po*r uto lxii fln. 8. u uimnoni. u četrteh 10. lonuorlo 1929. Ceno Din i l^haja vsak dan popolckne, izvzcmši ncdelje in praznike. — Inseratj do 30 petit a Din 2.—, do 100 vrst Din 2-50, večji tnserati petit vrstj. Din 4.—, Popust po dogovoru Tnšera::ii đavek po^ls- Slovenski Narod» v.elja letno v Jugoslaviji 144.— Din, za inuzemstvo 300 Din. Rokoplsi *c oe vračajo. Naše telefonske številk« so 3122, 3123. 312-1. 3125. ;i 3126. Naše telefonske Stevilke *o 3122. 3123. 3124. 3125. .n 312b. Vddini nacrti za reformo državne uprave Unifikacija zakonodajstva-Verzije onovirazdelilvi države na oblasti -Zmanjšanje števila ministrstev - Redukcija uradništva - Revizija dr- žavnega proračuna Beograd, 10. januarja. Politično zatišje, ki je kljub zgodo-vinskim dogodkom vladalo v Beogradu preko pravoslavnih božičnih praznikov, polagoma izginja in danes je bilo opaziti v posameznih ministrstvih že zopet veliko živahnost. Novi ministri, ki so večinoma že prevzeli svoje posle od najstarejših uradnikov, so na delu, da se seznanijo z najbolj perečimi problemi svojih resorov ter čim prejspravijo poslovanje ministrstva v sklad z nacrti in namerami nove vlade. Točen program vlade doslej ni se bil objavljen. Pač pa se izvejo posamezLC podrobnosti o načrtih, ki jih namerava vlada izvesti v najkrajšem času, da se bo tako tuđi na zunaj pokazalo, da pričenja nova doba. Prvo skrb hoče vlada posvetiti unifikaciji zakonodaje. Cilj unifikacije zakonodaje je izenačenje vseh obstoječih zakono-daj, tako da bi bilo v bodoče postopanje za vso državo ena-kof kar bi olajšalo tuđi vse nadaljnje delo na zakonodajnem polju. Minister pravde bo po zatrdilu iz vladnih krogov v najkrajšem času predložil kralju v podpis novi državljanski in kazenski zakon. Poleg tega pripravlja ministrstvo pravde še več drugih zakonov. ki so deloma v načrtih že izdelani. deloma pa bodo dokončani v bližnji bodočnosti, ko se sesta-ncio komisije strokovnjakov, ki naj sestavijo še pomanjkljive in manjkajoče zakone. Med drugimi važnimi reformami, ki se pripravljajo, vlada največje zanimanje za novo razdelitev države na oblasti. Ten-denca te reforme je ta, da se število oblasti zniža, njih obseg teritorijalno in kompetenčno pcveča in tako na eni strani zmanjšajo upravni stroški, na drugi strani pa pospeši in po-enostavi administracija. Na kaki podlagi bo izvedena ta reforma, še ni jasno. Po eni verziji se bo število dosedanjih 33 oblasti znižalo na 14, tako da se bodo oblasti teritorijalno skladale z novo ustanovljenimi finančnimi direkcijami. Ševe-da pa je to samo še kombinacija. Po drugi verziji naj bi se število oblasti znižalo ćelo na 6 odnosno 7. Z reorganizacijo vrhovne državne uprave bo tuđi zmanjša-no število ministrstev. Od sedanjih 18 odnosno 17 ministrstev bi obstojalo samo 12 ali ćelo samo 9 resorov. To bi se doseglo deloma z opustitvijo, deloma z združitvijo posameznih so-rodnih resorov. Posebnu vprašanjc tvori vprašanjc uradništva. V svrho izboljšanja administracije bo v zvezi z ostalimi refor* mami izvedena tuđi obsežna redukcija uradništva. Pri tem se bo gledalo v prvi vrsti na to, da ostanejo na svojih me; stih samu najspjsobnejši. moralno in stvarno ncoporečni uradniki, dočim bo* do ostali odpuščeni iz državne službe, odnosne upokojeni. Za nižje uradništvo bo veljal pri odpustu trimeseČni, za viš* je pa ^.'Stmesečni odpovedni rok. Pri tem s** bo gledalo zlasti na to, da bodo odstranjeni iz državne službe predvsem oni, ki so dosegli svoje položaje brez kvalifikacije izključno potom partizan* stva. S prihranki. ki bodo doseženi na ta način, bo izboljšan gmotni položaj oneua uradništva, ki ostane še nadalje v službi. V finančnem ministrstvu bodo že prihodnje dni prićeli s sestavo novega proračuna. Finančni minister dr. Svrlju* ga namerava izvesti temeljito leformo državnoga budžetiranja in postaviti proračun na povsem realno bazo, ne glede na to, kakšen bo pri tem finančni efekt. V finančnem ministrstvu bo v to svrho imenovana posebna komisija strokovnjakov vsch gospodarskih pa* nog, ki bo tvorila nekak posvetovalni organ finančnega ministra pri sestavi proračuna. Kako se bo postopalo z dr= žavnimi podjetji, se ni znano. Verjetno pa je, da bo izvedena komercijalizacija tako, da bi se državni proračun v tem pogledu docela razbremenil. Komisarijat zagrebškega oblastnega odbera — Zagreb. \lo. Uradi oblast :i »jia odbora bodo nespremenjpno nadaljevili svoje posle. Spremenjen je bil samo de-loviii čas, ki je izenačen z dnevnim časom državnih ura-dov. tako da se bo poslovalo za ?trankp nepretrgoma oi 8—14. Najnovejši beograjski dogodki Sinočni dvorni ples. — Finančni drž. podtajnik Letica stavljen na razpoloženje. — «Samouprava» preneha izhajati. — Slobodan Jovanović o svoji avdijenci. Beograd, lu. januarja. Snoči se je \ rv.li v starem d\oru :>večan.j dvorni ples v počastitev rojstnega dne kraljice Marije. Navzocih je bilo nad tboc povabljencev, med njimi rudi več znanih in vodilmli politikov. Navzoča le i-ila tuđi cciokiipna vlada, ves diplomatski zbor, mnogo višjih uradnikov in oticiriev ter veliko število drusega ob-ciiMva Kralj in kraljica sta prispela oh pol II. Ples je traju] do 2. zjutraj. JKt-kar s«» >c zučeli «i>-tje razliaiati. - Beograd, 1U. januarja. Današnie Službene Novine« objavljajo ukaz, s Ka'erini se razresu.ie svojih funkciji do-sedaiiji državni podtajnik Hnančncga ministrstva Dušan Letica in stavlja na razp ljenje. -»Službene Novine« uh-jav!ja\o najalje dodatne konvencije o trgovinski pigodbi z Avstrijo in večje Meviio ukazov o vojaškili odlikovanjih. Minister brez portfelja Niko!a U/u-nović je danes v v'adnem predsedstvu uredi! svoj kabinet in nastopil svoje niestu. Dopoldne se je delj časa posve-toval z minisirskim predsednikom generalom Zivkovićem in ministrom pravde dr. >rskićem. V današnji številki radikalske >Sa-inuui>rave< izjavlja uredništvo, da bo list po sklepn radikalskegu glavnega odlxjra prenelial izhajati. V današnji »Politiki« olvjavlja univ. ■profC'-or Slobodan Jovanuvić i/Javo u svoji sohom i avdijenci ter povdarja, da je bil pozvan samo zato. da poda kot strokovnjak za ustavno pravo svoje mnenje o predlogih, ki jiii je stavil dr. Maček. zlasij pa o tem. v katero vrsto državne zajednice spada ureditev države, kakor jo je predlagal dr. Maček, ali je to personalna ur.iia, realna nniia, državna zveza ali zveza držav. Besnenje gripe v Berlinu -- Berlin, 10. jan. Gripa, ki se je pojavila v večjem obsegu pred kakimi 10 dnevi ludi v Berlinu, se je zadnje dni epidemično razširila in je zavzela urjaške dimenzije. Po prijavah zdrav-nikov je samo v privatni zd avniškl oskrbi nad en milijon bolnikov. Ker so tuđi vse bolnice prenap Injene, se računa, da je nad en četrt Berlina v postelji. Na sodišču so morali odgoditi porotno zasedanje, ker so tuđi skoro vsi porotniki oboleli. Tud! v državnih uraditi je do polovice uradništva bol-nega, tako da zastaja vse delo. Tuđi v xospodarskem in drugem poslovnem življenju je opažati zaradi gripe velik zastoj. Strahovit razmah hripe v Ame-riki Newyork, 10, januarja. Po porocih iz 39 držav Unij« je «.panska gripa v zadnjem tednu zalitcvala ?<>41 smrtnih žrtev, napram 1275 v prcjšnjeiii tednu V isti dabi ]e nanovo obolelo b2.\mm oseb. Za juiri ie sklicana konferencu /astopnikov zdravstvenih ura-dov in odlične šili zdravnikov vseh držav. Na te.s ko-nfercnci se bo sklepalo o iikrcpih kr.ko bi se dala umejiti epidemija. Sestavljanje polefnepa voznega reda — Zagreb, 10. jinuarja. Dancs se je vršila pri zagrebški železniški direkciji prometna konferenca. na kateri so razpravlja-'1 o mednarr>dnih in lokalnih prometnih zvezah za določitev poletnega voznega reda, ki bo stopi! v veljavo 15. maja. Konfe-rence se je udeleži!o 20 delecatov in so bile zastopane vse v poitev priha:ak>ie gospodarske in prometne korporacije. Konferenca se ?e bavila zlasti z uredirvilo železni. ških rv^ez med Zagrebom In Primorjem ter so bi!i tozade-vno sj>rejeti razn: pred!o£! 17. t. m se b-> vršila v Beogradu Srkiipria konferenca za vse železniške direkcije, na kateri bo definitivno sestavljen poletni vozni red. Velik vlom v Zagrebu — Zagreb. 10. janunrja. V minuli nodi je bil aa Savski cesti izvršen vlom v trgovino Jakoba Mautnerja. Vlomilci so c-<ž-nesli z»i 14.000 Din oblek in raznih živil ter roono bkurajno. v kateri je bilo lCOO Din gotovine. O storil^ili manjka zaenkrat še vsaka 6lene^iel.i^;i dalje se vrše 10 milj od Kabula med vstaši in af* ganistanskimi ćetami krvavi boji. Ziii se, da zmagujcjo vladne čete. Pudrobnosti o poteku boja še ni. Po vesteh i/ Pcšavarju se vstaši pripravljajo na obstreljevanjc me; sta Kabula s topovi, ki so jih nedavno vze* li vi adu im četam. Mili jonska tatvina v orijentekspresu Na vožnji med Bukarešto in Subotico so neznani zločinci ukra-dli dragulje v vrednosti nad 8 milijonov dinarjev. — ZArreb, H». januarja. V minuli ne^i je bila v ©rijentekspre^u na progi rae*i Bukarežto in Subotito izvršena velika tatvina. V oddelku II. razreda St* je voiil 9 svojo soprosro rumunsKi finaučnih dr. Nikola Kruset'ki. ^boj sta imela tri manj l^er (>otne koveke z običajni mi potnimj po trebščinami. \ na;manj*em kovčku je bil spravljen nakit soproge v vr^-1nosti 17 mi iTonov lejev (8.5 milijonov Din). Dr. Kru-set'ki je ob na stop u vožnje 'zremo napro «il sprevodnika, naj v ta kuj>e ne po^ilj:i irujjiij {»otnikov. Res ?-la dr. Kru?ecki in Ljt-gova »oproba ves Ča* poto\ala »jiuj-Kupeja v^o vciinjo nisia zapustila raziui tnkrat, ko sta za hip odšla ua hodnik prr*1 kupt-jeni ^ele po polnoči sta legla k po-^itku iu zadreinala. Kupe sta zaprLa o*i znotraj tako, da je bil dostopen »mo »pre vodniku. V Subotici ?e je Krusecki prebu iil. Ko ;*e prižgal lue in pogle^al \*o ku- peju, je opazil, da je iigJinl aajmaujii kov* ček % dragoceinm nakitom Alarmira] je takoj vlako?premno u*oh e. ki *e (^kupiiit t želexniško [*oli«-jjo oivali tu<1i ostalo potnike, U-iitv] tatu. vemiar p»a j- ostalo v ^e lam.i.i. Kovf*ka z nakitom ni bilo niKu.lei v»nv Vlak .ie rncđt-em nadaijeval vožnjo v Zagreb >elt?zn,ška policija v ^ubotic; je o tatviTu obvestila zaurcbsko pohcij&ko r«iv-natelj-stv » in ko je privozi: vlak davi n.« zasjreb^kj kolodvor, za ic takoj ofrkolilo ^.ečie število policijskli strain kov in dt-tektivov. Izhod iz v!aka je b\\ zabranicti tako dolio dokler policijski organi nišo natančno praskali vseh potni! uv, vse prt-ja^c in vseh oddelkov vlaka. Pa tuJi t4 temeljito irvršena preiskava ni rodila n<>-benega rerultata. Politična zarota proti Kemal paši Oblasti so odkrile obsežno zaroto, ki je nameravala izzvati državni prevrat. — Ogorčenje radi modernih reform — Carigrad, 10. jar.. Zaradi pt^led-njifa reform Kemalove vlade je izbruh-nilo i>o vsejl Turcijl ogromno otu vrćenje, zlastl t>a v verskih krocih. Prebi-valstvo se nikakor ne more vziveti v novo stanje. Veliko število listov je preneha I o izhajati. ker noće spreieti latinice. Največje nezadovoljstvo ie nastalo iz razloga, ker se je Kemal paša mešal v verske zadeve in prepove-dal stare muslimanske obrede. Po naj- novejših vesteh je bila zopet (HJkrita velika zarota proti Kemal paši Redarstvo ie se pravoća zaroto fanatiknv. tem\ec za čvrsto organizirano zaroto velike politične organizacije, kl na i bi bila prevzela v prime* ru uspeha v&o oblast v svoje roke. Đecentralizacijske reforme v Rumuniji Država bo po vzoru Češkoslovaške razdeljena na devet avto nomnih pokrajin z obsežnimi kompetencami — Bukarešta, 10. januarja. V cilju decentralizacije celokupne državna uprave namerava vlada že tekom ori* hodnjega mesca izvesti obsežno reformo glede razdelitvc države na posamez* ne pokrajine. Po osnutku, ki qa je iz* cclal ministrski svet. bo država razde-Ijcna na devet avtonomnih pokrajin, ki bodo slede kompetence najbolj podob> ne češkoslovaškim deželnim pokraj i* nam Glavna mesto teh pokrajin bodo Bukarešta. Jassv, Kišenjcv, Čcrnovice, Braila, Tcmešvar. Cluj, Satumarc in Madžarsko-rumunska optantska pogajanja Budimpešta. 10. jun. Ma-iiar-ka ^.lejn-cija za optantska pokajanja odpotuje v so« boto zvečer v San Renio. V torek se bodo ropet pričela pogajanja z rumun^ko delc> gacijo. Po mnenju večernih listov bodo po* gajanja trajala največ tri do štiri tedne. Tako, da bo madžarsko rumimski dogovor prej k) ne parafiran sredi februarja. Iz policijske kronike Ljubljana, 10. januar.a. Od kavarne Emona do Stritarjeve ulice •e sinodi med 8. in 20. neka dama izsubil* ierasen briljanmi uhan velike vrednosti. Uhan Je ime* vdelanih ilevet briljantov. Las^nica prosi poštenega tiajdHelia, na) ga proti visoki naeradi odda na policiii- Na Smarski cesti se :e sinoči okoli 17. pripetila lažja prometna nesreća, ki sicer ni zahtevela ćloveške žrtve, pa pa ie eneims obeli prizadetih povzr^ila prece.i&nio mate. Tijalno Škodo Na cesti ie natnreč notniikl avtobu^. ki sa je upravlja! šofer France L pcd-rl delavko Marijo S.. k: se ve vozila na kolesu. Debvka je odletela v iarek, kolo pa je prišlo pod voz. Oe'avka ie ostala nepo-škodovana, pač pa se je kolo Dopoboma strlo in ima delavka precei^nio Škodo. £ofei se za nesrećo ni rmenil in ie vozH brezot)-zitno đal'e. Na poledeneli Duna'ski cesti ie sinoč! padel d^lavec Anton Keren tako nesrećno, da se je ves pretresel. Ker ie tožil o hudih bolečinah v lirbtu, je pri kavarni Pvropa slufbujoCi stražnifc poz\a] rc§i!nn postajo na pomoč, na kar ie bil Keren z realnim a\*tom prepel;an v bolnico Trsovec s kurivom Ivan Pecko >e na policiji prijavi!, da ie bil preiSnii rresec pr! niem uslu/.ben kot pomožni delavec Josip L-\* času od 10 decembra do 4. iamiarja je !n-kasiral dciiar pri strankah. ki so Pecku dol-;-.ovuk zj. kurivo. Na ta način si je prtave* Mannaroš. \saka pokrajina bu imelt svojo dežclno vlado, ki bo lahko sklc* pala dc2t!ne zakone in v čije kompcs tenco Kado po veliki večini preneseni posli, ki so pripadali Joslcj centralni vladi. Centralna vlada bo odločala v bodoCc o državnih financah, o prometnih in vojaških /adevah ter v zunanji politiki \*sc drujge agende kakor po* Ijedclstvii, trgovir.a in industrija, soci* jalna politika, kulturne /adc\c itd. bo--do prenesene na pokrajinske vlade. ;il 1110 LHii. L.. ki je oženjen, je zapusti* službo 7. t. m. Dne 16. decembra , ■■*-->:I s l^užin ^Metni delavec Pramce Kopač, rojcn v Medvo. dali in pri^tojen v !^t. \'id. Od teza dne ci po£Tc;5ajo. Ker U Kopač nekoliko slab-.:-umen, ni iz-ključeno. da :e izvriil samoći r. Fant je srednje posta\c, kostanjevih 1..* nizkesa ć>la in ima male rjavc briice. Dobrota c sirota. To 'c izku&i.a tuđi 12-letna vdova Marija B., ki je Uni prepustila svoje posestve v Rožni dolini sinu in s.:ia. hi. Od tega dne je bila stari hi trn v peti, prenaSati je morala r.:,.v .kane m očirke in rabijatna sinaha »e je ie vefckrat ćelo dej«Tvsko lotila V torck te abo: ko tako pretepla. da je bila vu vod: • maroca*ta rn M prebila ustnice Te-pla to te z nekkn lopim orodiem in ko ii to ni zado-štovalo, jn je prerepala tuđi s ievljem Star. ka Je sedai rade\-o priavi!a DoTiciji. kl bo sinaho poučila, kako mora ravna't n svojo Borzna poročila. LJUBU A»k^ Bt»RZA. Devize: Am»l^nianj U- JU.Kjo, Berlin 1S.52—18.5-j (13.535), Brus^tj O-7.U12":. Budimpešta O—9.y?d2, Curih I^J 1 —100,*.1 (1005.6), Dun-aj 7-99S5—8.0235 (8.00^5,. London 0—276.2, N>wyork 0-56.82, l»arii O—222.3T, Pn»ca 168.1 — 168.9 (168.5), Tr4 296.75-298.75 (297.75). Efekti: Ol.*ka 158—0, Ljublj. kr*. ditnjk 12B—O. Vevfte 114—0, Konjska »o lu-*tr.jnka 2S&-0, Ruže 200-280. Stavbna W -0, ^*tr 106-O. L*t; Tfo«1«if^ ne»preme-njf*na. Zaklju-l*thlb )• blU> 5 v;,y 1rv. ZACRRR^KA BORZA Dei«. Anvrterd^rn 22.K55, Dunu, SU0>\ Rerlm 13535. !-mik»n 276 10. Milan 297 75, \mwy**rk ViRl. ?%rv* 22230, Praga 168 50-C^«nh 1OW6 Efekti: Vojna *kodi 451—453. INOZE.MSKE BORZE. Curih Rautfrad Q 12M. Dutiaj 7105, BorHo 123 45, Milan 27 1R Londor 25 3H, Nii^t 119JA, Parts XU0. Vr*t* 15 3$. Stran 2. m * * «S L O V F NT S K I NAROD»dnc 10. januarja 1029. >?ev 8 . Besedo majo naši čitatelji V soboto otvori Slovenski Narod« posebno rubriko, v kateri bodo lahko soamo 1- Din tako da dnevni izdatak za naš lit ne zna>a niti po) dinar-ja. S tein srno hoteli ustreči vseui na-ručnikom 111 čitateljem, ker se dobro zavedamo, da je v sedanjih teikili raz-merati većim naiih ljudi reiko plaćevati naroćnino za časopise. Uštrca srno hoteli v prvi vrsti nižjim in srednjim slojem ki najtežje zniaguieo naroč.tino, a brez časopisa ne morejo ostati Prepričani smo. da se bo krog naših naro-č-nikov in čitateljev z nizanjem naroćni-ne na 12 Din zelo poveća] in da prodre naš list v najširse plasti našega ljudstva. Na drugi strani se pa zavedamo da z znižunjein naročine še ni storjeno n se. kar pricaku.iejo od nas tisoči zve-stih ' naroćnikov in čitateljev List. ki boce biti zanimiv in k\ hoče prodreti v najširše plasti ljudstva mora biti tuđi zanirniv in prinašati mora vse. kar ljudi zanima V našem iavnem in zasebnom življenju ie pa mnoiro zanimive.ua in novela kar ostane lavnosti prikrito, kajti noheno uredništvo nima rako pre-ciznega in veMkevra aparata, da bi moglo zvedeti za vsak zanimiv dogodek in obveščati javnost o vsem. kar se do-gaja v iavnem življenju Zato ie potrebno da da Mst. ki hoče orodreti v najširše sloje. prostora tud1 naročnikom in čitateljem, kajti samo na ta nač n se lahko nVfcova i>oročevalska služba raz-siri in izponolni v sp'o^no ssacl-ovolstvo obfinstva. In tako smo skleniH uvesti svobodno tribuno za pritožbe kn razprave o javnih gospodarskih socijalnih in kulturnih zađe vah. Za to tribune bodo me roda ine Ie določbe liskovnega zakona in sp'oš-nih družabmh ter etičnih oiirov V soboto otvorimo svobodru) tribuno za naše naroenike, Čitatelje in prijatelje pod naslovom Besedo imalo naši čitatelji To bo stalna rubrika ki 10 borno ob-javljah po potrebi večkrat na teden najman.i pa vsako soboto Pro>imo na-ročnikc in čitatelje, da se s po nrm raz-umevanrtm lotiio dela in nam omuajo-ćijo izpopolniti to zanimivo rubriko tako, da bo zapolnila občutno vrze v našem novinarstvu Sprejemali in obiav-Ijali borno radevolje vsak ?!as iz občin-stva v kolikor ne bo nasprotova ti skovnćmu zakonu ali $Dl<»šniiT. družab* nim in etičnim o/irom Tako ahko PO stanejo vsi prijareli naš~s:a lista ob-enem naš» sotrudn k? n naša avrvovf bi informirana o vsem kar se med nami dogaia. kar ljudi tare »n kar ie v s»li«š nem interesu Prepnčmi smo da na apel na prijatelje naSejja Ista ne bo ostai brez odziva marveč da bo ime? svohodna tribuna mnn?o sotrudnikov in da borno z njihovo pomolio storil1 vse da postane Slovenski Narod« ne samo najcenejši marveč tuđi najzani-nvvciši dnevnih v na veddi malo o nji kar i im kon-eroo ni bilo zameriti. ker So bili vzsroieni kot < HerreMvo'kv ki ni viJel ničesar d-ru. gesia kakor samega sebe Lahko Da rečemo da »o tuđi drugi narodi ražen ^tavanskih vctieM zdo mulfi o nas Sloverccih in kdor izmed ni«i K? priiel n-ekohko v svef se ie 5udil, kako malo poznato drturod zeml'c-pi^ie iu iiarooslov.ie Bili ^mo vsem i>re-niaihni Sele z ustanovitviin lueoslavije države Srbov Hrvatov in Slovericev. ie po-stalo naše slovensko im« tuđi v 5iršem svetu nekoliko boli zrr.mo. vendar pa se Še da-pes đosraja. da dobivamo iz raznih kra'e\ zapadnih driav pisma naslov'iena v l.fnb-Ijano 1\i \d\ mor-da v čeHosTovakiii !i*go-slovakiji a!l Čehosloveniil n'i kakn rfrncače Res i«, da so naše organi za čile za pnvzdiao tf'skcgii prometa mnocro pohv^lne^a sforik* v svrhrj iniorniiran'a tii-feara svfrta o na*fh razmerah. V:v. ie v zadnjih idih rodilo /t ugi:(Jr>c posledice. da ?o tuđi zveze n;»*rr* zr.anstAcnih in političnih krosov z Inozemstvom mnogo pripomogle k spoznavanju te-pot naše domovine, običa.icv in kulture na-5ega naroda, vervdar pa ie vse to spričc skromnih sredsiev s katerimf razDotasamo §e zq\o nezadnstnu ^irši in-nzemski svet !t o nas Se vcilno premalo poučen in zat« ie tem boli hva-levrcdno. ako posamezne rase organizacije z lastnimi skro'nnimi srcdst\' siure vse kar je sploh rno-goče. da *,a sc-znaiii.io z nami. Med te moramo šteti tuđi Uubliansko Glasben-o Matico, ki je priredila že dobro, uspeli koncertni turneji po češkoslova-Ški in na Porskcm. kijr ie seznanila široke sloje bratskih naroaov i našo narod-n>o pesmijo, ki je najboljši iti naive-rncjši feraz narodne duše in u.vne kulturnosti. 5c-daj se (ila*bena Matica pripravlja tuđi za koncertno turnejo po Franciii- Tc uni sta se iiunvrcč vnU-la iz Pran-cije i£ji dr J Pretnar in K Mahkota, ki sta tamkaj izvršila žc vse priprave za turnejo Glasbene Matice Cas turneje \*i duločen od 7 do 23 aprila Prvi koncert uriredi Otas-bena Matica v Strassbourgu dne 9 aprila Nato Iriđo sijdili kanccrii v Nuncvu. Reirn- su, Lillu in Sense Za poslednt'i dve mesti se >e Ofjsbena Matica rvdl*>č?la ker te v Hjuni o-kolici močna slovenska kolonija kl bo na ta način dobi'a priliko čut' do do.'fferr-času 7ODet s^-ven«iVn Desem V Pirf?u ostr»-ne zbor Q!asbene Matice 4 dni Olavn* kon curt se bo vršit v Parizu v dvorani Oavean Pnkrovitcl'srvo nad fpm koncertom *ta r>re vzela n.ii uostan-rk v Pin>u u dr ^m'a'Vo vić in Associa*fon Prancpfse Arti56tiqtie« Fstoćasno lio nrired:l'i infnslove'KV^ knln ni'a na Sorborvnt manifestaciio za franeosko-iuKosInvensko priiatelijvtvo Dri kateH b< si-Kjelovala tuđi Olasbena Matfca N*dal-ni koncerti b-odo v Lvnnu Orenoblu in ^enevi Delegata Glasbene Matice sta bila po-vsod :iubeznivo spre.ieta Kakor smo zvede-li, kazeto umetniški kro^i v PrantMM dovsiv-mnogo zanimanju za rurneio Ohi^bene Ma tiče iz Ljubljane zlasri pa v (Ironobnj ir-Lyonii- kjer se pevska društva ^e ? veseHen> spo-mrn.ia.fo navduSenesja spreiema. ki Mm sa ie napravila L'-rhliana ob priliki niihove tur nčjč Po Jugoslaviji Bri-z dvoma bo tiwne:a Olashene Matic« po Pranciii veHko oripomocla iied kn-'mrnM-zapadnim svetom k sp'v/navartnj naSe sl<» venske in iugosVoveivske pt*smi in na^e kul rure in nobenesa dvoma tuđi ni ia Ho fHhs bena Marica storila v p^'ni me-ri svohi na 'o;4o Pozdravliamo 2 veseliem -a^iHost ir-prdfemost n*enegd zbf>ra. k? ? Ja^tnin Ti merno subvencijo pripomo-^li da bi io čin ispcšncjk dovršila Storiii *xhJo samo svojo dužnost akr Podpro idealno steml;en'e koncerine!Z3 zbo ra ljubljanske Olasbene Matice ki ie došle št vedno dnkazal. da stoji na višku pevskt i'inetn-osti Dva tedna v kleti priklenjena Nasihiež, ki }c pustil svofo ženo na^o dva te^na v kleti st*-a dati, da bi obupala in izvršila "aroonjor. — Polastiti se je ho tel njenega oremoženja. Y srcUu št' je vršila pred &o4išcem v Reli Cerkvi razprava pn>ti posestuiku "z Iz,bi-te Hovre Hraokevu. ki je trpioti! svojo mlado ipiio, tla bi izvršila samomor ler bi ?e po rreni smrti polastil njenepa vp likega premožonja. Posestoik In aiaiii iulsiIiu-ž Sovra Brau-kov je o govorili, da je poci*1-dovala po svojem unirlem možu lepo pro-možonje in sicei hišo in posestvo ter sferi-njii-o. v kateri iiua shranjeae dragulje in dukate. Rrunkov je bil lrzne narave iu je ijvlirnja željno vdovo kmalu o«jvojil ter jo vzel na poizkuSnjo, kakor je to v Banatu navada. Komaj je bihi bogata vdova s svojo draijot^Tio skrinjico v uovem ^nezdu, jo je nasilni Bran kov zače? pretepati ter }n je naposlelo vu-o #voje Uiše v občini Grehenc na Bran-kova. Najbrž je iiviniki Brankov že te<1 a i zaanoval nacrt, kako bo spravil mlado wno a sveta 2e ttrugi dan po spravi jo je začei pretapati Tolkel jo je tako nečloveška, da se jt? onesvestila. Ko se je zav^dla jje a palila, da je popolnoma naga in ivezana na rokah in nogah z lebelo vrvjo Usta je irue la zamasena s cunjo, da ni mogla kričati Brankov je nato Ani Še za veza I oči ter jo odnese! v klet. Nesretnica je tedaj drugič izgubila uvest, ker je mislila, da j© bo po-■ livjani mož vrgel v vod.njak. Ko se je drugič zavedia, je čutila siln^ bolečine na pod.platib Brankov jo je tolkel s palico neuamiljeno pc podplatih ter ni nelial, e to ji ni pomaizalo, kajtJ tiihee je ai slišal ali {;i *i a'hče ni apa) {H^magati JL. ker je bit Bnuifcov umu u* >ilnež in Han zeleoega kadra po pr« vratu. Tedaj je {»atruljiral « pu»ko po teh krajih ter je bil strah in trepet vsega prebi v a lstva. Une 6. oktobra je Braakov o-iuesel Ano iz kleti v »vojo hišo ler jo priklenil i ve-ngo k poatelji. Potem je pograbil kajrten in ^karje ter J> tako dolgo tolkel po aesreč-nici, da ie je vši v krvi o*^>ve*tiU. Fn tem k, j« tiadi griiel po tele««. V deaoi k»-/alec jo J* lako tigrisnil, Ja so ji •or*»U pozjieje prst odrezati Neki sesed, ki je ve iel. kaj poeenja Brankov s svojo ženo, je izrabi! priloinost, ko je bil Brankov v vinogradu, da je vdrl v njegovo bišo ter reSii ženo s tem, da je Odžaka! nogo posteljina kateri jse bila nesretnica priklenjena. Orožniki so Brankova takoj aretirati ter i^a izročilj scmIišču v Beli Cerkvi. Po pre ci tanju obtožnit-ei. ki dolii Brankova *Uv čina težke telesne poikodbe ter omajeva-uja osebne svobode. je bil Brankov «i«li joče se oči irj ozek or'ovski oo«, &e »r obnasal pred soma nič se ni kesa! iu predsednik ca je noral pozvati k redu. Ana Ma^K-ki je bila aaslišana ter je go-• orila škoraj dve uri nepretrg'oma Opisala ie vse svoje trpljenje, ki ga ie morala pre -tati zaradi zločinske narave Brankova Iz a vila je rudi. da jo je hotel Brankov t tr •mirenjem najbrž prisiliti, da bi izvršila simuuior. kajti v času. ko jo je imel pri Jenjeno z debelo verigo k posteljii, je po .^areilil menu-u iii to.OUU dinarjev na njeJi«-me ter *e vkniižU ua njeno poaestvo. Po ziislišanju nekaterih prič, ki pa uUo i/povedale nič bistvenegd. ter po izjavi so*i uega idravnika, ki je potrdil. da iivirajo šfevilne rane na glavi in lelesu od trpin-cetija id da so morali Mažirkiievi odrezati [^^8t. ker jo je Braknov ugrianil ter se je morala zdraviti v boluiro ivj meseea. ]e -«».1iWe ureklo ob*>dbo Braakov, ki so ji» • pisale vse oblasti kot nevaruega zločinca n ki te bil obsojen ie pred za^rebškim vo la&Uim 4o«iiSčem zaradi ropa na Sktno tei ko jefio je bil obaoien na 71etno teiko je-i:v ter na lOletno izgubo v«eb driavtjanskib pravie Plaćati mora tuđi vse zdravniške -truške. SICJt MOU vice / /iccn; Slavenski obrtnik! pczdravljajo viadarjev ukrep Vrhovni i»bnmš.«i s\ct za Slovenijo je „čeraj po »v«jem »odpicdstdn-ku g Josipu .^ćheku »n tam.ku Ka^erju po&lal ministr- >kv.'mu prud>cdn ku ienera u Per» 2ivkiivi- ju prtpor*>čcn. udaniisin.* :zjd\.o v im^ nu v seh v svetu 'druže-nih obrtničkih orgam- /.acij ^ ^adriiji tik ritu e Vrhovni abrt- nški svet zda; j>pw. na vst i>brtnike m •nriniš e tT^^nizaciie v Siuveniji. M ni^tr>kemu f>rtd"e*Jn ku poslana iz-ava pravi, da ie Vrhovni irmišk svei » i'ddo&tju ^azna m sestavo O(»ve viadt m ela ^lt>vcn>k *4>rimint navdušent. pozdravlja no\ '■ vlado Iz.iava se nato krarkt Joi:k;i v seh Doirtrčnih. plemenskih m vtr->kih bnrb ki ^(^ pfvzročilc v narodu ^lobo-t- razdure ki so oirozale uhođen uutranj. azvoi in ki s darsivo, k; more Jvijjjnitj tuđi kulrurni in sucijalni nivo naroda Obrtn:štvo Slovenije najudan^iše pozdravlja kraljeve ukrepe, ker vidi v iesta-vi nadstrankar»ke vlade saraiKijo, da ->e bo ublažil tudj težk položai pndkrm v pjtitijnem ^ivijtfnjU narodu, ki ijubi svojo domov^oo -konsolidacijo, notran. m.r m biasustanJL-. Na vse slovenske brtn ke je Vrhovni H>rmiški svet uzdal apel ki pravi uvodo ma, du \t nastal [>red dnevi prc*>krei v državnem polit^čnem žrvij-nju Pojavilo se i© novu upanje, da »e bu končm> pretrpala nit, ki je vlekla vse nai«? gospodarstvo, kulturo in socijalno življenje \i enega straoikarsko - t>o!itičnega režima v druge-ga in rva< poganiala v nezbežni propast \i>el dalje oovdarja da je državna »prava popolnoma pozabila na naše gospodarstvo Obrfirki z zaupanjem zra v politični preokret in smatraj o. 4a so na prav em po-tu, če izražaio popohio »adovolj&tvi & storjeiimi ukrepi V tem važne« času apelira Vrhovni ohrmiiki sv«t na vse obrtništvo m vse obrtnice ar«»nizacije v Sloveniji, da strnejn svoje vrste v iekleuj od* ločnosti za svmo ljubljeno domovino Krali \t pokazal pot. k' pelie h konsolidaciji in blagostanju države in naroda! Zivel kralj! Naša parola je: V nadstra-nkirsk fcorbi ro-ko v rr>lr? za gospodarski procvit m na-predek! Izjava in apel sta bila z dovoljenjem veliVega župana snoči iz Ljubljane radio-fonirana Po Sloveniji. Izplačilo uradniikih razltk v polovični izmeri aktivnim državnim usiuibencem, dr* /avnln upokoieucen! in fvojceni umr* Uli državnih u^luibcncev Ptea«e«a direkcija raiglata uradw>: Na podla« odloka f:iua£iic£j rniaiitra i dne 2. t m DR br 13U) se bu nadalje* valo a liplaficvajijt-m iKPt)ra\nan h rajllk v prejetnkih vietu pr»vcde«iB in razvrite-oim aktiv ni ai \m vpokn|«niiai đrž. u-iužkeo-cem trn sv«Mb umrtfk dri. usluib*ae«v za čas od I. oktobra 1923 do I maja t*2J V ta namen se bo porabi del monup, 1-tkeia pi.soHla [z prve tranže tega posojila je dotočena sa ćelo državo vsota 75 milijo n\)v Din iz katere «>e bo plaćala vs©m prevedenim aktivnim m vpokijenim državu-m iHlužbencerft ter svojcem umrMh državnih uslužbencev. ki raz!ike ie trso prejeli. nii* hova tarjatev do polovične iimere. ostanek razlike pa »e bo izplača! tz nadaljni'h trani Upokolencf brez izjerne in svo)(S umrlih drž uslužbtncev, ki razlik še rrns pre-ieli, se pniivljajo. da na novo in naj^aiit«|e do 15 t ai. predlože neposredno tik vida-tun oddelka za ^čunovodstvo pri finan^nf direkciji (Krekov trs) pismene prijave po iferazeu. nansmnem v Uradnem listu Jt 274/76 z dne 13 av^u^ta 1928 ter zahteva-ne Dodatke — kolikor se to že ni zgodilo v RM^ecu av^ustu 192$ — podkrepe s po-trdib o ra^vruitvi m vpi4ujir\i, katere mora j-o priložiti priiavam v izvirniku in pre-pisu, Uvirmke te4i potrdil bo Ukvidaiura po vpogledu uprav^eocem vrnila. On upravičenci. ki bodisi zase (vpoko-jenci) ali za umrlesa drž usiuihe*ica iz kakršnegakoli razloga s potrebn mi doku-nieHti ne razpolaga.io. nal se obrnejo tako} aa ona oblastva, ki sa svojećasno ta aa-Uazila udala, s proinjo, da jim izrooe nova J rkazila Vsa oblastva so uaprošena, biasajnl fi-nartčne direkcije m vsem davanim upravam pa ie naročeno, da tredf nteresentom pri 'z^jolnjevanju pnjav z vso uslužnostjo ^n vsestransko na roke Obraze* sa prijavo se dobivajo v Učttehsk. n^karni Končno se priporminia. da se bo z likvidacijo in izp aČHom neporavnanib lav>-lidnla v prihodnjih dneh privelo. Samomor sarajevskega sod-nika Predv^eral^njm se k ustrelil v Sarajevu sodnik Br «nko Todorović Končal t\ je življenje s samokresom v pisarn« ekrožnega sodrš^a Ker je bi! drugi dan po pravoslavnem božicu, »o na okrožnem sodišču opravljali samo nainuinejst posle. Sdniki ia osobie pravoslavne vere večinoma ni pršlo v urad Okoli-1. ure popoldne, ko m bilo nl-kogar več v pisarnah, so sluge začeti po metati in ppspravijati po pisarnah Hišnik ^alko je čul nenadnma strel. ko je pometal po hndn'ku P«čik> ie v sobi it 6- kjer posluje HiivadiH> »odntk Perko ki nadomeiiu-ie sodnika v Oackem Kaj nck. to pomeni si je mt^lil h? vend<> curljata tz fflave U^trell' se jt v čelo Krogla ie ot>tičala v moždanih in ie povzročUa hudo krvavljenje Ko si ie "!(>^na( krrvjlo v glavo, ie sedel na stoJu. ■■?oiem se te w Evai*l rw tla. Na miii saiwomnnk:a so ležala tri pis-na Eno ie T< d(*ović naslovi' na *vo4« mater druco [>red^?dniku *od:šča trette oa poljciiski direkciii Zdravn;ško - sodn^ komi&ija ie pri«la takai na kraj Mmttmorit ter ie zaplenih pisma Kasiieie ie oročila oismo sodnikov materi in predsedniku so-dišča v Sarajevu V B**mu Dj p<4ici]o je »ođnik pri'Sil. naj ga ne o-bducirajo Policija »e po protnHntiranit! odredila da se Fodorovićtvo truplo odpeljaii v pro*cktu< ro državne bolnice. Pretresljiv je bi! prizor, ko so sojJrogo >odn ka Todnrovića obvestil' o tragičn1 smrti nienega mois in Wo ie prišla aa so-di§če 2ena se je onesvesttla in *o jo morali odpeljar domov P<>kon» Branko Todorovič je bil žele ?8 let star S *taršl je pr 5el v Sarajevo po prevratu Vegov oče ie bil Častnik in je umri pred tremi leti Todorovtf ie metun-ral v Sarajevu »n *e nato vpisa't na pravno fakultete v Bongradu. ^tudiral ie m bil ta čas nameščen pri delegacij« ministrstva fi-nanc Pred letom, ko ie ab^o'viral iuridič-ao fakuUeto ie bil nameščen v Šaraj vu Pridelkn ie hil kot avskuitant sodniku Kašvinskemu Ve(Vrat ie fundira! tudj kot zasovorn:k Bil ie aa ftUsu spretnija in dofcre^a uradnika. Pravi vzrok tragedije avskultaota To-doroviča še ai znan, Ve *e 1č da ie b<>e-hal na tetki živčm botezni Ct*U> )t dobi* val živčne napade n se je tresel po vsern životu. Nedavno se te oi;nil V zakoau n* bil srečen, k»r se ie pred 4 mesec toči1, od ivote ie«« Jovaakć P^re^d d«setimi dnevi ^ta se pa pobotala in stanovala skupaj Njegova žena Fovanka je izjavila novw narem. da so n»Jade«a sodnika gnali v smet slabi žtvci Že kot Studefit jt sklenil, da se bo usmrti. ?ena ga je vedno prego-pariaU oaj ne <*on tena. k€r nima vjj-o-ka Nekoč je ćelo n^pisal oporo raz^ovarja z ž&nc Začela, sta z«pet lepo družinsko življenje Na večer pred samomorom sta bila v kinu Ob 10. naslednji dan je sci To- do-ruVit, ud du:na. K*Oi iio- g* m *£>;^-.i-U ^ooroja dane^ j# v««da; jratnik Iitw;i nuno d*Vo v pisarnt, j« od^nvonl Tuđoro-v'i» če j« 4!ovt?k vt«t«fi niora delan ¥ petku n sv«tku. Todorović ie po'jurtil ivo jo Itct ter se poslovil od n:t m odicl » psajriKi kjer se ie uslrdil ttieieznico Dm^: Cflrtek kj. ^jiuarja lft>&; kalo-liJani: Piivrl; pf av.»|avai: -H dftOMgfcra, 2D.00O amfeDikc^. DANAŠNJE fRIREDlT\T. Drama: ^KukulU. Opera: Zaprto. Kiuu Mati«*«: »Xa robu ^vela«. Kin« Ideal: »Teniperamfntuvi dckle^. rr*tlAVAM>*: Ob i& tui uaivr-rmi: dr. fi»-(lor Cankar: Formalni l»ecro]i ^t.ircfckr»ćan-jske arhitekture. JakfcTa raz^lav«. v J«ikopifeven» pa vi-honu. Ra<>t«va Karle Bo Uvre Te \ Narodni ga-teriji. DE21 R\K LEKARSK. DAM«*: TrnkiK-zj, M^stni trg; Ramor, Vlikloži.eva oesta. Prosueia Repertoar Narodnoga gUdailiča v Ljubljani. Drama. £j&ntčk ob 20. uri zvečer. Ccirtck. It) lanuana. Ku-kuh Kcd B Petek, 11.: Prireditev Rdefepa križa. IrvM. Sobot«, 12.; ob 15. uri ;*iimmdiki župan. l>i}aika pied>tava pri znMno znik teuah. Izven Nt^leJja, 13.: ob 11. uri dop<. l*rireditev RJečegg* križa. Izveo. ob 15. uri pop. Krojafek junaČek, mla «iin«ka predstava. Izveo. ob 20. uri iv. Kroy s krečio Izveu. Puaederjek. 14.: l^tTehemska lt*^enda. R Opera. Začetek o* tx>l 20. i večer. Cctrtck 10 ianuanu Zacwtn tt'lek. U.: Pri tr«*h mUdfoka^. A. Abonenti reda B imajo nocoj, to Ie v Cctrtek, 10. t. m v IjuMjari^ki drami pr»d» st4vo id »voj abunma. Vpnjori se v«*elo igra aeel bruhati. Na»prci se je čulo dafeČ laokroj močno bobnenie podobno Jaljnemu grmenju. po tein se te pa od-irlo zrelo, \z katerega je začela bruhati lava. ki te napravih ogromno ško-io. Prebivalstva blllniih kra.iev se je Kilastila nepopisna panika. Vulkan Calbueo ie v pogoriu Kor-Jiiler ružnoamer ške države Chlle. ?adnjič ie bruhal v marcu 180.1. Tuđi rakrat ie napravil og:ro*nr>o AkoUo in zahteval mnogo Člove5kih žrtev. Bat! še ie. da *e bo razdeianje iz leta 1^9.1 ponovilo Prcbivalitvo beii v bližnje joro. da «e rež; strašne smrti v razbe-"eni lav*. Tuđi to pot ie začel vuTkan ^ruhati Dorv^Či Kmahi po polnoči se e začulo močno bohntrv«.- r«toč«no ic ^astal nad nokrai'no okrr»>: vulkana TToffan v'har. začelo je srmeti In vlila -e »t ploha. Ljudve %o začeti bečati iz h;§ in vi-iel' so. da bruha u ^avneea zrela od trth strani lava Lava ie začela teci v lotokih v dotfnn In čez pet ur ie bilo vse vznolie vulkana r>oVnto s pepe-'om Liva »e mrčila vse poliske pri-ielke ki so :h hoteli litidie baš popraviti. Frupc ia vulkana Catbuco je ^ahtevala že mnn%o človcSklh žrtev. fačnih noroči) ie nt. iasno pa ie. da Je oofinilo v goreči lavi več tiudi In mno-^o živine, kl $© ie nasla ob vznajf.ru vulkana. \z prstamSVera mestj Puer. to Va"as so i*nlai? oirrtjfenemu nrebi-valstvu na pcmtoč mnofo čolnov z zdravnvkL sanitetnimi oddelfri in orož-niki. Praktićen starinar. Neki starinar ie im«:I v izlofb' pet kipov, na katerih je bil napis: Pet iutov Prodal »e eneea Vn ostale ^tlrl ie krstil: Sfrle letni čaši. Prodal je drufi kip in napis se 'e iclasil: Tri rra-clje. Kmalu se »e nalel kupee za tre-tji kip in zadnja dva «ta se imenovala Adam in Rva. Ko mu je ostaj Ie zadnji k ps «a ie podje-tni starinar nazvat: Šamota. Izbfrton gost V restavracij; vpra$a izblrčen jo$t nntakarja: A?i larrlio dobim pečeno p!*ko? —Da. srosjpod. — Je sveza? — Da. ifo^od! — Je mehka? — Da Kcupod! — Je dobra? — Da. *o*)od! — Pr:nes!te mi torci eno stegno. — Desno at; levo? loserirajte v „Slov. Narodu" t +H i Stev 8 «SLOVENSK! N A R O D> dne 10. jamrarja \92*. Stran 3. Dnevne vesti. — Vdanostiia brzojavka Občrci z-bor Kmetijkke družbe aa Slovenija dn« 28, decembra 192S jc posla! Nj. Vel. kralju Aleksandru vdaiiostjno brzojavko naslednje vsibirte: »Današnji občrti zbor Kmetijske družbe za Stovunijo v Ljubljani kot zasiop* Hite Kmciijiiva ljubljanske in mariborske oblasti Uraia Nj Vel. kralju Aleksandru nai-Klobokcjšo vdaiioM in zvestobo slovenskih kmetovulcev. — Kmetijska dražba.*- — *J-piedscduik jc prejel na to pismo dvorne pisanim: vNj. Vel. kralj se srčni) zahvaljuje za izjaN o vdannsti in zvcitobe, katero *t*> poklali prilikom občnega zbora Kmetijskt družbe — V.i:iister dvora: Janković.« — Zveia trgovskih ffemjjev z« Slevenllo v LjuManj je povodom kraljevega mamfe* sta in spremembe vlade poslala vdanostne izrade Nj. Vel kralju in častitala k imeno. vanju predsedni'ka vlade a. Keneraiu Petru Živkoviću. proinetr»e:nu ministru g. dr. Antonu Korošcu, finančne-mu ministru s. dr. Stamku švrlj-ugi in trgovkiskemu ministru # dr. Mate Drin-koviću. — Ćehl v Beogradu. Leta 1900 je tmel Beograd 65.000 prebivalcev, zdaj jih ima pa 33Q2Q8 Stalnih tujcev ie v Beogradu »XX), prehodnih pa N.00O. Cehov je v Beogradu nad 3000. Stara generacija, večinoma obrt* niki, so se naselili v Beogradu že pred sve-tovno vojno in mrtogi so bogateli tako da je med njirni tuđi nekai milijonariev. Mlada ge* neracija je prišla po vojni in ie zaposlena večinonta v češki4i podjet.HU. V Beogradu sta dve veliki ćeški organizaciji *Beseda Havlićek*. v kateri so organizirani vcčino-ma delavci in obrtiki in «CeškosIovenska Obeo kot organizacija uradnikov Mnogo Cehov je tuđi v opernem orkestru in v dra^ mi. £ehi i majo v Beogradu svojo Solo. — Število avtomobllov v Zagrebu. Po statistiki policijskega ravnateljstva je v Za-gdebu 11347 osebnih in okrog 150 tovornth uvtoinobilov ■ - Telefonska zveza med Zagrebom in Milanom. Na intervencijo zagrebške Trgov* ske zbornice bo v kratk&m uvedena telefon«. ska zveza med Zagrebom in Milanom. _ Avtopromet Ljubljana - Škofia Loka. Radi visokega snega avtobus Škofia Lt>ka-Ljubljana do dane* ni vozil Prične se pa zopet red-na vožnja jutri 10. t. m. — Slovenci v Amerlki. Pred poroto v Vlrginiji, država M nnesotta, se jt nedavno zasovarjal Slovenec Anton Turk, ki je bil obdolžen, da je lani v novembru na-menoma obstrelil državrtesa lovskaga patnika Arvida Hassella Mr>la so našli oroe-njenega dne težko ranienega v gozdu Au-rora, krog!a mu ie prebila st&gno desne noge Turk i« dokaial svoj alibi in je bil oproSčen Kdo je strelia! na paznika, ni znano, Turk je bil samo žrtev zkvbnesa na- I tolcevania — V VVilkinsbursu je umri Fr. I Straih Pokojni i© bil doma iz vaši Podla* kov je, okra! Litiia Zapustil je /eno, tri si-nwe in hčerko V Ameriki je bival 35 let. — I>ne 5 decembra je v Chisholmu, država Minnesotta, uinr' LudviV Kočevar. Pokojni je bi) rojen leta 1883 v vaši Zatnostec pri Sodražici Zapustil ie ženo m štiri otroke. — si Umri je v nedeljo ivečer g. Leo pod Michal. lekarnar in hiSm posastnik v Kočevju, po kratki mučni bolezni v 60. letu starosti Pokojni j« bif v farrnacevtskem pokliču delaven 40 let, bil je doi-go vrsto let lekarnar v Kočevju in splošno priljub-jen, rodom Ceh Bodi mu lahku zemlja, težko prizadeti vdovj nait sožaJie. — Vrero*. Vremenska napoved pravi, da s* vreme še ne bo iiprememlo. VP^araj je bilo lepo v Mariboru, Skoplju in Splitu, rtrugod pa me^leno in oblačno. Mraz je pri-tisnil tuđi po drugih krajih, tamo v Dalmaciji imajo še vedno toplo. Včeraj je zna-Sala maksimalna temperatura \ Splitu 11, v Skopliu 1, v Mariboru__4. v Beogradu —4.5, v Zagrebu —5, v Ljubljani —6 sto-pinj. Snoči je pritisnil v Ljubljani Se hujšj mraz in poaoči imo imeli —17 »topinj. Da-nes zjutraj je pa mraz Žp nekoliko popustil in temperatura j»e magala —13. Barometer je pa Ie poskoči 1 in je Uasal danes zjutraj 784 mm. — Koparski aa^ad > vlaku, \c Subolice poročajo o drznem roparskeni napadu v vlaku na trgovca Stavolija, ki se bavi s lr-t!ovino x živ^ino. Trgovec je oJifl to dui v Debeljafcko oakupovat iivino. Ker je bila uriložnott, je bupil več živine fcakor > m-meraval Ui ^manjkalo mu je deoarja. Zato se je vrnil z vlakom v Subotico po deuar. V vlaku se je razgovarjal z nekim neznancem, kateremu j* povedal, da ^e bo vrnil i denarjen) ter prev»el ti vino. Kaigovor je ^ilaJ &e neki tretji potnik, ki je bil vtem neman. Predvferajinjim §c j© Stavoli vrnil v Debeljačko z denarj«.Toje^o »Svetopisem-ski svćr«, k! }e polna življeni-iJiih res-nic, o-benem pa prepoiena s prist. frirn domaćim h-umorjem tako. da se vsaJc Jahko od srca nasmeje šolski .-niadini v«top ludi v spremstvu stariev ni dovoljan kn fnov za njo ni primema. — Začetek toC- — Urejeno probavo \m idravo krt dosežemo i vsakdanjo uporabo pol kypice prirodne grenčice »Franz Josef« Strokovni zd'ravniki za motenje prehranjevanja hva-liic vodo »Franz Josef«, ker vzpodbuja de- lovafij« lelodca in črrvesa, pofivlja prt-sravlienje, poiivJU kri in omiljuja rardraž-Ijivost iivcev. Dobi se v vseh Ickamah. drogertjah in špecerijskiii trgovinah 1L Iz Ljubljane —U Ljubljanski trgovci novi vladi, Prcd-seikiik gremija ljirf>ljareb je prical, kako priliubJjeii je bil po-kojrti v Ljubljani Na radnji poti ga 'e spremilo mnogo anancev in prijateljev, zlasti pevcev in Sokoiov Korporativno se je po-^reba udckžilo tuđi uradniitvo Kreditne banke in nekaterih drugih batvčnih zavođov. Pred bolnicu m Zvonaši zapeli v slovo PavCičevo ialostinko »Spomladi vse se veseli«, pri viaduktu, kjer ss je ialni sprevod ustavi!, Vi^reil*, v cerkvi »Usliši nas Gospod« in na pokopaliiću žalostinko »Bla-«ar mu*. Pri odprtem grobu se je od pokojnika poslovi! v imenu pevskega društva Ljubijaft&ki Z\vn br Pleteriek. —lj Drsaliiče SK Ilirija, ki je vsak dan odprto do 10. zve^er, razpolaga z irvrstnim ledom, obe ploskvi fta tladki ko dvoje zr-cai. V$i oni, ki goje umetno drsanje, imalo na ikrijanskem drsaliiču na^le^šo priliko, dd se nauče vseh ffmes in iz iudba, ki bo splo&no animiranost na drsaliiču šc povećala Vstcfpmna je maniTnaina —lj Malo već redi na saokalliču! Na ^mkahšču pri Cafikarievjb brezah vlada lt več dni živahno vrvenje Deca se sanka in srnrka, da je veselje 2eleti bi bilo .^arao nekoliko ve^ reda na sariNaiiiču, za-kjj ta'tn je pravcati dinndaj, obenem pa vlada med smučarj] in sankači uekak «an-tagonizem«. kajti vedno se prepiraio za prostor Smučarii, večinoma dijaki ;n dija-kinje, rekiainirajo ob Cankarjev.h breiah del prostora zase. toda vesela mladina na sankah se za te reklamacije ne *mcn do^ti in rada z-ahaja v »mućar&k ieklik VČeraj je priilo cek tako daleč. da %o »« «mučari> postavili v nekako fronto hi prepre&ili san-ka^em \oinjo po svoitm »revirju« Up*»* ino, da se bodo v bod<*će mettu m |e fovo-rilo, da je bila na ljubljanski poSti pisemska ceopura Kolikor smo se mogli na merodaj-nem mst prepričati, taka cenzura ni bila uvedena. —lj V LluNlani U mi Mla razoušćena nobena organizacija. Jutranri listi so javili iz Beograda, da so bili v Beogradu rarpu-ščerri v»i d-elav»ki sidtkati ter njih arhivi zaronjeni. V L>ubljani do dane« Se ni bih nobena delavs»ka organizacija razDuščena m je ostalo še staro stanje. Ljwblianska policija tud? ni izvrsTia Se nobetifh hitnih pre- iskav. ~lj Krajerni tđWr E4ee«am kHia ?topa a svojo prireditvijo, kl bo jutri v petek 11 januar ja ob 20. v dranakeai ^ledaliUu, pred javnostjo v uvesti In nadi. da ga bo ljubljansko občinstvo podprlo feraotno in moralno v polni meri. Spored bo nudil mnogo užitka. Krepka igra ii dijalkega življenja, ki jo izvajajo dijajri bumanistiene gimnaxi je, rn irtOuBi »Ba«le%l • Reforil&i«, ki jih izrajajo dijakmje aeneka r«aln« ffimna-sije in atletike o^nerne iole n« Mladiki. btmUt gotovo »b£inslvu s»lo ujpgftli uj dosegli popolen uspeh. Vsaj so mladi igralci znani ie U »vojih prejfeiijili isvrstno uspt*lili iger. Cenjeno občinstvo bo » svojo navzoč-noetjo gmotno podprlo Rde^i krii. moralno pa vn nafe mkKJe igralce. ki to i»e u jut-r;*nji aastop pripravljali / vio vuemo. (io-spodiftna GroSljeva in g. Lipah sta izvetila veliko delo * pnuiano >pr^nostjo in ua ča ft no postavila na oder. 5o je mnogo vgtopaic ua raapolago« ki -v prodajajo v Matični knigarni. Zvecer pred predttavo pa se bodo prođajale iHe pri blagajni v člramskem gledališču. Xe cd recite nam naklonjenosti, napolnite dramsko gledalište do zadnjie^it prostora, ne zamudite lepe I»rireditve. —lj Planinsko predavani« SPD v petek, fl. t tu. Znani angleški alpinist kapiian Finch je že po vseh večjih mestih z velikim uspetiom predaval o svojih turah na najvišje gore Evrope in o ekspedicji na M Cverest, katere se ie sam udeležil Svoje zanlmivo predavanie pojasnjuje z izvirnimi skioptič-rrimi slikami. Posebno !er>i so planinski prizori na 1000 m dolgem filmu, ki predočuje zanimivo traverzo Mt Blanca. Upamo, da se bodo naše planinke in naši planinci v obiinem Številu udeležfli tega predavanja, ki ima namen. seznaniri nas z narviSjimi gt>-rami na svetu Vstopnice se dobe v pretprodaji v druitveni pisarni SPD Franči-škanska ulica 10-L dvorišče in na v&Čer pri blaga ini —II Ob*#4ava«je dreves v Tivoliju. Tuđi letos je dala mestna občina obse-kati in požagati predolao vejevje tivolske-ga drevoreda in sicer v aleji pri kinu Ti-voli. Mestni delavci že več dni obsekava-io, cepijo in žagajo predolge veje ter od-stranjuiejo trhla debla Na ta na5in bo zo-pet več siromakov poceni pni-lo do drv. —I] Sokol 1. Tabor iavlia svo'cmi: članstvu, da se vrSi letošnii redni ob^ni zbor v četTtek 34 t m. ob 10 uri na Taboru i običajnim dnevnim redom in poziva isto, da se ga u-deleži polnoštevirno Zdravo! —U Kraljica cvetllc preirrte na III. obrt. niškem plesu v soboto, 12. t. m.. ki ga pri-redi Obrtniiko druStvo v Lju-bliani v pro-storih KazirK?, krafno darilo ImeresetiftiTiie in intereten-te vabimo, da se tega natečaja v obiinem števil« udeteže. ?9n —lj Sokol v §tepan|| vasl vabi svoje član. stvo na sestanek. ki se vrsi dane* dne 10. trn ob pol 8. uri zvečer pri bratu Novaku v svrho sestave kandidatne liste za hodoči društveni odbor Društveni redni občni zbor pa se bo vrlil v nedelk) dne 13 t. m. ob 2. uri popoldne v druirverri te-uvadnici Pri-dite vsi! Zdra\x)! Odbor. —lj Primorei, Primarke! V *obo4o bo ples Jadranske Straže v Unionu. l\MHtot* >e te velike narodne manifestacije! 33n —lj CetnksT plesi reter — Jenk«ve *•!• drevi ob 8. v Kasi ni. LM^leie -e ga naj tuđi p«#»taiki MketB^ga točaja. ker isti ii-j«ai«nu \t. t. m. odaade. Sin —lj S«ntjakeb«kl pevski ibmtl Daoe« kvo> čer ob & vaja. Vti in toftno! — Tajcik. S*2n —lj C« se iat«reiirai« ta upođen na kup blaga za obleke, suknje itd., oe zamustave tako. da je mati nazivala Napoleona, ki je bil najmanjši, *moj mal^ek*. Res je, da se ie zdel cesar med vojaki na paradah maihen, toda pozabiti ne srnemo, da so imeli generali v njegovem spremstvu visoke čelade in klobuke s perjanica-mi, dočim je nosil cesar nizek trioglat klobuk Z Napoleonom >ta hodila vedrio dva mameluka ogromne postave, ki sta Napoieona stražita Priimek »Ie petit caporal« so dah Nupoleonu vojaki, ki so ga občudovah Ta častni naziv so pa začeli zlorabi ja ti v rasmeh. čim je Napoleouova zvezda zašla Napoleon je bi! srednje postave, veČji, nego povprečni franeoski vojak. Josei>hina de Beauharmain, o kateri ni nikjer rečeno, da je bila maihna, je bila manjša, nego njen mo2. Ko so Napoleonovo kr-sto med prevozom v grobnico odprli, je nekdo začuđeno vzkliknil: »Saj naš cesar ni bil tako majhen. kakor se splošno misli. Velika gozdarsko lovska razstava v Ljubljani Letos ali prihodnje leto se bo vršila na velesejmu velika ^oz-darsko-lovska razstava* — Program razstave. Gozdarska razstava naj bi ne imela samo namena pokazati obiskovalcem v pre-fclednih ubelah, slikah, medetih in pro-duktih gozd in gozdne rarmere posebno v Sloveniji t«r racijonahx> gospodarstvo v gozdu v pogledu vzgje, iz.kor ščanja in ia-idite tozdov ter delovanja drugih važnih P3nog, ki so z gozdarsrvom v ozkt zvcti, temveč nudila nai bi Siršim sloiem naroda tt»di pouk in spoznanje velike važnosti in potrebe «oada za posamem^ka in za državo V»hi>dHa naj bi laniman'e ljudstva za vzzolo, nego in zaSčato gojda. kot eminent-nega dela narodnega bo-jtastva ter nru pokazala smorreno in>o-rabo različnih gozdnih t>roduktov. Lovska razstava naj W nazorno prikazala velik pomen lovstva v narodnom %o~ spodarstvu. vse vrste na*e kor'sttve in ^kodHve drvjadi, roMtev koristne diviačine v?rstvo lova. ki«K>!rxrijo. rndirstr. panose. k! so v zvezi z Hom. A. CjOZDARSTVO. I. Vtinoit, vleca in potreba gozdov. S 1 ik e . kl i*aj po eni strani pokažejo kraške, oTM*sto*«ne krafe i tmki siromaštva, po drugi strani pa \cv* u*o«le ku-1-n*re. rodov^rne, z !ewm* toidi okraSene doKne. Ie4ovf«ča ln idraviliSća: vpliv gozdov na vodne, klijratvčne razmere. II. Vrste sozđntli đreves hi ffrae>v|a. a) semena \-seh vrst goadnih dreve« in sjrmavja; pri igličastom drevtu tuđi storži; b) veHce teja drevja v zi-mskem iti po-letnem stanju (s cvetjem); zadnje s herbarijem; c) kratki hlodi vseh, pri nai raitočih gozdrrih etreves — 80 cm visine, dveh de* belin. s poševrrtm prefezotn v lubju; (Razvrstftev *>odi taka, da se vidi ve-Hca. cvtt, sad in h!od iste vrste, rapore-dotna.) d) povećane Uilce ilavon-slte^a hrasta, eksotičmh veiiltaiiftvj e) iffre narave (abnonrritete). DL Vnoli lozia. a) slake vHokeft, srtdnjtfa. r&tktzi sozda; tistih, neJanili seMojev; b) sHke preb'ralne, oplođne, čiste sečnjc v kulisah, v krosih; c) sHke uspele^a naravnega porrrfaje\'a-»a; d) ot>sekavanse Irstovcev- (1 ekseroplar aN pa si*e); e) umetno i>ofi4*i«vaive na golem, pod-saditev; zavarovanje (zakoličenie) sadik; f) sadilče Ni đrevestrtce; 1. priprave za »eotovitev kaljivos-ti semena: ?. priprave serntna ia Kter; 3. množina semena za ar; 4. ofTajtn fostfni vrt. ci Oi t. s sadi-Vami razričnrti vr»t drevet in starosti; pre-tajene. ratreckCene sadike; sasen^enje: VozdTKVvrtno orodrje: pasti iti dr za ujjo-nobite\- 5Vod!j*vcev (bra^>or. m¥&i in dr.): g) oskrbovanie mlaM sestoiev: $&kt pregostih in slike pretrd>t>enih. picreUče« frfh sesto>t>. IV. OmM prfMkl. a) iftvni pHdtnrf: 1. model drvarske koče; kotfbe orfar-»ev: 2. razftcno omdlt u Mkanje; stroj i benciitskim motorfem; 3. prikaz napačnega sokanja; koroad de- bla, ki se ga je Ie s sekiro sekalo; prikaz izgube materijala; 4. krčenje: vinte, verige. »VVaktteiifrt*. dvnamon; 5. prffltaz različnih sorrimentov: a) drva: 1 prostorni meter paralelno in I navskril zFožen; podatki o razmerju pro-stornine v ravnini in pošev zloženih krad; -epanice. krepelici, vejevie: b) razHč-ni sortimenti lesa za tehnično poraba; žagovci. hmelovke, kratko blago. celuloznij les. jamski les: dimenzije po trg. uzancah: tes za razHiine o-hrti; c) kolje, dračie v butarah; b) postranski gozdni pridtlki: 1. lubie smrek mJade hras-tovine. orodic za pridobivanje sušenje; mlin za drofo-itev; • 2- smola. način pridobivanja; model. slflce; poda^kr o množini ki io daie drevo; 3. l'stfe dre^ ja za steljo, la krno (za zimo): 4. jozdno sadie; želod. žir (tuđi za o4je). slika paše praši^ev v gozdu; fajeode, rnaKne. gljive, gobe; 5. srozdne zdraviJne rastlme: 6. 5ota; slika iotiifia. V. Oglarenie. a) model ogbrske kolibe; b) orodje oglarra: c) ko>pe; n^poH ilolen«. ćele: d) oslj© trdega rnchk«jca lesa: briketi iz prahu; e) merknje kop, iwračtim*rtiič prostor-rrine: podatki o množini pridobljentta og\]2; i) destilacija v retortah: — prMobljeni produkti. VI. HerienJe »«*a In drv z« teluil^«« porab«. 1. različne priprava «a num*rkanjt, za nrerfenje lesa 'm drv; 2 Srevilne knjtJlce: 3. presrledne tablice ta ktibiranje; 4. instrumenti za mtrtenje viiin drev>» Vit SpravHmie teta. a) spravijarue lesa na tuhem: 11 sredstva vsake vttte lam, &muk«, n\tu sa-motež; — modeli in slike; 2. sozdne poti — projekti: 3. riže — talne. lesene suhe in vodne riže —: model! in sKke; 4. žitnice; mode! In slite; podaiki o ka. paciteti: 5. gozdne železnice; projekt!: 6. traktorji; b) 9pravtjanje lesa po v« slike po viharj« \ rlenHi ih poto«ih»-nih se«to>ev; b) po§kodfoe po zmrzaft. solneu; v več eksemplarfh; 3. slike po požarih uničenih sestojev; 4. škoxJ1Jrve nstlrn« (omela \ dt.)i 5. različne bnleznl. (clive na dfevju, prikaz v razMnifi eksempiaTjih in slUcah; 6. živahki škodilivci: a) po koiati objeder.e irtUUc simeke (iz Bchinja); po§koe na kultirrah po kofljih, ffoveji živini ($ Pokljuke): * b) različne pogodbe. KJ Jih povrrova divja^ina jelenjad. srnjaH»h. C. ZGRADBA HUDOURNIKOV. I. Projekti iivrietiPh in namer^v^n* z«Taevki. F. LOVSTVO. Po programu S*ov. tevtkefi drultvi: I. Lovstvo v nar odem cotpodaritvu. a) Zemljevid o razdelitvi ob6hi»1trto o i»a. halaMlčih posametnih vr»t dtvjad!; c) Škode, provrročet« po : e) albin-stični pojav* na dtviadf III. Vrste škodljivih HvaH: a) Sta trstik a o nasefttvi v posa mezni-b Io\i§čih; b) njih vpliv na korisfcno drviačiuo. IV. Gojitev koristne cKvtaćine. a) Stanje leta t°!4: b) stanM leta 19>8; c) ItMjC leta 1929; d) statjttika L. Z. o nabavkah 2t\c Jiv-iaČJne v tArho osvežitve kr\i (zemljevid elede cxklaje); •) moJH toKiIc. k./rK{, f) n*r$&H SLD in ntara ixxiruž>»ic v svrho ziMHe kortutne divjačfne: g) lovifc! Cuvafl; sodjalno-pravnu >w. tistik*. zaposleno lovsko varstv. osobtc. V. 2?.(čitenf red!:« Iivafi. tt^Unt ai s sMiami vpHzerJene. M Kfrrok>snja. t> Raifuva lovikUj p*ov vse4i ^»t; b) Iov*W psd po »««tMh za irporabo ft ra?Hćn*m terenu m ta ra«Hd«e vrste tova; c) porrtibUlno ta ĆrMm* psov; d) bolezni PM vi ifrtrlm*. VII. Lovglia orranftaaja a) itrokovn«: ^toverwW> lovsko dru-itvo. števHo flurtov ta metkl Clanarme po letnicaJi; b) lovska ritera tura. tonihee fn broSurc, izdani po 9»LD odn nje*a eianih. VITI ^r!pom#>ćVf p 1 .rvrSev.ini i 'ovp. a) Lovska induttrtja lovska oprema, pu-§ke m drufi izdrUri puikarsfva — nekdal in »edai; b) pasti Industrijskega proizvoda; c) pasti, ki ffli Wain love: (rnodeh); d) krvsko rx>hi*f\o, not»a — model. IX Lov&ke trofeje a) Roffovje po krafh Veffuh ln starosti razvol rogovja p« !e*h v slikah in objek-tih; razmerje me4 »>renKkimi. dotenlskitrn iri kTa-Hkimi srnjtki. odwisino ro«frv}«fti. rtini okrnjenci, ra^def^iU po vzToflcih po-*iab!j mosti; b) razne dnue trofeje (okh ttd.) X Ocenir^v in premovanie trofei. UčiteTrca: Tonček ?arx)rnni si, da mora znati vsak čtovek pisati. Tuđi ti se moraš naučiti. — Ne, meni teta ni treba, papa mi kupi pisalni stroj. ,l *■ Stran 4. -SLOVENSKI NAROD« dne 0. januarja \92*. gfev. 3 tUgar VVallace; Kdo ie moritec? K* o rn a n. — Laliku trešte, — je dejai OMj>rn• -■•♦- Hotelu je pobegniti. pa jo je prestre-gel v tiaroćje iti slišala je, kako iti Bar-uova ^akleoila vrata. Krepko 30 je ob-iel in njegove pohotne oći so j<> kar pozirale. — Iščeju i ne, Moliy, je dejal. — i?ok Smitli ini je za petami. v J\eh ali tren urali bo tu. — Tu? je vprašala vsu iz sebe oJ radosti. - Kaj ve. da sem tu? Prikimal je. -- Ah, da. Sok ve. da sem tu, — i-dejaia vsa srečna in Bob jo je porojflji-vo pogledah — 2e zdaj bi se ini morala udati, toda imeti hočem mir, da te pridobim, da ziomim tvoj blazni odpor. Naučiš se ljubiti me. Odpeljem te v romantično deželo — v Braziliio. Vse je že pripravljeno. — Kai pa ce vas ne ljubim in će vas nikoh ne bom ljubila? Kai se zgodi z inenoi? AM me caka usoda mo/a v kleti? Ni so dobro izgovorila teh besed, že ji je bio žal. da je sploh omenito okost-niak v kleti. — Mož v kleti? — je zamrmral — mož v kleti? Grom in strela! Ti si ne-kai — našla? Ni odgovorila. Kako nespametnu iti neprevidna je b:la. da se je izdala. Zgrabil jo je krepko /.a ramo. - OdKovoril — ja zakričal \ es divji. — Kai si našla? Kako si to našla? Ali ve o tem IJarnova? Pripovedovaia mu je o drznem nacrtu bega. u polnočneni posetu v kleti in o groznem odkritju. Med pripovedo-vaiiiem se je pomiril. — U božica to bi ti bil rad prihranil, — je dejai prijazno. Grizel si je nohte in razmišlja!. — Ta stara sieva bi ti bila morala prepovedati hoditi v kiet. Naročil sem ji, da mora dobro pazit; nate. Kai je pogiedal na uro. — Zdaj se odpeljem v Plymouth. — je dejai. — Toda mene ne v zamete s seboj. kaj ne da ne? — je vprašala in bila je zelo presenećena, ko je udkimal l glavo, rekoč: — Ne. vrne-iii se pote. — Ne mislim, — se je začtil tišti hip neznan glas. ;Woily se je ozrla iu tuđi Bob se je naglo obrnil. Na pragu je stal mož, ves sajast po obrazu. V roki je držal samokres. Takoj ga je po glasu spoznala, dasi ni vedela, kdo je. ne da ga je že videla skozi podstrešno okence in da je smuknil mimo nje po stopnicah. — Sem inspektor Frauk \Veldon iz Seotland Yarda. Naročeno mi je areti-rati vas. Počil ie strei. Bob Stone je ustreiil in rrank se je zgrudil na tla. Moily je zakričala. Zunaj so ^e začuli koraki in kmalu se je pojavila na pragu presenećena Barnova. — Kai ste storili? — je zajeUjala. Bob Stone ni odgovori!. Spravi! ie revolver v že;>. dvignl je truplo in ga I oduesel iz sobe. — Zaklenite vrata, — je slišala Moi-ly tu nekdo jih je res zaklenil. Moily jv stala nepremićno in zrla na mlako krvi pri vratiti, kjer je ma'o poprej le-zai Frauk Weldoii. Strgala ie zuvesc in odprla. okna. Stone ie nesel težko brerru čez vrt. Videla : njegov beli plaše. Zagledala je tuđi ostuden obraz Barnove in slišala j-e, kako škiepeče z zobm. od strahu. Bob ie odšel skozi vrata in jih zaklenil. -- Bože moj. bože moj! - .ic tar-nala Barnova in kmalu so se začuli na stopnicah njen: koraki. Vrata so se na stežaj odprla in Barnova je planila v Mollyno spalnico. MoJIy bi se bila nje-nemu obupu od srca smejala, če bi ji bilo do smeha. ~ To je umor, — ic jeci jala Barnova. — Priđe policija. Oh. zakai sem sprejela od rijeka deruir'-' Mislila sem, da moram paziti samo na vas. Prekli-njam vas in vašega moža. Kako neki ie priše! ta vohun v hišo? Bi] je tn v niši. — ie deiaiu Molly z drhteč'm glasom, in Bnrusova ie za-drhtela po vsem telesu. — Torej ve-do. da je tu, Scotland Yard priđe sem še dopoldne [u kai naj počnem'J Ka' mi je storiti? Čujte, gospodična, — je dejaia in prijeki Molly za roko. — Sa.i veste, da nisern zarue-sana v ta umor, ka; ne? Z umorom ai-mam nič skupnega. Pomagala sem mu samu stražiti vas. Dal mi je 500 funtov in to-Ie hršo mi je oblju'bil za nagrado. Ail spresovorite na policiji dobro be-sedo zame? Ni me bilo tu. ko je ustreiil teffa vohuna. kaj ne, da ne, đrng:-c-a? Molly je odklmala /, glavo. — - Pojdite. gospa, rada bi ostala sama, ker moram nekaj dobro premisliti, -■ .ie dejaia mirno. — Toda dobro besedo spregovorite /ume, kaj ne, gospodična? Saj veste, du ne morem nič za to, da ga je ustreiil. In tuđi truplo je odnesel. Upam, da se ne vnie več. Pri zaslišaniu se za-vzamete zame, ie-li. dušica? Pojdite, Ja popijeva malo čaja. Molly je opazila, da se ji Barnova samo priiizuje iz strahu pred policijo. In njen pogum je naraščal. čim bolj so popuščaii živci te strahopetne hinavke. — Morda bi znali \ i pojasniti, kako je prišel okostnjak v klet? — ie vprašala škodoželjno. " — : ""* — Okostnjak? — je za}ecijala Bar-nova in se naslonila na steno. — Okostnjak? Molly je pritrdila. — Nekdo i^e bil \ tcj hiši umorien, — ie dejaia. :n Barnovo je obšla groza. — Kaj ukreniti? — je pomislila Mol-ly. Pogledala je na uro. Bilo je četrt na štiri in nebo na vzhodu ie bledelo. Barnova je odsla v svojo sobo in legla na ]K>steljo. Tarnala je in preklinjala uso-do, da jo je zapletla v to očljivo zade-vo. Moily ie hod Ha no sobi :n razmiš-liala, kaj početi. Ni slišala. kako i>o se odprla vrata na vrtu in kako Bob Stone odpira vezna vrata. Stone je stal nekai časa v temni veži in poslušal. Slisal je, kako tarna in robanti Barnova, in nasmehnil se Je. Slišal ie tud: korake v dekličini sobi. Po prstih se je prrbližal vratom in znova prislušknil. Barnova je plakala in slišal je po- edine besede, Izgovorjene v ohuf)u in grozi: — Okostnjak? . . . okostn^ak? Molly ji je tore] povedala. Tem bolje. \ saj v klet ne pojde. Odšel je v klet bos, kajti čevlje je bil sežu!, pre-dno je stopil v nišo. Ime! ie veliko električno svetilko. ki jo je postavi! na tla. Razkopane-ga zidu in okostnjaka skoro ni opazil. Iz zepa ;e potegnil dve avto-rnatični pisto!: :n iu m'rno nabasal. Btb Stone ni bil blažen, nasprotno. bi! je pri polni zavesti. Hotel se je iz-ogniti posledcam p-rve^a zločina, in to «a je JTnalo iz zločina v zločin. r:n zločin ie povzroč;l drii^e-srn. k; nai 1>: za-bri^al sledove prvega. Franka, ki ;e bi! še živ, je vrjiel v jamo daleč za hišo. Avtomobil je skril dobro miljn ođ Iiišc v gnščo. a zdaj ie hotel obračunati s Sokratom Smitho-m. z njegovim bratom, z Bnrnovo in r fetheroerri. Jetheroe gotovo pridc. letherue. ki ga je davil. da ga je prisilil povedati. kam x od^el^a! p.'eunvo hčerko. Jetheroe nedvomro t-'Jc l'gnsn:1 ;e luč n nofrp^žH'vo r* n k a I. Sokrr'trs nride nedvomno takoi aa njim. Skrša! bo do-btt' /vezo z ashbur-tonsko nn]\:!jo. toda vse telefonske !n hrzoir^-ne žice \7. Ashbnrtnna se «?tcka-io v rTveteriT. a hrzo'avno onire7:e^vo-V r\h tnntnp-e\-etpr.sVr cesti. Tloli Stone ;c :e-teru nTi Ashhtirtonti. da pokliče na pomoć" policiio. Toda tej verjetnosti se je protivila LexinRtonova nestrpnoe je. vrnl se je, — je Jec-liab. Odprla so se vrtna vrata in na vrt je plani] Sokrates Smith. Mol[v mu je hi-tela po stopnicah naproti. Ze mu ie ležala v naročju in mu liitela pripovedo-vati o svojih doživljaiih. ko 'e bil Le-x:nsrton se na vrtu. -- Pravite, da ;e ustreTI Franka? --;e zašepetal Sokrates. Hitro mu je povedala, kuj se je bilo nonočl zgodilo. — In mislite, da sa ie ubilV Prkimala je z glavo. S 45 letom bi moral vsak čovek umreti Tako pravi znameniti anjleški učenjak sir Artur Keith, ki ne verjame, da bi se dalo človcško telo pomladiti. — Voronov je prevelik optimist. S 45. letom udu človek živeti, cc noće životariti, birati in čakati, da se konca mučni proces razkrajanja nje-goveza organizma Tako je izjavit v pogovoru z novinarji eden največjih sodobnih učenjakov sir Arthur Keith, ki ie energično nastopil r>roti znaremu ruskernu /dravniku Sergejn Voronovu. proti pomlajevanju sploh in proti tr-ditvi, da človek more doćaka:i luO let. Ce bi bil vsemogočen. je nadaljeval >ir Keith, bi mi ruti na misel ne prišlo po-daljšati življenje ljudi čez normalno rnejo. Nasprotno. po mojem rnnenju je idealno telo ono. ki ie polno fizične in duševne energije in ki v tem položaju neha živeti. I ako je telo ćloveka. stare-ga 40 do 45 let. 45 let. to ie nanvnj starostn-a rneja ljudi Po 45. letu ^e začne \ sak človek starati. To ie v živ-Ijenu človtka trenutek. ko nastopi od-iočilni preokret m ko na^tanejo v organizmu velike izpremembe. V :eh le-tih navadiH) oslabi vid in sluh, pa tuđi drugi organi Č'ove^ketn teleća /jčno pešati. Pred dobo civilizacije, je tudatic-val sir Keith, so dočakali nor^naim nioški in ženske 40 do 45 let. Civilizacija ie pa pomaknila :o naravno sta-rostno mejo na 6= do 75 let. Zdaj so ćelo ljudje, ki bi radi živeli nad IUU lcr. Po mojem mnenju ,'e pa hedasto zelen >j tako visoko starost. Clovek. k» hočc tako dolgo živeti, je tud: velik egoist. Mlada generacija hoče uživati življenje pa ne more, ker ^ari ljudje nočejo umreti. Narava sama daje prednost kratki vojaški službi pred do'go in mučno voiaško dotžnostjo. Cc !>i ne bilo na svetu >tarih ljudi, ki so z red-kimi izjernami mladim samo v napotje. bi imela mlada generacija večio izbiro in vsak človek bi lahko užival življenje, kolikor se pač da uživati. Za svojo trdite\ hočem ravesti pri-mer iz vsakdanjega življenja. Ce vs*o-Pimo v nabito polno restavraciio in hoćemo jesti, jo hitro zapustimo, da napravimo prostor drugim, ki komaj čakaio. da pridejo na vrsto. Isto velja po mojem mnenju tuđi \r življenju. Ko stara generacija doživi svoje življenje, mora izginiti in se umakniti drugim. Novinari! so vprašali Keitha kai bi se zgodilo, če bi starejše generacije tako hitro izumirale Dejali so. da bi se ntegnilo zgoditi, da bi mladim učenjakom manjkali vsi dokazi, na katerih so stari gradili svoje teorije in znanje Keith je odgovori!, da se te nevamosti ni bati ker imamo dovoli znanstvenih knjig. Saj iahko starejša generacija sporoči mlajsi svoje izkušnie pismeno. Po Keithovem prepričanju bi ljudje najlx>lj koristili interesom sveta, Ce bi omejili življenje in če bi v kratkem življenju vrez jahaća se konj Iahko premika. la p-rimer velja tuđi za Ćloveiko telo. KAur vodi jahač Kon.ia, tako vodijo žleze čluvciko telo. Res je, da Iahko vsak;.« aromali.ia žlez izpremeni delovanje tele vi. kakor Iahko fzprtmer.j padec uhaču ktmjev tek. 1 oda življenje 'ahko traja kl.iub anoinalijain \ 2lczah dalje, kakoi Iahko ijidi koni iralo^ra brez lahača. Ne vmemo pozabiti. da vplivajo žk-zc na razne dele rtlesa l>okler ric po-znamu operacijske metode, ki bi isto-ća>m» vp'ivala nj v^e žleze ne more bili govora o uvpešnern pomlajevanju. To je po Keithovem mnemu inu>, kakor če bi hoteli prcKovonti duhovnika. na i opravi porivko. pri kattri bi ne bilo ne ženina, ne neveste. Keith najholi kririzira Voronov optimizem Vcs problem je v tem. da tildi Voronov ne more preskrbeti človeškemu teletu nove ali neprestano obravliajoče se tnergi-je. Zato njegovi poizkusi človeka samo za nekaj časa osveže V resnici pa dosele Voronov s svojimi opcrajhaiui v;»-mo to. da se človek počuti kakor da ]>) bi! izpil steklenico žganja. I^oizkuM / operacijo žlez imajo veliko terapevrič-no vrednost. toda ^ele v bodočnosti. Problema večnega /ivlicn'a na :>(» Keithovem mnenju na tn način nikoti ne l^mo resili. Fcrgacscva ni bila umorjena? Senzacijonalna porotna ubravnava nroti madžarskemu pustolovcu flrdelv-iu še vedno ni končana. Sod'&če je /u-slišalo zadnje dni več prič 'n sodn;h •zvedencev :n n.n podlagi njihove i/-povedi ie prišlo do presenetliivesn preokreta. Truplo gralke Forgacsnve so ponovno obducirali in zdravnlki so se zanimali slasti za drobovle. Huna -ski strokovnjak. prcdsedn;k sojno-Tiedicinskega zavoda dr. Haberda, ie jgotovil. Ja se nit: na vretencih trup-'a ne poznato znak: davljenja in da v droboviu mrtve igralke ni bilo verona-la v taki količini, da bi povzročil smrt. S tem ie dezavuiral dva druga zdrav-nka. ki sta truplo ohducirala in uko-tovila. da ie bila Foricacsova zastrup-!iena udnosno zadavljena. Oba zdrav-nika sta sestavila na^menoma ni; pn-•notoma napačno poročilo. V Soli. Učitelj: Janezek. povej mi, kai je orozorno telo. __ To je tako telo, Mcozi katero se 'di Gospod učitelj. No, zdai mi pa navedi kak primer. Recimo, luknjica v kliučavnici. « >.» ■* i Velika izbira svile in druge specijalne novosti za muke A. & E. SKABERNE Radio na odplačilo do I kta moiet« dobiti. Zahte-vajte ceoik P. 6 in po-soje RADIOBLAŽEK Beograd, JakSlćeva ulka U. Telefon 41—85. 1 ali 2 prazni sobi s posebnim vbodoin (i>arket; ia elektrika), v sredini raesta, lakoj ođđam sLraoki brez otrok. Naslov v upravi teza 'ista *>7 Strojepisje večerac ia dnevni tečaj zj začetnike ia izveibance. Uoaa ura 4 Dki. Chrišiofov učni iave na opravo »Sk>v Naroda« »d »Pisami^ki lokal 73*. Gospodična t večktno prakso, smožna pisafn«:-ških del, Bče si-užbe bla*ajaWarkc a'i kcmtorisitnnje. Nastopi >? 4osx>- vo.ru. Pomx*be na uprave tes;a !> sta pod »Prkkia 68«. Slike za le^itimacife iTđeloJe najhitreje fotograf Huroo HšMer, UabMaaau &». P« ili bla-o-ani.e jf ti'trba iskati in nekaj za nje žrtvovati. F>i 25, 5<1 ali \(X) Din je prava mabn-kost napram visokim lobitkom. ki iih je mogode zadeti. Naše Prečke drž. razredne loteHie -u kažipot k blaj?o?tanu. vaše Prečke se dobi.W> v Ljubljani: oslasni cnidelek . PreSernova ulioa 4 iu ekspozitura * Jutra v ^i^ki; * Mariboru: podružnica Jutra? Aleksandrova ce>ta 13; v Olju: p>odru£nifa «Jutmi Tkoj-nico v tako častnem Stevilu spremili »a »i*«1 !^dedflil P°tj V LJUBLJANI, dne 10. januarja 1^29. ,., * . .,.%r ..; Žalujoči soprog s hčerk© in oslali sorodnlki. Crejule: j«tp Z^M. - Z* «N«««in« »u™« e<™ >™»*. - ** -P«~ te »—• del !is"; °'"» "'"^ " Vsl * ^^