111. Številka._Ljubljana, v torek 14. maja 1895._XXVIII. leto. SLOVENSKI MOD. I?hft'R v»»k dan ive^er, isiufii nedelje in praznike, ter velja po poŠti prejem»n za a vstro-ogerske dežele za vse leto 15 plrl., za pol leta 8 gld., za četrt leta 4 nld., za jeden punc 1 gld 4u kx. — Za Ljubljano bra« pošiljanja na dom za vi>e leto L8 pld., za četrt leta. 3 gld. 80 kr., za jcden mtisoc l ^lil. 10 kr. Za pošiljanje na dom računa se po 10 kr. na mesec, po kr. fta Četrt leta. — '/.a tuje dežele toliko več, kolikor pofitnina znaša. Za oznanila plačuje se od ttmstopne petit-vmte p« tJ kr., če te oznanilo jedenkrat tiska, po f> kr., če ne dvakrat, in po 4 kr., če se trikrat aH večkrat tiska. Dupini naj ne izvolć frankirari. — Rokopisi ne ne viu*ajo. — Uredništvo in upravnifitvo jo ua KongreBnero trgu št. liž. Up ravni Štvu naj se blagovolijo pošiljati naročnine, reklamacije, oznanila, t. j. vse administrativne stvari. Državni zbor. Na Dunaji, 13. maja. Poslanska zbornica se je v zadnjih treh sejah bavila z davčno reformo in sicer s poglavjem o reutnem davku. Razprave so bile povsem Htvarne. Ker je bilo obče zanimanje koncentrovano na afero Kalnoky-Banffy oziroma na dotično interpelacijo I)i-paulijevo in ker sta zborovala tudi proračunski odsek in odsek za volilno reformo, »o bile plenarne soje slabo obiskane in ni nihče tako pozorno sledil razpravam, kakor bi bile zaslužile. Poslanci govore mej aoboj samo o krizi, o delegacijskem zasedanju in o celjskem vprašanju. V današnji seji se je razpravljalo o obdavčenju rodovin. Načrt določa, da se morajo posebe obdavčiti mož, zona in otroci, če vsak zase zasluži. Ako se zaslužek skupno porablja, se mori skupni znesek obdavčiti, če pa vsak član rodovino sam zase gospodari, se mora pa vsakemu posebe davek naložiti. Pravi ljudski zastopniki so se tej določbi močno upirali, povdarjajoč, da se s tem pospešuje konkubinat in ovira sklepanje zakonov. Pa se drug moment so nag'ašali. V nižjih in srednjih slojih gre ves zaslužek članov dotične rodovine v skupno bla-gajnieo. Vsak posamezen Čl^n ne Mthffti falftro, f1" bi se noge) njegov zaslužek obdavčiti, vsi skupaj pa zaslužijo toliko in bodo torej po načrtovi določbi morali plačevati davek. Razprava je bila jako dolga in oglasil se je tudi finančni minister Plener. Da je zbornica odobrila načrtove določbe, je pač po sebi umevno. Mej drugimi govorniki se je oglasil tudi posl. Viljem P f e i f e r. Prihodnja eeja bo jutri. Iz proračunskega odseka. Na Dunaju, 11. maja. (Konec.) Posl. dr. Gregorčič polemiznje s poročevalcem, ki ni prepričan, da se slovenskemu jeziku krivica godi, in z FJareutlierjem, ki se boji za nem-škonarodno posest. Iz tega, kar je pravosodni minister navedel, je očividno, da najvišje sodišče ne Povračilo. (Povest V. P. Želi bo vske. Iz ruščine preložil J. Mandclj.) (Dalje.) 21. julija. Včeraj nisem pisal, bali dan sem provel na konji. — Strašno sem se utrudil, nebroj utisov je objelo mojo dušo in naključilo se je z mano nekaj posebnega . . . Do cela izvanrednoga . . . Popišem to, kadar se nekoliko zberem z mislimi, ri sedaj se vse kakor kaos vrti v inojej glavi. Vaš na veke in z vsem srcem A le k sej Radomskij. 2. aug. 187* 1. S. Nenuradovo. Vi se srdite, ker nisem še dosovre opisal „strasnoga slučaja", o katerem sem bil namignil v svojem pismu. Zakaj se Brdite, draga moja prijateljica V Saj sem vam rekel, da vam to opišem, kadar zberem svoje misli. Zatem pisal sem vam dvakrat in ako *e nisem ob onem nič črhnil, je to veren znak, da sam še ne vem, kaj je prav za prav bilo? . . , Da, ne vem, gotovo ne vem, in tembolj premišljam, tembolj tavam v temi. izpolnjuje določbe §. 27. cesarskega patenta z dne 7. avgusta lttrJO. Ta paragraf določuje, da razsodbe najvišjFga sodišča se morajo' izdajati v nemškem in v onem jeziku, v katerem »o je pravda razpravljala v prvi instanci. Pravosodni minister sam priznava, da pri vseh sodiščih na Kranjskem, pri štirih okrajnih sodnijah na Spodnjem Štajerskom in pri dveh na Koroškem rabijo dvojozične uradne pečate, ker to ona sodišča delžna reševati pravde tudi v slovenskem jeziku. Znano je, da večina navedenih sodoij tudi v resnici obravnuje v slovenskem jeziku. Ali to, kar prva instanca razsodi, ob velja le redko kedaj brez pritožbe na višje in riaj višje sodišče. Ne more se tajiti, da že mnogo pravd, ki so se razpravljale v prvi instanci v slovenskem jeziku, je prišlo v koneČno razsodbo pred najvišje sodišče; a to ne more pokazati niti jedne razsodbe, katero bi bilo izdalo v slovenskem jeziku. Torej je gotovo, da navedeni £ 27. se ne izvršuje. Tu ne velja izgovor, da pritožbe iz slovenskih krajev ne prihajajo pred najvišje sodišče v slovenskem, ampak v nemikem ali italijanskem jeziku, da najvišje sodišče torej ni imelo povoda izdajati slovenske rešitve. Navedeni paragraf cesarskega patenta ne govori o jeziku, i katerem se pritožba vioži, marveč o jezimi, v katerem se je pravda razpravljala v prvi instanci. Po jeziku, ki velja v prvi instanci, se mora ravnati najvišje sodišče. Po t*'in se tudi ravna, ko ni v prilog slovenski besedi. Tu imam razsodbo najvišjega sodišča v italijanskem jeziku, na pritožbo, ki je bila slovenski pisana, ker je bila obravnava v prvi instanci, pred porotniki, žalibog v italijanskem jeziku. — Ker je torej postopanje najvišjega sodišča v nasprotji s patentom, ki določuje njegovo organizacijo, je naravno in potrebno, da poživljamo vlido, naj poskrbi, da se bo izvrševal zakon. Zato ostajam pri predlogu dr. Gre-gorca pod točko prvo v novi obliki, katero je predložil poslanec K lun. Kar resolucija zahteva, se more toliko lože izvršiti, ker k temu je samo treba, da se najme translator, vešč nemškemu in slovenskemu jeziku, kak.'is ih je mej Slovenci v izobilju. Kar trdi poslanec Hareuther, da tu gre za izrecno narodno vprašanje in za izvršitev tega, kar Da, povem vam še več: temu prvemu slučaju sledil je drugi — sicer drugačen od prvega, ali očividno iz istega vira in ne manj udivitelen. Vaš stari prijatelj, le vicomte d' Armagnac rekel bi seveda, da je ti) domišljija, jasnovidenje ali kaj takega . . . Que je suis puni par ou j'ai peche, ker je bil po njegovem mnenji moj skepticizem dostojen posramljenja (osramotenja), kakor je on sam vam večkrat rekel , . . No, kaj na tem ! Pripravljen sem »pokoriti se, da mi bo Ih dokazan uzrok in razumen povod mojega videnja. La raison d' etre teh vizij z jedno besedo . . . Sedaj sem so pa zagovoril! . . . No besedo ne jemljem nazaj: da, vizije so bile . . . Sedaj sem pač zgubil pravico pričkati se z vami in dokazivati maman ter bednemu očetu, da njega nadlegujejo boleznine halucinacije vsled slabega prebavlianja, a ne spomini iz onega sveta, kadar on trpi svojimi perijodično javljajočimi se vizijami. Jaz pa nisem bolni starec, ki boleha vse življenje na živcih kakor moj oče. I živci i probavljanje je pri meni normalno, zdravo. Ali vendar. . . Ne! Vidim odločno, da imate vi prav, in naj ne čakam na razrešenje te zagonetke. Hočem vam tedaj naravnost povedati vse, kakor je bilo . . . „llm je resolucija zahteva, bi krčila narodno posest nemško, ni res. Tu gre za izvršitev zakona iz časa, ko ni bilo še v Avstriji narodnih prepirov in ko nismo imeli znanega člena 19 državnih temeljnih zakonov, ki priznava ravnopravnost, vsem narodom, ko je slo jedino le za pravično in pametno postopanje pri pravosodstvu, ko se je smatralo kot naravno in samo po sebi umevno, da more vsakdo iskati in dobiti pravico v svojem jeziku. Nenaravni izrodki narodnega prepira so še le do tega dovedli, da se pretresajo z narodnega stališča reči, ki bi se morale soditi z višjega, vsem narodom skupnega stališča. Gotovo pa je, da nemška narodna posest ne bo nič trpela, ako se izvrši imenovani § 27. v omenjenem smislu; kajti Nemci ohranijo, kar imajo, namreč nemško rešitev, ako jim je toliko na nji ležeče; Slovenci pa dobijo to, kar se jim do zdaj krati v očitnem nasprotji z obstoječo postavno določbo. Gospoda one stranke, katera je stvarila državne temeljne zakone, naj ostane zvesta členu 19. zakona o državljanskih pravicah in naj glasuje za resolucijo, ki je v razpravi. Naj ne smatra Slovencev vedno kot varovance, ki ne morejo hoditi brez nemškega varuštva, marveč naj jim da priliko, da stopijo tudi na svoje noge. Predlog poslancev G reg ore c-K 1 u n se je odklonil z 10 glasovi proti 9. Zanj so glasovali člani konservativnega kluba ter dr. Gregorčič in Romanczuk. Poročevalčev predlog se jo sprejel z vsemi glasovi proti onim nemških nacijonalcev. Dr. La g i n j a je stavil pri lanski razpravi državnega proračuna v zbornici resolucijo, ki zahteva, naj vlada vse stori, da bodo sodniki in pisarniško osobje, ki se v Istri nastavlja, zmožni hrvatskega, in oziroma slovenskega jezika, in da se bodo pri svojih uradnih opravilih tega jezika tudi v resnici posluževali. Po predlogu dr. Fu\a, levičarja, se je resolucija v butlgetnem odseku tako premenila, da se vlada poživlja, naj tam, kjer krajevne razmere in pravosodne potrebe zahtevajo, nastavlja sodnike in pisarniško osobje v zadostnem številu, ki so zmožni hrvatskega ali slovenskega jezika. Posl. K lun je menil, da besede „krajevne razmere" bi se lahko krivo tolmačile, kakor se je dob<*r, ali dva — boljša" pravi pristovica in če je drugi um vaš, tem boljo. Poslušajte tedaj, dragu prijateljica, kaj in kako se je z manoj zgodilo in ako morete, pomagajte mi razrešiti, kaj je prav za prav to, in je-1 i meni treba upokoriti se, — takoj izveste čemu — ali naprotiv braniti se in se ubraniti svojega stranoga obupnega stanja ? Prosim bodite pozorni na mojo pripoved. Da bodete verjeli do besede, mislim da je odveč omenjati ; ako sem tudi skeptik — in do sedaj sem bil v skrajnej meri — vendar nisem sposoben kakšne neresnice govoriti. Osmega julija zjutraj jezdil sem v Golubovko in provel tam ves dan. Svoj opravek, to je ogled doma in zidanja končal sem brzo in zgodaj popoludne odjezdil nazaj sam, ostavivši upravitelja dokončati račune s svojimi poverjeniki. Imen;e maman ni od daleč tako veliko in bogato kakor očetovo; že lega njegova se v krasoti ne more staviti v jedno vrsto z Nenaradovim. Vi m« poznate, kako velik prijatelj prirode sem. Ne bil bi kmalu poginil v Alpah, blodil po Švici in cele mesce klatil se v Pirenejah. Tu sicer ni lednikov, tudi ne takih skal, jezerov in vodo- to godilo v Istri, zato naj se izpuste; ali levica jih je obdržala. S takim uspehom za Slovence se je končalo letošnje posvetovanje o proračunu pravosodnega mi-nisterstva v budgetnem odseku. Katastrofa Pastirski list o priliki potresa je izdal eksc. knezeškof ljubljanski. V drugem delu določa za vse čase: prvič, da se bode hodilo vsako leto veliko nedeljo popoludne v slovesnem prevodu z Najsvetejšim iz tukajšnje stolnice k jedni izmej ljubljanskih cerkva; drugič, da se ustanovi petero svetih mas, ki se bodo služile vsako leto: jedna dne 15. aprila, druga v god varstva sv. Jožefa, (tretjo nedeljo po veliki noči), tretja v čast sv. Frančišku Borgiji 10. ali 16. oktobra, četrta v čast sv. Alešu 17. julija in peta v čast sv. Fitnigdiju 8. avgusta. Te maše se bodo opravljale za sedaj v stolnici, pozneje pa v cerkvi, katera se ima sezidati v Ljubljani sv. Jožefu na čast. Tretjič želi, da bi se v tej cerkvi imenovanim trern svetnikom kot posebnim zavetnikom zoper potres postavil poseben oltar ali posebne podobe na kakem drugem oltarji. Za ustanovo večnih maš in za zadnji namen se priporoča višji past r darežljivosti vernikov. Osobito pa prosi darov za hiše božje, katere so po potresu poškodovane, češ, ljubezen do Boga, vsled katere ste že doslej mar nikateri grič in hrib ozaljšali s cerkvicami tako, da jednacega v tej meri in raznovrstnosti z nabiti ni videti v nobeni drugi deželi naše širne Avstrije......to naj vas vzpod ■ buja, da pomagate, kolikor morete". IMaeevmiJr davka. C. kr. finančno ravnateljstvo je na prošnjo magistru ta dovolilo, da se plačilo hišno najemnega in hišno razrednega davka v Ljubljani lahko odloži tlo 1. novembra t. I. Kar se tiče obrtnega in dohodnega davka, je pa pričakovati, da se bode odlog dovolil, če se posebej zaprosi. Z veseljem tudi beležimo vest, da se je eksekutivno izterjevanje zastalih davkov za nekaj časa ustavilo. Milj ho z Ij uhlja it* ki m I šolami? Piše se nam: V velikih skrbeh se povprašujejo roditelji, ki imajo svoje otroke po ljubljanskih ljudskih in srednjih šolah, kdaj se zopet prične pouk na teh učnih zavodih; toda doslej na to vprašanje od nobene strani ni dobiti določnega odgovora. Li-cealno poslopje je tako razdrto, da bi se v njem samo za silo moglo nastaniti nekoliko razredov, obe gimnaziji pa potrebu,eta štiriindvajset učnih sob! Kresija, v kateri je nastanjena mestna nemška dekliška ljudska šola, se mora podreti, in ta šola je vržena na cesto. Reduta je napol razdejana in nikakor ni misliti, da bi mogli v nji pod Btreho spraviti ondotnih devet razredov mestne slovenske dekliške ljudske šole. Ilršulinske šole potrebujejo štiriindvajset učnih sob, toda samostan in šolsko poslopje sta tako razdrapana, da gospe llišulinke same prebivajo na vrtu po barakah; za silo bi se morebiti še dobilo v samostanu nekoliko učilnic, za vse razrede pa gotovo ne. Najmanj ho vsled potresa trpeli učiteljišče, realka padov, katere smo v vaši družbi gledali prošlo leto v Šotlandiji. Ali tudi tukaj so mesta, dostojna vseh ouih čudes, — seveda v minijaturi. Blodil sem po gorah in dolinah, jezdil na vzvišena mesta, vračal se v doline, gledal drage ob straneh s Šumečimi potoki in veličastnimi slapovi; in konečno pojezdil sem v stran za gozd, od koder je bilo videti 30 vrst v daljavo. Zamaknil sem se tako v zahod solnca in vzhajanje lune , kakor tudi v druge krasote, katere sem videl čez dan, da nisem opazil, kako se je dvignil veter in kako je nakrat vse temno postalo. Od vzhoda dvigaili so se oblaki in popolnoma zakrili luno. Bližala se je huda ura, no mene to nič ni motilo, ker ljubim vsako jivljanje prirode in ne bojim se dežja. Vendar sem se odpravil domov in odjahal v les. Dež je že šel, no borovje bilo je tako gosto in temno, da pod njegovim svodom dežja še čutiti ni bilo. Kadar je zablestel blisk, mi je nehote prišlo na misel: Kako efekten kraj je to za kako roiuan-tiško prestopljenje. Opisati tako noč ni lehko; izobraziti z barvami njene efekte še težje, vendar ima za roman in za sliko — obilo posameznih motivov. (Da'je prib.) in obe mestni deški ljudski šoli na Ledini in na Cojzovi cesti. Toda vsa ta šolska poslopja, kakor tudi deloma licealno poslopje in reduto so zasele mnogoštevilne deložirane stranke ter vanja spravile svoje pohištvo. In recimo, da se te stranke iz vseh Šolskih poslopij takoj iz nova deložirajo, treba bode po vseh šolah še snaženja, stavbinskega popravljanja razpokanih zidov in obokov, desinticiranja, pomivanja — kar bi vse trajalo najmanj Se jt-den mesec, tako da bi se redni pouk ne mogel pričeti pred 15. junijem. Pomisliti je, da je tudi polovica učiteljic, učiteljev in profesorjev deložiranih, ali pa Če tudi niso uradno deložirani, vender zaradi popravljanja svojih stanovanj bivajo na deželi ali pa po šolskih poslopjih. Kam naj naposled spravimo dijake in učenke, katerih je po vseh srednjih in ljudskih šolah blizu 5000! Kako se jim bode možno po barakah in razdejanih stanovanjih, živečim v nerednih razmerah, le količkaj s pridom učiti? Ako vse to uvažujemo, potem ne preostaja nič druzega, nego svetovati, naj se šolski pouk redno in v obče v tem šolskem tečaji sploh nič več ne prične. Da pa učenci in učenke ne izgube šolskega leta in da se roditelji obvarujejo izdatnih materijelmh stroškov, predlagamo: 1.) Vsi učenci in vse učenke po vseh javnih šolah srednjih in ljudskih, naj se klasi Hcirajo na podstavi sedanjih redov ter se jim izroči semestra no spričevalo o dovršenem šolskem letu 1894/95; — 2.J Vsem učencem in učenkam, ki pri sklepni klasifikaciji dobe nezadosten red, naj se brez izjeme dovoli, da iz dotičnih predmetov ob začetku prihodnjega leta prebijo vzprejemuo preskušnjo za prvi višji razred, toda simo iz tistih predmetov, iz katerih ob sklepni klasifikaciji prejme drugi red. — 3.) Skličejo pa naj se kar najhitreje na redni šolski pouk: a) vsi maturandi na višji gimnaziji, na realki in na obeh učiteljiščih, da prebijejo zrelostno preskušnjo; b) vsi osmi razredi dekliških ljudskih Šol, da se deklice usposobijo za v/prejem na žensko učiteljišče; c) iz četrtega in petega razreda deških ljudskih šol tisti učenci, ki žele delati vzprejemno preskušnjo za srednje šole; č) učenci in učenke zasebnih ljudskih šol, katerih poslopja baje niso dosti poškodovana. Sklepna klasifikacija pa bodi mi.la, človeška, sedanjim hudim časom primerna. Naj učitelji in profesorji pomislijo, da gmo tako že vsi hudo tnpeni, in da bi bilo roditeljem v tem britkem času še dvakrat težje vsled neugodne klasifikacije plačevati visoko ukovino. Da se pa predela v tem šolskem letu zamujena učna tvarina, kazalo bi prihodnje šolsko leto začeti že s 1. septembrom 181)5. leta. Sploh pa bi bilo želeti, naj bi slavna učna uprava kmalu povedala kaj določnega, kaj bo s našimi šolami, da roditelje, ki imajo šolske otroke, reši velikih skrbij. Komls. pregledovanje poslopij bode kmalu končano. Nekatere komisije dovršile so že danes svoje delo, ostale pa ga bodo končale jutri ali pojutrišnjem. Ker so komisije ob jednem približno cenile tudi škodo, dovršen bode v nekaterih dneh tudi ta važni del pomožne akcije. — Glasom komisijskih zapisnikov morajo se nadalje podreti: hiši Ivana Kimovca in Kancijana Hicelbergerja v Trnovskih ulicah št. 0, odnosno St. 3 (takoj); hiša Adolfa Perle8a v Slonovih ulicah št. 5; južni del BreHkvarjeve hiše v Trnovskih ulicah št. 1!» ; Ant. Hočevarja hiša na Tržaški cesti št. 89; stransko poslopje pri Zuničevem posestvu v Razpotnih ulicah št. 4; južni del Lumberjeve hiše v Trnovskih ulicah št. 11; pri Antonije Černn posestvu na Krakovskem nasipu št. 22 hlev in kamrica proti Rečnim ulicam; hiša Marije Sušteršič ob cesti v mestni log št. 2 (takoj); mestna mesnica v Vodnikovih ulicah št. 8 (takoj); Franceta Kanje hiša in gospodarsko poslopje ob cesti v mestni log št. 10 (takojj; pri Franca Souvana hiši v Ključavničarskih ulicah št, 2 dvonadstropni trakt na dvorišči in stopnišče ; pri hiši Šercevih dedičev ob cesti v mestni log št. 14 trakt na dvorišče, eventualno celo poslopje ; pri Franca Škofa hiši ob cesti v mestni log št. 12 prizidek na ulico in vsa tri gospodarska po slopja. Tudi hiša Ivana Pogačnika v Krojaških ulicah št. 3 poškodovana je tako, da jo bode po komisijskem izreku treba temeljito prezidati ali pa podreti. €»ledc» prodajanja lil* v zdanjem Času razpošilja magistrat našega mesta nastopno »Okrožnico hišnim gospodarjem ljubljanskim:" „Neki „konsorcij z Dunaja" raz« glasa v tukajšnjih novinah, da kupuje, prodaja in preziduje ljubljanske hiše, katere so v slabem stav-binskem stanu. Mestni magistrat sumi, da ta konsorcij, ki se niti ne imenuje, špekulira zgolj na zadrego hišnih gospodarjev ljubljanskih, in zato magistrat smatra za svojo dolžnost, svariti hišne gospodarje pred prenagljeno prodajo poškodovanih hiš, ker je želeti, da si ohranijo in popravijo zdanji gospodarji svoje posestvo. To jim bode tudi omogočeno, ker ni prav nobenega dvoma, da bodo mogli hišni gospodarji dobiti potrebno podporo, ali pa brezobrestno posojilo, da spravijo v dobri stan svoja poslopja ali pa si zgrade nova. Če bi pa kateri hišni gospodar vender-le hotel iznebiti se svojega posestva na vsak način, ponudi naj to posestvo v prvi vrsti mestni občini sami, katera si bode prizadevala, da posestvo ostane v demačih rokah. Pri ti priliki pozivlje magistrat zajedno hišne gospodarje, naj mu naznanijo, koliko znaša škoda, ki so jo trpele vsled potresa njihove hiše, in pristavijo naj, koliko žele dobiti ali podpore, ali brezobrestnega posojila. Za to oznanilo poslužiti se je formulam, ki je priložen okrožnici". Vojaško skladišče. Stara je že želja vsega prebivalstva, da se vojaško skladišče odpravi iz sredine mesta in sezida na primernejšem kraju novo poslopje. Za razvoj mesta je to največje važnosti, a doslej se vzlic vsem naporom to ni moglo doseči. Potres j* skladišče precej razrukal, tako da bi se le z velikimi žrtvami dalo vojaško skladišče popraviti. Kaka je v tem oziru dispozicija odločilnih voja kih krogov, še ni znano. Kaže se pa, da se utegne stvar končno vender za naše mesto ugodno rešiti, to pa vsled osebne intervencije našega presve lega cesarja. Znano je, da si je cesar ogledal vojaško skladišče. Upravitelj je cesarju poročal o poškodbah in ga opozarjal, da je poslopje tako nedostatno, da bi uprava v slučaju vojne ne bila kos svoji nalogi in bi nikakor ne mogla zadostovati tistim zahtevam, katere bi se do nje stavile. Reklo se je tudi presvetlemu cesarju, da bi vojaški erar ne bil na Škodi, če bi vojaško skladišče prepustil mestni občini brezplačno s p o g o j e ni , »I a m u m e s t n a občina za zgradbo novega skladišča brezplačno prepusti primerno stavbišče. Presv. cesar je vse to pazno poslušal in potem ukazal vojnemu ministru Krieghammerju in k o r -nemu zapovedniku Reinlanderju, naj storita kar treba, da se stvar vtem zmislu refti. Presvetlega cesarja besede so jasne; da jih je izrekel, za to navedemo lahko pr i č e, mestni zastop se torej lahko nanje sklicuje. Položaj obrtnikov. Iz obrtnijskih krogov se nam piše: Žalostne razmere, ki so zavladale mej obrtniki, so splošno znane. Zaslužka ni čisto nič in zlasti manjši, ne-premožni obrtniki so v največji stiski. Sprožilo se je le, na kak način bi se l.ihko pomoglo obrtnikom: s posojili namreč, katera bi se dajala iz nabranih milodarov, a žal, da se odločilni krogi za to menda ne morejo odločiti. Ker pa je pomoč nujno potrebna, pričakujejo obrtniki, d.t se stvar na drug način poskusi. Tako namreč, da bi obrtne zadruge, ki poznajo razmere svojih članov, napravile posebne zapiske najpotrebnejših ter ali direktno ali posredovanjem trgovinske in obrtniške zbornice prosile zanje podpor. linrlla. Mestnemu m a k i s t r a t u ljubljanskemu došla so nadalje sledeča darila: Gospod Andrej Gabršček, urednik in tiskar v Gorici, kot tretjo zbirko 568 gld., h kateri so mej drugimi prispevali : županstvo v Podgori 170 g'd., županstvo v Čer-ničah 100 gld. in gospod Alojzij Kogar v Pevmi 50 gld.; mestni svet v Roudnici na Češkem zbirko 300 gld.; mestna hranilnica v Kutni Gori na Č«flkem 100 gld.; gospod Ph. RoeiVs v Geldern :> marke; gospod J. Schmutz v llennef 5 murk; administracija časopisa „Hlas Naroda" v Pragi 310 gld., katere sta darovala: okrajni odbor v Karlinu 300 gld in gospod dr. A. Pavliček, odvetnik v Karlinu 10 gld.; gospod Miroslav Kellner v Požegi zbirko 8 gld. 40 kr. ; uredništvo časopisa „Triester Zeitung" nadaljnjo zbirko 25 gld.; če.*ko-s1ovenski spolek v Pragi vnovič 200 gld.; administracija časopisa Dalje v prilogi. ~^M| Priloga »Slovenskemu Narodu" št. 111, dne 11. maja 1895. „Agramer Zeitung" nadaljnjo zbirko 15 gld.; uredništvo časopisa „Hrvatska" v Z i grebu (po gosp. dr Franku) nadaljnjo zbirko 303 gld. 92 kr.; narodna Čitaonica v Ogulinu kot čisti dohodek v ta namen prirejene predstave 134 gld.; gospod Josip Gruber, pekarski mojster v Opatiji, vnovič 2 vreči kruha; gospod Anton Globočnik, tovarnar v Železnikih, 10 zabojev velikih žebljev; mestni* svet v Kn.kovu f)00 gld ; administracija časopisa „Narodni Listy" v Pragi nadaljnjo zbirko 234 gld. 18 kr.; gledališko društvo v Lomnicah na' Češkem 11 gld.; županstvo v Daruvaru po tamošnjem bilježniku gospodu Tkalčieu nabranih 115 gld ; županstvo v Kravarskem Da Hrvatskem zbirko 1(> gld. 60 kr.; „Sokol" v Češkem Brodu 84 gld. 48 kr.; uredništvo časopisa „Neuea \Viener Tagblatt' nadaljnjo zbirko 31C gld 50 kr. ; uredništvo „Slovenskega Naroda" v Ljubljani nadaljnjo zbirko 827 gld. 48 kr.; odbor hranilnice in posojilnice v Oseku C gld. 50 kr.; gospodičina Josipina Wessner, učiteljica v Ljutomeru, zbirko 10 gld. 38 kr.; župni urad pri Devici Mariji v Puščavi 5 gld , katere je daroval posestnik Fran \Vitzmann; gosp. dr. Jaromir Kansgirg, odvetnik v Litomčficah 5 gld.; okrajni odbor v Tfebonji na Češkem 50 gld.; administracija „Narodnih Novin" v Zagrebu nadaljnjo zbirko 83 gld. 30 kr.; administracija „Kdinosti" v Trstu nadaljnjo zbirko 128 gld. 57 kr.; založna v Bude* jovicah 100 gld.; gospod Ferdo Vukič, predsednik narodne čitalnice v UriŽevcih 12 gld.; administracija „Slovenskega Gospodarja" v Mariboru 20 gld., katere je daroval č. gospod A. Hajšek, dekan v Slovenski Bistrici; administracija časopisa „Reichspost" na Dunaju nadaljnjo zbirko 17 gld. 11 kr.; županstvo v Korminu 5 gld., katere je daroval gospod G. B. Falzari. Za po potresu hudo prizadete prebivalce ljubljanske škofije je v. č. lavantinski ordinarijat vnovič odposlal v. č. ljubljanskemu ordinarijatu 1000 gld., kot dohodek zbirk v župnih cerkvah lavantinske škofije. Odbor, ki se je ustanovil v Sarajevu pod predsedstvom kanonika dr. A. Jegliča, da nabira milodare za Ljubljano, je dozdaj nabral 1500 gld. U r e d u i A t v u našega 1 i s t a s o poslali: G. Luka Košmelj, župan v Železnikih 105 gld. 20 kr., nabrano v občini Železnike za Ljubljano in okolico. — G. Stanislav Pollak v Tržiču 10 gld. za po potresu poškodovane — G. Koloman pl. Čaič lek. asistent v Ribnici 8 gld. za Ljubljano, nabrane v malem veselem društvu v gostilni gosp. Andreja Podboja. — Skupaj 128 gld. 20 kr. 1.,jiMlMk.it kiiltinju je včeraj, dno 13. t. m., razdelila 505 porcij juhe, mesa, prikuhe in krutia. Razen včeraj naznanjenih porcij jih je razdelila ae 1254, tako da vseh skupaj 34728. Koncert v f*radeii« Častniška zbora pešpolkov št. 7. in 47. v Gradcu priredita dne 22. t m. pri Hilmteichu v Gradcu velik koncert v prid Ljubljani. Dunajska unietnltfka zadruga se je s posebnim pozivom obrnila na razne znamenite umetnike, pisatelje in druge odlične osebe za sodelovanje pri izdaji posebnega albuma, čigar čisti dohodek je namenjen po potresu prizadetemu ljubljanskemu prebivalstvu. Velika ljudska slavno** v %agrcl»n za po potresu prizadete Ljubljančane se je vršila v vsakem oziru sijajno in bode ostala lepa vsota nad 2000 gld. v dobrodelno svrho. Udeležila se je slav-nosti ogromna množica zagrebškega prebivalstva iz vseh slojov, ter se ceni, da je bilo 12 do 15.000 ljudi zbranih v prostorih stare streljane, ker je povsod kar mrgolelo ljudstva in mnogi še celo prostorov niso dobili. Pevska društva „Merkur", „Sloboda", „Sloga" in „Zastava", potem „Sokol" in tamburaški zbor „Zastave" in dve vojaški godbi so izvajali glasbeni in telovadski vzpored, katerega je zvečer zaključil umetalni ogenj. V veliki dvorani pa je svirala godba gasilnega društva. Posebne zasluge si je pridobil odbor, ki je neumorno deloval in rodoljubne dame, ki so prodajale vstopnice, dalje vsa društva, poveljništva vojaških godb, odbor streljane in gasilnega društva, da je ta slavnost uspela tako lepo. Šlezlja za EJnlilJaiio. V mali Šleziji se je za Ljubljano v nekaterih dneh nabrala lepa svota 70O0 gld., katero je deželni predsednik ftleski poslal kranjski deželni vladi. V 1 .ju l> I j u u K 14. maja. Delegaciji snideia se dne 6. junija. Iz tega, da se zborovanje delegacij ni odložilo, nekateri sklepajo, da prihodnje dni še ne pride do ministerske krize na Ogerskem, a to je pa pač le ugibanje. Državni zbor bode torej zboroval le še dobrega pol meseca. Kako bode ta čas rešil budget, je pač še uganka. Morda se pa novic snide po sklepu delegacij. Izključeno pa tudi ui, da baš pri budgetni debati pride v Avstr ji do ministerske krize. Nasprotstev v koaliciji se tako ne manjka. O celjskem vprašanju se ne morejo nikakor sporazumeti. Razprave delegacij Dodo letos morda precej burne. V ogerski delegaciji se bode gotovo od več stranij napadala Kulnokyjeva u nanj a politika. Že dosedaj Madjari s Kalnokvjem uikakor niso bili zadovoljni, a sedaj je pa še Agliardova afera gotovo ga pripravila močno ob zaupanje. Pri Madjarih ne gre le za protest proti nuncijevemu postopanju, temveč za to, da se Ogerska čuti ponižano, da je Kalnoky po listih tako brezozirno govoril o ogerskem ministerskern predsedniku. Po madjarskih nazorih nima Kaluoky nič ugovarjati, temveč kakor kak veleposlanik izpolniti, kar mu zapove ogerski mtnisteiiki predsednik. Volitev podžupana na Dunaju. Danes je na Dunaju volitev podžupana. Od nje je odvisno tudi, če ostane sedanji dunajski župan. Ce bi bil za podžupana voljen dr. Lueger, bi odstopil sedanji dunajski župan. Proti sedanjemu podžupanu dr. Richterju hudo delujejo društva hišnih posestnikov, katere je bil razžalil z nekim napadom dne 28. marca, očitajoč jim, da zahtevajo vedno povišanja občinskih stroškov, upirajo se pa višjim občinskim do-kladam. Pričakovati je, da liberalni in protiliberalni kandidat dobita blizu jednako glasov. Zadeva nuncija Agliardija še ni poravnana. Banft'y je bil potoval na Dunaj in cesarju predložil predloge ogerske vlade. Cesar je pa odločitev še odložil. Ogerska vlada zahteva, da se odpošlje precej pritožba proti nunciju v Kim in da Be napravi ravnotežje v izkazanju cesarskega zaupanja. To ravnotežje se je rušilo s tem, da je cesar odklonivši demisijo grofa Kalnokyja mu izrekel popolno zaupanje, dočim baron BantVy ni dobil nobenega dokaza vladarjevega zaupanja. Stvar se baje reši v kratkem. Položaj ogerske vlade je jako kritičen. Ker se ogerski miuisterski predsednik ne more sklicevati na za upanje krone, nima nobenega upanja na uspeh v gospodski zbornici, ki je danes začela posvetovanje o nerešenih cerkvenih predlogah. Pričakovati je celo v kratkem ministerske krize na Ogerskem, ki obeta biti jako težavna. Pa tudi o bližnjem odstopu grofa Kalnokyja se govori. Ogerska liberalna stranka je jako potrta, kajti čuti, da ee bliža konec njene slave. Položaj je pa tako zamotan, da nikdo ne ve, kaj pride, ako se na Ogerskem poruši liberalna vladna sistema. Mogoče je celo, da se kaka stalnost ne bode dolgo dala doseči. Nuncij in Banffy. Vedno Čudneje stvari prihajajo na dan. Ogerska vlada tako protestuje proti umeševanju papeževega zastopnika v ogerske notranje zadeve. Kakor pa poročajo dobropoučeni časopisi, baron BanfYy ni bil vedno istega mnenja glede papeževega amesavanja v ogerske notranje stvari. Ogerska vlada sama se je bila obrnila do papež;, da bi preprečil osnovo ljudsko stranke s svojo besedo. Banffy je pa zastonj klical na pomoč papeža, kakor su nemški liberalci zastonj pričakovali, da bi papež obsodil pi stopanje krščanskih socijalistov. Ogt rska vlada je jezna na nuncija, ker ga dolži, da je on največ prekrižal njene namene. BantVy je bil v svoji brezmerni najivnosti povabil num-ija na Ogersko, pričakujoč, da bode nuncij porabil svoj upliv proti ljudski stranki. Ko bi bil to storil, bi vlada se več ne bila izpodtikala nad njegovim vmešavanjem v ogerske notranje zadeve. Umljivo je pač, da ni misliti, da bi tako nevešč in nerazsoden človek, kot je Bantly, mogel dolgo ostati miuisterski predsednik ogerski. Obetajoča se kriza v Nemčiji. Ker je državni zbor odklonil predlogo proti prekucuhom, širijo se govorice, da oditopi pruski minister notranjih stvarij Koller in pa nemški državni kancelar. V nedeljo je cesar oba ta dva gospoda bil vzprejel v avdijenciji in se ž njima dolgo pogovarjal. Za njima je bil vzprejet v avdijenci finančni minister Miquel. To je že dalo povod govorici, da bode Miquel naslednik knezu Hohenloheu. Dopisi. Iz 3-ko smo čislali in ljubili moža, čegar posvetne ostanke krije ta grob. A vrhu vsega tega, ne zabimo, postaviti mu še drug spomenik ali pomnik, in sicer tak, kakeršnega na-BVOtuje pesnik Gregorčič, pišoč: .... Pomnik postavimo mu tak, I >a slednji skuža biti mu eWik' — J. L. Dnevne vesti, V Ljubljani, 14. maja. — (Zdravstvo.) Deželni odbor je izdal okrožnico do vseh c. kr. okrajnih glavarstev, v kateri jih prosi, da naznanijo okrožnim zdravnikom in občinam, naj sedaj sploh ne p šiljajo v deželno bolnišnico bolnikov, kateri so bolni za nalezljivimi boleznimi, druge pa le v najhujši tali. Ta ukrep je popolnoma utemeljen in upravičen glede na izredne razmere, katere so nastale po potresu v javnem zdravilstvu v Ljubljani in ki silijo vodstvo deželno bolnico bolj strogo postopati pri vzprejemanji bolnikov. — (V ljubljansko deželno bolnico) je bilo vzprejet ih v minulem mesecu aprilu 131 moških in 127 ženskih bolnikov. Skupaj 8 prejšnjimi bolniki . jih je bilo .">84. Ozdravljenih je bilo odpuščenih 200, 168 se je zdravje zboljSalo, 22 je bilo odpuščenih neozdravljenih, premeščenih pa IG. Umrlo jih je 2f>. Koncem meseca aprila je ostalo torej se 153 bolnikov. — (Družba sv. Cirila in Metoda) Vodstvo družbe sv. Cir»Ia in Metoda nam piše: „Na opazko, ki jo je priobčil „Slov. Narod" št. 75., da je tudi akademiška podružnica v Gradei izmej istih, ki ni poslala nobenega doneska za leta 1803., javljamo, da je ta jako delavna in vzgledno požrtvo-Valna podružnica poslala 5, julija 18'.'4. obilo svoto 100 gld. za leta 1803. Ta svota pa je v našem „Vestniku" za 1. 1893. zato izostala, ker se je po potnoti upisala že mej dohodke za 1. 1894. — (Policijske vesti) Varnostne razmere v Ljubljani in okolici so povsem povoljne in reči se sme, da je bilo redkokedaj tako malo tatvin, kakor od potresa sem. Pač so dolgoprstneži prve dni po potresu bili poskusili svojo srečo, a pomnožena mestna straža ter orožniške in vojaške patrolje prekrižale so jim takoj njih naklepe. Tudi sedaj opravlja stražniško službo še vedno 86 mož ter se vsak dan vrši pogon tudi v mestnem obližji in sicer na Golovcu, v mestnem logu. v Tivolskem gozdu in na Gradu. Tatu, ki je železniškemu sprevodniku Novaku pred par dnevi iz njegove barake ukradel uro-budilnico, je mestna policija že areto-vala v osebi Hermana ltakovca, bivšega posestnika in mizarja sedaj postopača. Kakove izročil se je za mesto deleg. okrajnemu sodišču. — (Ubiratelji klavirjev — pdzor!) Z Notranjskega se nam piše: Mi, ki živimo na deželi in imamo klavirje, smo jako ua sLberu glede tega, da bi si ohranili instrument zmerom v dobrem stanu. Malokdo zna sam ubirati klavirje ali popravljati kake pokvare v mehaniki. Preidejo leta in leta, da nobenega ubiratelja klavirjev k nam ni, in tako nam veselje gine do glasbe ob popravila potrebnem instrumentu. Ali bi ne mogel kak ljubljanski ubi-ratelj klavirjev hoditi tudi po deželi dela si iskat? če ne bi bil predrag, imel bi prav ob tem lep zaslu žek! Dobro bi bilo, da bi se kak tak ubiratelj oglasil v „Slov. Narodu" ter naznanil svoje potovanje. — (Deželni odbor) je dovolil krajnemu šol skemu svetu v Doštanju v Krškem okraju 200 gld. podpore in 1000 trt iz deželne trtnice v Ljubljani za napravo matičnjaka in trtnice na novo nakupljenem šolskem svetu. Prostor meri 720 m- ter je prav blizu šolskega poslopja. Lega mu je ravna in zemlja dovolj globoka. Za napredek vinstva neumorno delavni šolski svet je imel letos že dosedaj 550 gld. stroškov za nakup in osnovo nove trtnice in matičnjaka; še to jesen pa namerava napraviti tudi vzoren vinograd, v katerem si bodo vinogradniki vsak čas lahko ogledali, kako uspevajo različnih vrst trte, ter si po volji izbrali najprimernejšo vrsto za pomnoževanje. Boštanjci se jako zanimajo za novo vinarstvo ter so popolnoma vredni izdatne pddpore. — (Za zgradbo gimnazijskega poslopja v Kranju) je dovolil deželni zbor ob zadnjem zborovanju 30.000 gld. posojila iz deželnega zaklada, katero se bode izplačalo mestni občini kranjski v petih obrokih v letih 1895—1899. Prvi obrok 0000 gld. za 1. 1895. je že prejela občina Od tega posojila bode mesto plačevalo 3°/0 obresti ter je vrnilo v letnih obrokih po 3000 gld., ko brž bode mestna hranilnica kranjska donašala dovolj Čistega dohodka. — (V bolnico milosrčnih bratov v Kan-diji) pri Novem mestu je bilo vzprejetih v minulem mesecu 48 moških bolnikov. Skupaj z bolniki od prejšnjega meseca jih je bilo 77. Ozdravljenih je bilo odpuščenih 38, 8 se je zdravje zboljšalo, umrla sta 2, neozdravljen pa je bil odpuščen jeden. — (Zgoden roj.) Znani čebelar Pavlin v Trnovem dobil je predvčerajšnjim prvi roj in sicer iz visokega amerikanskoga panja. Za ta letni čas je to redka prikazen in to tem bolj, ker jo bila letos nenavadno huda zima ter razmerno tudi hladna pomlad. — (Pogreb dr. Hugona Kartina) v h5ma-riji pri Jelšah v nedeljo popoludne je bil veličasten in dokaz, koliko simpatij je užival prerano umrli vrli rodoljub v vseh krogih. Poleg sorodnikov in domačinov ter odličnih narodnjakov iz okolice, iz Celja, Št. Jurja itd. se je pogreba udeležilo mnogo deputacij, ki so položile krasne v nce na krsto. Akad. društvo „Triglav" iz Gradca je bilo zastopano po IG članih z zastavo in vencem, „Ljubljanski Sokol" po deputaciji 5 članov z vencem, „Celjski Sokol" po 3 članih z vencem, akad. društvo „Hrvatska" iz Gradca po deputaciji z vencem. Dalje so bile iz Ljubljane deputacije prijateljev, odvetu. koucipijentov, .Glasb. Matice" z venci. Krasne vence so položili na krsto nevesta pokojnega Bolgar ka gospica Bistra iz Sofije, odvetnika dr. Hudnik in dr. Krisper iz Ljubljane, sorodniki in več prija- teljev iz Gradca. Sprevod je bil tako velikansk, kakor ga v Šmarji se niso videli. Nad odprtim grobom so govorili g. dekan 8inar jsk', dr. Kušar imenom „Ljublj. Sokola" in prijateljev ljubljanskih, dr. Jenko iz Gradca imenom društva „Triglav- in jeden član društva „Hrvatska". Bodi Hugonu Kar tinu blag spomin 1 — (Osobna vest) Poštni »provodnik T. P i r-k e r v Mariboru je dobil povodom vpokojenja srebrni zaslužni križec s krono. — iŠafai ikova stoletnica ) Slovanska društva na Dunaju: ,Zpčvaeky spolek Nlovanskyu; „Akade-rnickv spolek"; „Tatran"; „Slovenija"; „Slovenska beseda"; „Hromada"; „Zora"; „Ognisko"; „Sloven ski klub"; .Balkan"; ,Sič"; „Danica" priredš v spomin stoletnice rojstva Pavla Josipa Safarika v soboto dne 18. t. m, ob 8. uri zvečer v Ronacher-jevi dvorani (I. Schellinggasse 4) slavuost, katere čisti dohodek je namenjen po potresu oškodovani Ljubljani in nje okolici. Pri koncertu bodo peli člani slovanskega pevskega društva pod vodstvom svojega zborovodje Teobalda Kretschmanna in s prijaznim sodelovanjem virtuozinje gospČ. Pavle Diirn-bergerjeve in gospč. Fr. Vrh unče ve. Pred koncertom bodo predavali: g. J. V. Klima: „0 mladi a biisnicke* činrtosti Šafafikou*"; g S. S ta noje vi č: „Šafafik v Novem Sadeu in g, prof dr. Fr. Pa-s trnek: „Pražsba doba v životč Šafafikovč". Pri koncertu bode pela gospč. Vrhunčeva arijo iz „Mrtvaškega ženina* in slovenske narodne pesmi, po koncertu pa bo prosta zabava. — (Akad tehn. društvo Triglav1' v Gradcu) je na prvem rednem zborovanju dne 11. t. m. voldo sledeči odbor: Predsednik Karol Vrstovšek, stud. phil. ; podpredsednik Jože Po-valej, cand. iur.; tajnik Ilidosl. Prlan, cand. med ; blagajnik Henrik Hrovatin, stud. tehn.; knjižničar Mart. Spindler, stud. iur.; gospodar Radosl. Gašparič, stud. iur.; odbornik namest. Fr. Peitler, cand iur; revizorja J. VVester, stud. phil., in K. Pa j nič, stud. iur. 1 f "A Slovenci in Slovenke! ne zabite družbe sv. Cirila In Metoda 1 ±»_______A 1 Darila i — Za pogorelee na Toplicah «o_ darovali: Farni urad Poljanice h gld ; farni urad Oermošnice 26 gld. 48 kr ; županstvo Metlika 20 gld.; prva dol. posojilnica v Metliki 30 gld.; županstvo Ru-dolfovo 50 gld.; gospa Tomasczenski Breslau 8 gld. 96 kr.; g. L. Gangl v Metliki nabral 98 gld. 15 kr.; g. M. K. na Golniku pri Tržiču nekaj obleke; g. pl. Riibsaamen iz Prage tudi nekaj obleke in obuval. V imenu obdarovancev izrekam prisrčno zahvalo! Županstvo Toplice 12. maja 1895. Josip Sns ter i i č, župan. IEStzgo arvlze- Dunaj 14. maja. Za jutri določena raz prava o proračunski postavki glede Celja se je za teden dni j odložila Levičarski poslanci iz alpskih dežel groze, če bi levica vzela ustanovitev okrožnega sodišča v Trutnovu kot plačilo za Celje, da izstopijo iz levičarskega kluba. Dunaj 14. maja. Pododseku za volilno reformo je došel zakonski načrt o premenibi volilnega reda, kateri načrt je izdelala vlada na podlagi odsekovih sklepov. Načrt določa, da se dosedanji nevolilci združijo v dve novi kuriji, kateri bi volili petdeset poslancev. Dunaj 14. maja. Pri današnji voliti i podžupana je bil pri prvi volitvi izvoljen levičarski kandidat dr. Uichter z jt dnini glasom večine. Uichter je takoj izjavil, da volitve ne vzprejine. Volitev se je na to ponovila, a dvakrat brez uspeha, ker so levičarji in njih zavezniki oddali obakrat 70 praznih listkov dočiin je dr. Lueger dobil Gfi glasov. Prišlo je do ožje volit e, pri kateri je bilo oddanih 71 praznih listkov, za Luegerja pa 65 glasov. Prazni listki so se proglasili neveljavnimi. Zupan je naznanil, da je dr. Lueger voljen podžupanom. Lueger je volitev vzprejel in storil obljubo. Pred mestno hišo zbrana številna množica je Lueger ji viharno aklamovala. Dunaj 14. maja. Poljaki kandidujejo za mesto predsednika upravnemu sodišču načelnika poljskega kluba viteza Zaloškega. Budimpešta 14. maja. V magnatski zbornici se je danes začela razprava o cerkveno-političnih predlogah. Rim 14. maja. Kardinal Kampol'a je cerkvenim obh.stvom na Laškem uka/.ul, naj delujejo na to, da se katoliška stranka ne bo udeležila volitev v parlament. Osrednji katoliški odbor v Rimu je izdal oklic v istem zuiislu. Za prebivalo« mest, uradnike Itd. Proti Ui-kotam prebavljenja in vsem nasledkom mnogega sedenja in napornega duševnega dela je uprav neobho Ino potrebno domače zdravilo pristni ,,Mi»Jl-»v SeidliU-prai«»k", ker upliv* na prebavljen je trajna in univnovalno ter ima olajševalen in topilen učinek. Skatljioa velja 1 gld. Po postnem povzetji razpošilja to zdravilo vsak dan lek ir A. MOLU, c in kr. dvorni zalagatelj, na DUNAJI, Tuchlauben 9. V lekarnah na deželi je izrecno zahtevati MOLL-ov preparat, zaznamovan z varnostno znamko in podpisom. 3 (4—7) Kot dijetetična pijača zlasti pri nevarnosti epidemijo (infiaenci, vročinski bolecni, koleri, griži, kakor tudi pri trcsljiki) se zlasti priporoča Radenska kiselica. Obširen spis brezplačno na vseh prodajnih mestih aH jm direktno pri zdravilišču v kopališči Rade in (Štajersku). — Zaloga v Ljubljani pri liana I.lnln-K«T|u in Mihaelu K«»tiM»r|u. (1268—3) Podružnice sv. Cirila in Metoda, katerim sem doposlal meseca oktobra 1894. knjižico „Boj za slovenske šole v Trstuu v razprodajo, koje knjižice čisti dobiček je namenjen naši Šolski družbi, prosim, da mi takoj vrnejo nerazprodane izvode, oziroma dopošljejo skupljene svote, da morem urediti konečni račun ter odposlati čisti dobiček vodstvu. Uredništva drugih slovenskih listov prosim, da blagoizvole ponatisniti to prošnjo. V Trstu, dne 11. maja 1895. Dr. Gustav G-regorin. Zahvala. Il nuno društvo v Krškem izreka s tem prisrčno zahvalo za domoljubno požrtvovalnost slavnemu kvartetu „Ilirija" v Ljubljani ter tamburaškomu in pevskemu sboru BreziSke čitalnice, ki so pri koncertu, prirejenem po »Bralnemu društvu v Krškein" dne 5. t. m. v korist po potresa poškodovanim Ljubljančanom sodelovali, razveseljevali občinstvo s svojim divnim petjem in sviranjem ter pripotovali na svoje stroSke v KrSko, kar je omogočilo, da se je za-mogel skoro ves dohodek odposlati kot prispevek v zgoraj navedeni namen slavnemu mestnemu magistrata v Ljubljano. Ob jedneru se izreka iz istega povoda prisrčna zahvala p. n. pevkam in pevcem iz Krškega in okolice ter njih pevo vodji za prijazno sodelovanje, slavnemu občinstva iz KrSkega, okolice in sosednjih mest in trgov pa sa mnogoštevilni obisk ter izdatna preplačila. V Krškem, dne 0. maja 1895. O*lt>or. Iz uradnega lista. levrsllne «11 ekaekntlvne draibei Marije Moder j an posestvo v Dolenji vasi, cenjeno 946 gld., (ponovljeno) dne Iti. maja in 21. junija v Cirknici. Ivota Stezinskega posestvo v Vidofiicab, cenjeno ■Jlli; gld., (v dragic; dne Iti. maj« v Metliki. Jakoba O se nar j a iz Kamnika posestva v Poitojini in v Zalogu, cenjena 3700 gld. in 1300 gld., (v drugič) dne 17. maja v Postojini. Antona Sterlet a zemljišča v Janeževem Brda, cenjena 2058 gld. In 142 gld., dne 17. maja in 21.junija v Ilirski Bistrici. ZmiljiSče vložna štev. 94. v Bačjem, potom ponovitve dne 17. maja m 21. junija v Ilirski Bistrici. Jakoba Levsteka posestvo v Gori, (v drugič) dne 18. maja v Ribnici. Umrli s<» v Ljubljani: 10. maja: N. Fiala, piunikova hči, Pred konjušnico št. 2. V dežel ni bolni ci: 8. ma a: Marjeta Bened'čič, uboga, 52 let. 9. maja: Josip Pire, bajtar, 50 let. — Matija Kadivee, dninar, 53 let. V otroi k i bolnici: 9. maja; Angela Smrekar, delavčeva hči, 2 leti. 10. maja: Kornelija Lenče, sirota, 10 ltt. 11. maja: Marija Novak, črovljarjeva hči, 4 mesece. — Ivana Berčar, delavčeva hči, 2 leti. V hiralnici: 9. maja. Apolonija Habe, kuharica, 60 let. Meteorologično poročilo. J Cas opazovanja Stanje barometra v mm. Temperatura Vetrovi Nebo Mo-krma v mm. 13. maja 7 zjutraj 2. popol. 9. zvečer 7118 739-7 739 ti 9 7« C 22 2° C 158» C si. se v. si. Vih lL zah. megla obl. obl. 00 dežjn. Srednja temperatura 15 9', za 2*3" nad normalom. IDTjLrr^ELJslca, "borza, dno 14. maja 1895. 101 gld. 45 kr. Skupni državni dolg v srebru .... 101 35 n 123 55 p) 101 i 55 ■ 123 ■ — Ogerska kronska renta 4'/...... 99 10 Avstro-ogerske bančne delnice .... 1075 ■ — 400 25 122 15 Nemški drž. bankovci za 100 mark . . 59 n ti5 20 mark............ 11 93 20 frankov........... 9 n 68'/ 1 » Iti it Oti 5 ■ 73 • Dno 13. maja 1895. 4°/0 državne srečke iz 1. 1854 po 250 gld. 151 gld. 75 kr. Državne srečke iz 1. 1804 po 100 gld.. . 199 n 75 ■ Dunava r»'g. srečko 5°/0 po 100 gld. . . 132 n — Zeralj. obč. avstr. 4I/»l**rada, Ijinoa, Stavra, Omundena, laulila, Au<-aaaa, LijnhnaBa, Oalovoa, Heljaka, Frana.n.fo.ta, Trbiia Ob 8. mri 11* min. ttutr,%J maaaut rlak U Kooavja, No?»«i metta. Oft 11. uri Jt« min dt>poi**ftne oaabol vlak ■ Dunaja via Amatattnn, Llpiije, Praga, Vranaovlh varov, Karlovih varov, Kgra, Mariiinih varov, Planja, Hudajavlo, Holnograda, Mnca, Hterra, Pariaa, treneva, Ourlha, Bragnlna, Inornoata, Zella na Jaaaru, Ijand-Oaatelna, LJabnega, Oalovoa, Poutabla, Trbiaa Oft ». mri .TJ min. ih>i>o/** 9. uri it/i min tvffr metani vlak U Kooavja, Novega Metta. Odhod ls LJubljane (drv kolj Oft t. mri V.V M4n, mjulraj v Kamnik. a it m OS . ),t>)>olu<1n* , . . S. 9 BO „ rrr+rir , . „ IO. ,, tO „ Mtrrrer „ „ (alednjl »lak le ob tiioiotjali tu piaaulklb.) Prihod v L0ablja.no >>iit.. kol.), Oft O. mrt 00 m**n. m}m*r<*J la Kamnika , II. . 18 , oJwdiM , „ yp—bVi) 11 || rl BvW-^(%ln* a S. a »S „ *t*+rr m „ (»lodnjl vlak le ob nedeliali In pravnikih ) Na prodaj je hiša 8 4 sobami, kletjo, vrtom in prostornim hlevom na lepem prostoru v prijazni vasi na fvlte|«'r»U«'ui. Tudi Me «1» v unjv>m nulta n kuhlu|o. — Več pove upravništvo »Slovenskega Naroda". (632—2) 18 do 16 let star, poštenih starišev, kateri je dovršil vsaj prvi gimnazijski razred z dobrim vspehom, »iprojuse tnko) v Iruovlu«! a meanitlin blaKoin pri eJoSllDlt ^epetaveu v Xilfi|l. («18 —3) Otroške vozičke. izprehodne palice, okvirje za fotografije, galanterijsko blago in igrače («34—3) priporoma kot priznan; po ceni Fr. Stampfel v Ljubljani na Kongresnem trgu, v „Tonhalle".t „ASTRA"-F0MA1)A za polepšanje in požlahtnovauje polti. Ta pomada nadkriljuje vse droge jednako proizvodu, podaje polti hipoma, ne /nabiti itoprav po daljni iiporabi lepe, svetloheln, mladostno svežo barve. odstrati|uje rane po kozah, pege, ogret', gubanice itd. v kratkem »\isu — Najboljši uspeli zajamčen! — Cena lončku I g!ira Frana. Pesserl-a v Grradci Friedrichgasse št. 8. (586—2) Letovišče (vila) pri Brlkanu na južnem Tirolskem (kjer so dobre Bole in c. kr. gimnazija) proda ls prosto roka. Stanuje se lahko v njem poleti in po zimi, ima najlepšo prosto lego v priznano zdravi dolini in 10 sob, kuhinjo, jedilno shrambo, klet itd. itd, ima lastni studenec s pitno vodo, kakih 6000 itlrjasklh ■einjev z,emljl-*6a kot parkovne naprav«, sadovnjak in vinograd«, z /.raven nabajaiočo se hišo za on vaj a in «ko-nomljsklm poslopjem. (596—8) Več pove lipravniltvo „Slovonskegu Naroda". Sprememba stanovanja. Usojam se naznatijati častitirn svojim gg. naro£iiikom kakor tudi vsem hišnim posestnikom ljubljanskega mesta, da sem se preselil v Krakovske ulice štev. 14 ali Kladezne ulice štev. 1, kamor prosim ftosiljati vsa čaMita naročila ter zagotavljam, da bodem vsa dela izvrševal uajVMtneje in solidno. Z ndličnint »poštovanjein najudunejsi Viljem Dopfer (638—2) konresijoniran dimnikar. solicitatorja VeJČOga slovenskega in nemškega jezika v govom in pisavi. Vstop že s I. junijem t. I. Dr. Alojzij Brenčič, (641—2) odvetnik v Celji. garantovano, ekadool, kl ilvl dospejo, vsak dan •veže lovljeni, po 1 poitna košarica, franko s povzetjem ln prosto oarlne : (619—9) 40 komadov solo-vellkanov.....gld. 5-30, ©O „ velikanov....... „ 4*60, lOO „ za Juho........ „ 3-30. II. linII«ir« NlHulNlnv nt. •'.O, «.iklicij»«. AiMir. Lekarna Trnk6ozy v Gradci CHINA SERRAVALLO z železom neobhodno potreben za slabotnike in rekonvalescente. Vzbuja slast do jedij, krepi živce, zholjša kri. Srebrna svetinja: XI. medicinski kongres Rim 1894. Zlata svetinja: Mejnarodna razstava Benetke 1894. Zlata svetinja: Mojnarodaa razstava Kiel 1894. Zlata svetinja: Mejnarodr.a razstava Amsterdam 1894. Od zdravniških avtoritet, kakor dvorni svetnik prof. dr. buroii 14 m Ilf - K1» i n u, prof dr. «11«*% Hoiet i« .Mooiliol", prof dr. N«*1ihiiIh, prof. dr. JVlonii. prof dr. lS*ttH**>r, primarij dr. viitr, \l4t>li. 67 Pol milijona opeke za zidanje (650—1) se proda. Opekarna E. Pezzano & Birarda Dovje, Ooreitjako. Pri Hw. I.orencii v Puščavi proda nekdo zaradi odročnosti lepo (652—1) ki ima lepo lego v zdravem kraja in se nahaja v najboljšem stanju, z zidanimi hrami, jednonadatropno hišo v sredini trga. Posestvo je prikladno za vsako obrt, posebno pa za trgovca z mešanim blagom, eventuelno tudi za penzijonista. — Nadaljna pojasnila daje iz prijaznosti upravnistvo „Slov. Naroda". Vzprejmem s I. Junijem ali I. julijem t. I, izvežbanega solicitatorja ali mlajšega ,tJM—1) koncipijenta. Pevci ali telovadci imajo prednost. Ponudbe: Dr. Drugod u Tre«, odvetnik v I*oM«oJinl. Pojasnilo. XXXXKXXXXXXXXX«XXXXXXKXXKKX n - - » g 2 n Podpiaanec naznanja vsem velespoštovanim trgovcem, podjet- )a( fj# nikom, obrtnikom in slavnemu občinstvu, cif« oil lil V IIO-«j£ Im-iiI kvckI a #.rliljur^k« x.Mlrii£0 v 14ropi. S temveč da izdeluje samostojno že 20 let z 200 delavci žcttlje 2 ,n *•» »IH%"!•€» potrdili«! hlltjEO v Kropi in v Kamni gorici JC in daje svoje blago po aRIllŽftllllt CCIlAll. II Ceniki na zahtevanje zastonj in poštnine prosto. (649—1) Jurij Magušar. xxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxx Opozarja se slavno občinstvo na -v m koji je redno vsako leto dne 16. maja v Dolini poleg Trsta. Vabi se tudi lcNiie in druge trgovce, da pridejo s svojim blagom na ta semenj. Županstvo v Dolini, d ne 13. maja 1895. (660) Župan: Slave«*. Deželna Rogaška slatina priporočevana od iiaf im«'iiltMejnih mc«lieliiMkili avtoritet. Tempeljski vrelec, '^ti&Zgt^pUažazla8ti 3tyrJ3""Vrd6C '^uSkuo zdravilo za obolele prebavne RcLZpCŠiljćl S6 ^° *'p*'1lnoin oskrbniStvu vreba v ICognf <>u-Nlntlul. znlogM pri lvMiiu i.tnlu^i-r-ju in MlliM|lii K»Hlner-|u v L|uI»I|hii1. ^:!50—5) železniške šine.štorjeza obijanje stropov železo za vezi in traverze železno, cinkasto in pocinkano ploščevino kovanje za vrata in okna sploh vse, kar se potrebuje za stavbe priporočata |»«» |iak«» istikili «-enHli STUPICA & IVI A L trgovina z železni no in špecerijskim blagom Marije Terezije cesta štev. 1, v Ljubljani. (601-9) Št. 58 pr. (656—1) Pri ntavhliinkent uradu deželnega odbora kranJRkega izpraznjena je služba stavbinskega adjunkta s letno plačo 900 gld., aktivitetno doklado 150 gld. in s pravico do dveh v pokojnino vstevnih petletnic po 100 gld. Prosilci za to službo predlože naj svoje z dokazili o starosti, o znanji slovenskega ali kakega drugega slovanskega ter nemškega jezika, dalje z> dokazili o vsposobljenosti v inženirski stroki podprte prošnje do 10, junija 1895. 1. deželnemu odboru kranjskemu, in sicer prosilci, ki so že v javni službi, potom svoje predpostavljene oblasti. Od deželnega odbora kranjskega v Ljubljani, dne 10. maja 1895. Staioslavno žvepleno kopališč© itft Hrvatskem 55 Varaždinske toplice g,1! Zagorske železnice (Zagreb-Čakovec). Analiz* po dvornem svetovalcu profesorju ilf. I.h il wi|in 1. 1HH4. (VH 0 C. vrof Vrnler, pl*>u<» ninlio>|r, nedosegljivo v avujem J«lovanji pri mlnteill akrnliil in koftteiitnl v flnisklh. boleKiilb v zginili in ulrpneutl ■»•> vnetlct in kllnvoMI. |»rotliiM. *tv«-nlli bolesnih, Itolfznlli v kolhl i i d., sriiNklti liolt>Kiiili , uollnlls in riijiiili holeattlb, kroničnih boleznih oblatil, mehurneiu kHUm, ihrofelislb, ang-leaki boleaisl , kovnih clla-krHKljMh. n. pr. aastrupljeujt po iivom srebru aH evlncu l, t. d. Diunrt Trlpauliania »,ri boleaiilb v irelu, jnbolkn, n» prnlh, Jvtrlb, rivno zdravljenje v .»lotiemu .revni, pri *i«»ti *iu C t d. 1.1, a. Elektrika. — Masaža. Zdravilišče a vaem kiimlorloni, c.lo leto odprto; sesoua trnju oil l. maj« do 1. oktobra. 1'rekraaen velik park, lepi nasadi, tepi ialell, .talna adrnvllka godba, plesna i*h»»e, koncerti i. t. d. N» postaji Varaidinske toplice prič.kujo aleharnt dan oninibus goste. Tuill so uu razpolago posebni vosovi in ae je snrad iatili prej obrniti im oakrltu iltvo kopališč*. Zdravniška pojasnila daje kopaliifni cilruvnik dr. A. I.onjfhliio. (618—4) Prospekte in brošure raapoiilja aattonj in poštnine prosto «iHkrbulNt«» 'ropalIA£it. I Naznanilo. M M M M • Pf w Javljam p. n. hišnim gospodarjem, ki žele svoja poslopja popravljati, eventuvelno zidati nova poslopja, da izvršujem stavbna dela z lastnimi in ne s kartelovanimi cenami. Fran Faleschini stavbeni mojster. (6*1—1) mir £S0 Inžener B. Borkovec & arhitekt 0. Dvorak stavbeno podjetništvo in tehnični biro v Pragi »eclttj v J-vjjvtT3lJ«iai^ lTLotel aal^ri slonu44 prevzema adaptacije, nove stavbe in prezidavanja ter jih izvršuje hitro in solidno po nizkih, nek«ax*telix*a.nill cenah, ter izvršuje vse v stroko inzenerjev in arhitektov suad ajoce stavhinske načrte v najkrajši dobi. (6ir>-4) Izdajatelj in odgovorni urednik: Josip Nolli. fjiiBtnina iu tiak -Ndrodne Tiskarne".