Leto WBf štev. f4t
^cstiflaa paTff^-^^a-
V Lfubl?anr, nedelja dne 37. junija 1923	Posamezna Stev. stane 1*50 Din
lahmfm ob 4 gftrtrak
Sum mesečno 12-30 Um U taosemstro %*— m •coorszn«
O0tast po tarifo.
Uredništvo:
Mllrtoitenva eeau šUlS/1 Telefon it. m
Dnevnik za gospodarstvo, prosveto in politiko
Cfpravništvp:
Ljubi-ma. Preiernova
al. tt 6 t Telet it. S6.
Podružnice:
Hjit.i in. Barvaraka aLi
Tel.fe.2Z Ceije, Aleksandrova •
Rsčua grl pošto, čekov, »avodu štev. 11.842.
LJubljana, 16. junija.
Neštetokrat smo ie imeli priliko ln potrebo naglasiti, kako škodljiva je sentimentalnost v politiki. Različni pacifisti, svetovni razoroževalcl, ozna-njevalci velike alijajice narodov zoper določbe mirovnih sklepov, ln podobni politični idealisti in — hinavci porabljajo vsako priliko, da očitajo smeri naše vnanje politike kriva pota. Vedno znova morajo nastopati dogodki, kakor je najnovejši prevrat v Bolgariji, da pokažejo položaj v pravi luči to izpričajo, s kakimi silami in razpo-^enji imamo opraviti.
Kako so vsi naši politični defetisti pisali o Bolgarih, ki da so se popolnoma spokurili in ki da ne mislijo na drigega kakor, kako bi čim preje stopili v čim tesnejšo zvezo z našo kraljevino! Sedaj je ona stara Bolgarija pokazala svoje pravo lice in svojo pravo moč in izpričala, koliko ie že treba dela in časa. da se zares izvrši oreobrat v duhovih.
Našli so se te dni med nami modrijani, ki očitajo lastni državi, da je v preteklosti premalo podpirala politiko Stambolijskega. Isti ljudje so pred meseci, predno se je začelo zbliževanje med nami in sofijsko vlado, očitali, zakaj ne zaupamo vladi bolgarskih ZMnljoradnikov, ki da kaže toliko lojalnosti in iskrene dobre volje. Takrat je Jugoslavija stavila kot predpogoj zahtevo, da pokaže Sofija jasno igro, ali s komiti al: zoper nje, ne pa oboje hkrati. V Beogradu so na temelju svojih informacij dolžill sofijsko vlado, da stoji še vedno v zvezi z ma-kedonstvujuščimi, dasi oficijelno trdi drugače. Ves naš defetistični zbor je bil takrat »prepričan*, da nima Beograd prav, marveč da vedoma neopravičeno obdolžuje Bolgare, ki da
30 nedolžni . . .
Iu kaj se je izkazalo? Malo pozneje je moral Stambolijski izvršiti ono znamenito operacijo v svoji stranki, ko je izločil tri ministre iz vlade in stranke, med njimf Toriakova kot glavnega, ker so bili zavezniki makedon-stvujnščih ta so dela!! z njimi sporazumno, ne glede na druga delikatna početja. Malo pozneje je morala sofijska vlada začeti čistiti v vladnem aparatu, v upravnih središčih, vzdolž ob meji južne Srbije, kjer so bili vladni funkcJjonarji skoro brez izjeme ne ie zaupniki, marveč aktivni člajii ko-mitetov makedonstvujuščih In kaj so ta fakta drugega nego ono, kar je sofijski vladi očitala naša uvidevna javnost? Očitki so bili tedaj povsem upravičeni ln so bazirali na živih argumentih.
Ko pa % Stambolijski napravil odločilni preokret in sklenil napraviti red na naši meji. šele tedaj je dala njegova vlada dokaza o svoji lojalnosti. Ta preokret pa je tudi pri nas rodil takoj dobre posledice; začelo se je zbliževanje. ki bi bilo prineslo kmalu nadaljne dobre sadove.
Toda kakor hitro je začel Stambolijski v praksi lojalno politiko napram Jugoslaviji, takoj je zadel ob aktivni, ofenzivni odpor stare germanofilske Bolgarije. Napake v naši politiki napram Bolgariji ni mogoče tolmačiti z našo nelojalnostjo Ravno narobe! Preveč smo bili obzirni ia preveč lahkomiselni!
Ne more se vladi očitati, da se je morda hotela zadovoljiti s kompromisno rešitvijo v zadevi koburške reakcije, s polno pravico pa ji lahko očitamo, da ni bila dovolj gibčna in odločna v odločilnem trenotktu Naravnost usodepolna pa je bila zunanja politika radikalske vlade v zadnjem tednu. V soboto, nedeljo, pondeljek je imela ua*a vlada še popolnima slobodne roke Novi možje v Sofiji so bili uzur-patorji, legalni predstavnik Bolgarije Stambolijski nas je prosil pomoči. Z energično gesto se je takrat dalo popraviti vse In ustvariti 3e trdnejše vezi med novo Bolgarijo in našo državo. Z majhnimi sredstvi je bila mogoča intervencija, Sofija je "le 54 km od meje in v najkrajšem času bi bil Stam-Mijski zoret gospodar situacije. Po-vratek naših čet na jugoslovansko 5zem\je bi bil mogoč, predno bi naši nasprotniki imel* čas, da pokvarijo našo akcijo. V ostalem ne bi imeli niti možnosti niti pravice, da to store.
Mesto borih odločitev, pa so se pričela razmišljanja. In medtem, ko smo v Beogradu delibelirali, sta Rim ln London organizirala akcijo, ki je — na žalost moramo tudi to konštatirati — potresla same osnove solidarnosti Male antante ter nam v zadnjem momentu iztrgala iz rok celo našo skromno diplomatsko noto. Tn v kritičnem trenutku stoji danes Jugoslavija izolirana in — blitmirona ter mora gledati. kako vstnia oh -.jenih vzhodnih
Kaos na Bolgarskem
POTRTOST MED SELJAKI VSLED SMRTI STAMBOLIJSKEGA. -NADALJEVANJE MOBILIZACIJE, (Glej tudi poročila na drugi strani.)
Beograd, 16. junija, i. Dočim se jav« ljajo avtentične vesti o smrti Stambo« lijskega, te hkrati širijo iz Sofije ta Ca« ribrode poročila, da se ca Bolgarskem opaža veliko razburjenje. Poroča »e o veliki potrtosti, ki vlada med pristaši Stambolijskega. Seljaike maje »o brez glave in pričakujejo novega dobrega voditelja, ki začne odločen odpor proti vladi. Tudi pri vladi je opažati vzne« mlrjenje. Vesti iz Sofije pripovedujojo, da je vsa vojaka, ki te nahaja v Sofiji, oborožena z novim modernim orožjem ln da se odpošilja v kraje, kjer Je ved« no trajajo borbe i pristaši Stambollj« skega.
Minister notranjih del je Izdal vsem okrožnim ta sreskim načelnikom nared« bo, da naj najodločneje nastopajo proti vsem onim, ki bodo skušali kršiti red ta mir v državi
Kralj Boris je bil obveščen o uboju Stambolijskega baje šele dve uri potem, ko je vlada izdala tozadevni komunike. H kralju je bil poklican polkovnik Vol« kov, ki za sedaj opravlja posle vojnega ministra, za njim pa minister zunanjih poslov Kaifov. O tem sestanku se ni nI« česar Izvedelo. Hkrati se poroča iz So« fijc, da so pristaši Stambolijskega pri« jeli dva somišljenika koburlke dinastije, pri katerih so našli dokumente, da se bivši kralj Ferdinand nahaja v Gar« mlschu na Bavarskem. TI dokumenti nudijo točne dokaze za restavracijske namene bivšega kralja Ferdinanda.
Velika in Mala anfanfa ob prevrafu
ANGLIJA IN ITALIJA ODLOČNO ZA NOVO VLADO. — OMAHOVANJE ČEŠKE IN RUM UNIJE.
Beograd, 16. junija, t. Is Caribroda se poroča, da je Bolgarska zvišal« s talci bolgarske vojsk« na 100 tisoč. Pr«d» tednik vlad« j« ux podpisal akaui o ponovni mobilizaciji vseh reaervnih častnikov. Medzaveznlika komisija je proti tarna protestirala, toda bras uspe« ha.
Dopisnik beograjskega »Novega D« sta*, ki je preko Rumunlje pripotoval na Bolgarsko, poroča, da ie Bolgarija nahaja v kaotičnem meteiu ta da nara« Sča število vojaških beguncev, ki uha» jajo iz bolgarske vojske na naše ozem« lje. Med njimi to tudi častniki, Id ob« mejnim itraiam ne marajo priznati, ka« terl stranki pripadajo.
nadaljne podrobnosti o smrti stambolijskega:
Sofija, 16. junija, n. Danea ob 11. je vlada izdala komunike v katerem pri« občuje, da je bil bivši predsednik vlade Stambolijski ubit v selu Sovafcu, od ko« der Je hotel pobegniti. Stambolijskega so pogodili trije streli v glavo.
500 seljakov na smrt
obsojenih.
Sofija, 16. junija, r. Prekl sod v Plev« ni ta Sumenu je doslej obsodil preko 500 seljakov na smrt radi udeležbe pri uporu. Preki sod je bil postavljen v Tatar Pasardžiku, Plovdivu in Varni, kjer bo sodil prvake zemljoradniike stranko.
Beograd, 16. junija, d. Odgoditev de« marše je še vedno predmet političnih razgovorov. Splošno se obtožuje vlada, da je s svojim oklevanjem, na drugI strani pa s svojim veiikoustnim napo* vedovanjem omogočila akcijo nasprot« nikov, Id to pripravili noši državi ob« čuten diplomatski poraz.
Glavni pritisk je izhajal od ItaHje ta Anglije, ki sta zavzeli stališče, da se Bolgarija ni pregrešila proti mirovni pogodb!, ako pa bi se, gre beseda vele« silam, ce p« poedtalm sosednim drža« vam.
Zal se Je tu d v Mali antanti pokazalo
sicer zatrjevala svojo solidarnost. J« pa navzlic tema bai v odločilnem momenta t« Izrekla xa to. da ni povoda xa inter vandjo, dokler Bolgarija m kril mlrovn« pogodbe. 8 tem te je znatno približala angleškemu stališča. Del češkega časo plsja J« v ostalem od vsega začetka slm pa Utiral z novim režimom. Cal. vlada j« ta reilm tudi dejansko priznala s tem, da Je poslanika Daskalu sporočila, da ga ne smatra rti aa pr«d< stavnlka Bolgarije.
VTIS UMORA V PARIZU.
Pariz, 16. junija, s. Vest o umom
Boljševiški vpad
v Rimranifo?
POROČILA O BITKI OB RUSKO-RUMLNSKI MEJI. - RUMUNSKA NOTA VELIKI IN MALI ANTANTI.
Beograd, 16. junija, r. Dočim prihaja- i po zadnjem prevratu na Bolgarskem v jo iz Sofije vesti o uporih seljakov, ki svoje agresivne namene, jih povzroča umor Stambolijskega, in o
prekih sodiščih, ki sodijo zemljoradnlške' Macttarske m bolgarske priprave upornike, je danes došla U Gjurgjeva br-:	Proti Jugoslaviji.
zojavka, U je povzročila še večje raz- j Beograd, 16. junija, r. Iz Budimpešte burjenje. Brzojavka se glasi, da je moč-; se poroča, da operiralo oborožene čeu na ruska četa v padla v Besarabijo in u • *probajajočih se Madžarov» v smeri pro spopadla x romunskimi četami. Pri tem I ti jugoslovanski meji in da se na Mc spopadu je bilo na obeh straneh mnogo džarskem vrši prisilna mobilizacija.
ranjenih. Po daljši borbi, se je romunskim četam posrečilo, da so Ruse odbile. Ta ruski napad je Izzval skrb v romunskih političnih krogih. MlsU u, da je v zvezi x neredi na Bolgarskem. Bollševiki nameravalo Izrabiti položaj, U je nastal
Beograd, 16. Junija, n. »Politika, piše: Okrog Caribroda te vrše bolgarskf vojaške priprave s strani bivše častn-ške lige in makedonstvujuščlh, da se zc čuva meja. Ob meji že kopljejo in utrla -jejo rov«.
Ogromno povišanje davkov
ZA POL MILIJARDE. — UVEDBA TLAKE ZA POPRAVO CEST V
CELI DRŽAVI.
Beograd, 16. junija. r. Na včerajšnji seji radlkalskih članov finančnega odbo« ra v navaočnosti ministrskega predsed« nlka Poliča J« bilo sklenjeno, da naj se v svrho IsravnoteienJa budieta uvedejo sledeč« nove davičtae:
1.) zemljiikl davek se poveča sa Jest. krat ta «« pri tem n« morejo vračunati drugI davki (občinski, državni Itd.); 2.) ca vse ostale vrste direktnih davkov se avede naklada, ki bo znašala 30 odst. od obstoječih neposrednih davkov.
Ta začasni davek naj velja sa enkrat za eno leto. Finančno ministrstvo upa, da bo dobila tako driavna blagajna pol milijarde dinarjev, a čemer bi bilo re« Seno vprašanje uravnanja budžeta.
Zakon o dvanajstinah a« junij, julij ta avgust bo predložen ie v ponedeljek, najkasneje v torek. Dalje j« bOo sklenjeno, da te Izenači
davek n« iganje In olajša način plačevanja.
Razpravljalo se je tndi o vprašanju poprave cest ta j« bilo sklenjeno, d« *r v dvanajstine, ki m predloie skupščin:, vnes« odredba, ki razSiri dolžnost kulu. ka (tlake) ca popravo cest na celo državo. Na tlako se more pozvati v9aksg« prebivalca kmečkih občin za 15 dni mestno prebivalstvo p« bi jo plačalo v denarju.
Privatnikom se bo dovoli! nasad de hana za izvoz, ker se Je ugotovilo, da je imela monopolska uprava pri izvozu manj nego 200 kg duhana v preiSnjir letih Izgubo.
Na nocojšnji seji ministrskega svetu no bili vsi predlogi finančnega ministra glede novih davščin odobreni ter je bi-lo sklenjeno, da se zakon o dvanajsti-' nah sa 3 mesece predloži v ponedeijrt
nesoglasje. Rumunlja se Je postavila od ; Stambolijskega je napravila v franco-začetka na stališče, ki je novemu bolgar ski javnosti velik vtis. Splošno re skemo režimu prijazno, ter se Je protlvl smatra, da gre za političen umor, ki Ia vsaki IntervenclJJ. Češkoslovaška Je ' bo imel še težke posledice
Naša vlada in bolgarski dogodki
IZJAVE POMOČNIKA ZUNANJEGA MINISTRSTVA. — BOLGARSKA SEJA MINISTRSKEGA SVETA.
Šefa narodne sknpščine
OSTRA KRITIKA VLADNE BOLOARSKE POLITIKE. — V PONDELJEK BOLGARSKA DEBATA.
Beograd, 16. Junija, r. Kmalu po otvoritvi današnje seje je predsednik Jovanovič odredil na željo nekaterih poslancev odmor, med katerim so se sestali šefi parlamentarnih grap k seji. ki je trajala eno uro.
sporazuma na katerem js Stambolijski tako živo delal je iiren dvoma. Z&rad-tega Je moral Stambolijski v grob. nam pa manjka poguma, da podpremo niSki sporazum, v katerem »e je dtambolijsk-odrekel Makedoniji Danes je ta nišk
Po odmoru je sporočil predsednik, da sporazum padel v vodo. Ml nismo niče-Je posl. Svetozar Pribičevič stavit na sar storili, da pomagamo 8 tam bo lijake ministra zunanjjh dri vprašanje zaradi mu. Vsako odlaganje energične geste dogodkov na Bolgarskem ter da bodo napram Bolgarski moči zločin n* poslanci po dogovoru Šefov strank ime- . prani naši državi.
li priliko, v pondeljek govoriti o tem Predsednik nato sporoča, da je demo
vprašanju povodom pretresa zakona o i izrednih in naknadnih kreditih pri odstav ku ministrstvo zunanjih del. Minister zunanjih dri bo pri tej priliki podal izjavo o dogodkih na Bolgarskem.
Poslanec Jovanovto-Piioc Izjavlja, da t odgodltvijo razprave ni zadovoljen. Prevrat v Bolgariji je povzročil kršitev
Beograd, 16. junija, r. Poihočnik zunanjega ministra g. Oavrilovlč je dal dopisniku »Riječi. sledeča obvestila:
»Naša vlada Je vzela na znanje dogodke ki so se odigrali na Bolgarskem od petka pa do danes ter čaka, ali bo vlada g. Cankova respektlrala neullvsko mirovno pogodbo ali pa Jo bo skušala pogazlti. Zahtevali bomo tudi, da se Izvrši sporazum sklenjen med obema državama v Nlšu.»
Na vprašanje, kakšen kriterij Je vzela vlada v presojanju vprašanja o kršitvi neul!yske pogodbe, Je g. Oavrilovlč odgovor!!, da naša v!ada tekst pogodbe prhnerja s poročili, katera spreiema od svojega poslanika Iz Sofije.
Vladi g. Cankova. se Je posrečilo ne le prepričati Inozemstvo, da ona ne mobilizira volske, nego da jo nasprotno celo demobilizira. Po poročilih našega sofijskega poslanika Je vlada g. Cankova res odpustila en del vojske, s katerim ie nekje v provinci Bolgarske operirala. In Je to odpustitev Javila vsem zastopnikom tujih držav In volnlm atašejem. Izgleda
mejah režim sovraštva in neprestane opasnosti. Storjena je napaka, ki nam povzroči za dolgo vrsto let nepopravljivo škodo ter nam naloži ogTomne materijalne irtve
Diplomacija zamujenih prilik in polovičarskih rršitev, je žalosten znak našega domačega režima. Diplomatskim katastrofam prvih let našega državnega življenja, je včerajšnji dan vreden vrstnik. Posledice se še ne da jo pregledati. 0 tem pa si moramo biti na jasnem, da utegnejo biti daleko-sežne.
Ali ie mogoče še kai povraviti?
pa da ima naša vlada točna poročila (g. Oavrilovlč o tem ni hote! govoriti) da se na drugem kraju zopet vrši mobilizacija.
Q. Oavrilovlč je naposled Izrazi! nado, da bo Javnost zadovoljna z Izjavo, ki Jo bo dr. Ninčič podal v parlamentu v pondeljek.
Beograd, 16. junija, r. Nocoj od 17. do 20. se Je vršila seja ministrskega sveta, na kateri Je minister zunanjih poslov dr. Ninčič obvestil svet o poročilu našega poslanika v Sofiji g Raklča ln našega vojnega atašeja polkovnika Krstlča. Umor A. Stambolflskega Je ustvaril novo situacijo. Vlada Je sklenila, da bo na posebni sedi, ki se vrši Jutri dopoldne sklepala o svojem končnoveljavnem postopanju napram novi bolgarski viadl, kateri Je med tem uspelo, da se Je ojačiia In odstranila svoje nasprotnike. Ministrski svet bo sklepal o korakih, ki so potrebni, da se razčisti odnošaj napram novi vladi na Bolgarskem. Glavno Je: Ali je novi režhn za sporazum ali ne. Pri te! priliki bo naša vlada tudi zahtevala pojasnilo o tem, kdaj namerava sofijska vlada izvršiti obveznosti, katere JI nalagajo mirovne pogodbe ln kaj le z nlško konvencijo.
Italijanske špekulacije t levom.
Curih, 16l junija, r. Lev naglo raste dalje. Danes j« zopet skočil sa 30 po« enov. Porast forslrajo italijanske banke.
kratski poslanec Agatanovifi predloži; zakonski predlog o spremembah m dopo! nitvah zakona o vojni odškodnini ter d« zahteva tanj priznanje nujnosti. Ministe: pravde ne pristaja na nujnoet. Predlog o nujnosti je nato z večino g laso ? odbit.
Nato se je vršila volitev odbora za pretres zakonskega predloga o takojšnji
mirovnih pogodbih ln vrnitev v leto 1914 pomoči oškodovancem po elementarni! Za vlado Cankova stoje naši sovražniki: 1 nezgodah. Glasovalo je 172 poslancev od makedonska organizacija in zunanji na- teh ta listo dr. Peieša 112. za Ttanotij" Bprotniki Nemško, madžarsko ta itali- Lazača 8. jansko časopisje raja. Kršitev niškega < Prihodnja seja r pondeljek.
ZAUPNICA FRANCOSKI VLADI.
Pariz, 16. Junija, j. Debata v zbornici o notranji politiki, ki je pričela ob 3.15 popoldne, je konča'a s «p-ejetjem zaupnice, ki jo je zahteva! Pf.;ncare. Za zaupnico je glasovale. 375 klancev, proti pa 207. Ta Izid si označuje kot velika zmaga mmistrskeg;- -.'-ecisodnllca.
DRŽAVNI NAMEŠČENCI PRED ! kon čim preje rešiti, se je posl. Popovič USODNIMI ODLOCITVAML izrekel za to, da se pretres začne že v Vprašanje uradniškega štrajka. Pondeljek, vendar pa s tem ne »me bit;
Zagreb. 16. Junija, r. 12. ta 13. t. m. dan P"*^* » ostale zakonske nase Je vršila v Beogradu širša konferenca i irte-zastopnikov vseh akcijskih odborov državnih nameščencev, železničarjev In poštarjev, ca kateri se Je razpravljalo o zahtevah osobja povodom budžetnih dva-najstta ln novega budžeta m o vprašanju
Inozemske borse
16. junija. CURIH. Berlin 0.0049, Newyork 556.75, London 25.68, Pariz 35.10, Milan agresivnih korakov, ako se ne izpolnijo 25.62, Praga 16.65 in pol, Budimpešta zahteve državnega nameščenstva. Skle- j o.07, BukareSta 2.80, Beograd 6.10, Sofi< njeno Je bilo, da se v tem slučaju ustavi j j, 7.25, Varšava 0.0065, Dunaj 0.0078 ir, delo v vseh državnih uradih In na želez- po^ tVstr. krone 0.0078 ta poL nicah. Dan ta koliko časa bo trajala xRST. Beograd 23.70-24, Pariz stavka, določi konferenca čez mesec dni. j j35.75_137.25, London 100.20-100.45. Med tem pa se morajo izvršiti vse Pred- Newvork 21.65-21.75, Curih 388—391. priprave za stavka Vsi državni name- Berlin 0.019-0.021, Dunaj 0.030-0.031. ščend In železničar ! se poživljaj, na, p 6475_65 25> dinarji 23.70-24, do pristopilo k organizacij, in sestavijo ,g 21.60-21.70, carinski franki (20)
mestne akcijske odbore, ki naj stopijo v g225_83
zvezo z oblastnim odborom v Zagrebu,, ' '	„
Petrtnjska ulica 40. Predsednik odbora je - BERLIN. Etanaj 166.33, Bujiimpes-Bogdan Krekič, predsednik delavske i £0«. Milan 5351, Praga 3481, Paru
zbornice v Zagreba.	17231-50- London 528'675' Newyor>
,, ™ „ , T _. . ... ! 114.712, Curih 20.698, Beograd 1256.50.
Uradniški zakon_ pr*d zakonodajnim; LONDON. Beograd 400-420, Berlin
Beograd, UmSE r. Danes popol-	£wyork 461-46£
dne se Je vršila seja zakonodajnega od-	n
bora, na kateri je bilo sklenjeno, da se v	154-75- Dunil 320.000-330.000.
pondeljek ob 16. prične načeta! pretres	NEW YORK. Beograd 110, London
zakonskega načrta o uradnikih. Posla-	461.3. Pariz 692.75, Berlin 0.0S, Milan
nec Popovič (dem.) je opozoril, da treba	452.75, Curih 1797, Praga 299.75. Dunaj
v smislu poslovnika razpravo določiti 5	0.1425. Budimpešta 1.21.
i dni prej«. Z orrrom na ta da treba za-1	-- -
aieMer Staiii&olijslil
r. Beograd, 16. junija. Danes popoldne ob 6. Je prejelo ministrstvo zunanjih poslov iz Sofije od našega poslanika Rakiča brzojavko, v kateri se potrjuje vest bolgarskega ministrstva zunanjih del, da je Stambo-•ijski ubit
Takoj po sprejetju te brzojavke Je predsednik vlade Nikola Pašič sklical sejo ministrskega sveta, na kateri je minister zunanjih poslov dr. Ninčlč poročal o našem stališču napram situaciji na Bolgarskem.
Ne pozabile , vpokojencev!
Odprto pismo gg. narodnim poslancem!
Svetovna kriza je na vrhuncu in tudi naše trpljenje je doseglo vrhunec; gre za našo rešitev ali pa pogin od gladu. Vse naše proSnje, da bi se uredili prejem kl vseh upokojence r, provizionistov, ne. zgodnih rentnikov, miloščinarjev, vdor ln sirot, so bile dosedaj brezuspešne!
V vseh časopisih čitamo, da bo uradniška pragmatika kmalu rešena, toda niti enkrat se še ni omenilo, da bo rešen tudi zakon o upokojencih! — poeebno pa še starejših upokojencev! Izjavljamo odločno, da ne priznavamo upokojencev prve in druge vrBte, temveč samo upo. kojence, njihove vdove in sirote. Nobeno živo bitje na svetu nima ne po božji in tudi ne po človeški postavi pravioe, nas še nadalje trpinčiti da umiramo od gladu! Zahtevamo, da se s pragmatiko uredi zakon tudi za nas, tako da bomo dobivali Iste mesečne prejemke, kakor naši kolegi, ki so upokojeni r letih 1920 do 1923.
Gospodje poslanci! Mi smo preveč pretrpeli, smo preveč pošteni in tudi preveč zavedni, da bi mogli to krivico Se dalje prenašati. Zahtevamo, ne več prosimo od Vas zadnjič, da nam takoj napravite ta zakon in nam uredite naše prejemke po Vam odposlani resoluciji z dne 25. marca 1923.
Kakor poročajo iz Sofije, do truplo unorjenega bolgarskega ministrskega predsednika Stambolijskega najbrž prepeljano v njegov rojstni kraj Sla--rovico. Družina pokojnika je odšla v inozemstvo. Ena hčerka se mudi že nekaj časa v Miinchna. Stambolijski-jev spremljevalec na begu, notrajiji minister Stojanov, je bil vjet ln takoj ^to ubit.
Bolgarski odpravnik poslov v Beogradu, Ljudskanov, je danes popoldne -tprejel brzojavno poročilo, da je bil Staaibolijski v borbi z revolucionarnimi četami namerno ubit, da bi bila s >em rešena nova vlada osebnosti, ki ji je tako nevarna. Ljudskanov je danes posetil polnomočnega ministra Nešiča ! iskati p7ed sodiščem zadoščenja, kar je «Vf Obvestil o vsebini depeše. i gotovo korektno postopanje.
Vaš dopisnik se je v razgovoru z j Vsled prošnje Industrijsko obrtnega la&mi državniki prepričal, da se v ofi-1 razstavnega odbora, ki bo moral tudi ujelnih krogih še ne veruje popolnoma poročilom, ki javljajo smrt Stambolijskega, to pa zato, ker so si bile losedaj še vse vesti zadnjih dni, ki so prispele iz Bolgarske, v največjem protislovju.
"♦etrea komisija todi ta nasvet piešto«
Olrala.
HUDO BURJO je dvignila prošnja podjetnikov Graj« ske kleti, ki bi radi na osamelem trgu Svobode, katerega posebno pod gradom kazijo skrajno neokusni lokali raznih trgovcev in obrtnikov, napravili lep restavracijski vrt. Sosedni obrtniki so pro» testirali, socijallsti ln klerikalci so se zanje zavzeli in trg Svobode bo ob nij. piometnejšl Aleksandrovi cesti kazal ie naprej lice kurje vasi.
Sledila je tajna seja, javno pa bodo nadaljevali prihodnji petek. Začetkom tedna bodo marljivo sejali odseki.
MAL VERZAC1J A V MESTNI BLA.
GAJ NI.
V tajni seji so razpravljali do polnoči o mani poneverbi. Zadeve pa Še niso izčistili, ker preiskava te ni mogla vse« ga preiskati. Prizadetih je razven umr. lega oficijala še par drugih uradnikov. Doslej je ugotovljen primanjkljaj 20 ti« soč dinarjev.
ierftaefr« Malel antsnte bf bSa mofoga
še le tedai, ako bi Bolgarija prekršila svoie mednarodne obveznosti in neriillsko pogodbo. »Pravo Lldu» doznava, da češkoslovaška viada Rajka Daskalova ne smatra več za bolgarskega poslanika.
čtšrL MoStvo državne oper« trna ceH
lastnega trenerja, znanega »tanka« Url-dlla. Pri včerajšnji tekmi so zmagal! pevci z 2 : 0. Odlikoval se Je »lasti cu, ni tenorist Plccaver.
Po svehi
—	Seton Watson (Scotus Vlator)
Je prispel 14. t m. v Prago, kjer Je bil nad vse prijateljsko sprejet Praški listi ga pozdravljajo kot enega najbolj zasluženih boriteljev za pravice zatiranih Slovakov pod bivšim madžarskim režimom.
—	Kriza belgijske vlado. Vsled spora s senatom, ki je odklonil vladni pred-iog o flamiziranju dosedaj francoske univerze v Oentu, Je podal Theunlsev kabinet v četrtek demisljo. Zatrjuje pa se, da bo Theunls vnovič poverjen s sestavo vlade.
—	Predsednik Masaryk Je odpotoval Iz švicarskega Montreuxa, kjer se ie nekaj časa mudil, v Marseille.
Dopisi
MOSTE. NaS klerikalno.komnnlstičnl občinski svet je sklenil umesti občinsko takso na luksuzna vozila, avtomobile 1K motocikle. Nimamo sicer nič proti temu, vendar pa se nam zdi, da je ost naperjena le proti nekaterim, sedanji večini nepriljubljenim ljudem. Dobro bi bilo tudi, ako bi se uvedla občinska taksa ns kočije in razna druga vozila, do Sesaj-pa seveda ne bo prišlo, ker bi bili t tem zadeti pristaši večine. Pripominjamo ča. da sklep o uvedbi občinske takse na luksuzna vozila nI bil rar-glašen, kakor običajno, na vseh občinskih deskah, temveč le pri županstvu, j TR2IC. Tukajšnja deška b dekliška i meščanska Šola priredi v četrtek dne 21.
Politične beležke
Koroški Slovenci In bodočo volitve, Naše koroške brate čakajo letos nove volitve, ker poteče avstrijskim zakonodajnim zborom triletna poslovna doba. Dne 14. oktobra bodo volile! pozvani na volišča, da izvolijo nove poslance za narodno skupščino in deželne zbore. Volili pa se bodo letos tudi novi občinski odbori. Za slovenski del prebivalstva na Koroškem Je vse delo v rokah Političnega In gospodarskega društva v Celovcu. Pri zadnjih volitvah so oddali koroški Slovenci približno desettisoč glasov. »Koroški Slovenec« izraža prepričanje, da bodo naši koroški bratje
Nariborski občinski svet
Maribor, 15. junija.
ŽUPANOVA OBRAMBA.
Po otvoritvi seje je dr. Leskovar na« padel župana Grčarja, češ da je prav za prav on zakrivil malverzacije umrlega ohranili strankino disciplino in trdno o'r-mgistratnega uradnika P., ker nc drži ganizacijo. Potem jim pri bodočih voiit-nad uradništvom, ki jc prišlo po pre« vratu od vseh vetrov, železne roke, kot bi bilo to potrebno, če hoče imeti v ob« čini red. Župan si je pridržal odgovor za tajno sejo, za katero ima priprav« ljenih še par drugih kočljivih zadev ma« gistratnega uradništva in bo treba zato tudi primernil ukrepov. Odločno pa je zavrnil očitek, da bi bil iz tajne seje ko« murkoli proti predpisom kaj Izdal, sa« mo od dr. Leskovarja napadenemu uradniku J. je odstopil prepis zapisnika, da je mogel ta zavrniti očitke in si
vali povoljen uspeh ne izostane.
+ Klerikalni »uiakedonstvuJuščU.
Glasilo dr. Korošca, mariborska »Straža. Je šla med »makedonstvujušče«. V poslednem svojem broju piše, da Je treba dati Makedoniji avtonomijo, Makedoncem pa pravico, da se odločijo ali za Jugoslavijo, aH pa za Bolgarijo. Ako bi beograjski list pisal, da naj se sporazum z Italijo napravi na osnovi, da se Slovencem »ponudi« da se odločijo za laško trikoloro in za gospoda Mussolinija, bi
— MUijardne globe v Poruhrju. junija oemo »olarsko akademijo t izbra, Prancosko vojno sodišče v VVerdenu jcj nim sporedom. SoUko leto konča x vi. ravnatelja Kcllermanna obsodilo na pet-! dovdansko razstavo 28. in 29. junija letno Ječo ln na dvojno vrednost nedo- Vpisovanie v prvi razred za novo šolsko bav-Ijenega premoga v znesku 24 milijo- jeto ^ d'ne gg. juni^ do 12. in v nov frankov, kar znaša 170 milijard n. jeseni dne 14 ^ptombra. Z novim šoL mark; nadalje ravnatelja Falka na pet-, skim letom ^ ^ popoln u, nasianje-lctno Ječo in 43 milijard mark odškodn!- i ne ter prokurista Friodmanna na 60 milijard mark globe.
Prosvcfa
Ljubljanska drama.
Nedelja, 17.: »Kar hočete«. Izv. Ponedeljek, 18.: 2 X 2 = 5. C, Torek. 1S>.: 2 X 2 = 5. E.
Liublianska opera. Nedelja, 17.: »Oorenjski slavček«. Vlogo Pranja pole g. Banovec. Začetek ob 8. stvom učitelja Engelsbergerja veseloigro
na v lastnem poslopju, kl se dvigne za eno nadstropje. Menda je Trtič edina ob čina, ki v teh težkih časih zida šolo.
PREKMURJE. Meščanska šola v Murski Soboti je priredila dne 9. junija i*-let v Gor. Lendavo in si najprej ogledala zgodovinsko zanimivi grad. kjer se še sedaj nahajajo podzemeljske ječe — pom nik nekdanjih časov tlake in robstva, v dolini pod gradom pa slikoviti kraj p starinsko župno cerkvijo. Ob 11. uri dopoldne so priredili izletniki pod vod-
Bels^riia po smrti Stambolijskega
Odpor seljakov se nadaljuje. — Komunisti v opoziciji. — Staaibolijski hotel proglasiti republiko. — Spor v novi vladi.
h. Caribrod, 16. junija.
Po smrti Stambolijskega odpor se-fjakov še ni vdušen. Na mnogih krajih, osobito pri Plevni in Burgasu. se nadaljujejo borbe. Komunisti so se ponekod pridružili zemljoradnikom in se z niimi borijo proti novi vladi. Zato so v Sofiji ustavljeni vsi komunistični tisti in Izvršilo se je že več aretacij. Zemljoradniki so prepričani, da bo Rajko Daskalov organiziral borbo proti sedanji vladi, širijo se vesti, da je Daskalov že na potu v Bolgarijo. Seljaki tudi ne verjamejo, da bi Stam-bolijski bil mrtev, temveč so prepričani, da bo v ozadju vodil glavno organizacijo odpora.
Z bolgarske strani se širijo sedaj o Stambolijskem razne senzacije. Tako poročajo^ bolgarski listi, da so pri pre-;skavi Stambolijskijevega stanovanja r Sofiji našli načrt za proglašenje republike. To se naj bi izvršilo 12. septembra ob priliki posvečenja nove cerkve sv. Aleksandra Nevskega.
tSrSjnl bV-6v'lele«1f?..nad 30,° I —v u,	s.rog ..uvv.ovo rv. ur.
orolL ^ ' ^ Z^h11 PreJ61 Sernec in Rogiič grajata to zahtevo, češ
svojo letošnjo razstavo vsled številnih prijav raztegniti v Gotzove prostore, dovoli občinski svet, da se za mesec avgust zapre prizadeti del Prešernove ulice in bo s tem nemotena zveza med Gotzom in vrtom dijaškega doma.
PONESREČEN IZVOZ SVINJ.
Imenom pravnega odseka je začel dr. Sernec s poročilom odvetnika dr. Bošt« jančiča o stanju znane tožbe erarja pro» ti Jadranski banki radi neplačane cari« ne za ponesrečen izvoz svinj pod biv« šim gerentstvom dr. Pfeiferja. To cari« no, katero je Jadranska banka takrat žirirala občini v znesku 612.000 K, bo morala bržčas občina poravnati. 2e med referiranjem dr. Serneca pa so občinski svetniki sklenili zadevo nadalje v tajni sej; razpravljati. Nato so prošnjo go« stilničarjev, ki so bili že v prizivnem postopanju obsojeni radi dinarskega davka, za milostno opustitev kazni z klerikalno=socijalistično večino na pred« log dr. Leskovarja zavrnili. Po poročilu svetnika dr. Muleja je bila odobrena ce« la vrsta prošenj za sprejem v občinsko zvezo.
ELEKTRIFIKACIJA MARIBORA
Mariborska električna napeljava je še skrajno pomanjkljiva, čeprav imamo pred nosom falsko elektrarno, tako da so kmečke občine po južnem Štajerskem od istega voda boljše razsvetljene. Mest« no električno podjetje predlaga razne investicije, predvsem upeljavo štcvcev, ki jih je doslej v celem mestu komaj 600, trebalo bi jih pa 3000. Bili bi v ko« rist podjetja kot tudi strank. Nabava števcev bi stala krog 2,000.000 K. Dr.
klerikalci rekli, da so Srbi veleizdajalci. ko s petjem »Lumpacij-vagabund« ali __ Ako bi v katerikoli drugi državi se jav- I nikrna trojica, ki se bo igrala v korist n0 iznesel tak predlog, kakršnega stav- Udružania gledaliških igralcev Jugosla-
»Skrati«, ki je vzbudila med gledalcf splošno zanimanje. Po igri so zapeli gojenci pod vodstvom ravnatelja g. Kor-žeta več narodnih pesmi, nakar so sledile pod vodstvom g. Turka in g. ravna, telja precizno Izvajane telovadske pro. ste vaje. Izlet je nedvomno pripomogel probudi narodne zavedDoetl v tej skraj* ni točki naše ožje domovine, kjer smo. treno deluje tudi podružnica Jugoslovenske Matice. Podružnični odbor je dai bre* pravlja poznano Nestroy-evo čarobno bur plačno na razpolago dvorano in oder.
ki ga je umetniško naslikal vodja tam
Izv.
Ponedeljek. 18.: »Lulza». Začetek ob poi 8. D.
Mariborsko gledališče.
Nedelja, 17.: »Oeorge Daudin«. Izv. Kuponi. Premijera. Ponedeljek, 18.: »Prava ljubezen«. B. Torek, 19.: »George Daudin«. C. Kuponi.
Zaključna predstava *
Narodno gledališče v Mariboru pri-
orožje. S to silo je baje namerava! Stambolijski pregnati kralja Borisa in sebe proglasiti za predsednika republike.
V novi bolgarski vladi sta se poja-rili dve struji; prva, vojaško - makedonska, drži momentano vso oblast v svojih rokah, ker ji je uspelo vsa važna mesta zasesti s svojimi pristaši, leži za podatkom razkralja Ferdinan-ia in Radoslavova. Drugo strujo tvori opozicijski blok, ki je umerjenejši in se boji, da ga bo prva struja nele 'zrinila, temveč sčasoma popolnoma uničila. Razmere med obema skupinama postajajo vedno ostrejše.
Nova vlada zahteva izročitev Daskalova. h. Sofija, 16. junija.
Bolgarski ministrski svet je pooblastil zunanjega ministra, da zahteva od •češkoslovaške vlade izročitev poslanika Daskalova, češ, da je sokrivec zločinov. Tudi rumunski vladi je bila poslana prošnja, da aretira Obova, ki ga bolgarska sodna oblast obtožuje, da ie poneveril denar bolgarskih sindikatov in korporacij.
SLAVNOST SOKOLA I. danes na trgu Tabor. Dopoldne od S. — 11. javne skušnje, popoidne od 4. — fr javna telovadba, zvečer ob 9,junetalni oženi
da bo treba pri električnem podjetju spopolniti druge pomanjkljivosti, zlasti nadomestiti vojni materija!, ki se že ugonablja. Poročevalec sodrug Bahun bere pri tem lekcije klerikalcem, ki ne obiskujejo sej odsekov, vsled česar ni mogoče pripraviti za plenarno sejo ma« terijala, tako da bi bili svetniki zadost« no informirani. Končno so zadevo vrnili odseku v novi študij.
HORENDNI DOLGOVI PRI MESTNI PLINARNL Sledila je bilanca mestne plinarne, pri kateri je sam odsek naglašal grajo, da ima plinarna nad 100.000 Din neplača« nih terjatev, samo moška kaznilnica jI dolguje 21.000 Din. Vsi dolgovi so že več let stari, kar kaže zopet vzorno ko« munalno gospodarstvo klerikalno«socija« listične večine. Sedaj bodo baje dolgo« ve iztirjali. Ker so se zvišale cene pre« mogu, bodo temu akomodirali tudi pli« nove cene. Stare plinove kandelabre in cevi bodo tudi končno odnesli, ker so nekatere ulice že poč in dan prepojene p inovega smradu vsled puščanja cevi in gie najmanj 25 odst. plina vsak dan v zgubo. Sporadično bodo namestili ce« nejše električne luči in je tozadevni kredit odobren. Prebrali so končno vlo« go policijskega komisariiata iz lanskega leta za razsvetljenje ulic, kjer se zbi«
!ja Koroščeva »Straža« bi uredniki In !n-spiratorji že sedeli za mrežami. Klerikalni brezdomovinci smejo seveda pisati, kar hočejo ln nJim, ki stoje pod protek-ctjo radikalov, se dovoljuje tudi veleizda-jalsk! zločin. Ce bodo v Beogradu čitali »Stražo«, bo pa g. Korošec hitel demen-tirati in desaulrati svoj list. Na koncu konca bodo opsovani kot denuncljanti oni, ki se drznejo reagirati na klerikalno hudodelstvo. Zanimivo je. da klerikalci ponujajo Bolgarom Makedonijo v isti sapi, ko zatrjujejo, da niso protidržavnl element.
+ Da se ne zamerimo. Iz Zagreba
nam poročajo: Te dni sta se mudila tu dr. Korošec in dr. Spaho ter konferlrala z Radičem. Medtem se Je napovedal Sto-jan Protič in zagrebški blokaši so prosili tudi dr. Korošca, da se udeleži razgovorov s svojim prijateljem Protičem. Vzbudilo Je splošno začudenje, da se dr. Korošec temu vabilu ni hotel odzvati, temveč da Jo Je s pospešeno brzino odkuril v Beograd. Razlaga je ze!o enostavna: klerikalci še vedno z vso ljubeznijo občudujejo Pašičevo brado in se skrbno iz-ogibljejo vsake kretnje, ki bi delinitivno pokvarila upanje na končno njihovo usli-šanje. Konferirati s Protičm se pravi hudo zameriti se Pašiču. Zato se Je dr. Korošec skrbno izognil staremu svojemu ^prijatelju« in protektorju ter se je Ja-drno odpeljal v Beograd, da ne zapade v defenitivno nemilost pri Bradi. S Protičem, ki Je danes osamljen in zapuščen starec naj konferirajo Trumbiči, Lorko-viči, Srkulji in drugi, ki nimajo ničesar izgubiti. Nie honorovvo, a.'e zdrowo.
-f Sestanek Protiča ln dr. Trum-biča. Stojan Protič, ki se mudi v Zagrebu, se je v petek ponovno sestal s predstavniki Hrvatske Zajednlce in nato z dr. Trumbičem. Razgovor Je trajal eno uro. Razpravljalo se je poglavitno o sporazumu. Kakor poročajo blokaški listi so omenjeni hrvatski politiki potožili Stoja-nu Protiču, da Beograd na vsak resen poskus sporazuma odgovarja z Izigravanjem. Neprestano se Javlja prikrita namera, da se razcepi hrvatska fronta. Trumbičev govor Je bil primeren odgo vor na vse te poskuse. Kaj je na vse to izjavil Protič, o tein molčijo viri.
-H »Mobilizacijo Vranglovcev» napoveduje »Jutranji list«, ki piše da se med begunci, kl pripadajo ostankom Vranglove armade, opaža živahno gibanje. Baje se je te dni vršila v Zagrebu konferenca višjih Vranglovlh častnikov in v največji tajnosti zaključila svoje stališče napram bolgarskemu prevratu. Nadalje piše »J. 1.», da Je v poslednjih tednih odpotovalo v Francijo veliko število bivših Vranglovih vojakov, češ da se uporabijo za restavracijo v severno-zapadnih opustošenih krajih, toda s temi vojaki so odpotovali tudi častniki. »J. L» zaključuje, da se pod raznimi izgovori pripravlja tajna mobilizacija. Proti komu, to Je zaenkrat skrivnost blokaškega časopisja.
+ Stališče Češkoslovaške napram Bolgariji. Kakor izjivljajo dobro informirani praški krogi, smatra češkoslovaška vlada bolgarsko revolucijo za po-
vije.
Konferenca gledaliških upravnikov.
V Zagrebu se bo vršila te dni konferenca jugoslovanskih gledaliških upravnikov na kateri se bo razpravljalo o vprašanju novega gledališkega zakona, o kreditih, repertoarjih o izmenjavi gledaliških moči ter o pospeševanju naših gledališč sploh. Ministrstvo bo na konferenci la-stopal g. Nušid, načelnik umetniškega udelenja.
Sokoisfvo
kajšnje šole g. Boris Boc.
RADENSKA SLATINA- Te dni se je vršil pri nas nabor. Naborna komisija se ie nahajala v nedeljo zvečer v družbi več rodoljubov v kolodvorski restavraciji. kjer je bilo tudi nekaj radgonskih Nemcev; ko so ti opazili naše častnike? so pričeli takoj izzivati. Med izzivači se je odlikoval posebno uslužbenec zdravilišča Slatina-Radenci, Roechmann s svojimi brati ln sorodniku Njega si je last. nik Slatine Wieltschnigg najel menda samo zato, da izziva naše ljudi na na~ ši zemlji Pozivamo oblasti, naj zadevo natančno preiščejo, izzivače poženejo če* mejo, VVieltschniggu pa enkrat za vselej
Sokol Moste poziva članstvo, da se Ostrižejo vsenemški greben.
udeleži v kroju pogreba umrlega br. Nejko Kebra, ki se vrši danes ob 4. popoldne. Odbor.
Naraščajski dan celjske sokolske župe se vrši na praznik, dne 29. t m. v Celju ter obeta postati po obsežnih predpripravah najlepša prireditev v Ce« lju. Ta dan prispe črez 400 naraščajni«
VUHRED. Razpuščeno zborovanje obrtne zadruge je prikazen, ki se menda ne doživi vsako desetletje. V nedeljo doe 10. junija je bil sklican v Vuhred občni zbor Kolektivne obrtne zadruge v Ma renbergu. Na dnevnem redu so bile tudi volitve zadružnega načelstva. Slovenski člani zborovanju čisto gospodart-ke za.
kov v ccljski sokolski župi včlanjenih i ^^ n;?0 pripisovali posebne važnosti.
društev, da pokažejo javnosti smotreno delo in vzgojo sokolskih tclovadnic. Natančnejši spored še sledi.
Sokol Cerknica. Izredni občni zbor se vrši dne 22. t. m. ob 17.30 v salonu br. 2umra s sledečim dnevnim redom: 1.) Volitev podstaroste, tajnika, arhi« varja in matrikarja, načelnice oziroma namestnice in enega odbornika; 2.) rvi« šanje članarine za leto 1923.; 3.) s!u« čajnosti. Ako se ob določeni uri ne zbe« re zadostno število članov, se vrši ob 18. ob vsakem številu navzočih članov.
Spori
j^ajo vlomilci in tatovi Ob priliki bo po« I polnoma notranjo zadevo Bokailie. In-
Nogometna tekma med S. K. »Slovan« (Ljubljana) in celjskim Atletiksport klubom se vrši danes. 17. t. m. ob pol 18. na športnem prostoru pri Skalni kleti v Celju.
S. K. Primorje v Ljubljani. Danes ob 9.30 na verandi »Uniona« članski sestanek, nato sestanek hazene.
Rokometna tekma Ilirija : Primorje (prvenstvena) danes ob 14. na Igrišču Primorja ob Dunajski cesti
Juniorski lahkoatletskl miting Primorja v Ljubljani danes ob 16. na igrišču Primorja. Na programu, teki, skoki, disk, kopje Itd.
Trening-tekma llirila : Jadran danes ob 18. na Igrišču »Ilirije«. Ob 16.30 pred-tekma med JunlorJl Ilirije ln S. K. Slovan.
Jugoslovanski veslački savez. Kakor poroča splitski »Narod«, bo Jugoslovanski veslački savez sprejet v FISA. (mednarodni savez veslaških društev). Verjetno je, da se bo naš veslaški savez vsled tega udeležil veslaških tekem za prvenstvo Evrope, ki se bodo vršile I. septembra na Komskem Jezeru. Za udeležbo pride v prvi vrsti v poštev splitsko društvo »Gusar«.
Nogometna tekma med opero in dramo. Včeraj v soboto se Je vršila na Dunaju nogometna tekma med moštvoma državne opere ln dvornega gledaiišča. Igralci, ki žanjejo sicer svoje uspehe na
deskah, ki pomenjajo svet, so že večkrat -----
merili svoie moči tudi na zelenem mei-1 dobri državlianj
med tem ko so nemškutarji, ki smatrajo obrtno zadrugo kot politično pomembno obmejno postojanko, mobilizirali za shod vse prvoklatne nemškonacionaine šovinL ste iz Marenberga, Mute in drugod. Ti so hoteli s pritiskom in grožnjami doseči izvolitev svojih naizagrizenejših pristašev v načelstvo, čemur so se pa slovenski člani z marenberškim županom g. Preda, nom odločno uprli, češ da kot Jugoslovani ne bomo dovolili, da nam še dalje gospodari oni element, ki nas je dovolj tlačil pod prejšnjimi razmerami Odločna izjava je izzvala burno odobravanje na slovenski strani, obenem pa ve hementne izpade pri nemškutarjih in njihovi zapeljani čredi, ki je zgubila vsake prevdarnost in kakor besna začela kričati proti zavednim slovenskim zboro. valcem. Ker je pomirjevanje ostalo brezuspešno in je vsak trenutek bilo priča-kovati dejanskega spopada, je zastopnik okrajnega glavarstva, obenem predsednik zborovanja, razpustil zadružni zbor in izpraznil dvorano. Bolj kot vse drugo, je na tem zborovanju bilo zanimivo silno oblastno nastopanje nemškutar-jev. Zahtevali so celo od zastopnika vlade, da govori v nemškem jeziku, rabili večkrat izraz »windiscb« in se medsebojno očitno vzpodbujali da nikdo ne sme razumeti slovenščine Bil je prizor, kakršnega nismo lahko doživeli niti v Avstriji. Dogodek je zelo podučeo m da mnogo misliti. Je posledica one nesrečne politike, ki jo je pričel » Moven.ji Ilribar žalostnega spomina pod napačno pojmovanim geslom enakopravnosti e katero se ubija ob naši severm meji slo. venstvo in omogoča državi sovražnim elementom najbohotnejši razmah. Skrajni Cas je, da se preneha s tako napačno no bleso nasproti ljudem, ki so za našo severno mejo mnogo nevarnejši nego njihovi somišljeniki onstran meje. Maren-beržani so v Vuhredu jasno pokazali česa nam je v tem okraju nujno treba, če si hočemo svoje meje zasigurati: Močne organizacije jugoslovanske omladine. katero morajo z vso silo podpreti vsi
v*.
DomaČe vesli
Naročnikom »jutra».
Pri vseh večjih listih je navada da plačujejo naročniki naročnino naprej. Pri Klovensklh listih se je pa udomačilo, da ostaja veliko število naročnikov z naročnino rajše na dolgu. S tem se povzročajo listom pri današnjih razmerah visoki upravni stroški Ker imajo naš! naročniki pravico zahtevati, da konkurirajo naši listi po vsebini z večjimi listi dru. gib narodov, imajo zato tudi dolžnost, da plačujejo naročnino s tako točnostjo, s kakršno jo plačujejo naročniki drugih Hstov. Uprava «Jutra» je priložila Izpolnjene položnice za naročnike. Prosi, da naročnino z obratno pošto poravnajo, ker smo sicer po principih zdravega gospodarstva ter v Interesu reda prunora-ni zamudnikom list ustaviti
Zamudniki so navadno oni ki bi lahko plačali, a tega iz malomarnosti ne store. Red za red! — Upravništvo lista »Jutro«.
•
*	Rektor in dekani ljubljanske univerze. Kakor smo že poročali, so bili v prošlih dneh izvoljeni novi funkcijo-narji ljubljanske univerze. Izvoljeni so torej: rektor dr. Fr. Kidrič; dekani: za filozofsko fakulteto prof. dr. Jovan H a d ž i, za juridično prof. dr. Fr. E11 e r, za medicinsko prof. dr. Alfred Š e r k o, za tehniško prof. ing. Jaro-glav F o e r s t e r, za teološko prof. dr. Fr. Luk man; poslovodja: prof. dr. Lambert E h r 1 i c h
*	Področje šolskega nadzorstva v Trstu. Kakor znano, je italijanska vlada podredila furlansko pokrajino v šolskih 9tvareh Benetkam, kar je naletelo na hud odpor v tržaškem laškem časopisju. Radi tega je bil 7. t m. izdan nov odlok, ki določa, da spada furlanska pokrajina z Goriško v področje tržaškega šolskega nadzorstva. S tem je ustreženo želji italijanskih aacijonalistov, ki streme za tem, da bi se slovenske šole v Primorju čim prej popolnoma poitalijančile.
*	O zagrebški univerzi raznašajo blokaškl listi razne senzacije. »Jntar-nji List* poroča, da prosvetno ministrstvo izdeluje načrt za »degradacijo zagrebške univerze*. Profesorski zbor naj bi se reduciral, najboljše moči bi bile premeščene v Beograd (kar je po zakonu nemogoče! Op. ur.) kjer bi se afirmirala nekaka Sorbonna, medtem ko bi vse ostale univerze z zagrebško vred postale — drugovrstne. Uvedel bi se tudi numerus clausus za profesorje in docente. Za izvedbo te degradacije se namerava vsem profesorjem odpovedati služba, nakar bi se izvršila ponovna imenovanja v določenem Številu. Vesti o »atentatu na hrvatsko univerzo* so zelo problematične vrednosti.
*	Za profesorja slavlstike je bil od
profesorskega kolegija beograjske univerze izvoljen sloveči ruski slavist in član beograjske Akademije g. Kulj-bakin.
*	Novo občinsko gerentstvo v Trbovljah. Pokrajinska uprava je razpustila dosedanji gerentski sosvet v Trbovljah ter gerenta učitelja gosp. Roberta Plavšaka razrešila dolžnosti. Za novega gerenta je imenovan bivši komunistični »prvak*, preje socijalist. nemškutar in avstrijski patriiot, sedaj radikalski odličnik urar Miha Kote n, ki so ga v to svrho poklicali iz Petrovč (1), za njegovega namestnika pa novopečeni radikal učitelj J. Vel-kaverh. Imenovanje novih gerentov bo vzbudilo v Trbovljah ogorčenje in veselost. Ogorčenje nad tem, kako si upa pokrajinska uprava igrati z interesi občine, veselost nad dvojico, ki je poklicana, da vodi veliko občino. Za Klane sosveta so imenovani: župnik Franc Casl, strojnik Stanko Kolenc, rudarji Franc Strmaa. Tone Zupančič in Franc Kovač, krojač Ante Šuntajs, trgovski sotrudnik Ivan Kralj gostilničar Gvidon Počivavšek, bolniški strežnik Jože Letnik, kmetovalec Al. Grčar in uradnik premogokopne družbe Herman Kolbesen
*	Nov gerent okrajnega zastopa rogaškega. Namesto not.irfa dr. Iva Sor-lija, ki se preseli v Šmarje, je imenovan za gerenta okrajnega zastopa rogaškega Josip Cenčič, nadučitelj v Rogatcu. Za prisedaika gerentskeca 30«veta je imenovan poleg" dosedanjih Viljem Bizjak, župan v Rogaški Slatini.
*	Pravoslavni svečeniki smejo po sklepu carigrajske konference izven službe oblačiti civilno obleko.
*	Protestanti v Vojvodini zahtevajo, ia se eni naših univerz priključi kot Jakulteta tudi teološka akademija za protestante.
*	Pred zvišanjem poštnih pristojbin. Kakor poročajo iz Beograda, se bo ministrski svet v kratkem bavil z vprašanjem zvišanja vseh poštnih pristojen. Pristojbine se bodo zvišale baje v toliki meri, da se bodo s presežkom m°gli pokriti zvišani prejemki poštnih ta brzojavnih uslužbencev.
Komisija za izseljenlštvo. Minister ta socijalno politiko je ustanovil komisijo za izšeljeništvo, ki naj odloča o potnih listih ter oddaja mnenja o podeljevanju koncesij ia paroplovne' družbe.
*	Surduliški snomenik. V kratkem bo v Surdalici dovršen veliki spomenik, ki bo živo spominjal na divjaštvo, ki so je zagrešili Bolgi-i v dobi svetovne vojne v tamkajšnjih krajih. Po-
klali so okoli 6000 nedolžnih ljudi, Sen in otrok. Koj po osvobojen ju so surduliški meščani sklenili, da na tem mrtvaškem polju zgrade kulturni simbolični spomenik: moderno urejeno poslopje za gimnazijo. Poleg gimnazije bo zgrajena kapelica, kjer bodo počivale kosti nedolžnih žrtev. Ta kulturni spomenik bo letos dograjen in urejen ter se ministrstvu prosvete prepusti v določeno uporabo. Kralj Aleksander je za znamenito zgradbo iz lastnih sredstev naklonil prispevek v znesku 100.000 dinarjev.
*	Uradniška stanovanja v Novem Sadu. Mestna občina novosadska namerava za svoje uradnike zgraditi primerna stanovanja. V to svrho se pogaja z gradbeno firmo »Ambi*. Tvrdka je občini predložila ponudbo, da zgradi v 60 dneh do sto hiš s primernimi stanovanji. Enodružinska hiša s tremi sobami, postranskimi prostori in vodovodom bi stala 80 000 do 100.000 dinarjev. Za gradnjo bi družba porabila opeko Iz ličja. Pogajanja bodo baje v kratkem z uspehom zaključena.
*	Borba s komltašl pri Skoplju. V četrtek je v bližini Skoplja vpadla večja tolpa komitašev na naš teritorij. Razvila se je ostra borba z našimi orožniki, ki je trajala deset ur. Ko je orožništvo dobilo pomoč, so se komi-taši umaknili in pustili na bojišču tri mrtve in nekaj ranjencev. Manjši spopadi ob meji se nadaljujejo. Komitaši 80 dobro oboroženi
*	Iz državne službe. V zdravstveni službi sta imenovana dr. Milan Papež za višjega okrajnega zdravnika pri okr. glavarstvu v Logatcu, dr. Alired Heiss pa za okrožnega zdravnika za zdrav« stveno okrožje Središče. Peter Prajnik je imenovan za stalnega jetniškega paz« nika v Celju, Marija LlpovSek pa za stalno jctniiko paznico istotam. Trajno so upokojeni: okrajni tajnik Josip Ferk pri okrajnem glavarstvu v Celju ter uradna slugi Franc Juvan in Karel Zor« ko pri gradbeni direkciji v Ljubljani.
*	Imenovanje. S predavanji iz higije« ne na kr. veterinarski visoki Soli v Za« grebu je bil poverjen adjunkt zavoda za kužne bolezni dr. Hribar Leopold.
*	Smrtna kosa. V Kokri nad Kranjem je umrl dne 14. t. m. zadet od srčne kapi g. Franjo Keršovani, knjigovodja veleposestva Lamezan v Kokri. Pokoj* nik je bil goriški rojak iz Rihemberka, zaveden narodnjak, član Sokola in Or« junc. Blag mu spomini
*	Celjski mestni šolski svet je imel v petek 15. t. m. svojo sejo, v kateri je razpravljal o meščanskošolskih zadevah. Nadzornik Fr. Fink je podal jako zado« voljivo poročilo o nadzorovanju deške meščanske šole. Obisk je zadovoljiv, napredek viden, poslopje v redu, samo želeti je, da se telovadnica bolje opre mi. Višjemu šolskemu svetu se predlaga sistemiziranje učnega mesta za srbohr« vaščino na deški meščanski šoli. Sploš« no žensko društvo prosi za prepustitev prostorov in kuhinje Gospodinjske šo« ie, ker obišče črez počitnice 60 čeških otrok Celje, da so ustvarijo čim pri« srčnejši odnošaji med obema bratskima narodoma. Akcijo vodi »Češko srce», ki namerava prihodnje leto povabiti slovensko deco na Češko. Prošnji se ugodi ter se naroči ravnateljstvu zavo« da, da formulira potrebne pogoje. Raz> delijo se šolski prostori med deško in dekliško meščansko šolo, vprašanje na« daljnega obstoja gospodinjske šole pa se prepusti občinskemu svetu. Odobri se prispevek zasebne samostanske šole za uporabo telovadnice v meščanski šoli. Sokolskemu naraščaju se dovoli uporaba dvorišča mestne osnovne šole za naraščajski dan, dne 29. t. m. Višje« mu šolskemu svetu se predloži prošnja, ki jo je vposlalo s primerno utemeljit« vijo tudi že ravnateljstvo, da otvori s prihodnjim šolskim letom po eno vzpos rednico na deški in dekliški meščanski šoli z ozirom na veliko število učencev in učenk. Opusti naj se v tem slučaju nameravana ukinitev že obstoječih vzporednic k prvemu razredu, ker bi bili s tem starši občutno prizadeti, raz= voj šole pa onemogočen.
*	Višji tečajni izpit (maturo) na de« kliškem liceju v Ljubljani je napravilo v petek in soboto 11 gojenk, med temi dve z odliko, in sicer Lasič Božena iz Ljubljane in Mejač Štefka iz Hrastnika. Ostale maturantke so bile proglašene za zrele. V ponedeljek in torek se bo vršil tečajni izpit za prve maturantke ženske reformne realne gimnazije, h kateremu se je priglasilo 18 gojenk osmega raz« reda ženske reformne realne gimnazije.
*	Gospodarski odbor za Cerknico je, kakor javlja uradni list, razpuščen. Za gerenta je imenovan Maks Kopitar, po« sestnik in trgovec v Cerknici, za prised= nika gerentskega sosveta pa Andrej Ba> raga in Janez Mele, oba posestnika v Cerknici.
*	škandal t hrvatskem znanstvenem
svetu. Zadnja »Jugoslavcnska Njiva® (št. 11) poroča: «Ko je dr. Prohaska iz« ročil svoje delo »Fjodor Mih. Dostojev< skij* zagrebški filozofski fakulteti, da bi se habilitiral za zgodovino slovanskih književnosti, je dr. lviič napisal o tej veliki študiji svojo tipično «gramatično* oceno, in večina zbora (vseučiliščnih profesorjev) je na temelju te ocene od« klonila delo ln odrekla avtorju habilita« cijo. Izvrstni znanstveni delavec je za naše (zagrebško) vseučilišče izgubljen! Toda na temelju strokovne ocene M. Murka is J. Polivke so je dr. Prohaaka
habilitiral z Istim delom v Pragi FaSul«
tetska večina v Zagrebu je namesto da bi dala dr. Prohaski zadoščenje, skle« nila, da se o tem ne sme pisati, a za« grebško vseučilišče ie 50 let zaman ča« ka na profesorja slovanske književno« sti... Blagor nam (Hrvatom), da je na« šim »učenjakom* odveč tudi ono, česar iz ruske istorijografije nimajo niti Rusi, niti Cehi niti Italijani!*--
*	Visoka starost. V 2abnici pri Skofji Loki je umrla pretekli teden ▼ starosti 97 let ga. Marija Logonder, roj. Kuralt Njena starejša hčerka je stara 75 let, njen vnuk 52 let in njena starejša pra« vnukinja 25 let Pokojnlca je bila do zadnjega trenutka pri polni zavesti. Pač redek slučaj.
*	Steklina t Jugoslaviji Kakor poro« čajo zagrebški listi, je Pasteurjev za« vod v Zagrebu prenapolnjen. Dne 8. ju« nija je bilo ▼ zavodu 280 oseb, ki so jih v Sloveniji in Hrvatski v zadnjem času ugrizli stekli psi Prošli teden no« vodošle, na steklini obolele osebe, 49 po številu, so morali nastaniti ▼ leseni baraki. Kakor v Avstriji in sosednjih državah, se steklina nevarno Siri tudi v vseh krajih naSe kraljevine. Tudi v Beo< gradu je Pasteurjev zavod prenapolnjen, ravno tako tudi v Sarajevu. Iz Maribo« ra poročajo, da je bil te dni v Sloven« ski Bistrici ubit neznan stekel pes. Ker je stekli pes najbrže ogrizel tudi druge pse, se je konjaču naročilo, da mora poloviti in pobiti vse pse iz občin Gor« nja in Spodnja Poljskava, Pokoše, Ga« bernik, Ritoznoj, Šentovec, Kovačja vas ter Gornja in Slovenska Bistrica.
*	Izročitev Hrvoja Paskijevič«. Izroči« tev Hrvoja Paskijevič«, ki je — kakor smo poročali — izvriil na Prekrižju pri Zagrebu dvojni roparski umor ter potem v avtomobilu pobegnil na Reko, se Se vedno nI Izvršil« in se 191etni morilec nahaj« Se vedno v zaporih reškega tri« bunala. Kakor te poroča zagrebškim 11« stom, se sedanja vlada na Reki smatra za nelegalno, vsled česar naSa vlada ne more zahtevati izročitev zločinca. Naša vlada bo izročitev v predpisanem roku zahtevala preko Rima. Paskijevič bo najkasneje sredi julija izročen našim oblastim.
*	Jugoslovanska tovarna v Ameriki pogorela. V mestu San Pedro v Kalifor«
nijl je koncem maja pogorela tamkaj« šnja tovarna konservironih sardin, ki je bila last naših rojakov Bogdanoviča in Mardešica. Dvajsetletni Nikola Ivčevič, ki je bil paznik v tovarni, je pri noč« nem požaru smrtno ponesrečil. Požar je razen poslopja uničil tudi znatno zalogo sardin in 15 ribiških mrež. Skoda znaša nad 100.000 dolarjev.
*	Aretacije vlomilcev ▼ Mariboru. Mariborska policija polagoma aretira iskane vlomilce. Predvčerajšnjem je are« tirala dva brata Antona in Rudolfa Skoberneta, že večkrat kaznovana, ki sta živela že dalj časa v Avstriji ter bila udeležena tudi pri napadu na leoben« sko pošto. Ta dva sta bila v stalni zve« zi s svojimi tovariši tostran meje in se baje udeležila tudi več vlomov, ki so jih vršili skupno v Mariboru in okolici. Po« licija je našla pri njih razno blago iz teh tatvin in vlomov ter je blago z ostalo zanimivo zbirko razstavila na po« licijskem komisarijatu, da se aoženejo lastniki.
*	Nesreča pri podiranju hiše. Franc
Petrič in Ivan Jenko sta bila v Kranju zaposlena pri podiranju neke stare hi« še. Ko sta bila na zidarskem odru, se ie od hiše nenadoma odtrgala neka ska« la in padla na oder, ki se je takoj zrušil. Delavca sta padla pri tem na tla in do« bila težke notranje poškodbe.
Otrok utonil. Koprivnica, ki se iz« teka v Voglajno, je zahtevala preteče« ne dni mlado žrtev. Utonila je triletna deklica Dora Kmetič, hči tovarniškega delavca na Dolgem polju v Celju. De, roča voda jo je odnesla, ne da bi mogli truplo utopljenke doslej najti. Tekom dveh dni so se zgodile v Celju v nara« sli vodi štiri nesreče, oziroma samo« mori.
Parastos za pokojnim dr. Milkom Gnezdo prirede danes dopoldne ob pol 11. uri ruski akademiki v Ljubljani v pravoslavni kapelici vojašnice vojvode
Mišiča.
Tatvina na železnici. Krojaču Iva« nu Fabjani z Višnje gore sta bila med vožnjo v Karlovac iz vagona ukradena dva zavoja, v katerih je imel 21 izgo« tovljenih hlač ter precej platna in ko« tenine ter drugih krojaških izdelkov. Skoda znaša približno 20.000 kron.
Pozor, prostovoljni gasilci ▼ Ljub« Ijani! Načelnik sklicuje za danes ob 11. uri v Mestni dom izreden službeni shod, na katerem bo poročal g. gasilski ravnatelj Koleša o tem, kako se hoče vreči prostovoljno gasilstvo iz Mestne« ga doma, Id je bil svoj čas zgrajen v U namen.
Koncerti ▼ ljubljanskem Narodnem domu. Cenjenemu občinstvu vljudno naznanjam, da se vrše vsakodnevni koncerti v Narodnem domu, kjer igra in poje tamburaškl zbor. Začetek ob 7., ob nedeljah ob 5. popoldne. Za obilen obisk se toplo priporoča Anton Tom« šič, restavrater in kavarnar.
«Za svojo družino jemljem Izključ« no le vaše testenine*, je priznal eden največjih trgovcev z delikatesami v Trstu potniku tovarne testenin v Ilirski Bistrici. Mož, ki ima na razpolago naj« boljše izdelke, ve, kaj je dobro.
Električna masaža lica In manikura zs gospode in dame ter vsa lasna dela se strokovno izvršujejo; poseben odde« iek z« striženje otrok. seD«riran vhod za
dime tSozJ vrtal zaloga parfomertje, moderna higljenična brivnic«. Aleksan« der Gjud, Kongresni trg 6.
*	Prostovoljno gasilno društvo ▼ T«o na pod Šmarno goro praznuje dne 1. julija 251etnico svojega človekoljubnega delovanja.
*	«It0MZ0bna pasta Je moderno in najboljše sredstvo za čiščenje zob. Do« biva se povsod. Glavna zaloga drogeri« ja cAdrija*, Ljubljana, Selenburgova ulica.
*	Ciganski orkester koncertira v nedeljo 17. t m. v restavraciji Bellevue nad Ljubljano. Začetek ob 3. popoldne. Vstop pro«t.
Strašna družinska tragedija
V Novi vasi v Istri sta živela nad 70 let stara zakonska Ivan Marija Du-bac s 541etnim posinovljenim nečakom Antonom Sepidem, na katerega sta prepisala tudi posestvo. Družina je živela dolgo v najlepši slogi, v zadnjem času pa so se razmere lzprem^nile. Sepič se je poročil z vdovo Požar, ki je imela dva otroka in Jo pripeljal na dom. Od takrat se ni več vrnil mir v hišo. Stari Dubac je končno pognal Požarjevo iz hiše, kar je vzbudilo v Sepičevem srcu smrtno sovraštvo proti starima. V četrtek se je vnel zopet prepir, ki je končal na tragičen način. Anton Sepič je namreč s srpom pre-rezal vrat zakoncema Dubac; stari Dubac je bil takoj mrtev, njegovo ženo pa so smrtno nevarno ranjeno prepeljali v bolnico, vendar pa ni nobenega upanja, da bi okrevala. Sepič se je po umoru praznično oblekel ter odšel iz hiše v vas, kjer je bil takoj aretiran. Priznal je hladnokrvno svoje dejanje ln izjavil, da se je s tem rešil večnega nadlegovanja starih.
OBČNI ZBOR »GLASBENE MATICE« V MARIBORU.
Glasbena Matica v Mariboru je imela dne 14. t. m. v društvenih prostorih svoj V. redni občni zbor, eegar potek je jasno dokazal kako živo le zanimanje najširše javnosti za ta naš velevažnl kulturni zavod. Ob številni udeležbi ie otvoril neumorni in splošno priljubljeni predsednik g. Oskar Dev zborovanje ln pozdravil došle članice in člane. Iz poročil posameznih funkcljonarjev je razvidno, kako ogromno delo |e Izvršila Matica v pre-tečenem društvenem letu. Ima tri oddelke: glasbeno in pevsko šolo, mešan pevski zbor In društveni orkester. Glasbeno šolo obiskuje 193 In pevsko šolo 120 go-lencev, katere poučuje 5 rednih in 3 izredne učne moči. Uspehi šole so se pokazali na dveh javnih produkcijah gojencev dne 4. in 7. t. m., od katerih je dosegla produkcija z dne 7. t. m. glede programa in proizvajanj višino koncerta, za kar gre priznanje šolskemu vodji g. Topiču in (zbornim učnim močem.
Mešani pevski zbor razpolaga z Izbor-nim gradivom in se vršijo po uspešno prestani neznatni krizi redno in intenzivno vaje, katere obiskuje 120 pevcev. Pri svojem koncertu dne 2. t. m. je pevski zbor pokazal svoje izbo-rne kvalitete ln resno stremljenje kvišku. Društveni orkester šteje 40 članov ln Je pri koncertu dne 4. novembra 1922 s proizvajanjem sinfonije mladega komponista Osterca podal razvoju Jugoslovanske glasbe v Mariboru nove smeri. S posebno pohvalo so sprejeli zborovalci poročilo šolskega nadzornika g. ravnatelja dr. Tomin-šeka, ki je v globoko začrtanem referatu o delovanju in ustroju šole pokazal, da ne zaostajata uprava In organizacija Matične šole za onim najuglednejših vzgojevalnih zavodov.
Z obžalovanjem Je vzel občni zbor na znanje odločno izjavo g. svetnika Deva, da se želi začasno odpočlti od napornega dosedanjega vodstva društva in da hoče posvetiti prosti čas kompoziciji večje orkestralne skladbe. Nato je bi! soglasno izvoljen za predsednika g. dr. Tominšek, ki se je zahvalil za izvolitev in obžaloval, da zgubi Matica z g. svetnikom De-vom najboljšega predsednika ter izjavil, da hoče voditi zavod v idealno in globoko začrtanih smereh svojega prednika. Z malo spremembo se je soglasno izvolil stari odbor. Na predlog odvetniškega kandidata dr. Krašovca, ki Je kratko začrtal nevenljive zasluge g. svetnika Deva kot ustanovitelja tn neumornega predsednika društva, se Je poklonilo temu soglasno m ob vshičenem razpoloženju in odobravanju zborovalcev častno članstvo z dosmrtno pravico posvetovanja in glasovanja v odboru. Po izčrpanem dnevnem redu je zaključil nato predsednik ob tričetrt na 11. občni zbor.
. Porota
Maribor, 16. fuufjs Pretep med dvema bratoma.
Posestnlca Barbara Premzl lz Sv. Marjete na Dravskem polju Je zapustila svojim otrokom kot skupno last dva gozda. Ker pa je hčerka Ana hotela dobiti vto zemljo in Izplačati deleže v denarju, sta se brata Josip In Franc podala k sestri Mariji da se vsi trije pomenijo o tem. Pri tem sta se brata Franc in Josip spi la in končno stepla. Posledica Je bila da Je bil Franc težko poškodovan nad levim očesom. K porotni razpravi nI prišls nobena vabljenih prič. Obdolženi Je Javil sodnikom, da so priče — sami »orodnflc' — namenoma ostali doma, ker se Je or medtem že z bratom pobotal. Sodni dvor Je nato razpravo preložil.
Premeteni Halijansid slepar.
Koncem 1. 1921. se Jo pojavil v naši dr žavl italijanski državljan Guerlno Pellic. cetti. Obiskal Je več trgovcev v Ljubljani, Mariboru, Zagrebu In BJelovaru ta se Izdajal povsod za bogatega veletrgovca iz Reke, ki se bavl samo z uvozom In Izvozom na debelo. Imel Je siguren na stop ln govoril tako prepričevalno, da so mu tTgovci vse verjeh tn stopili ž nJim v trgovsko zvezo. Zanimal se Je zlasf za krompir, fižol in Jabolka. Prvotno Je plačal nekaj blaga, da si Je tako pridobi zaupanje, končno pa Je vse osleparil lr. zginil brez sledu. Poizvedbe so dognale daje Pelllccetti čisto navaden agent veseljak tn zapravljivec. Izvabil je od trgovcev Josipa Serca v Mariboru, Ru dolfa Pevca v Mozirju, Nikole Bičenca v BJelovaru hi tvrdke Cerar & Copm. v LJubljani, blaga za skupno ceno oko!; 2,200.000 kron; dalje Je oškodoval tvrd-ko Paternost ta Remlc v Ljubljani za 104.700 K, Oospodarsko zvezo v Ljubljani za 154.220 K, špedlcljsko tvrdko Ori-ent pa za 50.876 K. Oškodovanci so ideali premetenega Italijanskega sleparja dolge mesece in mu prišli končno na sled v Oradcu, kjer so ga avstrijske oblast: nato aretirale ln izročile okrožnemu »o dtšču v Mariboru. Obdolženl Peiliccetti j« vztrajal pri svojem zagovoru tudi pred porota Zagovornik ie predlagal zaslišanje še ene priče v Italiji, čemur je sodn! dvor ugodil ter razpravo preložil na Jesensko porotno zasedanje. Fašist Pelllccetti bo torej še par mesecev gost mariborskih preiskovalnih zaporov.
Trlrss? pctroiita
Novosadska žitna borza (16. t m..1 Pšenica baška 77-78 kg 2 — 3 odst. 435. oves bašld 300; koruza baška 258 — 261.50, 50 — 60 odst. defektna 167 — 175, bela baška 300, moka baška »0* 650 »6» 480, »7* 435. Tendenca mirna.
Zagrebški manuiakturni trg (16. t m.): Cene še vedno nestalne, vendar se ie promet malo povečal. Blaga ne prihaja mnogo. Češko platno je notiralo er gros postavno Zagreb 18 — 30, italijansko 15 — 23, oksiordi ln ceflrjl češki 18
—	30, Italijanski 14.5 — 22, nemški 17
—	22.
Zagrebški živinski trz 06. t m.): Stagnacija vsled visokih cen, ki ne kon-venirajo eksporterjem. Težke svinje so se ponujale po 21 — 22.5, dogon pa Jt bil slab. Cena masti Je padla vsled ameriške konkurence na 37.5. Na govejem trgu ni sprememb.
Dunajsko tržišče s kožami (15. t m.) Cene v tisočih Ka: dunajske telečje kože 30 — 32 za kg, goveje 17 za kg. konjske 195 za komad, ovčje 32 za komad. jarčje 14 — 15, kozje 40 — 42.
Domače borze
16. junija.
ZAGREB. Danes je bila v prostem prometu velika ponudb«. Blaga je bilo nenavadno veliko. Zjutraj je bilo izvršenih nekaj sklepov, pozneje pa so vs' tečaji nazadovali. Ob 12. se je nudil« blago po sledečih tečajih: Dunaj 0.1293 Berlin 0.087, London 425, Milan 42fr Curih 1655, Pariz 580, Praga 275, Nev vork ček 91.25, dolar 90.25—90.50.
Tisk Delniške tiskarne, d. d v Ljubljani. Lastnik In Izdajatelj Konzorcij »Jutra*. Odgovorni urednik Fr. Brozovlč
Razložbeno okno
Rollbalken, primeren tndi za vrat;.
ter stara	107^
se proda pri V. Jeločnik, Rožna dolina
Vsakovrstni okrogli les
kupuje vsako množino po najvišjih dnevnih cenab
žaga „.
prej Peter Keriii, Ljubljana, Spodnja Slika.
2aga tndi les po naročilu na vsakovrstne dimenzije.
i«««
«6
« SATAN*
Najnovejša Iznajdba »klepanje In brušenje kot. Aparat Jaka praktičen. Uporaba popolnoma enostavna. Zahtevajte prospektel
iviio zastopstvo: Ilil SUM, KronI, Sorsnjsko.
——— Cena 60 Din
j drfovnte davka« M 1— ■» vr«J <to 20	Dh 8*—, *Mta M4»H»f* (>«•<»• «0 pm
m*. — mu« m vsdno npr*l (Mk* to« » *namkali>. n« vprataala odgo»*ri« aprM ^•ktMt
prvotna i
i m idflcvof ter nmlpvicoifiki pHitajblM <1 OtaU
Zaradi priuči t ve slovenščine želi vstopiti v službo pri dobri slovenski flru-2inJ inteligentna gospod lina, trgovsko izobriiena, vešča knjigovodstvu, ljubiteljica otrok in gospodinjstva. Marijanišče v Maribora. Miklavžičera ulica št. 6A 2536
URADNIK 2881 S večletno prakso r vseh pisarniških delih Išče pri. Berne službe, bodisi v mesto ali na deželi Ponudbe % navedbo plače pod »Delaven* na upr. «Jutra». k-
DEKLICA' 2568
stara 14 let, s primemo šolsko izobrazbo, že vešča nekoliko trgovine, zgovorna. leli mesta v trgovini kot učenka. Pogoji: vsa oskrba v hiši, štiriletna učna doba. Naslov t upravi »Jutra*.
TRGOVSKI POMOČNIK mešane stroke, mlajša moč, želi premeniti službo. Nastop 1. julija. — Ponudbe pod »Veeten 1860» na upr.
»Jutra*. 2525
DRUŽABNI CA 8521 vešča francoskega ln italijanskega jezika ter klavirja, so sprejme za časa počitnic proti popolni oskrbi v hiši Ponudbe je poslati na upravo »Jutra* pod »Počitnice 100*.
UPOKOJENEC star 45 let. v©8č slovenskega, srbohrvaškega, nemškega in italijanskega jezika v pisavi to govoru ter zmožen knjigovodstva, želi stopiti v službo pri tvrdki ali podjetju kot skladiščnik ali drugi nameščenec. Ponudbe pod »Upokojenec* na upravo »Jutra*. 2569
TRGOVSKI UČENEC
ki ima veselje do trgovine, priden, pošten, s boljšo šolsko izobrtzbo, se sprej. me pri tvrdki Ivan Rojnik, Slovenjgradec. 2572
<0 POLOVNJAKOV prvovrstnega vina se takoj po telo nizki ceni proda skupaj ali pa t manjših množinah. Vprala naj se: Frane Peteline v Zgornji Polskari. osebno ali pismeno 2478
ALI ZE IMATE 2146 najnovejši načrt mesta LJubljane? Dobhra se v vseh knjigarnah In trafikah.
VRBO VE SIDB lepih kulti riranih vrst, pozimi rezane in neobeljene, za pletenje košev, koiarie plotov, Stukaturov itd. naprodaj po ugodni oeai nekaj vagonov. Oddaja se pa vsaka količina. Ponudbe pod »Vrbove šibe St 2411* na npr. «Jatra>.
2411
UČENKA 2510 m sprejme v trgovino na deželi Pondbe pod »Gorenjsko* na upr. »Jutra*.
GOSPODIČNA 2577 energičnega nastopa, izobražena. ki je izvežbana v šivanju perila, se sprejme kot nadzorovateljica k delavkam. Ponudbe pod »Kranj 119* na upravo »Jutra*.
VELIKO OGLEDALO za modni salon se zaradi pomanjkanja prostora poceni proda. Več pove p©_ družniea »Jutra*, Maribor.
2548
drugo toduslrtjako podjetje, predmet t milijonski vrednosti v bližini Celja. Ponudbe pod »Beli grad*, na Aloma C-om panj. anončni dražba, Ljubljana, Kongresni trg 8.
2408
KOMPLETNA MLINSKA
NAPRAVA s tremi pari kamnov ter stopami kakor tadi t vsem inventarjem. vse v dobrem stanju, le uradi preureditve obrata takoj ceno proda. Pismene ali ooebne informacijo: F. Kunstler, parna taga in nliantvo, Litija. 2576
POSESTVO. 2487 hlla. vinograd travniki, sadonosniki. gozd njive, skopaj 8 oralov, vae v najlepšem stanj«, se ceno proda. — Pojasnila daje L HOnlgmann. Loče pri Poljčanah.
ENOSTANOVANSKA HISA
oddaljena četrt ure od Glavnega trga v Mariboru, se po nizki ceni proda. Kupec dobi takoj stanovanje. Več pove podružnica »Jutra* v Mariboru.
2585
VREČE. 106 rabljene, dobro ohranjene, kupi J os. Banovec, LJubljana. 8v. Jakoba trg 7.
KLAVIRJE 2286 ln planin« kupujem. Ponudbe s označbo marke, oene, dolgosti ki notranje konstrukcije klavirja, L j. da 11 Ima klavir znotraj okoH lelezno ali fc««oo ramo. treba poelati na S r. COP. Zagreb. Mrazo videva ulica K. II m. nadstropje. 2286
ffTAWOVANJR 25»! KCT KOMPANJON
t eno ali dvema sobama želim s 100 do 150 tisoč in kuhinjo v Ljubljani sii kronami pristopiti k trgo okolici išče mirna stranka vini ali drugemu dobro brez otrok proti dobri na- ; idočemu podjetja. Pogoj: gradi. Plača tudi v naprej, stanovanje. 2 sobi in ku-Ponodbe pod »M. P.* na hinja. Ponudbe pod »Koni-
upr. »Jutra*.
OTROŠKO POSTELJICO belo emajlirano, komplet no k Jako dobro ohranjeno, se kupi Ponudbe na upr. »Jutra* pod »Lepa posteljica*. 2534
2541 Kupi m Maserjev ali Brockhausov
LEKSIKON. Ponudbe t navedbo Števila knjig, letnic« in cene na upravo »Jutra* pod Šifro »Knjig«*.
TEHNIK 2508 gozdarske stroke sprejme za popoldanske ure v njegovo stroko spadajoča dela. Ponudbe z označbo opravila na upravo »Jutra* pod »Tehnik*.
GOSPOD, 2474 zmožen angleškega, nemškega in slovenskega jezika v pisavi in govoru, želi službo v pisarni ali ea tolmača. Naslov: Safar, trg 91, Novo mesto.
DRŽAVNI UPOKOJENEC išče službe kot pisar, nočni čuvaj, vratar, sluga ali skladiščnik. Cenjene ponudbe pod »Vesten 2468» na upravo »Jutra*. 2488
PRODAJALKA 2579 dobra manufakturistinja, vajena specerije, zanesljiva v knjigah ln računanju, i* večje trgo rine, želi premeniti službo sa mesec avgust-september. Gre tudi kain na podružnico. Naslov se izve r upravi »Jutra* pod »22 let*.
DVA UČENCA 2580 is boljše rodbine ln z do. brimi šolskimi izpričevali starost 14 let. se sprejmeta takoj v večji trgovini z mešanim blagom na Dolenjskem. Ponudbe naj se pošljejo pod »Učeneo* na upr. »Jutra*.
OBRATOVODJA,
popolnoma samostojen, vešč tudi vseh popravil, se sprejme na večjo žago s polnojarmenikom na Gorenjskem. Istotam se sprejmejo štirji Žagarji za samice. Reflektira e« le na popolnoma samostojne, dobro izvežbane moči. vešče vseh popravila. Ponudbe pod »Zaga* na upravo »Jutra*. 2862
ŠIVILJA
ta otroke se priporoča. — Ponudbe pod »Za otroke* na upr. »Jutra*, 2590
IŠČEJO SE krojaški pomočniki, kateri so sposobni za velika in mala dela. Samo boljše moči Ponadbe na brata Brinakole, Semič. 2542
DRŽAVNA URADNICA v pokoju, stara 87 let, ieli mesta kot gospodinja pri gospodu v Ljubljani proti stanovanju. Pohištvo ima sama. Ponadbe pod »Dobra kuharica* na upr.
»Jutra*. 2545
MESTA 2547 BLAGAJNIČARKE prodajalke - kontoristinje v trgovini, išče gospodična zmožna Jezikov in pisarniških dei Ponudbe na upr. »Jutra* pod »Marljiva*.
STROJNI INZENJER flče primerno službo v Sloveniji Cenj. ponudbe pod »0. V.» na podružnico »Jutra*, Maribor. 2553
MESTO GOZDARJA in oskrbnika sprejmem pri kakem velepoeestvu. Vsa potrebna izpričevala na razpolago. Naslov pove uprava »Jutra*. 2453
HIŠNICA 2563 Vdova uradniškega sluga želi mesta hišnice. Vajena pospravljanja uradniških sob. Cenj. ponudbe pod »Hišnica* na upr. »Jutia*.
A-BSOLVTRAN AKADEMIK
Bnožen slovenščine, srbohrvaščine, nemščine, lašči-ne in francoščine v govoru in pisavi, z nekaj bančne prakse, korespondent, strojepisec, išče službe v trgovini pisarni ali kot domači učitelj. Cenj. ponudbe pod »Vestnost* na sprav« »Jata*. 2666
SOLIDEN TRGOVSKI POMOČNIK
samec, neomadeževane preteklosti, vešč v manufak-turi, specerijl in železnini ki bi imel veselje trajno ▼oditi podružnico na dež«, li, se sprejme pri tvrdki Andr. Lužar. Gradac v Beli Krajini 2581
FOTOGRAFIČNI APARAT
Goerz-Dagor F=136, 1:6.8 Format 9X12, krasno ad-ju s tiran, z zelo veliko ko. ličino pripadajoče opreme in različnimi priročnimi knjigami, se proda. Naslov pove upr. »Jutra*.
2527
UMIVALNIK
se proda (marmonata plošča), nočna omarica, otroški voziček, dobro ohranjen voz (dira), telefon, 4 električni zvončki. — Poljanska cesta 18, drugo nadstropje, desno. 2561
HLODE 2560 javorje re ln orehov* prvovrstno blago, prodam približno 50 kubičnih metrov, frank o vagon. Rudolf Zore & Komp.. Ljubljana, Gledališka ulica 7.
VEČ DOBRIH PLESKARSKIH POMOČNIKOV
sprejme po dobri plači Josip Jug, Ljubljana. Rimska cesta 16. 2587
IZKUŠEN STROJNIK popolnoma zaupen postrežbe dinamo stroja ln motorjev, se sprejme v tovarni za klej v Ljubljani.
2594
POZOR! 99
Več otroških vozičkov, kolesa z gumo, se poceni proda že od 250 Din. Ljubljana, Zvonarska ulica 1.
STEYR-AUTOMATIČNO PIŠTOLO
s 25 naboji. Naslov v upr.
»Jutra*. 2550
BARZOJ - RUSKI HRT
triletna, importirana. krasna in izredno krotka psica, se proda. H. Drvenik,
Ljutomer. 2539 OTROŠKI VOZIČEK (cena 500 Din) in ilkainica (Rollmaschine) 400 Din naprodaj. Naslov pri upr.
»Jutra*. 2518
SPALNO OPRAVO
skoraj novo, dobro ohranjeno, iz trdega lesa. z žimnicami prodam i ugodno osno 7500 Din. -Naslov ▼ upr. »Jutra*.
2557
MOTORNO KOLO
s vozičkom Rudge Multi s tremi prestavami, prosti tek. voziček, torpedo s steklom, vse skoraj novo, prodam za 20.000 Din. — Moravec, Maribor, Slovenska ulica št. 6. 2571
NOVO KOPALNO BANJO
emajlirano, in dva mlekarska vozička, prodam po nizki ceni Naslov pove upr. »Jutra*. 2575
DELAVNICA V MARIBORU r sredini mesta, pripravna za kakega mehanika itd., se z opravo vred takoj proda. Delavnica se lahko preuredi tudi v stanovanje. I. Bizjak, Koroška cesta 1.
2584
DVE NOVI TRAČNI ZAGI
(Bandsige) premčr 70 cm, na električni pogon, težka približno 650 kg, se po zelo ugodni ceni prodajo. Poštnaležeče Kranj, št. 540.
JUGOSLOVENSKI PATENT ŠT. 812
Zavarovalna priprava za kolesa, ki se lahko sna-mejo, s« prodaja. Naslov daje uprava »Jutra*. 2549
USNJARNA 2588 ▼ zelo prometnem kraju, eno uro od Maribora, s lepim, 9 oralov obstoječim posestvom in 27.5 m dolgo enonadstropno hišo. klet za usnjarijo s baseni in kadmi is cementa, popolnoma na novo urejeno, goepodarsko poslopje, velika stiskalnica, 1*4 orala vinograda, lep sadovnjak in travnik za tri glave živine. npva in vrt, voda za obrt tudi ob suSl vselitev in nadaljevanje obrata takoj mogoče, se za ceno 1.200.000 K takoj pro-da. Hipoteka lahko ostane. Posredovalci izključeni — Vpraša so: Maribor, Mlinska cesta 44.
KUMNO, JANEZ, rdečo deteljo, semensko ajdo, lipovo cvetje, suhe gobe itd. plačuje najbolje Sever & Komp., Ljubijo na. Wolfova ulica 12. 2564
SUHE GOBE 2418 kupuj« po najriSjih dnevnih cenah tvrdka SIRC-RANT. Kranj. 2418
DVONADSTROPNA HISA v Maribora, Koroška cesta št 89, v kateri Je dobro vpeljana trgovina z mešanim blagom ln na katere dvorišču Ja hišica z velikim skladiščem, se proda. Kupec dobi takoj stanovanje, trgovine in skladišče. Več pov« Viool v Mariboru, Glavni trg 5.
2587
KOVACNICO 2582 tfCem ▼ najem po dogo. voru. Maka Pompa, Jar-klošter.
TRGOVSKA HISA naprodaj r Mariboru m križišču Štirih uil& Ima 5 stanovanj, trgovski lokal. velik zelenja raki vrt, poleg stavbeni prostor. Nahaja se 10 minut od Glavnega trga; t neposredni bližini ni nlkake trgovine. Kupcu stanovanje ln trgovski lokal takoj na razpolago. Cena 862.500 dinarjev. — Ponudbe pod »Ra* na Aloma Companv, anončna družba. Ljubljana. Kongresni trg 8. 2567
DVA FOTOGRAFSKA APARATA, dobro ohranjena, format 6X9 in 6X12 z objektivom. »dvojni Anastigmat*, ako mogoče s compur-za-piralom. Aparati z drugimi objektivi niso izvzeti. Vse cenj. ponudbe z navedbo najnižje cene je poelati na upravo »Jutra* pod »Fotoaparat*. 2518
ISCE SE za takoj dobro idoča gostilna v najem, eventualno « malo trgovino. Ponudbe na upr. »Jutra* pod »Dobra gostilna*. 2471
DIJAK 2801 maturant. ISč« za folsko leto 1923V1924. stanora-nje kot inštruktor. — Po. nudbe pod »Inštruktor* na upravo »Jutra*.
SPREJMEJO 2562 se na stanovanje m hrano
ta prihodnje šolsko leto tri mlajše dijakinje ali dijaki Poljanska cest* 18, drugo nadstropje, desno.
GOSPODIČNA 2429 ali mlada vdova brez otrok, izobražena ln lep« zunanjosti, do 80 let stara, ki teli znanja v svrho ženitve s samostojnim trgovcem z dobroidočo trgovino ▼ ve-čjem mestu Slovenije, naj poSlje naslov in sliko, ki se vrne. pod »Diskretno 88» na podružnico »Jutra* v Maribor.
SAMOSTOJEN TRGOVEC
88 let star, z dobro idočo trgovino v večjem mestu Slovenije, išče resnega znanja z izobraženo gospodično ali mlado vdovo brez otrok. Le resne ponudb« s sliko, ki s« vrne, pod »Tajno 29* na podružnico »Jutra*, Maribor.
2428
UGODNA PRILIKA! Gostilna in mesarija naprodaj. Na najprometneiši točki v industrijskem kraju. krasni ln veliki gostilniški lokali lepo urejen vrt, ve« inventar, poeoda, steklen ina. sodi, vsa vinska zaloga, ieanje, likerji, (zboren konj, reč voz ln sani, vse orodje itd« »e zaradi družinskih razmer proda- Koncesija zasigura. na. Za zelo dobro eksistenco se garantira. Cena 850.000 Din. Plačilni pogo. j telo ugodni Naalov pove uprava »Jutra*. 2548
za Izdelovanje 14 oralov po-
DVA UDOMAČENA VOLKA-MLADIČA
samec in samica, prineše-na iz Bosne, stara po šest tednov, čisto krotka, naprodaj. Cena po 500 Din. Ogledati Zrinskega c. 5.
2517
LEPA SPALNA OPRAVA
is trdega lesa, politirana, se po ugodni ceni proda. Jože Stare, Bled. 2514
VELIK ROČNI MLIN za kosti, za rejo kuretine. 18 m močne žične mreže in 5 hrastovih kolov za ograjo prodam. Naslov: Jos. Lnnder, Ljubljana. Poljanska cesta. 78. 2477
DVE VITRINI
visoki 2 m 10 cm. Široki 46 do 55 cm, pripravni za galanterijske, odnosno dra-guljarske trgovine, sta na prodaj. Istotam se proda-sta dve pupl (mannequins), primerni za izložbe modnih trgovin. Ogledajo se v prostorih Ljubljanskega vele-»ejma, pav. D. 2540
DINAMO 2578 8 PS., 1.75 Kw„ istomer-ni tok, s kompletnim pre-tikalnikom. kakor tudi 65 steklenih posod za akumulatorje, vse popolnoma ohranjeno, proda Ferdo Roš, posestnik, Hrastnik.
LEPA HIŠA 2580 s tričetrt orala posestva in takoj prostim stanovanjem. tričetrt ure peš od Celja in 7 minut od drž. kolodvora, se zaradi razmer tako i proda. — Ponudbe pod «12. Junij 1928* na ALOMA COMPANY, anončna družba, Ljubljana, Kongresni trg St 8.
VELEPOSESTVO
se proda za polovično ceno. Lep erad s 24 sobami, modern komfort, 26 oralov, prvovrstna zemljišča, velika, lastna vodna moč, lastna električna naprava. dynamo, polno.iarmenik, žaga, pokrajina bogata na lesu. Pripravno tudi za
TOVARNA stolov in sest .-a;
POSESTVO 28 oralov v«eh kultur s inventarjem kron 1,000.000; VILA s posestvom pri
Mariboru. 1.800.000 K; GOSTILNA z ali brez posestva. 1.000.000 K; PROSTOR ZA TOVARNO, takoj prazno, 1 milijon 500 000 K' GRAŠČINSKO POSESTVO, več posestev, trgovska hiša f prost lokal in stanovanje). 900.000 K: STANOVANSKE HIŠE, vila za 500.000 K proda pisarna Zagorski, Maribor, Barvarska ulica št. 3. 2415
KUPI SE HIŠA 2532 ali vila z gospodarskimi poslopji ter nekaj oralov njiv. travnika in gozda — Ponudbe naj se pošljejo ua naslov: V. Širše, Jesenice ob Savi Dolenjsko.
TRGOVSKI LOKAL V CELJU s prostornim skladiščem, kletmi Itd., pripraven za vsako trgovino, oziroma podjetje ali pisarno, sredi mesta, v prometni ulici, z inventarjem in blagom, ali brez istega, je oddati za stalno takoj pod ugodnimi pogoji Pojasnila daje ln pogoje se izv« v informacijski pisarni »Kompas* v Celju. Aleksandroma ulica St 4. 2546
»TRGOVEC« 2551
Dvignite drugo pismo v upravi — Tajnost — »Gorenjski trgorec*.
patijon 2472* na upravo »Jutra*.
TEČAJ 2578 sa strojno umetno vezen> 1 itd priredi dn« 18. Junija v Celju ttrckkovna učitelji, aa Justina PavSer. Gosposka ulica St 25.
LESENE SPOMINKE
sa letovišča, zdravilišča, božja pota in najrazličnej- j še dekoracije s* stene, kakor stenske krožnike i v žgano alito Prešerna in Gregorčiča, dobavlja po! nizkih cenah tvrdka M.: Cesenj, Kranj. 2528
PRAV VSAKDO kdor kaj išče, kdor kaj ponnjs. kdor kaj kupuje, kdor kaj prodaja, prav vsakdo priznava, da imajo ' čudovit uspeh Mali oglasi v »Jutra*.	11
Š »
S &
= * a
mi s i
MU
a.8
a 5.
»v 8?
S*
s o
sr«
5 i
0 s sr
' e
Obiave
X Akcijski odbor državnih nameščen cev, železničarjev ln upokojencev sklicuje t poudeljek dne 18. junija ob pol 8. ari zvečer širšo sejo v prostorih Že lezničarskega doma, Turjaški trg 2.
X Književna tombola Jugosiovenske Matice. 11 do 19 številka književne tom. bole so: 39, 59, 69, 45, 55 56 33 73 in 11. Po teh številkah bodo izčrpani vsi Sink. vini. Oni ki so s prvimi desetimi številkami to so: 25. 64, 58, 13, 28 50 76 54 29 in 16 zadeli kvaterno naj karte nemudoma dopošljejo na naslov Jugosiovenske Matioe, kor cekater« kvateme S« niso oddane. Ker še vedno prihajajo kar te z ambsjni in temami, prosimo, da s° kart, glasefih se na ta dva dobitka ne pošilja več, ker sta oba že davno izčrpana. Z današnjimi številkami be zaključi
LJUBITELJ NARAVE
želi znanja z ravnotako gospodično v svrho skupnih izletov. Dopisi pod 1 prva faza naše igre, kajti potem s<* prič-
»Flora* na upr.
r.Jutra 2507
ZA MOJEGA SINA inženjerja. iščem ta~di ženitve mlado gospodično s premožen "em. Parno resne ponudbe, ako mogoče s sliko, pod »Bodočnost 1923* na upr. »Jutra*. 2523
ZNANJA ŽELI
samostojen obrtnik z gospodično, kl bi imela isto veselje do obrti. Dopise ca npr. »Jutra* pod »Chic Parisien*. 2558
MEBLOVANO SOBO
iščeta dve osebi s 1. julijem. Ponudbe pod »Banka* na upr. »Jutra*. 2552
SOBO 2485 (prazno ali meblovano) išče mlad in miren zakonski par brez otrok. — Ponudbe na upravo »Jutra* j>od »Nagrada 999*.
SOBA 2588 se odda za tri gospode ali gospodične. Naelov pove uprava »Jutra*.
ODDASTA SE
dve sobi in kuhinja za čas počitnic. Naslov pove upr.
»Jutra*. 2589
ZENITNA PONUDBA
Ker mi je samemu dolgčas ter vem. da je marsikateri samici brez moža tudi dolgčas, usojam s« obrniti na prijetno obličje ter blago srce s premoženjem v svrho nadaljnje razprave. Imam 85 let Odkrite in resne odzive s sliko na upr. »Jutra* pod »St, «91*. 2555
MLADA IZOBRAZENA VDOVA
s premoženjem in trgovino, se želi v svtIio možitve seznaniti z gospodom, ki ima stalno službo in je lepega značaja. Le resne ponudbe pod »Mlada vdova* na podružnico »Jutra*, Maribor. 2585
TRIJE LJUBEZNIVI mladi gospodje želijo znanja s tremi enakimi mladenkami, ki imajo plemenite namene. Cenjeni dopisi se prosijo pod »Janko. Dušan in Ernst* na upr.
»Jutra*. 2591
BUKOVO OGLJE, prvovrstno, suho. vilano, kupujem stalno. Ponudbe franko vagon na: Rudolf Zorš & Komp., Ljubljana. Gledališka ulica št. 7/II.
2441
SUHE GOBE, JURČKE
plačuje po najvišjih cenah tvrdka M. Geršak & Komp., Ljubljana, Kongresni trg št, 10. 2600
DELNICE 25561 trboveljske premogokopne družbe kupim. Takojšnje
LEPO STANOVANJE
obstoječe iz 5 do 6 sob v novi hiši iščem za avgust ali tudi za pozneje. Pri novostavbah počakam tu-J di da bo hiša dograjena. Ponudbe pod »Novi stan* na upravo »Jutra*. 2592
UČITELJICA FRANCOŠČINE IN KLAVIRJA išče opremijeno sobo. Ponudbe na npravo »Jutra* pod »Učiteljica francoščine*. 2565
MEBLOVANO SOBO
išče miren gospod, če mogoče s posebnim vbodom. I Ponudbe na upr. »Jutra*.; pod »Trgovec*. 2574
DRAGA DEKLETA
iz Zelene Trave in okolice: Le ljubite tistega Franca Izi, mizarja iz vasi Vizgarja. Toda vedite, da je Anica prva. Le vprašajte ga zakaj. — Trbovlje. 15. junija 1928.
«5
ETIKETE ZA ZVEZKE
v vseh velikostih iina vedno v zalori litografija Cemažar in drug. Ljubljana, Vojaška ulica 16/a-Zahtevajte vzorce!
2144
V CELJSKI BRIVN1CI
Koštomaj. Prešernova ulica št. 19. specijelna električna masaža giave in obraza, manikure fdamska kabina), izdelovanje kit. — Prvovrstna, postrežba 2570
........_r._. __________ MEBLOVANA SOBA
ponudbe se prosi vporiati j se odda blizu pošte mir- izdeluje
ŽIČNE MREŽE ta ograje vrtom, drevesnic, kurjih dvorišč, preprežke oken in lin. vsakovrstne žične tkanine iz železne, pocinkane in medne žice za tehnično in industrijsko uporabo ter elastične posteljne mreže na lesenem okvirju različnih velikosti
i ue boj za tombolo. Prihodnjič se vieč^ naenkrat toliko številk, kolikor jih ji potrebnih za dosego prve tombole. T? ko bo naša igra najkasneje do dne 2f>. '•unija zaključena- Prihodnje številke, potrebne za tombolo, se bodo izžrebale dn? 21. junija, objavile pa v petek dne 22 junija.
X Tcmbola «Gosposvetskega Zvona« se nepreklicno vrši prihodnjo nedeljo 25 junija. Segajte po srečkah za neosvobo jene brate!
X S. K. Ilirija v Ljubljani nazua-ija. da se vrše redni kluliovi večeri vsaiy sredo v restavraciji ali pa aa vrtu restavracije »Zvezda*. Vabijo se vsi redni ln podporni člani kakor tudi prijatelji kluba. Mize bodo rezervirane iu bo na «ii vedno zastavica v klubovih barvah.
X Občni zbor Fflhannonične družb? so vrši v pondeljek dne 18. junija zve. čer ob S. uri e pevski dvorani Glasber" Matioe. Člane in članice proeimo, da f tega občnega zbora zanesljivo udeleif.
X K otvoritvi Legatovega zasebnega učllišča v Mariboru. Z c žirom na to, da »6 konča pouk aa šolah koncem ineeecs junija, se je predložila otvoritev tečs-jev na Legatovem učilišču ua 2. julij3 ker bo s tem zunanjim obiskovalcem omogočeno, da dobe stanovanja, ki jib bo dijaštvo izpraznilo s svojim odhodom aa počitnice. Vpisovanje in pojasnila za tečaje dnevno v trgovini s piskalniiai stroji Legat, Maribor, Slovenska aiica 7.
X Danes zvečer v hotel «Tivoli*! Na vrtu hotela Tivoli upnzoo danes, v nedeljo ob pol 9. uri zvečer Udruženja ferialnega saveza rusko komedijo »2eni-tev*, komičen dogodek v treh dejanjih (Gogolj) v zvezi s prosto zabavo po predstavi. Prireditev se vrši pri pog.-njenih, mizah; poleg teh so na razpolago gledalcem še posebni sedeži v bližiti odra. — Prireditev je namenjena v prvi vrsti fondu za ustanovitev kolonije Ferialnega saveza v Bohinjski Bistrici za revne in bolne dijake. Z ozirom d s dobrodelni namen se preplačila hvaležno sprejemajo. Dijaštvu naklonjeno občinstvo in dijaštvo samo se uljudno vab: da pose ti prireditev v obilnem števili; V slučaju slabega vremena se vrši predstava v dvorani Vstopnina za osebo >c-za dijake 4 Din. Blagajna se odpre o! 7. uri — Odbor.
X Kaj bo dne 24. junija v Trnovem? Vprašanje je razjasnjeno! VsleJ podrtega kolezijskega jezu je Gradaščica tako močno padla, da nimajo uiti žabe vei prostora za kopanje. Sklenile so, da preselijo v boljše kraje. Predno^pa tu tore, prirede na žegnaiijski veselici Naprednega gospodarskega in prosvetnega društva za Krakovo in Trnovo v rede-!jo dne 24. junija veliko domačo poslovilno zabavo, na kateri se poročita njihova najmlajša ženin in nevesta. Posebnih vabil s« ne razpošilja! Vsled teg < drugo nedeljo vb: v Hribarjev gaj!
X Koča na Gozda pod Vršičem pr. Kran^ki gori se otvori na Vidov dan dne 28. Junija 1923. Oskrba koče j« v spretnih rokah.
X Malnerjeva koča na Črni prsti je otvorjena in preskrbljena z jedili in pijačo.
X Avtomobilni promet Kršlto-Novo mesto. Vozni red od 18. junija dalje: Od-
na naslov: Ciril Lendov-šek, tajnik okrajne hranilnice, Škofja Lok«.
nemu gospodu, najraje : Evsen Ivane, tovarna žič-j trgovcu. Naslov pove upr. nih tkanin in pletenin. »Jutra*.	Sodražica, Dolenjsko
priporoča:. ^ ^ Krikeg2L ob 7. zjutraj, dohod
Xovo mesto ob 9.30: odhod iz Novega mesta ob 12. prihod v Krško ob 14.80
Priloga »Jutru?* fL 141 dne 11. funifa 192&
Iz ži¥ljenja in sveta
Zdravilni žarki
Doktor Maxime Menard Je poročal Akademiji znanosti o zdravljenja ran na način, da se Izpostavljajo ultra-vijollča-»tim žarkom. Njegovo poročilo Je napravilo na učeno družbo globok utis.
Pa to Je šele začetek. Doktor Mžnard In njegov asistent doktor Sakirnan nameravata napraviti še več poročil o svojem delovanju. Hitro celjenje ran Je samo posamezen slučaj, morda najnavad-nejšl slučaj fizioteraplčne metode, ki bo šc pretresla vse sedanje pojme o zdravljenju.
Profesor Mžnard ne govori mnogo o »vojem raziskovanju. Pravi, da je treba čakati in delati. Z ultra-vijoličastim! žarki se je pričel ukvarjati leta 1908., in šele seda] je pričel opažati neizmerne posledice. Polje je široko, skoraj brezme]-. no.
Poglejmo kakšna Je metoda prof. Mž-narda, po kateri se celijo rane.
Pri nekaterih bolnikih se pojavljajo po fanitvi ali kirurški Intervenciji vele rane, ki se celijo počasi. Take raue se gno-ie, bolnik dobiva mrzlico in trpi.
Vojska, v kateri si je pridobila zdravniška veda največ Izkustev, nam je pokazala mnogo takih primerov. Pri takih bolnikih so si zdravniki dolgo pomagali s helioterapijo. Ranjen ud se je Izpostavil sotncu. Zdravljenje je trajalo več mesecev ta bolni ud je moral biti vsak dan bol] dolgo na solncu. Na ta način so dosegli precej zadovoljive uspehe.
Ali na rane nI vplivala bela luč, to se pravi celotna solr.čna luč, ampak — rekli bi lahko — nevidna luč, ki jo tvorijo samo ultra-vljoličasti žarki, tisti kemični žarki, ki vplivajo na fotografsko ploščo, katerih pa oko ne vidi.
Drugi žarki, vidni žarki pa zdravljenju ne koristijo, ampak delujejo celo nasprotno ultra-vijoličastim žarkom.
Doktor Mžnard pa je hotel to zdrav-,'jenje pospešiti in je sam napravil umetne ultra-vijoličaste žarke.
Dosegel je uspeh. Bolnikom z gnojnimi ranami, ki se niso zacelile po celih sest mesecev, so se te rane zacelile že jo 25 minutah do 2 ur 30 minut potem, ko so se izpostavile žarkom.
Kakor vsako sredstvo, se morajo tu-ii ti žarki pravilno uporabljati, sicer se rana ne zaceli, ampak užge.
prestati vsak tujec Kdor hoče na Bavarsko, pa mora Imeti še posebne vizum?.
AH to še niso vsi vzroki, zaradi katerih se tujci Nemčije boie.
Cela štiri leta so Nemci nesramno Izkoriščali vsakogar, ki le prišel od drugod in tujci so morali plačevati cene, kakršne si Je kdo Izmlsia.
Ce Je tujec vprašal, koliko bo veljala soba, so mu povedali navadno ceno; ko lo ]e hotel plačati, pa Ji ]e blagajnik dodal še 80 cdst »mestne pristojbin«;«, katero so popre) previdno zamolčali. In biagalntk se Je tujcu še porogljivo na-muzaL
Nemčija bo odšle} svojo nelojalnost drago plačevala. Trgovska makslma »frei blelbend« gotovo ne pospešuje trgovanja z Nemčija Kupci nbmajo nobene garancije za nakupno ceno ta niti ne, da bodo blago resnično prejeli. Različne tarife uravnava samo prodajalčeva fantazija.
Nemčija, ki W lahko še dolgo konkurirala, Je pa tudi že dosegla ln presegla svetovne cene.
Tujci, ki so se naveličali samovoljnega postopanja, so se obrnili v druge, boli poštene in bolj trgovske dežele.
Razer. tega pa nemški tisk že dve leti neprestano hujska proti tujcem ln )im onemogoča bivanje v Nemčiji.
Marsikateri drugi deželi Je pa prav, da Nemčija greši proti tujcem...
Nemčija brez tis j cev
V prvih štirih letih po vojski Je celo morje tujcev preplavilo Nemčijo. Zlasti ansko leto je bila Nemčija, najbolj Bavarska, polna tujcev.
Kdor ]e bil v tisti dobi v Nem«)!, se mora spominjati, s kakšno težavo se Je dobila v hotelu soba. Za hotelirje in re-stavraterje Je bila to zlata doba. Gostov vsepovsod dovolj.
Danes Je stvar čisto drugačna. Veliki fh srednji berlinski hoteli so napol prazni. V najboljših restavrantih in luksuznih Rpbaviščih je le maio gostov.
ia deželi je pa še slabše.
Kako naj si razlagamo, zakaj tujci bele?
Najprej radi nerodnosti nemških oblasti.
Birokratizem v Relchu tako cvete kakor nikoli nikjer. Nemški blrokratje mislijo, da smejo postopati tudi s tujci tako brezobzirne kakor z vse preveč strp-Ijivlml domačini NI je dežele na svetu, kjer bi bili tujci izpostavljeni toliko šika-aam ta upravnim sitnostim kakor v Nemčiji,
Čakanje brez konca ta kraja na policijski preiekturi v Berlinu; formaiitete zaradi potnih listov, ki se vlečejo po cele dneve; vizumi, ki jih moraš dobiti, ko prideš v Nemčijo, pa zopet ko odhajaš; pristojbine ItcL, najmanj te sitnosti mora
Svoboda pri ženitvi
Orožnlški vodja Iv. P. v Salzburga ]e bil temeljem preiskave disciplinarne komisije, ki ga Je spoznala krivim, disciplinarno upokojen, ker se Je oženil »nečastno za svoi) poklic*. Orožnik se Je nanrreč oženil z dekletom, kl Je bilo že pred poroko obsojeno na štiri mesece v Ječo. Orožniška disciplinarna komisija Je smatrala orožnika Ivana P. zaradi zakona z bivšo tatico onečaščenim in nevrednim da bi nosil še nadalje uniformo avstrijskega republikanskega varuha lavne varnosti. Upokojeni orožnik se ie pritožil na upravno sodišče ter Je navedei, da Je ' smatral za častno dolžnost, vzeti v zakon svoje dekle: njegovo razmerje f njo nI ostalo brez posledic ta prav zato so Jo vrgli njeni roditelji te hiše. Da reši svojo, njeno ta bodočega otroka čast. Jo Je vzeL Res Je, da Je bila kaznovana zaradi tatvine, a kazen Je prestala, se ske-sala in poboljšala. Odpustil Ji Je. Mar naj reva trpi za greh večno? Ali nI učil Bog odpuščati grehe, da bodo odpuščeni tudi nam? Ni 11 rekel Jezus padli ženi: »Vsta-nl in ne greši več!» — SIcer se pa sme vsak moški svobodno ženiti s komer hoče, ker ta pravica mu je zajamčena po ustavi hi po vesti. — Ministrstvo za no-tranje zadev« Je na ta ugovor odgovorilo, da ni nfkake ustavne pravice na svobodno poročanje s komerkoli. Razprava pred upravnim sodiščem se bo vršila 19. t. m.
Stališče avstrtj. republ. ministrstva Je vsekakor zelo reakcionarno. Gotovo Je tatvina grd zločin. Toda nič manje grdo nI viačugarstvo ali sleparstvo. Naidejose celo visoko stoječi možje, kl imajo za žene bivše vlačuge ali sleparke; niso redki vplivni možje, ki so jim žene znane pre-šestnice, verižnice in sieparke, a nihče jih ne smatra zato za brezčastne. Svet je torej nedosleden. Bedni orožnik naj bl bil glede svo]e zakonske družice iz-birčnejši nego so marsikateri visoki dostojanstveniki? Orožnik se ne sme zve-zati z bivšo tatico, dasi se Je poboljšala. A na drugi strani ]e znano, da so bivše vlačuge še ugledne dame! Razsodba upravnega sodišča bo zato gotovo zanimiva in značilna za duh, ki vlada danes y avstrijski republiki.
*t*yflena iu]sUi<£ta fcnflra na tvetn. k)
Je Ma pisana 300 let pred K. r. V knjigi le opisana gradba nekega svetišča.
X Ptice na Helgolandu. Na otoku Helgolandu v Severnem morju so pečine polne gnezd najrazličnejših ptic, med temi Je tudi mnogo ptic s skrajnega severa. Pred nekaj leti so tu pričele gnezditi tudi posebne vrste papige, kl pa »o Jih prebivalci Hclgolanda io tujci, kl pri-
tatajo nm otok tako preplašili, <te »T V. POROČILO O STANJU --
skoraj popolnoma Izginile. Sedaj poroča-j HMELJSKIH NASADOV. Jo z Heigolanda, da Je te dni tja prfle-, Žalec (Savinjski dolina), 15. tela vdika Jata tkzv. tropskih galebov j Ker Je znašala povprečna jutranja tem p« s polarnih krajev, kl doslej is nikoli niso j ratura od našega radnjega poročila le * prišli tako daleč proti jugu. Biološki ln- p pol stopinje R, se tudi rastlina ni mo-stitut otoka Je izdsl na domačine In tuj- ela posebno razvijati. Od začetka krepki ce proglas, da nal ptice puste popolno- j nasadi so dorastli do vrha drogov, ožini a na miru, da bodo tndi naprej gnezdi- j rorr.t ogrodja. Imajo mnogo penog ta ob-
le na otoku.
Gospodarstvo
ljubljajo bogato letino. Neugoden upB* vremena se kaže posebno v slabotna nasadih, v katerih ie trta zrastla komaj 2 — 3 m visoko. Solnčno vreme, posebno pa tople noči bl rastlin! dobro doSle. .Mokrote Jo več kot potrebno. O hmelj-
Davčna praksa v Sloveniji |	..J^j« mm - w
Zanimiva okrožnic« ljubljanskega dele. ^^ Priporočam Vam torej, da! čatl. Kulturna dela v hmeljnikih bode gata ministra financ davčnim oblastim edlflgete komisijam uporabo kontu« i skoro končana.
t Slovenji.	mačnih določb le ob očitni zanikarnosti j
Delegat ministra financ dr. K Savnik ^ do!oznostl c£nzitov. kakor t obče ul je poslal podrejenim davčnim oblastvom , ?Jruž,jivo x ničeH moderne uprave.! sledečo okrožnico:	I d, eč Vflžnosti polag« na formalno«
V plenarni seji trgovske ln obrtniške gtJ r zbornico v Ljubljani dne 5. t m. se je'
Vodstvo Hmeljarskega društva ja
Slovenijo.
DOBAVE. Dobava gasilskih priprav. V pisar -
inženirskega ode! en j a Dravske divtrij-
vneia l.vahna debata o naši priredbenl 86 P* StV*rne i ske oblasti v	Ljubljani 25. t. m- oferta
i. ® ..^ T« Cl P" malih in najmanjših od« j n? lic(tacj}a	dobave ^sitnih pri-leti — Bog z njimi! Kakor m nobena ^^ nesreča, če se pri dohodkih, ki gredo
X Najstarejša knjiga na syetn. V
soboto dne 9, t. m. je bila v Parizu raz-
praksL Očitalo se nam je, da smo čez mero fiskalni. Ne glede na rezultate Statistike, ki se pa seveda ne smejo enostransko presojati, bi te trditve že radi tega ne bilo tciko spodbiti, ker na« še publike vendar ne morem smatrati za tako nepoučene, da bi ne vedela, da o najvažnejših davkih končno odločajo avtonomne komisije, ki so vrhu tega namenoma sestavljene tako, da je uradniški element v njih po vsej priliki le v neznatni maDjšini. Če se p« v po« drobnejšo oceno tega vprašanja tu ne morem spuščati, pa ne smem prezreti, da je po časopisnih vesteh (Slov. Na« rod z dne 7. junija t. L) v ti debati pa. dla tudi beseda — in razna znamenja kažejo na to, da se vresničuje — da morajo naši davkoplačevalci, ki so se doslej baje omejevali le n« «defenzivo», preiti ▼ »ofenzivo«.
Ni torej izključeno, da se bodo tež« koče, s katerimi so se priredbenl orga« ni že dosedaj morali boriti, v bodoče le še povečalo. Ob teh izgledih se mi zdi umestno, da Vas ne pustim brez navo« dila, to pa združujem v besede: ne strašite se in spolnujte mi s podvojeno vestnostjo dolžnosti, kl Vam jih nalaga zakon! Zadostivši temu ste lahko uver« jeni, da bom solidaren z Vami, in lah« ko Vas tudi zagotavljam, da imam v tem oziru doslej najmočnejšo oporo ravno ▼ naši najvišji ln edini inštanci, kateri smo odgovorni, L j. ▼ finančnem ministrstvu.
S tem večjo pravico pa lahko zahte« vam od Vas, da mi ns otežujete stališča in ne samo spuštujete zakon — to je samo ob sebi umevno! — marveč ga tu« di razumno ln pravično uveljavljate. Prvi predpogoj za to pa je poleg strem« Ijenja po eksaktnem poznavanju gospo« darskih razmer, da se ne prepustite ne« prevdarnl gorečnosti. Brez dvoma sicer ni vse res, kar je v fasijah. in ni celo neverjetno, da je mnogo več res, kikur pa stoji v marsikateri napovedi. Ali tudi vnanji znaki, is katerih se v obče da sklepati na lmovitost, niso absolut. no zanesljivi, in docela od tega, da se Vam zaupno donese, je dokaj če že ne čisto navadnih čenč, vendar pa takih vesti, kl jih je treba še le prekontroli« rati, preden se smejo v smislu zakona uporabljati. Svarim torej pred brezkri« tično eksploatacijo materijala tem bolj, ker mora ravno pri poštenih cenzitih omajati zaupanje v Vašo nepristranost, s tem pa temelj uspešnega poslovanja.
Isto velja o pretiranem formalizmu. Resnica je, da nekaj reda mora biti tu« di v davčnem postopanju, že radi tega, da se odmera, ki trpi že po drugih ne« prilikah, še bolj ne zavleče. Gotovo je tudi, da bi naši davkoplačevalci včasih res ne zaslužili obzirnosti, ker se z uprav neverjetno malomarnostjo dajo kontumacirati in s tem sami zapravijo po zakonu jim zajamčeno možnost so« delovanja. Opozarjam pa, da imate po zakonu le pravico, ne pa tudi dolžnosti
v stotisoče, ne stisne zadnja stotica. Ne tratite časa x delom, ki s flnancijelnim efektom ni ▼ nlkakem razmerju, v pri« zadetih pa vzbuja čut osebne mržnje in šikanoznfsti ter nas vrhu tega še izpo« stavija očitku, da smo v birokratični za« ostalosti prespali ves razvoj zadnjih let.
Polagam Vam vse to na srce, ker je davčno breme brez dvoma težko že po zakonu samem in v naiJi kraljevini za katere pokrajine šc občutnejše radi raz« ličnosti zakonodaje. Ni torej umestno, da se ta nezadovoljivi položaj poostru« je še z neracijonelno aH celo krivično prakso- Seveda pa krivice še ne vidim v tem, da se ne ustavite pred onimi, ki « Kongres srbskih poljedelskih za tiru; bi v zaslepljenem egoizmu svojo itak žc S0 bo vršil 29. in 80. septembra 1928 krepko gospodarstveno pozicijo radi gomboru. Udeležile se ga bodo tudi dni-
Dobava uorske krede. Pri ravnateljstvu državnih železnic v Subotici 30. t. m. ofertalna licitacija giede dobave 2G0fi kg gorske krede.
Dobava smolnatih bakelj. Pri ravnateljstvu državnih železnic v Subotic 30. t. m. ofertalna licitacija glede doirave 5000 komadov smolnatih bakelj.
(Predmetni oglasi so na vpogled v trgovski in obrtniški zbornici v Ljubljaru.)
— Kongres tvorničarjev pariuuierije in mila se vrši 16. in 17. junija v Subotici v svrho ustanovitve edinstveno stro kovne organizacije te industrijeke pa-noge za celo našo državo.
utrdili še s tem, da se skušajo odtegniti tudi le približno pravilni ugetovitvi od« meme ostiove. Nasprotno! Financijelno in socijalno je le ▼ redu, ako z dobro vtemcljenimi in posebno skrbno pri« pravljenimi predlogi omogočite komisl« jam, da preprečijo baš take poskuse. Prepričan sem, da Vam bodo rade sle« dile in čislam njih uvidevnost ln po«
ge poljedelske zadruge v državi.
— Pred velikimi pelomi trgovskih tvrdk v Sarajevu. »Jugoslaveuski list--piše, da se nahaja več trgovskih firm v Sarajevu pred gotovim polomom zarad: neuspelih špekulacij. Ena modna firnn je že ustavila plačila. Njene obveznost znašajo baje 8 milijone Din.
Konkurz je proglašen nad Jugofla-
štenost previsoko, da bi Vas bilo treba	venako trgovačko d. d. v Zagrebu
opozoriti, da se v to svrho pri vsi ozir«	„ Nov carinski posrednik. Generala nosti, ki ste Jo dolžni komisijam, poslu« i d;rekcija earin objavlja, da je Josip Pi-žite pravice priziva. V varstvo držav« j !amic imenovan 7a carinskega posredri-
nega zaklada, predvsem pa v zaščito lo.	ka giavn; carinamici na Jesenicah,
jalnih fatentov pa Je Vaša dolžnost, da	„ Suspendiranje borznega mešetarja
v skrajnem slučaju predlagate tudi	Vfled zvez 8 propadlo firmo Haeker &
uvedbo kazenskega postopanja.	Kraug ,e Mgreb5ka bo-ia suspendiral'.
Ako se v drugih pokrajinah na očit«	borznega mešetarja Svarca in uvedla
no škodo države in kakor v zasmeh ti-	Droti njemu disciplinarno postopanje,
sočev in tisočev, ki trpe radi financijel.	* „ z)ata pariteta v Avstriji za bodo*
nih težkoč, postopa drugače — česar pa	ieden ^ do o4 junija; 14.400 K
ne verjamem - je to stvar, ki izkjjuč.	_ Južna žel„nica. Z Dunaja poro-
no briga tamosnje organe in tiste fak«	&jo; Xe dni ^ ^ ,rM]a geja npravne-
torje, ki so poklican, da branijo celo«	gveta mllie žetelnice. Med drugim j.
kupnost Vaša pa le, da se ravnate po	°Ted^nil generalne direkcije dr. Fa"
mojih navodilih. Ako m, sledite, bo«	^ ^ ^ jjvedba rimgkega 8po
mo pred svojo vestjo in pred javnostjo ^^ dobre j ledt, v madžarski skui lahko zagovarjali »Jpecijelno slovensko, ge je vladn; predlog ie predložii
davčno prakso».
Delegat: Dr. Sevnik m. p.
V Avstriji ec bo načrt najbrž mogel že i prihodnji teden predložiti narodnem. . svetu. V Jugoslaviji se istotako priprav-NARODNA BANKA SHS. : lia parlamentarna odprava in vlada up?
Stanje S. junija 1923.	da bo sprejem kmalu sledil. V Italiji b<
Aktiva (v milijonih dinarjev: v okle- i sporazum bržčas s kraljevskim dekro pajih sprmembe napram 31. maju): ko- tom stopil v veljajo, vinska podloga 359.2 (+ 2.3), posojila! Omejitev uvoza poljedelskih stro-1-127.3 (— 28.8), račun za odkup kron-' jev v Rusija Is Moskve poročajo, da j> sklh novčanic 1238J, račun začasne za-1 sovjetrka vlada omejila uvoz poljedel mene 298 (— 0.1), dolg države 2955.3,; skih strojev, ker že domača induftrij?
vrednost državnih domen, založenih za izdajanje novčanic 2138.4, saldo raznih računov 279.8 (-f 2.9). Skupno S696.2.
Pasiva: Vplačani del glavnice 21.4 (-f i 0.3), rezervni fond 5.2, noviartice v obto-: ku 5555.8 (+ 38.4), državni račun za-' časne zamene 298 (— 0.1), terjatve države po raznih računih 62.5 (— 59.0), raz-1 ne obveznosti 568.9 (— 4.4), terjatve države za založene domene 2138.3, nada-! vek za kupovanje zlata za glavnico ta fonde 45.9 (+ 1). Skupno 8696.2.
v Ukrajini produc.ini segu le stroje.
v predvojnem ob-
THE REX Cg, Ljubljana
Edmond About;
Notarjev nos
Žensko naziranje ki je vsekdar odločilno, se je pa izreklo za parthenay-skega junaka. Morda bi ae bilo lako soglasno, če bi bile poznale zgodbico z mačko; morda b'- krivični lepi spol gospoda L' Amberta obsodil celo, če bi se bil pokazal med ljudi brez nosu. .Hi o smešnem dogodku so molčale vse priče. Gospod L' Ambert ni bil čisto nič spačen; s menjavo je še celo pridobil. Neka baronica je dejala, da je njegov obraz veliko milejši, odkar ima raven nos. Stara kanonisa, ki je imela različne muhe v glavi, je vprašala princa de P . .ne poišče tudi on s Turkom prepira Orlovski nos Princa de B ... je bil precej razupit.
Marsikdo bo vprašal, kako 90 se m°gle ženske iz najvišje družbe zani-mati za nevarnosti, ki niso bile prestane zaradi njih. Navade gospoda L' Amberta so bile znane in vsakdo je vedel, koliko časa in koliko srca je puščal v Operi. Ali svet rad odpušča fcaka razvedrila možem, ki se jim ne vdajejo popolnoma. Sv»t čaka, da izgori, kar se ne da rešiti, in je zadovoljen s tem, kar njemu ostane, pa če je tudi malo Bil je gospodu L' Am-bertu hvaležen, ker se je samo na pol izgubil, ko se vendar toliko ljudi v n;--gov;h letih popolnoma izgubi. Uglednih hiš gospod L'Ambert ni zanemarjal, kramljal je s starejšimi da-m.itni. rlcs*l z deklicami in. kadar je
bila prilika, tudi za silo zaigraL O modnih konjih ni govoril. Vse te prednosti, ki so bile sicer Dri mladih milijonarjih v predmestju precej redke, so mu pridobile naklonjenost pri damah. Govorili so celo da je marsikatera mislila, kakšno pobožno delo stori, če si ga pribori v plesnem foyerju. Lepa pobožnica, gospa de L . . ., mu je cele tri mesece dokazovala-, da se dobe še veliko živahnejše zabave, kakor je spotika in razsipanje.
Vendar se pa z baletnim zborom ni nikoli sporekel. Huda lekcija, ki jo je dobil, ga ni navdala prav nič z grozo do te hidre s Btotero lepimi glavicami. Med prvimi je obiskal foyer, kjer je blestela gospodična Viktorija Tompai-nova. Kako lepo so ga sprejeli! S kakšno prijateljsko radovednostjo so mu hiteli nasproti! Kako so mu klicali predragi in predobri! Kako prisrčno so mu segali v roko! Kako nežna usteca so se mu ponujala, da dobe od prijatelja poljub brez posledic! Kar gorel je. Vsi njegovi prijatelji iz foyerja, vsi dostojanstveniki v prostozidarstvu uživanja so izražali veselje, da je tako čudežno ozdravel. Med celim odmorom je kraljeval v tem prijetnem kraljestvu. Vse je poslušalo povest o njegovem sporu, sililo vanj. naj pove, kako je ravnal z njim doktor Beniier, občudovalo fine šive, ki ge že skoraj niso več poznali.
— Pomislite je dejal, da me je ta imenitni gospod Bernier napravil zopet celega s pomočjo kože nekega Auveren fana. JežuS, kakšen ie bil ta
Auvergnčan! Najbolj neumen, najbolj neroden in najbolj umazan iz cele Au-vergne! Prav nič bi ne dvomili o tem. kar sem povedal, če bi videli aplato. katero mi je prodal. Aj, zaradi tega kozla sem ime! marsikatero grenko četrt ure! Postreščki na uličnih voglih so v primeri z njim gizdalini. Pa hvala Bogu. da sem ga rešen. Ko sem ga plačal in mu pokazal vrata, sem se globoko oddehnil. Romagnč se je pisal; lepo ime! Ne izgovarjajte ga nikdar vpričo mene! Molčite mi o Roma-gnčtu, če hočete, da me ne bo konec! Romagcč!!! . . .
Gospodična Viktorij'3 Tompainova junaku ni zadnja čestitala Ayvaz-Bey jo je nečastno zapustil in ji dal štirikrat več denarja, kakor ga je bila vredna. Lepi nota* se "e delal napram nji prijaznega in dobrega.
— Nič nisem hud na vas; saj 8e Turka ne sovražim. Enega samega sovražnika imam na svetu: Auvergnčan je, ime mu je pa Romagn6.
Besedo Romagn6 je izgovoril s tako totonacijo, da je učinkovala. In jaz mislim, da pravi še danes večina teh gospodičen. kadar govori o svojem vodarju: »Moj Romagn6!»
Minili 90 trije meseci, trije poletni meseci. Sezona je bila lepa. Le malo ljudi je ostalo v Parizu Opero so zasedli tujci in ljudje iz province. Gospod L' Ambert ni hodil več tako pogosto tja.
Skoraj vsak dan ob ?estih 'e slekel notarsko Tesnobo in o<i!ii-<»! v Maisons-
Laffitte. kjer si je bil najel majhno vilo. Zahajali so k njemu prijatelji, pa tudi prijateljice. Igrali so na vrtu različne kmetiške igre in verjemite, da tudi gugalnica ni počivala.
Eden najbolj pridnih in najbolj veselih gostov ie bil menični posredovalec gospod Steimbourg. Parthenayski spor ga je bii z gospodom L' Amber-tom tesneje združil. Gospod Steimbourg je bil član dobre izpreobrnjene izraelitske rodbine. Njegova služba je bila vredna dva milijona; četrt tega je bilo prav njegovega. Prijateljstvo se je torej z njim lahko sklepalo. Metre-si obeh prijateljev 6ta Še precej dobro izhajali, to se pravi, eporekli sta se največ po enkrat na teden. Ce štiri srca bi je jo kakor en;> samo. ali ni to dlvno? Moža sta jahala, čitala Figa-r o ali pa pripovedovala prazne mestne čenče; dam' sta si pa s silno duhovitostjo metali karte. Zmanjšana alika zlate dobe!
Gospod Steimbourg si je štel v dolžnost. da predstavi prijatelja svoji rod-blnL Peljal ga je v Bičville, kjer si je bil oče Steimbourg dal sezidati grad. Tam je gospoda L' .Amberta prisrčno sprejel ge precej trden starec, gospa petdeset dveh let. ki se še ni odpovedala svetu, in dve precej spogledljivi deklici. Na prvi mah je videl, da ni zašel med fosilije. Nikakor ne, prišel je v moderno, izobraženo rodbino. Oče in sin sta si bila tovariša in sta se zaradi vsake, kl sta jo nagodila. drug drugemu smejala. Deklici sta videli že
čitali vse, kar jima ie prišlo v ^oke Malo jih je bilo, ki bi poznali pariško elegantno kroniko bolje kakor te dve V gledališčih in v Bouiognskem gozdu so jima pokazali najslavnejše lepotice iz vseh slojev. Jemali so ju k razpro dajam bogatih premičnin in znali sta prav prijetno pripovedovati, kakšnr so smaragdi gospodične M ... in biseri gospodične N . . . Starejša, gospodična Irrna Steimbourg, je strastn* posnemala toaleto gospodične Far gueileve, mlajša pa je poslala svojega prijatelja h gospodični Flgeacovi ila poizve naslov njen? modistke. Ob* sta bili bogati in z lepoto oblagodar jeni. Irma je bila gospoda L' Ambertu j prav po godu. Lepi notar si je večkra-dejal, da pol milijon čka dote in ženica, ki zna nositi toaleto, nista stvari, ki bi jih človek zametaval. Shajali so se precej pogosto, skoraj po enkrat na teden, vse tja do novemberskih mr? zov.
Po mili, lepi jeseni je kakor čez na<-prišla zima. V našem podnebju je t< nekaj precej navadnega. Ali nos gc spoda L'Amberta 6e je v tem vreme nu izkazal nenavadno občutljivega. Zardečel je nekoliko, čez nekaj časi močneje, potem je začel poča«i oteka ti in izgubljati obliko. Po lovu, ki ji bil tolikanj prijetnejši, ker je bril sever, ga je pa začel še 3ilno srbeti. Pogledal se je v gostilniško zrcalo iu barva nosu mu ni bila nič kaj po volji. Človek bi rekel, da je bila to ozeblina na napačnem kraju.
(D?.JJe prihodnjič.)
S. Zevaco'
»Krvavi kardinal"
Zgodovinski roman
»Vse kopije so to, samo ene ni . . . namreč pristne!*
Pater Jožef se ndari po čelu.
»Premislite, kaj hočete storiti!» pravi Verdier. »Rek!i ste: Bogastvo ali pa vrv! Sedaj imate vi besedo! Izbirajte: Vi svobodni za vedno, ali pa pride to pismo že danes kralju v roke!»
Pater Jožef se naglo obrne h kardinalu in mu prišepeta: »Odpož-ljite svoje stražnike. Ti ljudja so nedotakljivi, neranljivi. Ne zmoremo! Zato ne pomaga drugo sredstvo kot velikodušje. Edino sredstvo, da se prikrije poraz » In pater Jožef sam koraka od pisma do pisma, jih zbira in sežiga drugo za drugim.
Kardinal skoraj mehanično uboga njegov nasvet. Takoj stopi k vratom in ukaže stražnikom, naj takoj odidejo. Trencavei, Mau!uys ia Montariol vtaknejo svoje meče v nožnico.
»Gospodje,» pravi kardinal z visokim glasom, »dajem vam svojo besedo, da ne boste nikdar več imeli neprijet-aosti!»
Trencavei se oglasi: »Zahtevam, da je tudi Rasca-sse sprejet v to premirje!*
»Sprejeto!* pravi Richelieu. »Vi pa mi date svojo častno besedo, da pismo, ono pravo pismo, katero je ta človek spravil na varno, ne bo nikdar prišlo kralju v roke.*
Montariol in Trencavei dvigneta roki za prisego. Mauluys pa naglo stopi, pograbi pismo, spravljeno za telov-
nik, In Je pro!! kardinalu. »jČro Jef
To je pravo pismo, pristno vaše, in zagotavljam vas, da ga nisem nikdar prečital . . .»
Pater Jožef pograbi pismo in ne da bi je pogledal, je sežge. Bilo Je v resnici ono pristno pismo.
»Vzdržite sedaj!* prišepeta 3iva eminenca kardinalu. »Velikodušje do kraja! Tudi to pismo je kopija, kakor vse druge . . . Pravega pisma ne bomo nikdar videli ... oni je držijo, ej . . .»
»Gospod de Mauluyg.» pravi kardinal, »vi ste plemič. Jutri izdam nalog, naj vam državna blagajna povrne novce, katere je vaš oče posodil kralju Henriku IV. Gospod Montariol, akademija borenja v ulici dcs Bons En-fants bo popravljena in zopet otvor-jena, ln vi boste njen mojster. Gospod Trencavei, kaj morem storiti za vas?* »Ničesar, monsinjore. Odpustite samo, da sem 3e po usodi zadel ob vas. Toda moral sem se boriti za svoje življenje in za svojo srečo!*
»Gospodje,* pravi Richelieu, »od nocoj dalje smo prijatelji. Srečen bom, če bo vaše prijateljstvo do mene prav tako iskreno kakor moje!*
Vsi trije se globoko priklonijo kardinalu, ki v družbi patra Jožefa odide in počasi stopa po stopnicah doli. V vestibulu pričakujeta Corignan ln Brigita. V kotu preži Rascassft. Popreje je bil zgoraj za vrati in prisluškoval, zato ve vse. Minuto pred kardinalom jo je popihal in sedaj nadzira Corignana, da mu ne uteče.
Nič hudega sluteC se Corignan v svoji nesramnosti približa kardinalu in ga kar naravnost vpraSa:
»Je li monsinjor zadovoljen z menoj?*
»Ijpam,* m oglasi fndi Brigita, «<Ja
obljubljenih dvajset tisoč liber ne bo preveč za to uslugo . . .»
»Dvajset udarce/ s bičem!* odgovori pater Jožef. »Hej, primite to ba-buro in naStejte jej dvajset gorkih!* Corignan je zaprepaščen. Brigita vrešči, toda ukaz se* izvrši kar na licu mesta,
»Kaj pa storim s teboj?* jezno vpraša pater Jožef tačas, ko vrešči pretepena vohunka na stopnicah pod krepkimi udarci stražnikov.
»Moj prečastiti oče ..» mrmra Corignan in je ves iz uma.
»Monsinjore, meni še niste dali ničesar!* se ponižn) približa Rascasse. »Kaj želiš?* vpraSa pater Jožef. »Dajte m! Corignana!* »Kaj storiš ž njim?* »Spraviti ga hočem le v samostan, da bo tam izveličan!*
»No pa dobro, vzemi ga in nosi se!* In Rascasse si ga vzame. Corignanu pomigne in Corignari mu ves skrušen in obrezumljen sledi Dobro je vedel, da ga čakajo vislice, če bi se uprl. Zato niti ne misli na beg. Rascasse je tako gotov te pasivne poslušnosti, da koraka pred svojo žrtvijo, ne da bi se ozrl za njim Sicer si je pa lahkomiselni Corignan kmalu opomogel. Sitna Brigita s svojo strogostjo in instrumentom svetega Labra mu je že tudi presedala.
»Ta mrha me Je spravila v nesrečo!* premišljuje. »Piti sem moral vodo pri njej! Bilo je, kakor da sem in pace, samo da je bil ta moj zapor poostren x Brigito in udarci. Rascasse me vodi nazaj v samostan. Ponovil bom svojo nekdanjo eksistenco, ln ker je ta ko-marček baš v milosti, se posvetim njemu in delila bova!*
Rascasse se ustavt pred neko gostilno. Bila je tista, kjer je svoiečasno piatil svojega psa na reji. Potrka, od-pro mu, in na željo mu lzroče dobro rejeno njegovo živil kl radostno miglja t svojim edinim uhljem in mahlja z repkom in šepa na svojih treh nogah.
»Pojdiva!* pravi Rascaaee. »Hajdi, Corignan!* »Lvo mo!» se oglasi kozel. »Ne govorim s teboj! Svojega psa ogovarjam!* ga zavrne Rascasse.
Tako prideta do samostana, kamor je bil pet minut popreje že dospel pater Jožef in dal svoja navodila in ukaze glede Corignana. Frater vratar je nekam zelo uslužno odpiral in dvoril Rascassu.
Corignana so zaprli v sprejemnico skupaj s Corignanom L, ki mu je v svojem pasjem jeziku pravil neke neljube stvari in mu izražal sovražna razpoloženja. Kmalu pa vstopi tudi Rascasse in sledita mu dva robustna kapucina, izvrševalca telesnih samostanskih kazni. Prestrašenega Corignana privežeta na močan stolec. Dedec prične tuliti »Milost, bratje moji! Kaj mi hočete storiti?«
»Samo oteklino ti odpravimo!* ga pomirja Rascasse. »Kakšno oteklino?* »Eh, ne boj se, brate, samostanski kirurgi bodo že opravili brez hudega!* Corignan plašno gleda. — Zares, kirurg je že tukaj. Velikanski menih te, z jeklenimi pestmi. Seboj nosi nekakšne klešče. Pes kroži okrog zvezanega pacienta, mahlja x repkom in od časa do ča*a zalaia.
»Odgovorite sedaj odkrito!* pravi Rascasse. »Hočete mi li vrniti, kar mi dolgu jete?*
»P« kaj?* fuB Corignan ctrtrpafl.
»Moje zobe, za vraga! 8edem ste mj jih Izbili s svojo pestjo. Hočem JihU
»Nimam jih več!* pravi Corignan. da bi se zasmilil.
»Oprostite, kozel! Saj imate dve vrsti zobov. svetlih in zdravih . . . Ali mi hočete povrniti moje zobe? Ne? . . . Frater kirurg, izvršite svojo dolžnost!*
»Ezoommunicabo vobis!* tuli Corignan. »Sklicujem se na sveto pismo, ki pravi . . .»
Nikdar ni bilo mogcče Izvedeti, kaj pravi sveto pismo. Pest fratra kirurga težko pade na Corignanovo glavo, s drugo pestjo pa pograbi brezčutni ki rurg za čeljust, nastavi svoje klešče, prime ln potegne. Krik zareže po sobi, in kirurg nudi Rascassu lep kreoak zob . . .
»Prvi!*
»Moji zobje!* tuli Corignan.
Toda operacija se ponavlja. »Nlka-ne tulite!* pravi operater, »saj izbiram le najboljše!*
»Trije!* šteje Rascasse.
Po tretjem zobu pomilosti Rascasse svojo žrtev in ukaže, da ga razvežejo. Potem ga odvedejo in pace, kamor ga je bil pater Jožef obsodil za tri mesece, in Corignan I. mu sledi in ga večkrat vgnzne v meča, Rascasse pa se ga kar drži. in ko pridejo do vhoda, se nepričakovano zaleti Rascasse z glavo naprej v Corignana, ki odfrči kakor iz katapulta izstreljen v črno žrelo zapora
»Maledictionibus!* tuli Corignan iz teme.
Vrata se za njim zaprejo brez usmiljenja.
(Konec prih.)
P. n. občinstva vljudno naznanjam, da sem prevzel
1078
delikatesno in špecerijsko trgovino
od centralne vnovčevalnlce V Stritarjevi ulici Čt. 3, katere izdelke bom še v naprej prodajal.
Trgovino sem prenesel v popolnoma na novo urejene prostore IV* V Stu^ifcarj© H4 ulici Štev. 52,	ter jo bom vodil na svoj lastni račun v še večjem obsegu kot do sedaj.
Vse cenjene odjemalce zagotavljam kot dosedanji poslovodja tudi v naprej najvestnejše postrežbe ter se priporočam z odličnim spoštovanjem
I POTNIKI
zanesljivi, uvedeni v špiritni :in vinski stroki, se sprejmejo. Ponndbe pod „SIovenlja" na Aloma Company, anončna družba, Ljubljana, Kongresni trg št. 3. io&?
i jI (1. Z o« z.,
je preselila svojo pisarno	»«
Pred Škofijo štev. t
(vis-&-vls magistrata).
Tvrdka f,055IEFiT6,t Pancevo
10M
I
obvešča svoje konsumente, da je znatno »nižala cene polno-mastnemn	trapistovskemu sIpu.
Pošilja po poštnem povzetja vsako količino. — Obenem priporoča ppvovr-stno čajno maslo.
NAZNANILO.
Cenjenemu občinstvo vljudno naznanjava, da iva prevzela nanovo preurejeno restavracijo
.NARODMi DOM'v Mariboru
kjer bodeva točila najboljša pristna vina ter večino svete pivo.
Priznano prvovrstna kofein Ja. Vsakovrstni banketi po naročilu.
Moderno urejeno kegljiftče. Vrt ia vrtna veranda. Točna postrežba. Shajališče Slovanov.
Se priporočata i odličnim spoštovanjem
Ivan in Valerija Šober, prej restavracija „ Maribor*.
UMI
S 8/11—1137. i
iri
Mu
(§ 6. naredbe justičnega ministrstva z dne 21. marca 1918., št. 105 drž. zak.) Prezadolženec: Glavna posojilnica v Ljubljani, r. s. z n. z.
Upravnik mase, dr. Oton Fettich, odvetnik r Ljubljani, je predložil r&čnn o pri-iperkib zadružnikov.
V ta račun vpisani zadrnžniki in vsi konknrznl upniki lahko vpogiedajo ln prepišejo račun prispevkov pri upravniku mase ali pri sodišču ter priobčijo svoje opazke ostno ali pismeno pri konkurzuem komisarju v 14 dneh.
Za razpravljanje o morebitnih opazkah te določa narok na dan
14. julija 1823.
st pol desetih pri tem sodišču v sobi št 140.	t07>
Deželno sodišče v Ljubljani, oddelek III.,
dne 2. jnnija 1923.
V palači Ljubljanske kreditne banke
so nekateri
1072
trgovski poslovni prostori
(pisarne) za zastopstva ali večja podjetja na razpolago. Nadalje se odda
velika svetla dvorana
s postranskimi prostori, prikladna za risalnico ali večji atelje. Reflektanti naj ze oglase pri upravi Ljubi anske kreditne banke v novi palači, I. nadstr.
Oddaja košnje.
Danea 17. t. m. ob 5. url popoldne n& Dunajski oesti pri Pekovskem (Tavčarjevem) križa prostovoljna Javna dražba koSnje.	I07a!
CEMENT
opeka in premog
vsaka množina, po znižanih oenah na
razpolago pri tvrdki 1055 i
H. Petrič, Ljubljana,
Dunajska cesta 33, skladišče »Balkan*, telefon iuterurban 366.

Zalivala.
Povodom gmrti naše nepozabne hčerke, odnosno sestre
Ivanke SCoF&čič
štejemo ai v našo čaat, da javno izrečemo našo najtoplejšo hvalo nea, ki »o ranjko sa časa njene bo:ezni obiskovali, tolažili in ua kakršeukoli način parnagali, rarnotako vsem, ki so lo na potu k večnemu počitka spremiiali. Usobito se zahvalimo g. okr. glavarju v Konjičih ta njegovo udeleibo pri pogreba, g dr. Ivotu Rudolfu, okr. zdravniku v Konjicah za njegovo požrtvovalno zdravniško skrb in pomoč, e- iivinozdravniku Franca Veblttu za ginljiv nagrobni govor, nadalje konjiškim Sokol m in Sokolicam, ki so »e v tako častnem številu udeležili pogreba, ter tudi vsem darovalcem vencev in šopkov.
Konjlos • Loče, dne 16. junija 1923.
1047
Žalujoči ostali.
Agllne
1053
akviziierje
za Ljubljano, Maribor in Celje išče velika domača zavarovalna družba. Velika provizija, event staina plača. Prijave pod „Agilen akvi-ziter" na npravo BJutra".
Trboveljski premog Naznanjam
in rtrra a _______. ________ .»„ „„„ ,
1051
in drva
stalno v zalogi vsako množino Družba Ilirija, Ljubljana
Kralja Petra trg 8. - Tel. 220.
■	1077
Stanovanje
z dvema sobama, kuhinjo in pritiklinami, v novi ali stari zgradbi, event. z nameščenjem, išče mlad zakonski par brez otrok s 15. septembrom 1.1. Ponudtie pod „Inozemoo 20" na Aloma Company, anončna družba, Ljubljana, Kongresni trg 3.
22S porcelana.
Emajilrana in luksusna
S <0» c2l SLo
Priporoča se	119
ANA KUS, Ljubljana, Resljeva cesta 4
(prej trgovina z barvami g. Hauptman«>.
vsem cenj. trgovcem, da sem izstopi! s 1. junijem 1923. iz tvrdke Josip Rajšter & Comp. in nisem več od tega dne obvezan za tvrdko.
Karel Pečovnlk.
Šoštanj, dne 1. junija 1923.
H Ali ste že poslali : ročnino za „M
na-H
ročnino za „Jntro"!
mlajša moč, absolvent gozdarske šole,
se sprejme takoj.
Ponudbe z zahtevami na
Gozdno upravo Vinc. Juri;aThurna Gavne-Guštanj. :o6j
!! Medjimurski konji!!
Poltežkl In čisto težki konji In kobile za vprego In odgof za gospodarstva ln tovarne stoje stalno za prodajo pod naj« kulantnej&lml pogoji pri
•".T„r ČAKOVEC
Medjimurje (Jugoslavija).
Brzojavl: Vajda Čakovec	Telefon Interurb.4
E. VAJDA
9«
Pri meni se dobivajo stalno, jaki, težki, zajamčeno zdravi
konji
vožnjo najceneje. JulioHoffmann, Cakoveo, Medjimurje, interur-banski telefon št 31. ms
Theodolite, tachymetre, nivelacijske instrumente, planimetre, pantoirrale. nivelafne in trasirne letve, merilne trakove, libele, Jogantm. rrf.on-Ja, šablone za pisma, trioglata, prismatična in druga precizna menia; rin..lna orodja, risalne siole, aparate za sveUotisk, svetlobne, prozorne m druga tehniške papirje ima stalno v »logi
Viljem Sequardt
delavnica sa pr«c'*no mehaniko
Ljubljana, Šelenburgova nlica štev. 4 (na dvoriKu). »
Vsa v stroko spadajoča popravila^ iz7rže to'no ln solidno.
COGNAC
DICIN
h
uuiiuiuuiniuuniiHuiinuuiiiMiiuiiniuinniiiMMMUMUiiiniuuiiiuiiuiiuiiiuuiiumiiiHiuuiiiiuMiuuiiuiuuiuiii:
Zdravilišče Rogaška Slatina - ——*
Hotel Aleksandrov dom.
Divna lega. — 3 minuie od vrelcev.
Otvoritev sredi junija
i §
s
Prvovrstna francoska in dunajska kuhinja, kariovevarška dijetna kuhinja.
Casino des Efrangers.
Prednaznanila na sobe ravnateljstvu hotela. Brzojavi: „Interhotel".
Sprejema potnike v Južno in saverno Ameriko, Izdaja točna pojasnila ln prodaja vozne Usta.
O d bo d iz Ljubljane vsaki teden.
Glavno zastopstvo za Jugoslavijo	102
«JT. €3-. Braškoirič
ZAGREB „B" Cesta pri državnem kolodvoru ZAGREB
Fodruinlos: Beograd, Balkanska ulica 25. —• Buiak: Joto Gj. IvoSevid,
Karolinška cesta 160. — Split i Ante Buič, Dioklecijanova obala 18, — Oroži Ito Lovričevid. — Bltolj: G-jorgje J. Dimitrijevii & Komp. Bulevard Kralja Aleksandra 187. — Val. Bečkereki Dušan Lj. Mihajlovld, Trg Kralja Petra 1
Potnike do Hamburga »premija družbeni uradnik
V LJUBLJANA H
iilVU i ll i 1\ Dunajska cesta št. 40 |i Telefon St 879 mestni tesarski mojster Telefon št 375
Vsakovrstna tesarska dela, moderne lesene stavbe, ostrešja za palače, hiše, vile, tovarne, cerkve in zvonike; stropi, razna tla, stopnice, ledenice, paviljoni, verande, lesene ograje i, t d. Gradba lesenih mostov, jezov in mlinov. Parna žaga.	«	Tovarna furnirja.

*0 00 00
00 00 00 00
Z
Z *0 00
j0f\ 00 00
t'*
'J
0f
•fr ff
"f v 00 fr 0f
0 <r> 0, ee 00
»s
t** "t
z; 0'
t*
R
z 0 0
0 0**00000000
——m——i
V d. d.
v Ljubljani
prodaja
iz slovenskih premogovnikov velenjski, šentjanški in trboveljski premog
vseh kakovosti, v celih vagonih po originalnih cenah premogovnikov za domačo uporabo kakor tudi za industrijska podjetja in razpečava na debelo
inozemski premog in koks vsake vrsto in vsakega izvora terpŠ°no0ča Iačelioslovaški in angleški koks za livarne in domačo nporabo, kovaški premog, črni premog in brikete.
Naslov:	17
Prometni zavod za premog, d. d. centrala y IjDblJanl, Miklošiča c. 15/11. Podružnica i havom Sadu (Račka).
00 0»
%
X V,
•p **
00
0m 4» 0* 00 *0 00 00 *0
*0
0f>
00
%
;;
*0 »0 00 00 *0
00
Z 00 o0 00 00 s0 00 00 00 0> k" 00 00 00 00 00 00 00 00 "0
0000000*0!?. f
00
B-«Bais>HiB8HsenN«!Bain?eHnmspminsiNHnnnsBBaB
t H ,
m
nanilo
■NMHiiiuMin tiuiMiiuMiNNMMHtmiuuiiutuiMut<;uMimM>uui«tmin^
Tvrdka
I. Premelč
naznanja svojim cenjenim odjemalcem
da s 15. t. m. posluje v novo urejenih prostorih v Dalmatinovi ulici 13
(poleg hotela. Štpukelj)
• t
BaBHBBaiCaVUBfl«' I
1»
Svaril
Podpisana opozarjava vse nama že precej ZDane obreko-|valce in to zlasti odo iz Radovljice, ki razširjajo nente-meljene in lažnive govorice, da bodeva proti njim odslej brez izjeme kar najstrožje sodnijsko postopala.
Vsak pometaj pred svojim pragom!	1015
v Radovljici, dne 14. junija 1923.
Anica in Mirko Šimnic.
PT Priložnostni nakup
že nad 20 let obstoječe, bogato založene trgovine z glasbili (v vrednosti 60.000 Din) prodam za polovično ceno:	99S
S. Kmetec, LJubljana, Kolodvorska ulica 26.
Pozor I
Zz ppve poke I
Slanina!
Redka prilika se nudi vsaki štedljlvl gospodinji, da si oskrbi domačo potrebo s prvorazredno
I. belo debelo slanino po Kg, I. suho slanino po Kg, I. paprika — slanino po Kg. Razpošiljam po6enšl od 5 kg naprej v poštnih zavitkih ali po železnici, brzovozno po povzetju.
6]. P. Prodanouič, Novi Sod (Vojvodina).
Ekspopt!	1075	Import!
Pravi „GoSser"-tetiljS, čevaji za smuil ter lovski Čevlji
t teh t nt m izdelujejo r mani solidni čev ljarski delavnici
91
Ljubljana. Turjaški trg (Brzg) 1.
Istotam »a isdelujejo tudi vse vrste drngib obuval, od najpreprosteje« do najfinejše izdelave.
Cene solidne! PosIreSba to En b !
Naznanilo prevzetja,
Cenjenemu občinstvu si dovoljujem vljudno naznaniti, da Bem prevzel
od gosp. Ivana Jaklna, Dunajska cesta 5, ter začnem izvrševati obrt, odnosno prodajati pekovske izdelke dne 18. junija t. I.
Pripravljal bom tadi najfinejše pecivo in se povsem potrudil oenj. občinstvo zadovoljiti s vedno svežim blagom ter se osobito najtopleje priporočam za nadaljnjo naklonjenost dosedanjim odjemalcem, katerim zagotavljam že vnaprej točno in najsolidnejšo postrežbo.
Z odličnim spoštovanjem
1046
Anton Presker,
pekovski mojster.
Trboveljska premogokopna družba.
i	i	s=gcsganr-—
60. redni občni zbor delničarjev Trboveljske premogokopne dražbe, kateri se je vršil dne 1. junija 1923., je sklenil za poslovno leto 1922. izplačati dividendo Din 25 — (dinarjev petindvajset) m delnico od 11. junija 1.1. in
povišati delniško glavnico na SNS K 200,000.000'-(Din 50,000.000'—) z izdajo 500.000 komadov
na donosca se glasečih polno vplačanih delnic v nominalni vrednosti od SHS K 200-— (Din 50-—).
V	provedbi tega sklepa in v skladu z modalitetami emisije, katere so odobrene od občnega zbora ter upravnega sveta, se daje posestnikom sedaj v prometu se nahajajočih delnic pravica opcije, in sicer:
za vsakih 6 (pet) komadov starih delnic 2 (dve) novi delnici, kateri participirate na poslovnem dobičkn družbe od 1. januarja 1923., in sicer pod sledečimi pogoji:
1.)	za manje kakor 5 (pet) starih delnic se ne daje nikake pravice opcije;
2.)	pravica opcije se ima v času od 11. junija 1923. do vštevšega 25. junija 1923., ker se jo sicer izgubi, prijaviti v času poslovnih ur na sledečih mestih:
V	Jugoslaviji: pri Slavenski banki d. d. v Zagrebu ter vseh njenih podružnicah in ekspoziturah
1	rt' l	II	1	HT* Ji I •	IV 1_______; 1___ n___!! I).. .1 _17«« «i«t ■ Inkllnnl Af n
na Dunaju;
v Parizu: pri Banque des Pays de 1'Enrope Centrale;
v Ženevi: pri Lambard, Odier & Cie, Darier & Co., Union Financiere de Geneve.
Pravica opcije na Francoskem se more izvršiti šele po izpolnitvi po francoskih zakonih predpisanih format nostih, in sicer v terminu, ki bo še pozneje razglašen.
3.)	Opcijski tečaj novih delnic znaša Din 62 50 tel quel po komad ter se ima takoj ob priliki prijave pravice opcije vplačati v gotovini, sicer se izgubi pravica opcije. Vplačilo se more izvršiti tudi na ta način, da se izroči dividendne kupone za poslovno ieto 1922., in sicer s prepustitvijo 5 dividendnih kuponov v vrednosti & Din 25'— za komad, tako da je s tem poravnana protivrednost dveh novih delnic. Za vplačilo v Avstriji je merodajna protivrednost po dnevnem tečaju v avstrijskih kronah.
4.)	Pri prijavi se ima predložiti plašči delnic ter priložiti dvojni seznam, v katerem so številke delnic vpisane v aritmetičnem redu Forraularje teh seznamov izdajajo brezplačno vsa subskripcijska mesta.
5.)	O pologu plašča delnic, kakor tudi o izvršenem vplačilu se izdajajo blagajniška potrdila, katera se bodo v roku, ki se bo kesneje objavil, zamenjala za odgovarjajoče nove delnice. Predloženi plašči starih delnic se bode opremili z žigom, ki bo označen, da je pravica opcije izvršena, ter se bodo takoj vrnili strankam.
Nove delnice bo mogoče prevzeti samo pri onih podpisnih mestih, kjer se bo izvršila prijava pravice opdje
Na Donaju, dne 11. junija 1923.
106?
Trboveljska premogokopna družba.
Tvrdka
Produktivna ssdruga kleparjev, instalaterjev, katfariev
v Ljubljani
naznanja svojim cenjenim odjemalcem, da se tekom tega tedna preseli iz dosedanjih prostorov v svojejvečie prostore v isti
ui d, m sicer	y Kolodvorska ulico št. 18«
Prosimo cenjene odjemalce za nadaljnjo naklonjenost
MUVimwim«waB
Mast, slanino.
913
gnj Siti, s&i&me,
jiadke. in rdelo papriko dobavlja po najnižji dnevni ceni Stevan Xisa. izvoznik v Eubolici, Trg Fia Jese o.
aaaaeuts&ssaaaBattH m
• ^
«= Gradbeno podjetje =»
Ing. Ookid i drug
LJubljana Bohoričeva ulica št. 24.
asBBBaiso^BsaeEKBteaaaaucz;
9 9 9
m m
s
»
s a
S
•t :a
lk
Parnih
66'
9»
Najmodernejši, največji ln najluksurljoznejSl oceanski parnlk NajviSje zmožnosti Iznajdljivosti, gnanoati in moči kapitala so vteleiene r Izdelavi tega divnega pamlka. Neprimerljiva udobnost v vseh razredih.
Prva voZnJa v New ¥©rk dne 17. lullja 1923,
potem 7. avgusta, 28. avgusta, IS. septembra, 8. oktobra itd., vsake tri tedne v torek od Southampton-Cherbourg. — Podrobna pojasnila potom spodaj navedenih naslovov.	988
BREMEN - NEW YORK
Direktna sveža ■ krasnim! ameriškimi vladnimi pamiki. Neprekosljivi po ndobnostl, čistosti io izbornl oskrbi. Hitre in varne ladja
„Georg Washington" „Presldent Fillmore" ..President Hardlng" „Presldent Roosevelt" »America"	,.President Arthur"
Zahtevajte podrobna pojasnila in brodarski lisi H. 216.
Ugodna prilika za prevažanje blaga«
isvrstno nasekuje
mm figur
pllarski mojster	ioei
Ljubljana, Hrenova ulica št. 19.
! 3aggs3oi?. tovarna Sa&lonov
za predtiskarije ženskih ročnih del
MARK BLEIER, Senta, Bačka
nudi
najnovejše vzorce!
Kompletni kino - inventar
s kompletnim Gaumond aparatom. 4 PSH bencinagregatom s di-namom brez magneta in zaplinovnika (Vergaser), pianinom.. dvema olektr. pečmi, nad 200 bukovimi zaklopnimi etoli itd. itd.
W se ©roda na javni dražbi
dne 19. j oni j a ob 11. uri v skladišču Javnega ikladiiča in prevozne družbe, d. d. v Celiu, Savinjsko nabrežje (carinama). Izklicna cena 45.000 Din.	1054
\sT ^
^	Trgovci!
$
s»
W G. P. ?EGDANOVIC, paprika-iavoz
M/
Gostilničarji!
Poekaaite enkrat naročiti zajamčeno §!a .ke plemenit« roio Paprika v vrečicah iz jate po 6, 10, 16, 20 kg » ceno 30 dinarjev rio 1 ky. Poiilja po pošti proti doplačila takoj,
Najstarejša slovenska
KbftF&iiiiM1
$ § $ $
s
936
Novi sad, Vojvodina.
Ivsn OriGglj, Dnosjsiia cesta IS
k prlper&ča. liirSiM točna, im mirni.
NfSKE TR60VACKE BANKE, KIS
Iščeta se dva
1060:
stat!
Generalno zastopstvo za Jugoslavijo: Beograd, Pelata Beoorsdske Zadruge, 1 podružnica v Ljubljani: Zadružna Zveza, Ljubljana.
lastae Madiine nzpra«. - Lastna prodajna mtata i mjiežjlii Mji lnozinisin.
USTRELJENO DIVJAČINO
sme, divje koze, divje prašiče, zajce, fazane, jerebica, kljunače, divje race RT	kupu j e 'fl
vtak čas In vsako množino po aajvlijlb oentš od oddajnih postaj
E. VAJ O A; veletrgovina z divjačino
ČAKOVEC, Medjimurje, Jugoslavija
Brzojavl: VAJDA, ČAKOVFC — Telefon Interurb. 4tav. 59, 4, 8. Večje love prevzamemo potom naših organov od lovišč.
SOISPEM IN TOČEN OBRAČUN.	79
elektromonterja i
zanesljiva lo popolno gamottojna delavca, i reSča vseh popravil električnih strojev in 1
transformatorjev, ne čez Sli let stara. Pismena ali ustna pojasnila daje Obratno ravnateljstvo južne ielezntoe, od-j delek VI S, Ljubljana.
IO usnjarski i., delavcev prve kategorije za prirezo-vanje in prikrojevanje, katerim se plača za Šurao delo 76 dinarjev in
IO delavcev druge kategorije 1 dnevno plačo 66 dinarjev.
Nastopi se lahko takoj.
Z dosedanjimi delavci, kateri bo v stavki, je prekinjen vsak razgovor, tako da ima uorava tovarne proste rok6 sprejemati drage delavce na delo, katerim ee jamči vsaka prostost ln delo v tovarni.
I— ----- I
18/22, štirisedežen, dobro ohranjen,
is poceni tafeoj proda.
Dopise pod „Avto Baf ' na Aloma
Company, anončni zavod, Ljnbljana, Kongresni trg 3. 1066
L. Mikus
LJubljana testni trg 15 izdeicvstell dežnikov
Na drobno t	K a debelo I
Zaloga sprehajalnih palic
12 Popravila točno in zolidno I
Is: ms. ]p u J &
po najvišjih cenah od oddajnih posta)
proti oddajnemu potrdilu brez odtegljaja
cM
ČAKOVEC, Medjimurje, Jugoslavija
Brzojavl: Vajda Čakove«
Telefon Interurb. 39, 4, S
HI
pisarna v Ljubljani, palača LfublJ. kreditne banke, Dunajska cesta lb, lli.nadstr.
Koncesijonirano podjetje za: vodovodne Inštalacije, parne In vroče vod ne kurilne naprave, popravilo In postavitev kotlov za visoki pritisk, parne napeljave, lastna delavnica za stavbno ln strojno ključavničarstvo na Vliu-Ollnee S.
Specijalno podjetje za napravo ln dobavo: mu ernib žag, transmlslj In strojev za obdelavo lesa.	77
„SvetIa
Telefon *t. 588	Telefon *t. 538
===== Ljubljana =====
CENTRALA:	n
RIMSKA CESTA št 2 HILSKRJEVA UL. št 5
PODRUŽNICE: DUNAJSKA CESTA št 20 MESTNI TRG št. 25
Maribor Zagreb Beograd
Tovarniška zaloga polnogamijastih obroče?,
pneumatike in vsake vrste tehniških gumijevih cevi, ! anto-delov in vsakovrstnega auto-materi j ala.
Na razpolago stiskalnica za montiranje polnognmijastih obročev.
Velika zaloga elektro-materijala.
Zastopstvo svetovnih tovarn. Solidna In točna postrežba. Cene brez konkurence.
□.J IIXXC mmgbmae&SsmnS&S:^ mr^assgmsmis^lsss&ss^l lliUU V
|B Hoziično hapolno perilo m dame in gospode. ri
h^A.^ &> E. Skabei»n6, Ljubljana, Mestni trg 10.
mmEunir
Opatija (Afobazia)
i Centralna lesa ob morju s popolnim koufortom, poleg vrt > a novo arejeno. Prvorazredna kuhinja. Odprto vse leto. Lastnika in upravitelja Braoa I Tomaiič. Soba s popolno oskrbo od Lit. 30'— dalje- >ocne informacije
Pension HAUSNEE, Opatija, Abbazia, Italla.
! Brzojavl: Hausn.r AbbazU. 10-8 Brzojavl: Hansner Abb«ta>
■ = NalstareJSa Spsdšešjika šu.«c»fia » ^Isvenift = a
i O I K«
I Ljubljana
m
(ZZ?
%f
špsdcijska pisarna
l
Jesenice |
■ Podjetje u pretakanje blagi ju.ee teleznice. Erzovoml hi tovora) nabiralni _ " ^omet i, Avstrije in v Avstrijo. Zacarinjenja. Podjetje ta prevažanje potiJtva S
w	. ________.	___t-alunoirt v* »AUi, ■	L^
I
VJM IJfl IU V OI8UIJV.	----' ' . . - . "
Skladišče • posebnimi zaprtimi kabinami ta pohištvo.
■ Bnojavl: Bansln^sr.	Interurban telefon «0. H
Žiiiiwiw m m »i n------»o^-.«———