kadri. O tem je delavski svet ZPS že razpravljal in sprejel predlagani koncept. RAZVOJNA USMERITEV 1976 DO 1980 že leto in pol aktivno delamo na srednjeročnem planu razvoja delovne organizacije 1976—1980, usklajenega z vsemi družbenimi obveznostmi pa so sprejeli tudi zbori delavcev. Republiški, mestni in občinski plani dajejo največji poudarek bazični industriji in infrastrukturi, energetiki ter prometu. Litostroj je prvič v svoji zgodovini postavljen kot nosilec razvoja strojegradnje v Ljubljani in v Združenih podjetjih strojegradnje. Naš plan ima naslednje globalne značilnosti: amortizacijo moramo obdržati in je nedotaknjena, iz ostanka dohodka pa moramo pokriti vse obveznosti do SIS, pokriti sklade, nameniti določena sredstva za stanovanjsko izgradnjo ter za počitniške domove, skratka za boljši družbeni standard delavcev. Imamo dovolj zahteven in obširen program modernizacije, ki je v glavnem usmerjena v težko strojegradnjo in v maloserijsko proizvodnjo, posebno v talni transport. Tudi drugih področij ne bomo zapostavljali, toda ta imajo prednost. Najbrž nismo bili še nikoli v začetku planskega obdobja tako dobro pokriti z naročili, kot to pot. Turbinska proizvodnja je v celoti pokrita in to za celo plansko obdobje. Črpalkarsko proizvodnjo pa bi okrepili s proizvodnjo majhnih turbin. Dovolj naročil imamo za težke žerjave za nuklearne centrale. Zagotovljeno imamo proizvodnjo stiskalnic, težko pa bomo pokrili vse tržne potrebe po težkih viličarjih, kljub temu, da bomo povečali proizvodnjo. OCENA TEKOČIH GOSPODARSKIH RAZMER S POUDARKOM NA STABILIZACIJSKIH PRIZADEVANJIH Stabilizacijsko politiko smo začeli voditi sredi leta 1975. Potem, ko smo stabilizacijske programe razdelali po TOZD in sektorjih, pa smo izvedli še konkretne osebne zadolžitve vodstvom TOZD in sektorjev. Imenovali smo komisijo, ki kontrolira in usmerja izvrševanje stabilizacijskih načrtov. Komisija naj bi jeseni programe dopolnila z aktualnimi zadevami, ki jih nalaga gospodarjenje v letošnjem letu. V času enega leta je bilo uzakonjenih nekaj globalnih dokumentov, ki so krepko posegli v naše obnašanje in gospodarjenje z družbenimi sredstvi. • 31. oktobra 1975 je stopil v veljavo zakon, ki terja zagotovitev finančnih sredstev za vse investicije. Od takrat dalje smo podpisali vse pogodbe s polnim bančnim kritjem, za vsa obstoječa naročila pa zagotovili, skupaj z naročniki, čvrsta finančna sredstva. Na osnovi tega predpisa bi bilo možno, da bi nam zmanjkalo naročil, vendar jih imamo zagotovljenih za dve leti naprej, šele v tem času čutimo posledice tega zakona, saj smo za domače tržišče podpisali komaj za 200 milijonov novih naročil, za tuja tržišča pa za 500 milijonov. • S 1. januarjem 1976 smo morali enake predpise kot za investicije uveljaviti tudi za plačila repromateriala, tako da moramo danes poslovati samo z zagotovljenimi plačilnimi sredstvi. • 1. aprila 1976 smo morali vse dolgove iz leta 1975 in iz prvega četrtletja letošnjega leta pokriti z menicami, zadnji dolgovi iz tega naslova pa morajo biti plačani do konca septembra 1976. Ta dva predpisa sta pomembno vplivala na naše poslovanje. Takrat smo imeli 126 milijonov neplačanih računov, dru- gi so nam dolgovali 200 milijonov, zalog pa smo imeli za približno 120 milijonov. Po treh mesecih ostrih restrikcij v delovni organizaciji smo zmanjšali zalo-le repromateriala za 35 milijonov in poravnali za 60 milijonov menic. Skozi vse to obdobje smo nabavljali mesečno za 10 milijonov repromateriala in pokrivali vse druge obveznosti. Vendar smo spoznali, da s tako skromnimi nabavami repromateriala ne moremo več uspešno voditi proizvodnje. Naš nabavni program bo potrebno sprostiti v tretjem četrtletju, da bo proizvodnja dobro potekala ter da bomo še naprej uspešno gospodarili. • S sprejetjem samoupravnega sporazuma o delitvi osebnih dohodkov smo zaorali v še eno pomembno področje. To je bila politično zelo globalna in odgovorna akcija. Dosegli smo zelo precizna delitvena razmerja, osebne dohodke smo povečali za približno 20% in kar je najpomembneje — ekonomski rezultati kažejo, da nismo zrušili globalnih razmerij. Lahko pa ugotovimo, da se je močno zmanjšala fluktuacija, skratka — tudi ljudje so zadovoljni. • Ugotavljamo, da se kljub stabilizacijskim programom re- Strugar Sokrat Nikolov žijska poraba veča, zato jo moramo takoj po bilanci analizirati in jo primerno znižati. • Tudi izkoriščenost delovnega časa in delovna disciplina nista na višina. Dogovorili smo se, da jeseni začnemo z akcijo, v kateri bomo po temeljitem pregledu imenovali in ocenili vse tiste vodje oddelkov in obratov, kjer je storilnost in delovna disciplina slaba. Menim, da bomo s tem postopkom dosegli večji rezultat, kot pa če samo globalno pozivamo ljudi k delu«, je končal oceno o stabilizacijskih prizadevanjih tovariš Kržišnik. KADROVSKA POLITIKA Gotovo je ustrezna kadrovska zasedba predpogoj za uspešno izvrševanje nalog in za učinko-cito poslovanje. Naša naloga je, da pogledamo torej, kakšna je kadrovska zasedba vodilnih in vodstvenih, kako vključujemo mlade v delo itd. Na podlagi analiz smo ugotovili, da je v SR Sloveniji vrsta kadrov, ki zasedajo vodilna in vodstvena delovna mesta, so pa že v pokoju. Tako je Gospodarska zbornica tudi imensko ugotovila te primere, istočasno pa predlagala delovnim in drugim organizacijam ustrezne rešitve. V naši delovni organizaciji ti primeri niso pereči, saj imamo le peščico upokojencev na vodstvenih in režijskih delovnih mestih. Sodim, da je pomembnejše, če damo več poudarka uvajanju mladih kadrov in skrbi za njihov družbeni standard. Izobraževalni center nam izšola od 70 do 100 mladih kvalificiranih delavcev, letos pa se je v prvi letnik vpisalo celo 170 učencev. V našem srednjeročnem načrtu lahko izpolnimo naloge, če povečamo število zaposlenih za sto, tako v proizvodnji kot v režiji. Deficitarni kadri pa so še vedno pravniki, ekonomisti in inženirji. Ob iskanju strokovno usposobljenih kadrov pa nastopajo predvsem v prvi vrsti težave o možnosti pridobitve stanovanja. V letu 1975 smo tozadevne stvari rešili na tak način, da smo povečali kapacitete samskih domov, tako da imamo sedaj okoli 700 ležišč, ki lahko zadovoljijo Zvonimir Volf and, dipl. ing.: »Vse štiri točke dnevnega reda so take, da bi se dalo o njih veliko razpravljati. Mislim, da je najpomembnejša zadeva o zakonu o združenem delu. Spregovoril bom nekaj o družbenoekonomskih odnosih. Ugotovljeno je, da smo dosegli ugodne rezultate na področju razdelitve našega imetja. To smo razdelili tako, da so odnosi med TOZD dokaj v redu ter da so rezultati v skladu z njihovimi poslovnimi rezultati. Uredili smo odločanje delavcev o dohodku na nivoju TOZD, uveljavili načelo delitve dohodka po delu, definirali smo načela solidarnosti, ki jih je ustava še na poseben način opredelila, TOZD so postale globalni nosilci planiranja v delovni organizaciji, določili smo načine oblikovanja cen in pri tem definirali metodologijo teh cen. Opredelili smo namen združevanja sredstev in pogoje plačil, finančni sektor dela po principih, kakršni so predvideni za interne banke, uredili smo vprašanje kritja izgub, če ta nastopi med posameznimi članicami tako, da nam je v takih primerih jasno, kakšni so njihovi vzroki. Še več pozornosti bi morali nameniti oblikovanju cen z ozirom na to, da tržne razmere niso stabilne, če hočemo TOZD zagotoviti realni dohodek, ki so ga ustvarili. Urediti moramo tudi delavce, ki so se šolali v našem IC, pa tudi druge. V letu 1975 smo rešili okoli 100 stanovanjskih problemov, predvsem mladim družinam in prvič odvojili od tega 10 stanovanj za kadre višje stroke. Tudi javnost je izvedela, da se v Litostroju da rešiti stanovanjski problem, če se zaposliš. Mislim, da bomo z novozgrajenimi 98 stanovanji, ki so trenutno še v gradnji, rešili veliko problemov in predvsem mlade ljudi obdržali v delovni organizaciji. K vprašanju mladih kadrov pa ne spada samo to, kako bomo rešili stanovanjsko problematiko, temveč tudi, kakšno perspektivo imajo. Menim, da bi morali o tej zadevi razpravljati mladi v svoji organizaciji in nam dati določnejše sugestije, na podlagi katerih bi začeli probleme odločneje reševati. Pri kadrovski politiki bi rad spregovoril še o moralno politični odgovornosti vodilnih kadrov. Mislim, da bi se morali zavedati, da vodilno mesto ni samo strokovno, temveč da morajo ljudje na teh mestih odgovarjati in skrbeti tudi za politično razpoloženje, za socialno problematiko in seveda za strokovno, sicer pa bomo imeli v zvezi s tem v jeseni poseben sestanek, kjer se bomo lahko dogovorili za sprejetje ukrepov za boljšo tovrstno politiko,« je zaključil poročilo generalni direktor Marko Kržišnik, dipl. ing. instrumente proti občasnemu prelivanju dohodka iz delovne organizacije v TOiZD z raznimi izdelavami in dodelavami normativov dela in drugih stvari. Dopolniti moramo še pogoje kreditiranja poslovnega procesa na osnovi zakona o vprašanjih interne banke, urediti pogoje in kriterije izgub na specifičnost in dodelati principe planiranja. Dosedanji uspehi, ki smo jih dosegli pri dosedanjemu uveljavljanju ustave, pa izhajajo iz drugega dejstva: Zakon o združenem delu v nekem smislu potrjuje naše rešitve, ki smo jih dejansko že terminološko oblikovali pred štirimi leti, ko smo se odločali za organizacijo TOZD. Naj naštejem samo dve iz tega področja: Vsi se spomnimo, da smo že p° ustavnih dopolnilih, ko nam marsikaj ni bilo jasno, definirali termin in princip ter način o oblikovanju oziroma ustvarjanju dohodka s proizvodnjo skupnega proizvoda. Tak termin ni obstojal, in sicer praktično do neposredne priprave osnutka zakona o združenem delu. Danes ta termin predstavlja poglavitni — osnovni element zakona v tistem delu, ki definira družbenoekonomske odnose. Prav to kaže, da smo že takrat dojeli idejnopolitično bistvo novih ustavnih sprememb. Uveljavljanje svobodne menjave dela med TOZD in SSP smo v naši delovni organizaciji že imeli, sedaj pa bo treba vložiti mnogo truda, kako to svobodno menjavo dela uveljaviti v praksi. Ob koncu bi se rad vprašal-ali je to težko? Mislim, da je in to predvsem zato, ker mi nism0 proizvajalci enotnega proizvoda, ampak mnogih enotnih proizvodov, ki jih je veliko in so zelo različni, pri vsakem so specifičnosti, ki bo morala priti do izraza. Naša naloga je, da še nadalj® spremljamo razprave, ki bodo tekle o osnutku zakona o združenem delu, kajti te nam še v večji meri pojasnjujejo zadeve, ki nam do sedaj še niso jasne- višje osebne dohodke kot Pa v negospodarstvu. Mi si brez usposobljenih kadrov ne more-O0 zamisliti dela na področju uventivne dejavnosti, dela na kompieksnih objektih itd. Na vo-uunih delovnih mestih imamo v efcni tiste ljudi, ki so bili vča-m projektanti v našem TOZD. ato moramo tudi v prihodnje Poskrbeti, da bomo imeli diplo-jmrane inženirje, ki bodo lahko asneje prevzeli vodilna delov-a mesta v naši proizvodnji. Ne Ulemo trditi, da mladih inže-urjev ne rabimo. Poprečni staž asih projektantov je 18,5 let, ar pa pomeni, da bo J m nekaj letih veliko Pol delavcev odšlo v o leg tega moramo glede na več-trJkan Predvidevati še nove po-e,. P° kadrih in bomo zato rrebovali okoli 30 inženirjev za ža t j hidravličnih strojev, 18 t.Mv,. ransportne naprave in za -alm transport. v prihod-število pokoj. za procesno op-ki ima različne veje 15 niWlriRV> za preoblikovalno teh- v folrrv 1 HPz-t iti olriivvtii 78 diplomiranih inženirjev, česar nam pa strojna fakulteta ne more nuditi. Mislim, da bo moral delavski svet TOZD IRRP nasloviti na fakulteto vlogo, v kateri bo navedel naše potrebe in želje. Smo ena redkih delovnih organizacij v SR Sloveniji, ki imamo takšno strukturo razvojnih ciljev, na kateri dela danes in uspeva, in upam, da bo še vnaprej. Naš investicijski plan je tak, da se zaveda tržnih potreb in razmer. Pri tem pa se moramo zavedati, da kot Litostroj v Združenih podjetjih strojegradnje nekaj pomenimo, da pa imamo velike zadolžitve pred celotno strojegradnjo, ki je v republiškem načrtu ena prioritetnih panog.« Josip Fileš: »Spregovoril bi rad nekaj o kadrovski politiki. V mladinski organizaciji že nekaj let opažamo in ugotavljamo pomanjkljivosti, zaradi katerih odhajajo mladi ljudje iz naše delovne organizacije. Ena od teh je prav gotovo stanovanjska problematika. Vsa pohvala srednjeročnemu načrtu, ki predvideva kompleksno rešitev stanovanjske problematike mladih družin. Eden. izmed vzrokov je tudi uveljavitev mladega delavca na delovnem mestu. Mislim, da moramo na tem področju še veliko narediti. Mladi delavec — strokovnjak, ki pride v Litostroj, nima dejansko nobenih možnosti napredovanja, recimo, da bi čez določen čas postal vodilni ali vodstveni delavec, če pa že je tako, potem so to zelo redki slučaji. S tem mislim predvsem na tista delovna mesta, ki jih zasedajo upokojenci, čeprav jih je malo. Na ta delovna mesta bi morali zaposliti še mladega človeka, ki bi se lahko v nekaj letih vpeljal v delo, in bil tako ustrezna zamenjava. Opažamo, da je poprečni delovni staž v mnogih oddelkih 18 let, nekje pa celo več. Isto je verjetno v zunanji montaži, kjer upokojenci ali pa ljudje tik pred upokojitvijo vodijo dela na posameznih objektih, ne da bi vzeli zraven mladega človeka, ki bi se uvajal in spoznaval z delom. O tem bi morale razpravljati tudi ostale družbenopolitične organizacije. Če bomo to rešili, bo več mladih ostalo v podjetju, obenem pa se bo zmanjšala tudi problematika kadrovske zasedbe.« Franc Jcvnikar: »Dejal bi še nekaj o nagrajevanju in napredovanju. V delovni organizaciji sem že 22 let in, vseskozi se srečujem s to problematiko. Mislim, da smo na področju nagrajevanja in napredovanja le nekaj naredili. Če samo pogledamo, koliko vodilnih mest v delovni organizaciji zasedajo prav tisti ljudje, ki so prišli v delovno organizacijo kot delavci, tehniki itd., potem so uspehi vidni. Mislim, da je številka, ki jo je navedel tov. dr. Kos in ki kaže potrebe po visokošolskih kadrih za naše podjetje prevelika in da naša delovna organizacija ne prenese tolikšno število inženirjev, zaposlenih v TOZD IRRP. Vsekakor je potrebno tovrstne cilje v neki meri uresničiti vendar le v naših zmožnostih.« Janez Elikan: »Samoupravni sporazum o temeljih srednjeročnega načrta de- lovne organizacije daje pomemben poudarek razvoju komuniciranja in informiranja v takem smislu, da informiranje izvede mo na vseh ravneh — v celovit sistem, kajti le na ta način bomo razvili samoupravne odnose in torej tudi vse procese odločanja in oblikovanja stališč. Imamo idejni projekt ureditve informativne službe, katerega nameravamo jeseni kompleksne-je uresničiti, čeprav nastopa vrsta kadrovskih težav. Ne moremo mimo nekaterih dvomov, kako naj bo organizirana ta pomembna dejavnost. Na vsak način mora informativni center zajeti tajništvo samoupravnih organov in družbenopolitičnih organizacij, kjer že potekajo in se pretakajo določene informacije. V celovitem sistemu obveščanja bodo morale strokovne službe dajati ustrezne in točne informacije, da bi tako v informativnem centru imeli v slehernem trenutku potrebne oziroma zaželjene informacije. V tozdih in SSP bo potrebno organizirati odbore za informiranje, ki bodo nosilci obveščanja v določenih sredinah, in bodo povezani z informativnim centrom. Pomembno vlogo v razvoju obveščanja ima glasilo delovne organizacije, ki bi moralo izhajati vsaj štirinajstdnevno, da bi delno zadovoljili potrebam po pravočasnem in ustreznem pretoku informacij od vira do porabnikov in obratno. Seveda je potrebno zaradi vse večjih potreb razmisliti tudi o modernizaciji naše tiskarne, ki naj bi tiskala tudi naš časopis.« Jože Kušar, ing.: »Omenil bi rad nekaj stvari v zvezi s planiranjem v naši delovni organizaciji. Znano nam je, da redkokdaj sprejemamo naročila, ki jih ne bi mogli vnesti v program. Planiranje je v naši delovni organizaciji stalen pojav, naš skupni dogovor, ne pa samo delo službe, ki bi samostojno odločala o tej zadevi. Mislim, da je zakon o združenem delu dejanski preporod o funkciji planiranja in nam nakazuje, v kakšni smeri moramo planirati. Ne bi bilo odveč, da bi v prihodnje tej funkciji posvetili še več časa in pozornosti.« Milan Špolar, ing.: »Spregovoril bi rad nekaj o finančnem poslovanju. Tov. Kržišnik je v uvodnem referatu spregovoril o posledicah zakona o zavarovanju plačil v delovnih organizacijah. Ko je zakon izšel, smo imeli približno za 200 milijonov dinarjev terjatev od naših kupcev in približno 130 milijonov dinarjev obveznosti. Zakon je kupce zavezal, da nam plačajo, nas pa, da dobaviteljem plačamo. Mi smo na osnovi takih obvez naredili primeren načrt prilivov in odlivov, s tem pa smo predvideli možnost potrošnje. V polletju, ki je za nami, smo dosegli 733 milijonov prilivov in 713 milijonov odlivov. Tu je zajet tudi promet na kreditnem področju. Ugotovljeno je bilo, da je objektivnih in subjektivnih potreb več, kot pa denarnih možnosti. Glede na to smo omejili nakupe materiala, pri čemer smo upoštevali dokaj visoke zaloge. Prav tako smo omejevali nakupe za investicijsko opremo. V drugem polletju pričakujemo manj prilivov in odlivov finančnih sredstev. Potrebno je zmanjšati zaloge, pred tem pa moramo pregledati njihovo kvaliteto. K temu moramo pristopiti resno in takoj.« Ivo Sabol: »Osnovna ugotovitev v osnutku zakona o združenem delu je ta, da razčlenjuje ustavno opredelitev, ki pa je že opredeljena v vseh političnih dokumentih. Menim, da ni naloga zakona, da določa, kaj mora sindikat delati, kajti sindikat je razredna družbenopolitična organizacija, ki sama sebi daje in uresničuje naloge z ostalimi družbenopolitičnimi organizacijami. Zakon pa zavezuje samoupravne organe in individualne poslovodne organe, kako se morajo obnašati, kdaj in o čem morajo sindikat informirati. Želim omeniti, da 66. člen osnutka zakona o združenem de- UVAJALNI SEMINAR Vrsto let smo ob prihodu mladih kvalificiranih delavcev iz izobraževalnega centra pozabljali, da bi zanje organizirali uvajalni seminar, na katerem bi jim razložili ustroj delovne organizacije, delovanje samoupravnih organov, družbenopolitičnih organizacij in podobno. Končno je letos napočil čas, ko je kadrovska služba naše delovne organizacije organizirala take uvajalne seminarje. Tako sta dve skupini mladih delavcev sodelovali na dvodnevnem seminarju, na katerem so predavali strokovnjaki in družbenopolitični delavci naslednje teme: 1. Varstvo pri delu — predaval Milan Jurjavčič, varnostni delavec. Na koncu tega predavanja so slušatelji opravili tudi pismeni test. 2. Naši samoupravni akti — predavala Irena Kosmač, dipl. iur. 3. Samoupravna organiziranost delovne organizacije Titovi zavodi Litostroj — predaval predsednik Upravnega odbora delovne organizacije Stanislav Bradeško, dipl. ing. 4. Organiziranost in delo sindikata — predaval Ivan Sabol, predsednik Konference osnovnih organizacij sindikata Litostroj. 5. Organiziranost in delovanje zveze komunistov v Litostroju — predaval — sekretar sveta ZK Vukosav Ziv-kovič. 6. Organiziranost in delovanje zveze socialistične mladine v Litostroju — predaval predsednik Koordinacijskega sveta ZSM Litostroj, Josip Fileš. lu omenja sindikat, vendar je sindikat omenjen tudi v drugih členih, kajti če tega ni, ni samouprave. želel bi poudariti, da je v tem smislu sindikat grajen kot sestavni del samouprave, kot politična kontrola nad vsemi samoupravnimi organi. Stabilizacija pomeni dobro gospodarjenje. Vrsta dokumentov je dala napotila, smernice in obvezujoče sklepe. Izdelali smo posebne stabilizacijske dokumente, katere smo vgradili v naš gospodarski načrt. Stabilizacijske programe smo izdelali v minulem letu, vendar se pozneje z njimi nismo veliko ukvarjali. Konferenca sindikata je v začetku letošnjega leta obravnavala stabilizacijske ukrepe in zadolžila izvršne odbore v TOZD in SSP, da se povežejo z delavskimi sveti TOZD in SSP in pregledajo uresničitev sprejetih ukrepov. Želim poudariti, da bomo v sindikatu vodili široko akcijo za povečanje storilnosti, saj moramo celovito pregledati vse ovire, ki hromijo delo. Boj za stabilizacijo ne terja od nas samo zmanjšanja inflacije cen, temveč smo dolžni tudi zmanjšati inflacijo besed, saj ne moremo v nedogled ponavljati, da sprejemamo dobre ukrepe, ki pa jih potem ne uresničujemo. Družbenopolitične organizacije in samoupravni organi ne smejo ob tovrstni problematiki ostajati nemi. Ne bi se podrobneje spuščal na področje inventivne dejavnosti, delegatskega sistema, racionalizacije poslovanja, delovne discipline itd., o čemer smo danes že govorili. Pri vsem tem pa je vprašanje, če mi lahko vodimo stabilizacijsko politiko, če se naše gospodarstvo nenehno obremenjuje. Kadar govorimo o svobodni menjavi dela in sredstev, se ne vprašamo, če se tudi zunaj obnašajo tako, kot se moramo obnašati v gospodarstvu. Mi smo v naših razpravah odločno postavili nekatere zahteve na področju zdravstvenega varstva, varstva pri delu, socialne problematike in želimo, da bo obnašanje zunaj tako, kot mora biti v delovnih organizacijah.« Franc Hribar: »Tovarišice in tovariši, priznati moram, da je bila vaša razprava zelo bogata in plodna. Tov. Kržišnik je v svojem uvodu podal usmeritev srednjeročnega plana, ocenil družbenoekonomski položaj, samoupravno organiziranost s kadrovsko politiko, realizacija zakona o združenem delu in to dovolj nazorno, ter strateško usmeril in postavil naloge, ki jih bomo morali v prihodnje v družbenopolitičnih organizacijah, samoupravnih organih in vodstvenih organih uresničiti. Na osnovi današnje razprave moramo opredeliti, kdo je za določene naloge odgovoren, v kakšnem času in s kakšnimi sredstvi morajo nosilci te naloge opraviti. Osnovna ugotovitev, ki je bila danes zelo jasno izražena in je v zvezi z našim nadaljnjim razvojem, ekonomsko trdnostjo v Litostroju, dovolj nazorno kaže, da ni vprašanje našega razvoja, naše eksistence, naše rasti, našega boljšega položaja tako v Litostroju kot v širši družbeni skupnosti, ampak, da se v tem trenutku pojavlja samo vprašanje, kako te naloge spraviti v življenje, kako naloge enakomerno porazdeliti med vse nosilce družbenopolitičnih funkcij in zlasti v zvezi komunistov. Spregovoril bi rad še nekaj besed o kadrovski politiki. Menim, da bi morali v prihodnjem obdobju priti na prioritetno ocenjevanje dela v družbenopolitičnih organizacijah. Tudi pri vas verjetno kadrovska politika ni dobro naravnana, morebiti kaže kakšne konflikte pri medsebojnih odnosih. Reči moram, da se zveza komunistov nikdar več ne bo odpovedala dvema bistvenima nalogama: kadrovski politiki in informacijskim sredstvom. Vaša današnja konferenca je odprla ne samo za vas, temveč tudi za nas široko paleto problemov. Tudi kar je bilo rečeno glede stabilizacije, samega odnosa itd., je točno. Poudariti moram le, da medsebojna delitev dela, racionalizacija in stabilizacija poslovanja, medsebojna povezanost gospodarstva pride do izraza na vseh področjih našega dela. Omeniti moram še to, da jutri sprejemamo družbeni plan na skupščini naše občine in da v veliki meri odraža dejavnost in usmeritev vaše delovne organizacije, kajti Litostroj pomeni tako v Ljubljani, kot v SR Sloveniji močan dejavnik družbenoekonomskega položaja gospodarstva. Usmeritve v zakonu o združenem delu so zelo pozitivne. Sami ste spoznali, da je treba na tem področju napraviti neke korenite spremembe, ne zato, ker jih družbenopolitični faiktorji izven vas zahtevajo, temveč zato, ker sami ugotavljate, da taka organiziranost in tak položaj tozdov več ne ustreza ustavnim načelom in seveda nadalj-nim zadolžitvam.« Glasilo delovne organizacije Titovi zavodi Litostroj izhaja mesečno (s posebnimi prilogami) v nakladi 5500 izvodov — Ureja ga uredniški odbor v sestavi: Stanislav Bradeško, dipl. inž., Milan Vidmar, Janez Oprešnik, Vukosav 2iv-kovič, Leopold Šole, dipl. inž., Hrabroslav Premelč, Janez Stražišar, dipl. Inž., Milan Jurjavčič, Ivan Elikan. Glavni in odgovorni urednik Ivan Elikan, tehnični urednik Estera Limpič. Telefon uredništva 56-021 (h. c.) interna 246 — Poštnina plačana v gotovini — Rokopisov ne vračamo — Tiska Tiskarna LJUBLJANA 1976 Obujanje revolucionarnih tradicij Oživljanje, razvijanje in prenašanje revolucionarnih tradicij na mlade predstavlja stalno obliko obujanja velikih dni naše revolucije in pravilno vrednotenje dosežkov NOB. Komisija za LO in DS pri Koordinacijskem svetu ZSM organizira prav s tem namenom vsako leto pohod »Na prizorišče dražgoške bitke«. Letos je pohod sovpadal tudi z osrednjo proslavo dneva vstaje. Pohod je trajal od 22. do 24. julija in se ga je udeležilo 76 mladink in mladincev. Prvič so letos sodelovale delegacije osnovnih organizacij ZSM združenih podjetij strojegradnje in vojaki iz vojašnice Boris Kidrič iz Ljubljane. Popoldne so nas obiskali sodelavci iz ljubljanskega radia, skupaj smo pripravili oddajo za val 202. Zadnji dan nas je prvič prebudilo sonce, tako da je bil pohod na Bičkovo skalo prav prijeten. Sonce je tako prijetno grelo, da se nekateri skoraj niso hoteli vrniti v tabor. Vedeli so, da se bo treba lotiti podiranja šotorov, ker je bil za popoldne napovedan povratek v Ljubljano. Preden smo odšli, smo pri do- Že v zgodnjih jutranjih urah so se pred vhodom v tovarno začeli zbirati udeleženci pohoda. Niso jih odvrnili niti temni oblaki, ki so grozili, da bo vsak trenutek začelo deževati. Vzpodbudo vsem je v tem trenutku dajala litostrojska godba. Na zboru pred tovarno smo našo mladinsko pohodno brigado svečano poimenovali po Francu Leskovšku-Luki, ki je tudi njen stalni častni pokrovitelj. Slavnostni govor je imel predsednik Koordinacijskega sveta ZSM in med drugim je posebej poudaril: »Mislim, da lahko na tem mestu vsi obljubimo, da bomo ime pohodne brigade častno in ponosno nosili še vrsto let na takih in podobnih srečanjih oživljanja dogodkov iz NOB«. Na prizorišču dražgoške bitke kamor je odšla naša brigada, je dvestoglavi Cankarjev bataljon dosegel nekaj edinstvenega. Po vrsti spopadov v zadnjih mesecih 1941. leta je ta enota skoraj sredi podjarmljene Evrope, ki je ječala pod Hitlerjem in njegovimi pomočniki, povzdignila plamen vstaje tako visoko, kot do takrat na Slovenskem še nikjer. Ta dogodek je zato prerasel svoje meje in svoj čas. O tem govore tudi sicer redki — nemški dokumenti, ne le sporočila in pričevanja udeležencev. Razumljivo, da do tega spopada ni prišlo čez noč. Nastajal je in dozoreval v srcih, mislih in dejanjih požrtvovalnih in ne- Brigada prihaja na prizorišče proslave Polaganje venca na spomenik padlim mačinih poravnali račune za kruh in mleko, ki so nam ga vseskozi dobavljali, se od njih poslovili in obljubili, da se drugo leto ponovno vidimo. Med vožnjo z avtobusom proti Ljubljani je bilo vedno bolj mirno. Vsi so vedeli, da je pohoda konec ter da se bo treba posloviti. Pred Litostrojem je še večkrat zadonel pohodni »Zdravo«, vendar se glavnina ni in ni razšla. Domači mladinci in mladinke, gosti iz Slovina, Alka in Dekorativne ter vsi udeleženci iz ZPS, predvsem pa iz Metalne, Hidro-montaže in Atmosa, ki so bili močneje zastopani, so v en glas zatrjevali, da je bila organizacija pohoda in morala odlična. Vsi so poudarjali, da si želijo še veliko takih in podobnih or- Djakovičevi cesti, kjer je stalo mnogo ljudi. Med potjo v Dražgoše smo položili vence pri spomeniku padlim borcem v Železnikih in Rudnem. Ljudje, ki so nas srečavali po cesti od Rudnega proti Dražgošam, so nas pozorno opazovali, nekateri so bili prav presenečeni. Vseskozi so med pohodniki odmevale partizanske pismi. Mora- m*" - ^VWl 4*V. 1 Z nami so bili na pohodu utrudljivih organizatorjev upora po vsej Gorenjski. Cankarjev bataljon je po številnih akcijah, delovanju in dogodkih od poletja 1941. dalje, postal tedaj največja partizanska enota na Slovenskem. Svoj vrh je dosegel prav v Dražgošah od 9. do 12. januarja 1942. leta, ko se je tri dni uspešno branil in spoprijemal z več tisoči Hitlerjevih vojakov in policistov. Ta bataljon je bil že po sestavi izrazito proletarska enota, čeprav so bili — zlasti po decembrski vstaji — v njej tudi kmečki ljudje. Predvsem pa so bili v njem prvoborci iz Jesenic, Kranja, Tržiča, škofje Loke, iz kamniškega in šmarnogorskega območja ter še iz nekaterih drugih krajev, prav iz vse Gorenjske. Dražgoška bitka — tako jo upravičeno imenujejo — je že tedaj postala velika legenda, saj je odjeknila po vsej Sloveniji in tudi drugod. Po razvitju prapora je naša mladinska pohodna brigada v koloni skupaj z godbo odšla po la brigade je bila visoka, ko je prihajala pred spomenik na osrednji prostor proslave. Točno ob napovedani uri se je začela proslava, z njo pa je začelo tudi deževati. Brigade to ni motilo, saj je bila opremljena s šotorskimi krili, tako da je vztrajala na svojih mestih do konca. Slavnostni govornik je bil tovariš Sergej Kraigher. V svojem govoru se je dotaknil predvsem zgodovine slovenskega naroda in manjšinskih problemov današnjega časa. Po končani proslavi je brigada odšla proti taboru, ki je bil postavljen za dražgoško šolo. Zvečer je bil kulturni program ob tabornem ognju, z nami pa se je pogovarjal prvoborec Lotrič, udeleženec dražgoške bitke. Drugi dan se je vreme malo izboljšalo, tako da smo lahko zapustili tabor ter odšli na novi spomenik. Pot nas je vodila po obronkih Jelovice po poteh Cankarjevega bataljona. Pred kosilom smo se vrnili v Dražgoše. Koordinacijski svet ZSMS je organiziral potovanje za celotno organizacijo Združenih podjetij strojegradnje. Ta izlet ni bil le turističnega značaja. V Milevskem in červe-ni smo se večkrat sestali s predstavniki mladinske organizacije ZVVZ in z njimi imeli več uradnih razgovorov, kjer smo začrtali pot nadaljnjega sodelovanja obeh mladinskih organizacij. Okvirno smo se dogovarjali, da bomo nadaljevali tradicionalne izmenjave skupin mladincev. Naša mladinska organizacija naj bi vsako leto organizirala samostojen izlet v ČSSR, češkoslovaški mladinci pa naj bi v čim večjem številu prihajali skupno s sindikalno organizacijo ZVVZ v naš počitniški dom. Pogovarjali smo se tudi o samem sodelovanju obeh mladinskih organizacij. Skupina mladincev, ki je odpotovala v ČSSR, je štela 48 članov ZSMS. Izleta so se udeležili skoraj vsi predstavniki OO ZSMS ZPS. Iz Ljubljane smo odpotovali 3. julija in še isti dan ganiziranih pohodov na prizorišča dogodkov iz NOB. Obljubljali so, da se drugo leto ponovno vidimo. Marjan Sigulin Mladina ZPS na Češkem V okviru sodelovanja med ZVVZ Milevsko in Litostrojem je tudi letos potekala izmenjava na ravni sindikalnih organizacij obeh podjetij. V letošnjem letu, ko praznujemo 10-letnico sodelovanja, smo tudi mladi iz naše delovne organizacije organizirali izlet v ČSSR. prispeli v Červeno. Tam so nas zelo svečano dočakali predstavniki mladinske organizacije. V sedmih dneh, kolikor smo jih preživeli v ČSSR, smo obiskali več kulturnozgodovinskih spomenikov. Bili smo v Pragi, Orliku, Zvikovu, Gluboki, Taboru in še mnogih drugih znanih krajih. Poudariti je potrebno, da so nas na vseh izletih spremljali predstavniki mladinske organizacije ZVVZ ter predstavniki sindikata. Vzdušje in počutje celotne skupine je bilo izredno prijetno, saj so se izleta udeležili mladi iz vse Slovenije. 'Zbrali smo se skoraj vsi mladi delegati koordinacijskega sveta ZSMS ZPS, se med seboj spoznali in na ta način spodbudili delovanje te organizacije. Tokrat smo mladi ponovno dokazali, da smo sposobni uspešno organizirati take in podobne akcije, ki prispevajo k zbliževanju ne samo slovenske, temveč mladine vsega sveta. 704 tone cementa za Tolminsko Konferenca osnovnih organiza- cij sindikata Litostroj je sredi avgusta prejela od Skupščine ob- čine Tolmin oziroma odbora za ugotavljanje in odpravo posledic potresa na Tolminskem obvesti- lo kako so cement, ki ga je pri- speval Litostroj, razdelili po po- sameznih vaseh. Salonit Anhovo je v času od 11. do 27. avgusta 1976 dobavil 704 tone cementa, ki smo jih plačali delavci Lito- stroja v znesku 600.000 dinarjev. Delovna organizacija Gostol iz Nove Gorice pa nam še ni po- slala obvestila, kako sc ) porazde- lili sredstva, ki smo jih nameni- li njihovemu TOZD v Tolminu za odpravo posledic potresa. Tako so razdelili cement v naj- bolj prizadetih vaseh: Breginj 26 ton Kobarid 26 ton Borjana 12 ton Podlube 21 ton Žaga 26 ton Skupaj 111 ton Idrsko 26 ton Kred 26 ton Kneža 26 ton Ladra 12 ton Slap ob Idrijci 12 ton Skupaj 102 tone Srpenica 26 ton Volče 26 ton Most na Soči 26 ton Grahovo ob Bači 26 ton Skupaj 104 ton Kamno 26 ton Podbrdo 26 ton Čezsoča 21 ton Volarje 26 tor- Skupaj 99 ton Livek 24 ton Rut 14 ton Tolmin 12 ton Breginj 26 ton Podbela 21 ton Skupaj 97 ton Bovec 12 ton Doljna Trebuša 12 ton Hudajužna 12 ton Log pod Mangartom 12 ton Pečine 12 ton Lom 7 ton Poljubinj 12 ton Ponikve 12 ton Soča 12 ton Skupaj 103 tone šentviška gora 12 ton Trnovo 12 ton Vrsno 12 ton Zatolmin 26 ton Podbela 14 ton Breginj 12 Jon Mladinci so se v Červeni za spomin slikali z osebjem rekreacijskega centra Skupaj 88 ton I. Sabol INTENZIVNA PRIPRAVA Samoupravni sporazum o temeljih plana smo sprejeli aprila in pred nami je priprava srednjeročnega plana za obdobje od leta 1976 do 1980. V juliju je skupščina SRS sprejela družbeni plan, ki vsebuje temeljne razvojne usmeritve in politiko razvoja. V naši delovni organizaciji se s temi vprašanji ukvarja organ DS DO za pripravo srednjeročnega plana skupaj s strokovno službo. Oba se pripravljata za široke obravnave v TOZD in SSP ter na vseli ravneh družbenopolitične in samoupravne organiziranosti v naši delovni organizaciji. Sredi julija smo člani družbenopolitičnih organizacij, samoupravnih organov in vodilni de-'avci ob prisotnosti občinskih Predstavnikov, vendar v odsotnosti predstavnikov komiteja MK 'ZKS Ljubljana in IK predsedstva CK ZKS razpravljali o Poteku razprave o osnutku zakona o združenem delu ter o Poteku konkretnih akcij za poglabljanje socialističnih samoupravnih odnosov. V tej luči smo proučili dosedanje rezultate na področju uveljavljanja načel socialističnega samoupravnega načrtovanja in sprejemanja srednjeročnih razvojnih programov. Poudarjeno je bilo, da bomo posebno pozornost posvetili bodoči samoupravni organiziranosti, dohodkovnemu povezovanju, združevanju dela in sredstev, investicijski politiki, povečanju Produktivnosti in izvoza, uresničevanju stabilizacijskih programov, kadrovski politiki, razvojnemu programu itn. „ načrtovanje mora izhajati OD DELAVCEV V TOZD Problematika načrtovanja je tesno povezana z uresničevanjem nove ustave, sklepi X. kongresa ZKJ ter vsebine zakona o združenem delu. Isto velja tudi za Pripravljanje in sprejemanje srednjeročnih razvojnih programov. V naši delovni organizaciji dosledno uveljavljamo elemente novega zakona o samoupravnem načrtovanju in želimo, da bi bil Plan čim bolj realen ter uresnič-'jiv. Opažamo pa, da bo zelo pogumen, zato bomo ob njegovem sprejemanju določili tudi odgovornost za realizacijo. Delavski svet podjetja je imenoval organ za pripravo srednjeročnega plana, ki ga sestavljajo Predstavniki vseh TOZD in SSP, Pri delu pa sodelujejo tudi predstavniki službe POAE. Kako poteka delo odbora pri Pripravi tega pomembnega dokumenta, mi je povedal njegov Predsednik Marjan LESAR: »Komisija deluje na samo-npravnih načelih, delamo na osnovi zakona o temeljih sistema uružbenega planiranja. V dosedanjem času simo se sestali štirikrat, naše delo izhaja iz 77. člena zakona. Osnovno izhodišče za pripravo Plana so smernice za samouprav-ni sporazum o temeljih srednjeročnega načrta 1976/80, ki so bile sprejete v marcu 1975. leta. V nprilu letošnjega leta pa smo sprejeli samoupravni sporazum n osnovah srednjeročnega pla-nu Litostroja za obdobje 1976 do J80. in kaj je narejeno do se-daJ? Pripravili smo: , ~~ količinski plan proizvodov ln storitev, plan celotnega prihodka in njegovo delitev, plan osnovnih sredstev, ' kazalce učinkovitosti (samo snovne dejavnosti), ' plan uvoza in izvoza, slov Plan zaP°slenosti in zapo- (. „ plan investicijskih vlaganj Je ze v razpravi), „ ~'7 Plan porabe energije in su-IQvin, / Plan družbenega standarda razpravi je samo osnutek o anovanjski izgradnji), ^ Plan potreb ljudske ob-l