GLAS
LETO XXI. ŠT. 6 (970) / TRST, GORICA
ČETRTEK, 11. FEBRUARJA 2016
NOVI
CENA 1,20 EVRA 
NOVI GLAS JE NASTAL Z ZDRUŽITVIJO TEDNIKOV KATOLIŠKI GLAS IN NOVI LIST 11. JANUARJA 1996
SETTIMANALE
Poste Italiane S.p.a. - Spedizione in abbonamento postale
D.L. 353/2003 (conv. in L. 27/02/2004 n. 46)
art. 1, comma 1, NE/PD
ISSN 1124 – 6596
TAXE PERCUE - TASSA RISCOSSA
UFFICIO POSTALE GORIZIA - ITALY
Uvodnik
Jurij Paljk
Pred zgodovinskim
srečanjem na Kubi
  apež Frančišek in moskovski patriah Kiril se bo-
sta 12. februarja letos srečala na Kubi. Novico,
ki je presenetila ves svet, sta v petek, 5. t. m.,
istočasno sporočila v Rimu tiskovni predstavnik Sve-
tega sedeža msgr. Lombardi in v Moskvi patriarh
Hilarijon iz Volokolamska.
Gre za prvo srečanje med rimskim škofom in mo-
skovskim patriarhom po letu 1054, ko se je Cerkev
razklala. Zgodovinsko srečanje bo na mednarodnem
letališču José Martí v Havani na Kubi, kjer se bosta
papež Frančišek in patriarh Kiril dve uri pogovarjala
na štiri oči, eno uro pa skupaj s spremstvom, srečan-
je pa se bo sklenilo s podpisom skupne izjave.
/ str. 2
P
Foto DPD 
Gorica / Osrednja proslava ob dnevu slovenske kulture
“… pustita nam rože po našim sadit …”
  ojoče beneško narečje se je, odeto v rahlo
tančico melanholije, v soboto, 6. februarja
2016, oglašalo z odra goriškega Kulturnega
doma, v katerem je bila letos osrednja proslava ob
dnevu slovenske kulture, ki jo že kar nekaj let pri-
rejata Slovenska kulturno-gospodarska zveza in
Svet slovenskih organizacij. Organizatorja sta se
odločila, da na letošnji prireditvi ob spominu na
našega velikega Franceta Prešerna zaveje duh Be-
nečije in njenih ustvarjalcev. Tako sta prepustila
izbire programa Inštitutu za slovensko kulturo iz
Špetra. Ta pa se je odločil, da se ob tej priložnosti
pokloni spominu Alda Klodiča, zagnanega kultur-
nega delavca iz Beneške Slovenije, pesnika, režiser-
ja, organizatorja in ustanovitelja marsikaterega
društva ali zbora, ki deluje v Benečiji. Njegovo pri-
zadevanje ni obogatilo le Beneško Slovenijo, am-
pak celotno slovensko kulturo. Klodič je vseskozi
branil slovenski materni jezik, tkal vezi med
Rečansko in Soško dolino, prirejal pohode čez me-
jo. Doživljal je nacionalistične pritiske, a ni klonil.
Mnogo svojih moči je namenjal mladim, ki jih je
vedno spodbujal, da bi bili živahni soustvarjalci
kulturnih dejavnosti v domačem kraju. Prav zato
je omenjeni Inštitut povabil k sodelovanju do-
mače pevce, tudi najmlajše, glasbenike in recita-
torje. Pisana druščina je ob scenografski zamisli
ilustratorke Luise Tomasetig, ki je z nekaj scenski-
mi elementi pričarala malce pravljičnega nadiha
iz svojih Nadiških dolin, in pod tekočim režijskim
vodstvom Elisabette Gustini razkrila nekaj drago-
cenih drobcev iz obširnega opusa, ki ga je zapustil
pred enim letom preminuli Aldo Klodič (1945-
2015). Med drugimi so se gledalcem vtisnile v spo-
min njegove besede: “Kar počistiš garbido, najdeš
stezo. Če veliko ljudi hodi po nji, ostane čista …”
ali pa misel o kulturi, ki je kot kladivo, ki prebije
led, ki vse duši.
/ str. 8
Iva Koršič
P
www.noviglas.eu
Števerjanci na Prešernov dan v predsedniški palači 
  Deželni predsednik SSk Peter Močnik
Pred nami so
veliki izzivi!
POGOVOR 
   rvi izziv predstavljajo velike ustavne
reforme, vključno z volilnim zako-
nom za prihodnjo poslansko zbor-
nico: ta bo ostala edina zbornica parlamenta.
Bodisi z reformo senata, ki je ustavnega
značaja, bodisi s sprejetjem novega volilnega
zakona za poslansko zbornico so bila kršena
pravila zaščitnega zakona za slovensko narodno
skupnost v Italiji”, nam je povedal odv. Peter
Močnik, deželni predsednik stranke Slovenska
skupnost. K intervjuju smo ga povabili, da bi
razčlenil iztočnice, s katerimi je uvodoma spre-
govoril gostom in članom SSk na tradicional-
nem novoletnem srečanju, ki je bilo pred ne-
davnim na kmetiji Žbogar v Samatorci.
/ str. 5
IG
“P
Svet okrog nas11. februarja 20162
Povejmo na glas
Farsa protikadilske vneme
Sodelovanje med SSO in SKGZ
Bandelj in Pavšič sta imela
vrsto pomembnih srečanj
  redsednika krovnih orga-
nizacij SKGZ in SSO, Rudi
Pavšič in Walter Bandelj,
sta v zadnjih dneh imela vrsto
srečanj, ki potrjujejo pozitivno
sodelovanje obeh organizacij.
Na sedežu SKGZ sta se sestala s
predstavnikoma obeh društev, ki
delujeta v Kanalski dolini, SKS
Planika in Združenja Don Mario
Cernet. Predsednika Bandelj in
Pavšič sta izrazila zadovoljstvo, da
se je med organizacijama na se-
vernem predelu videmske pokra-
jinske začelo konkretnejše sode-
lovanje, ki se bo ob koncu mese-
ca pokazalo s skupno organizaci-
jo Prešernove proslave, za katero
sta SKGZ in SSO dala tudi pokro-
viteljstvo.
Srečanje s predstavnikoma iz Ka-
nalske doline je bilo priložnost
za poglobljeno analizo dejavno-
P sti slovenskih društev v teh krajihin za oceno potrebnih postop-kov, ki bi omogočili uvedbo
večjezičnega pouka v tam-
kajšnjem šolskem sistemu.
Krovni organizaciji sta dali svoje
pokroviteljstvo tudi osrednji pro-
slavi ob 70-letnici slovenskih šol,
ki bo aprila v tržaškem Kultur-
nem domu. Na srečanju z ravna-
teljico Loredano Guštin in člani-
co organizacijskega odbora In-
grid Kalan sta se predsednika sez-
nanila z vsebino programa, ki bo
oblikoval pomembno obletnico.
Ponudila sta operativno sodelo-
vanje pri izvedbi projekta ter zanj
zagotovila tudi potrebno fi-
nančno kritje.
Predstavniki krovnih organizacij
pripravljajo vrsto obiskov pri so-
rodnih manjšinah na Južnem Ti-
rolskem, v Dolini Aoste in pri La-
dincih. S tem želijo utrditi sode-
lovanje na manjšinski ravni in
iskati skupne imenovalce, ki jih
vse te skupnosti imajo.
Ob nastopu funkcije nove tržaške
prefektinje in vladne komisarke
sta Bandelj in Pavšič pisno česti-
tala Annapaoli Porzio ter ji orisa-
la vlogo slovenske narodne skup-
nosti. Predsednika obeh krovnih
sta prefektinjo zaprosila tudi za
spoznavno srečanje, da bi jo po-
drobneje seznanila s stvarnostjo
naše skupnosti. Pisne čestitke sta
naslovila tudi novemu veleposla-
niku Italije v Sloveniji Paolu Tri-
chilu ter mu izrazila željo po
srečanju. Oba pa sta izrecno opo-
zorila na sodelovanje in povezo-
valno vlogo obeh manjšin, tako
slovenske v Italiji kot italijanske
v Sloveniji in na Hrvaškem, v
mednarodnih odnosih teh držav.
Deželni svetnik SSk Gabrovec o zakonu o jusih in srenjah
“Deželni svet naj čim prej
obravnava zakon!”
   prašanje revizije
deželnega zakona,
ki ureja področje
tudi srenjske in jusarske imo-
vine, spada med obveze, ki jih
je na osnovi moje resolucije
potrdila deželna uprava že ob
začetku svojega mandata”, po-
jasnjuje deželni svetnik SSk
Igor Gabrovec, ki se je s kole-
goma Violinom in Bianchije-
vo v minulih mesecih večkrat
dogovarjal tudi za skupen za-
konski osnutek, za kar pa je
naposled zmanjkalo časa in
“V politične sinteze. “Iz vrstdeželne večine se prav takooblikuje zakonski predlog, ki
bo šel skupaj v obravnavo naj-
prej pristojne komisije. Ostaja-
jo še vedno odprta nekatera
vprašanja, saj obstajajo velike
razlike med ureditvijo,
pričakovanji in potrebami zelo
raznolikih stvarnosti od
Tržaške pa vse do goratih ob-
močij Karnije in Kanalske do-
line”, poudarja deželni svetnik
Gabrovec, ki je v stalnem stiku
z Agrarno skupnostjo srenj in
jusov. “Že pokojni Mirko Špa-
capan je zagovarjal rešitve, ki
so odgovarjale pričakovanjem
naše stvarnosti, in na isti va-
lovni dolžini je tudi moje pri-
zadevanje, da se jusom in sren-
jam polno prizna pravica do
nedeljive lastnine in upra-
vljanja s skupnim premožen-
jem, ki se že stoletja prenaša iz
roda v rod prebivalcev naših
vasi”, pravi deželni svetnik SSk
in ostaja na razpolago tudi ko-
legom opozicije, ki so vložili
prvi zakonski osnutek.
Trst lahko postane vsak čas “metropolitansko mesto”
Dvojezične občine bi se lahko
povezale v samostojno unijo
  bčina Trst lahko
postane vsak trenutek
“metropolitansko
mesto”, in to že od leta 2006.
Deželni zakon št. 1 tistega
leta je bil celo Trstu pisan na
kožo, saj predvideva možnost
nastanka te upravne enote iz
ene ali več občin le pod
pogojem, da ta doseže
najmanj 200.000 prebivalcev.
Za to niso bile potrebne
nikakršne spremembe
deželnega statuta, ki so
sprožile val polemičnih
odzivov in še dodatno
razburile predvolilno
politično vzdušje.
Trst torej lahko na to pot
stopi sam, ne da bi pri tem
ničesar vsiljeval sosednjim ali
celo goriškim občinam. Te
bodo lahko svobodno in
naknadno presojale, ali bi se
pridružili novi krajevni
upravi. To drži še posebej za
okoliške občine, v katerih
velja popolna dvojezičnost.
Na tem območju je slovenska
O narodna manjšina priznanain zaščitena s specifičnimizakonskimi določili in
mednarodnimi sporazumi,
zato ji nihče ne sme in ne
more ničesar vsiljevati.
Dvojezične občine bi se lahko
povezale v samostojno unijo,
ki bi seveda zagotovila vsaj
isti nivo narodne in jezikovne
zaščite. Trst bi se medtem
lotil soočanja in pogajanja z
državo za pridobitev novih
pomembnih razvojnih
možnosti in odgovornosti,
kar seveda ni lahko in niti
samoumevno. Zato je stranka
Slovenska skupnost
pripravljena na sodelovanje
in dialog.
Slovenska stranka ravno tako
potrjuje razpoložljivost pri
razrešitvi težav, ki so nastale v
zvezi z reformo krajevnih
uprav in nastankom novih
občinskih zvez. Slovenska
skupnost poudarja, da je
potrebno v deželni zakon 26
z leta 2014 vnesti
spremembe, ki bodo
zagotavljale dodatna in
nedvoumna zagotovila za
zaščito slovenske narodne
skupnosti. V 32 občinah od
Milj do Trbiža namreč se nivo
ustaljene zaščite vsekakor ne
sme zmanjšati, v popolnoma
dvojezičnih občinah pa
morajo ostati vloga,
dostojanstvo in uporaba
slovenščine povsem
izenačeni z italijanskim
jezikom, tako v odnosih z
občani kot v samem
delovanju uprave. To lahko
dosežemo – pravi deželni
svetnik SSk Igor Gabrovec –,
če na novo zarišemo območja
občinskih zvez in
predvidimo, da se slovenske
občine samostojno povežejo
med seboj. V vsakem primeru
pa statuti unij, v katerih je
tudi ena sama slovenska
občina, morajo biti
dvojezični. Tudi to je treba
izrecno zapisati v
zakon, zatrjuje Gabrovec.
  a je kajenje škodljivo, vemo vsi, vedo
tudi kadilci. Razumljivo, da bi bilo ko-
ristno, ko bi prenehali kaditi ali vsaj
zmanjšali dnevno porabo, toda slast uživanja
tobaka je močna. V tem smislu je v Italiji ka-
dilcev nekaj več kot 10 milijonov in na celem
svetu približno ena milijarda. Recimo torej, da
kadi vsak sedmi ali celo šesti prebivalec pla-
neta. Posledice so hude, mnogo je težkih obo-
lenj tudi s smrtnim izidom, toda ljudje kadijo
naprej. In okvirno jih nikakor ne velja obso-
jati, vsega je kriva teža očitno ne prav lahkega
življenja, zaradi česar si ta pomaga s tem in
drugi z onim. Kdor tega ne razume, ne vidi
prav in lahko prične posegati v navade ljudi
brez primernega občutka. To gotovo velja za
najnovejši italijanski protikadilski zakon, ki
razkriva kar nekaj škodljivih protislovnosti. Že
dosedanji zakon je deset let učinkovito urejal
kadilsko problematiko, in to v mislih na tiste,
ki so bili hočeš nočeš žrtev t. i. pasivnega ka-
jenja. Zakon je namreč prepovedoval in pre-
poveduje kajenje v javnih zaprtih prostorih,
od barov, gostišč, uradov in podobno, razen
če kje ne premorejo ločenih sob za kajenje.
Najnovejši zakon pa uveljavlja prepoved tudi
v odprtih prostorih, kot so parki, morska ko-
pališča, stadioni. Dodati je treba še prepoved
kajenja v bližini šol in bolnišnic. Metanje ci-
garetnih ogorkov na tla lahko stane kadilca
do 300 evrov, nedvomno utemeljena pa je
grožnja trafikam, ki bi prodajale tobačne iz-
delke mladoletnim osebam, kazen do 3000
evrov in tudi izguba licence. Potem pa pride-
mo do vprašljivega kaznivega dejanja, ki naj
bi bilo v tem, ko bi v osebnem avtu kdo kadil,
in to v prisotnosti otroka ali nosečnice. Že pre-
poved v odprtih prostorih je na moč protislov-
na, saj naj bi menda prispevala k manjši one-
snaženosti ozračja. Tukaj pa zakon popolno-
ma izgubi izpred oči dejstvo, da so večinski ra-
zlogi ekološko nezdravega zraka okrog nas
povsem nekje drugje in da je v primeri z njimi
kajenje le igračkanje z dimom. V enem letu
namreč človeštvo “pridela” za 34 milijard (!)
ton ogljikovega dioksida, kar je za 50% več kot
pred petnajstimi leti. Ker na tej ravni očitno
nismo sposobni stvari izboljšati, bo ozračje iz-
boljšala prepoved kajenja na prostem? Kolikor
potemtakem ne rešujemo bistvenih stvari, to-
liko pretiravamo z manjšimi? Seveda v imenu
skrbi za človeka, otroke, nosečnice. Bomo to-
rej ustavljali osebne avtomobile in kontroli-
rali, ali kdo kadi in škoduje partnerki oziroma
otroku? Kaj ni tako močan poseg v osebna vo-
zila vdiranje v zasebnost? In pridemo do tega,
da nismo več svoja, ampak državna last? In ne
nazadnje, kaj ne bi lahko v skrbi za zdravje lju-
di nadzorovali njihovo početje doma? Da ne
bodo preveč kadili, preobilno in škodljivo je-
dli ter doma pili alkohola? Pretirana skrb
države za svoje državljane se slednjič znajde v
območju smešne cenzure, ki pa je vendar gro-
ba: na televiziji pri filmih omejiti ali izrezati
prizore, v katerih osebe kadijo.
Janez Povše
D
S 1. strani
Pred zgodovinskim ...
  apež Frančišek se bo na po-
ti na pastoralni obisk v Me-
hiko ustavil na letališču na
Kubi, kamor bo dospel tudi ruski
patrarh Kiril. Obe strani poudar-
jata, da gre za skrbno načrtovano
in dobro pripravljeno srečanje,
ki si ga je zelo močno želel že
sveti papež Janez Pavel II., sedan-
ji papež pa je ruskemu patriarhu
Kirilu pred časom samo sporočil:
“Določite kraj in
datum, z vami se
bom srečal, kadar-
koli in kjerkoli želi-
te”! Pred leti je ma-
lo manjkalo, da ne
bi prišlo do srečanja
med papežem in
moskovskim pa-
triarhom v Sloveni-
ji, veliko so si tudi
obetali v Avstriji, a
dejstvo je, da je mo-
skovski patriarh iz-
bral Kubo, neevrop-
sko in komuni-
stično deželo.
Sveti sedež in mo-
skovski patriarhat verjameta, da
bo dogodek tudi znamenje
upanja za vse ljudi dobre volje.
Vse kristjane vabita h goreči mo-
litvi, naj Bog blagoslovi srečanje,
P da bo lahko dalo dobre sadove.Metropolit Hilarijon je dejal, daupajo, da “se bodo začeli novi
odnosi med Cerkvama”, kot je
tudi neprikrito povedal, da se bo-
sta sestrski Cerkvi morali dogo-
voriti, kako skupaj pomagati pre-
ganjanim kristjanom v svetu, še
posebej v današnjem času.
Gre za velikansko simbolično in
zgodovinsko gesto, saj bosta mo-
skovski patriarh Kiril in papež
Frančišek svetu jasno dala vedeti,
da je čas delitev mimo, potrebno
je sodelovati, predvsem pa
zaščititi vse kristjane in vse ljudi
pred preganjanjem.
Prav gotovo je veliko vlogo pri
pripravi tega zgodovinskega
srečanja imel slovenski vatikan-
ski diplomat, nadškof msgr. Ivan
Jurkovič, ki ga je za nuncija,
prvega človeka Vatikana v Rusiji,
leta 2011 imenoval takratni pa-
pež Benedikt XVI., potem ko je
služboval kot nuncij v Belorusiji
in kasneje v Ukrajini. Msgr. Ivan
Jurkovič velja za enega najboljših
diplomatov in poznavalcev slo-
vanskega sveta v katoliški Cerkvi.
Leta 1952 v Kočevju rojeni msgr.
Ivan Jurkovič, je v diplomatsko
službo Svetega sedeža
vstopil 1. maja 1984 in
od takrat služboval v
vatikanskih predstav-
ništvih v Južni Koreji,
Kolumbiji in Rusiji, de-
loval pa je tudi v oddel-
ku za odnose z država-
mi vatikanskega držav-
nega sekretariata. Pogo-
vor z njim smo imeli
pred časom tudi v No-
vem glasu. Papež
Frančišek pa je ponov-
no pokazal svetu, da se
je treba pogovarjati in
dogovarjati, povsod in
z vsemi, v vsakem sogo-
vorniku videti Božje obličje, kot
to veleva evangelij, predvsem pa
je ponovno dokazal, da je danes
nesporno najvišja moralna avto-
riteta na svetu.
Predsednik Sveta slo-
venskih organizacij
Walter Bandelj je prišel
v torek, 9. t. m., v ju-
tranjih urah na obisk v
naše uredništvo. Našel
nas je sredi dela, saj
časnik oddajamo v tisk
prav ob torkih, a smo se
vseeno usedli za mizo
in mu predstavili naše
delo, predvsem pa smo
ga opozorili na nezavi-
dljivo finančno stanje
naše Zadruge Goriška
Mohorjeva, ki izdaja
naš tednik. Predsednik
Bandelj nam je izrazil
toplo solidarnost in
obljubil, da bo tudi v
prihodnje pobliže
spremljal naše delo.
Aktualno 11. februarja 2016 3
  Evropska poslanka Patricija Šulin
EU mora zavarovati prebivalce in vrednote, 
na temelju katerih je nastala
POGOVOR 
  vropski parlament se nam
večkrat zdi zelo oddaljena
ustanova, ki deluje na dru-
gem koncu Evrope. Pa vendar ni
tako, in to iz dveh razlogov. Naj-
prej moramo upoštevati, da za-
koni in določila, ki nam urejuje-
jo vsakdanje življenje, so vedno
bolj izraz evropske politike, ki jo
razvijajo evropske ustanove v
Bruslju. Sami evropski poslanci
so nam bistveno bliže, kot si lah-
ko mislimo. Goriška rojakinja Pa-
tricija Šulin je bila leta 2014 iz-
voljena v Evropski parlament na
listi Slovenske demokratske
stranke; po poldrugem letu opra-
vljanja te pomembne funkcije
smo se z njo pogovorili o delu v
Bruslju.
Poldrugo leto ste poslanka v
Evropskem parlamentu. Kako
ocenjujete to izkušnjo?
Po dobrem letu in pol v EP lahko
rečem, da gre za neprecenljivo iz-
kušnjo. Svojo politično pot sem
začela na lokalni ravni, štiri leta
sem bila mestna svetnica v Me-
stni občini Nova Gorica, v času
druge Janševe vlade pa sem kot
nadomestna poslanka spoznala
delo v DZ in si pridobila drago-
cene izkušnje na nacionalni rav-
ni, ki mi danes pridejo še kako
prav.
V čem je razlika med delom v
Državnem zboru in Evrop-
skem parlamentu?
Delo v obeh parlamentih je na
neki način podobno, a hkrati se
način dela in vsebina tudi precej
razlikujeta. Zakoni, o katerih
soodloča Evropski parlament,
veljajo v celotni Evropski uniji,
pri njihovem sprejemanju pa je
potrebno upoštevati pričakovan-
ja in potrebe pol milijarde prebi-
valcev iz 28 držav članic. Prav ta-
ko je v Evropskem parlamentu
politična kultura na višji ravni,
saj se skuša poiskati konsenz
znotraj vseh strank, kar je v
E Evropskem parlamentu bistvenolažje.Kako ocenjujete sedanje stanje
EU?
Zaradi migrantskega vala, ki ne
pojenja, se je EU znašla ponovno
na prelomnici. Ne smemo kloni-
ti pred izzivi in primarna naloga
EU mora biti, da zavaruje prebi-
valce in vrednote, na temelju ka-
terih je nastala.
Na kaj konkretno mislite?
Žal, si še vedno nismo popolno-
ma opomogli od gospodarske
krize, trenutno stanje pa nas lah-
ko ogrozi do te mere, da se zopet
znajdemo v gospodarskem krču.
Poleg migrantske krize, vprašan-
ja varnosti in strahu pred teroriz-
mom, ki je preplavil ne le EU,
ampak cel svet, se še vedno
soočamo z veliko brezposelno-
stjo, predvsem med mladimi. Ker
se mladi ne morejo osamosvojiti,
si tudi ne ustvarijo družine, in to
ogroža evropsko nataliteto.
Je tako hudo?
V Evropi je 24 milijonov brezpo-
selnih, med njimi 7,5 milijonov
mladih. Konec leta 2014 je bila
denimo, stopnja brezposelnosti
v Evropski uniji 9,9-odstotna,
stopnja brezposelnosti med mla-
dimi pa je bila več kot dvakrat
višja, in sicer 21,4-odstotna.
Katerim temam se najbolj po-
svečate in v katerih odborih
delujete?
Ker sem bila pred vstopom v
Evropski parlament zaposlena
kot višja davčna inšpektorica,
sem se vključila predvsem v od-
bore, ki se ukvarjajo s področjem
financ in gospodarstva. Sem
podpredsednica Odbora za pro-
račun, nadomestna članica Od-
bora za proračunski nadzor in
nadomestna članica Odbora za
promet in turizem. Posvečam pa
se tako kot vsi kolegi poslanci po-
dročjem, ki zadevajo mlade,
predvsem zaposlovanje in izo-
braževanje mladih. Aktivna sem
tudi v delegaciji za Latinsko Ame-
riko in Albanijo, sem stalna po-
ročevalka za enakost spolov pri
Odboru za proračun, v medsku-
pini za manjšine pa si skušamo
prizadevati za pravice manjšin,
ki so v nekaterih državah še ved-
no zelo zapostavljene (npr. Grčija
ne priznava nekaterih manjšin
in njihovih jezikov).
Ste v odboru za proračun. Ka-
ko ocenjujete porazdelitev
sredstev?
V Odboru za proračun razpra-
vljamo o proračunu Evropske
unije, v katerem bo v letošnjem
letu na voljo 155 milijard evrov
v zavezah in 143,8 milijarde
evrov za plačila, ga preučujemo,
dopolnjujemo ter ga skupaj s Sve-
tom ministrov tudi sprejemamo.
Sredstva, s katerimi razpolaga
Evropska unija, omogočajo, da
udejanjamo politike in poskrbi-
mo za dobro delovanje institucij.
Obseg proračuna je omejen z
večletnim finančnim okvirom,
ki določa najvišje letne zneske,
ki jih Evropska unija lahko pora-
bi na posameznem področju po-
litike v določenem obdobju.
Kateri so cilji, ki jih želite do-
seči s takim finančnim okvi-
rom?
Evropski proračun ima zaradi
svoje naložbene narave pomem-
bno vlogo pri spodbujanju kon-
kurenčnosti, gospodarske, social-
ne in ozemeljske kohezije v EU
in posledično tudi pomembno
vlogo pri soočanju in
zmanjševanju negotovosti, ne-
zaupanja in nezadovoljstva
državljanov EU. Osebno podpi-
ram predlagane smernice za
oblikovanje evropskega pro-
računa za leto 2016, predvsem
povišanje sredstev za zaposlovan-
je mladih in reševanje migran-
tske krize. Odločno pa nasprotu-
jem, kadar poslanci razprave o
evropskem proračunu zlorabljajo
za nabiranje nacionalnih točk.
Tako je bilo pri proračunu za leto
2015, ki je bil sprejet šele v sprav-
nem postopku. Dogovor bi lahko
dosegli hitreje in manj drama-
tično, če bi pogajalska izhodišča,
še posebej Sveta, ustrezno
upoštevala sprejete evropske ob-
veznosti.
Novo programsko obdobje
2014-2020 se je začelo. Kaj mi-
slite o črpanju evropskih sred-
stev s strani Slovenije in speci-
fično naše primorske regije
oziroma Goriške?
Pomembno je, da je Slovenija v
zadnjih letih povečala učinkovi-
tost črpanja iz evropskega sklada
za regionalni razvoj, evropskega
socialnega sklada in kohezijskega
sklada. Tako so bile zgrajene ce-
ste, regionalni centri za ravnanje
z odpadki, številna podjetja, ki so
sodelovala v raziskovalnih pro-
jektih v centrih odličnosti, pri
patentih, inovacijah. V Sloveniji
ni občine, v kateri ne bi bil s po-
močjo EU sredstev sofinanciran
vsaj en projekt. Je pa še veliko re-
zerv. Če se osredotočim na Go-
riško regijo, je bilo kar nekaj pro-
jektov, ki jih je sofinancirala
Evropska unija in so prispevali k
dvigu kakovosti življenja na Go-
riškem: Regijski center za ravnan-
je z odpadki, kolesarska mobil-
nost med Slovenijo in Italijo, čez-
mejni sistem za upravljanje z vo-
dami na urbanem območju Go-
rice in Nove Gorice, izboljšanje
trajnostne dostopnosti in mobil-
nosti na čezmejnem Program-
skem območju. Seveda tako kot
povsod je tudi tukaj še veliko
prostora za izboljšave.
Konec leta 2014 ste bili po-
ročevalka o uporabi sredstev
Solidarnostnega sklada EU za-
radi škode, ki jo je povzročil
žled v Sloveniji. Slovenija je
prejela 18.388.478 evrov.
V Sloveniji je žled poškodoval
skoraj polovico slovenskih goz-
dov, skoraj vsako četrto gospo-
dinjstvo oz. 15% prebivalcev Slo-
venije pa je ostalo brez električne
energije zaradi škode na elek-
tričnem omrežju. Poročilo poleg
tega zajema še pomoč trem dru-
gim državam zaradi naravnih ne-
sreč, ki so jih doletele: poplave v
Italiji, potres v Grčiji ter žled in
poplave na Hrvaškem v skup-
nem znesku skoraj 47 milijonov
evrov. Največji delež pomoči je
namenjen Sloveniji. Iz Evropske-
ga solidarnostnega sklada je Slo-
venija tako dobila dobrih 18 mi-
lijonov. Evropska unija znova iz-
kazuje solidarnost z državami
članicami, ko potrebujejo po-
moč. Poleg Solidarnostnega skla-
da deluje tudi Evropski sklad za
prilagoditev globalizaciji, ki nudi
pomoč odpuščenim delavcem.
Žal, je Slovenija to izkoristila le
enkrat, v primeru Mure.
Ali spremljate delovanje
Evropskega združenja za teri-
torialno sodelovanje med Go-
rico, Novo Gorico in Šempe-
trom-Vrtojbo?
Seveda. Iskanje skupne strategije
za gospodarski in socialni razvoj
je izjemno pomembno, izvajanje
programov in projektov, ki jih
sofinancira EU, pa izboljšuje ka-
kovost življenja prebivalcev. To
sodelovanje tudi krepi medseboj-
no spoštovanje na obeh straneh
meje, občine si nudijo medseboj-
no in vso potrebno pomoč.
Predvsem pa je za uspeh potreb-
no premostiti ovire, ki izhajajo iz
slovenske ali iz italijanske zako-
nodaje.
Kakšne so možnosti, ki si jih
naš goriški prostor obeta od
razvojnih programov EU?
Programsko obdobje 2014-2020
dodeljuje Evropskemu združenju
za teritorialno sodelovanje osred-
njo vlogo tako glede strateškega
razvoja kakor tudi glede progra-
mov in pridobivanja sredstev. Pri
tem bi rada poudarila, da morajo
prijavljeni programi, ki jih sofi-
nancira Evropska unija, vsebova-
ti dodano vrednost na ravni
Evropske unije.
Kaj to konkretno pomeni?
To pomeni, da morajo prispevati
k uresničevanju evropskih ciljev,
hkrati pa morajo biti ekonomsko
vzdržni in vredni ter zreli - da se
lahko v kratkem začnejo izvajati.
Možnosti so vedno odprte, ven-
dar ni dovolj imeti le ideje ali pa
prijaviti neki projekt na razpis za
pridobitev evropskih sredstev.
Žal, je potrebno iti skozi gosto si-
to birokratskih ovir in v tem po-
gledu tudi EU ni nobena izjema.
Goriška pa tudi preostala Slove-
nija si lahko največ obetata od
turizma, ki predstavlja kar 10 %
evropskega BDP. Strategija Evrop-
skega združenja za teritorialno
sodelovanje načrtuje tudi čez-
mejno mrežo zdravniških stori-
tev in oživitev železniškega vo-
zišča med Gorico-Novo Gorico-
Šempeter-Vrtojbo, vendar je ve-
liko odvisno tudi od same Slove-
nije. So področja, v katera se EU
ne more in ne sme vmešavati.
Vse, kar je v rokah nacionalnih
vlad, pa traja dlje, saj sta vsak raz-
voj, vsaka gradnja itd. pogojena
od visokih finančnih izdatkov.
Kakšno je sodelovanje med
slovenskimi evropskimi po-
slanci?
Slovenski evropski poslanci do-
bro sodelujemo med sabo, še po-
sebej ko gre za Slovenijo. V do-
brobit Slovenije se posvetujemo
in iščemo skupne točke za delo-
vanje. Ko je denimo Nemčija
uvedla obračun minimalne
plače za tuje prevoznike, kar je
vplivalo tudi na poslovanje slo-
venskih podjetij, smo se mi vsi
slovenski poslanci pridružili pri
vprašanju Komisiji, kaj namerava
narediti za odpravo takšne prak-
se. Prav tako sodelujemo pri
predstavitvi Slovenije preko raz-
stav, nastopov itd. Pred skoraj
enim letom smo v Bruslju gostili
čebelarje iz Slovenije itd. Sodelo-
vanje med nami je konstruktiv-
no in korektno in upam, da bo
tako tudi ostalo.
Vprašanje sprejemanja begun-
cev je v tem času ena glavnih
tem. Kako ocenjujete odziv
Evrope?
Tako Slovenija kot tudi večina
ostalih držav članic je pristopila
k reševanju begunske problema-
tike preveč naivno, rešitve pa se
iščejo prepogosto enostransko.
Potrebujemo enotno in poostre-
no azilno politiko.
Kako si to zamišljate?
Problem je tam, kjer je nastal: na
Bližnjem vzhodu. Humanitarna
pomoč v Evropi in skrb za be-
gunce sta le obliž na rano.
Ogroženim je potrebno pomaga-
ti pri njih doma, tudi s temelji-
tim bojem proti ISIS-u in
odločnim preprečevanjem in
reševanjem konfliktnih in voj-
nih situacij. Druga plat problema
pa je v sami EU, natančneje v
Nemčiji, ki je preveč velikodušno
odprla svoja vrata. Mislim, da se
mora EU lotiti takšne azilne po-
litike, ki bo pomoči potrebnim
pomagala, nezakonite pribežni-
ke pa po hitrem postopku vrnila
na izhodiščno lokacijo.
/ str. 12
Julijan Čavdek
Naši domovi, bogastvo ali breme? (9)
Stavba na Travniku št. 25
  ravnik je poseben kraj v
Gorici: za Slovence ima
velik simbolni in zgodo-
vinski pomen. Ime se je ohranilo
skozi stoletja in številni dogodki
so povezani s tem trgom. Med te-
mi so gotovo tisti, ki se nanašajo
na tolminski punt. A Travnik ne
prikliče v spomin le preteklosti,
tudi v sedanjosti se kaže njegov
pomen in to tudi s stavbo, ki stoji
na Travniku s hišno številko 25.
Morda ne gre za dom, kot smo
jih do sedaj opisovali. Gre pa za
poslopje, v katerem vsak dan po-
teka pestra dejavnost na po-
dročju trgovinstva, kulture, za-
ložništva in medijev. V pritličju
in treh nadstropjih delujejo Ka-
toliška knjigarna, Zadruga Go-
riška Mohorjeva, v katero spada-
jo tednik Novi glas, založba Go-
riška Mohorjeva družba in
otroška revija Pastirček, in gale-
rija Ars.
V knjigi 100 let Katoliškega ti-
skovnega društva piše, da je Ka-
toliško tiskovno društvo leta
1930 najelo stavbo na Travniku
št. 25 in tja preselilo Katoliško
knjigarno, ki je do takrat delova-
la v Gosposki ulici (sedanja ul.
Carducci) na hišni številki 2. Le-
ta 1935 sta stavbo formalno od-
kupila duhovnika Alojzij Koder-
T mac in Stanko Stanič. V obdobju1936 – 1969 je poslopje bilo vnajemu družbe Inž. Pegan in
Ivan Prinčič – Katoliška knjigar-
na. Julija l. 1972 pa je stav-
ba prišla dokončno v last
Katoliškega tiskovnega
društva. Leta 2000 so se
začela obnovitvena dela,
ki so se končala dve leti
kasneje. V prenovljene
prostore so se s Placute
preselili uredništvi Nove-
ga glasa in Pastirčka, Za-
druga Goriška Mohorjeva
in Goriška Mohorjeva
družba. Slovesno odprtje
prenovljenih prostorov je
bilo 9. septembra 2002.
Stavba na Travniku št. 25
je v mestu in v širši okolici
poznana kot Katoliška
knjigarna, ki je najstarejša
mestna trgovina in refe-
renčna točka za Slovence
z obeh strani meje. Knji-
garna je morala v svoji
stoletni zgodovini kljubo-
vati marsikateri hudi si-
tuaciji. Zadnja taka preiz-
kušnja je prav gotovo se-
danja finančna in gospodarska
kriza. To je občutil celoten go-
riški trgovinski sektor. Na go-
riškem Travniku pa so se trgovi-
ne morale soočiti tudi s prekva-
lifikacijo samega trga in z za-
prtjem predora Bombi pod Go-
riškim gradom. Kljub temu pa
Katoliška knjigarna ostaja neza-
menljiva slovenska postojanka v
samem mestnem središču; še po-
sebno pomembna je za šole in
za vse tiste, ki jim je pri srcu slo-
venska knjiga.
Od trženja knjige do založniške
dejavnosti je v stavbi na Travni-
ku št. 25 le eno nadstropje razli-
ke. Nad Katoliško knjigarno so
sedež in uprava Zadruge Goriška
Mohorjeva ter uredništvo Pa-
stirčka. V istem nadstropju je tu-
di večnamenska soba, ki jo
večinoma uporablja
društvo Ars za razstavno
dejavnost, Goriška Mohor-
jeva družba pa redno pred-
stavlja lastne knjižne izda-
je. V drugem nadstropju je
uredništvo Novega glasa,
ki z novicami, intervjuji,
kroniko in še marsičim
drugim tedensko poroča o
dogajanju v zamejstvu,
Sloveniji in Italiji ter po
svetu. V tretjem nadstrop-
ju ima svoj sedež in arhiv
Goriška Mohorjeva
družba, ki je sicer mlajša
od sestrskih založb v Celju
in Celovcu, a z več kot 90-
letno zgodovino je gotovo
najstarejša založba v Gori-
ci.
Stavba na Travniku št. 25
je pravo srce goriške in slo-
venske stvarnosti, zamej-
ske in čezmejne. Z razno-
liko dejavnostjo daje izra-
zit pečat Travniku, ki kljub vse-
mu ostaja najbolj razpoznavni
del mesta Gorica.
JČ
Kristjani in družba11. februarja 20164
  ragi Božji prijatelji!
S praznikom Brezma-
dežne in na nedeljo po
njem smo stopili skozi sveta
vrata v izredno sveto leto usmil-
jenja, s pogledom v OBLIČJE
USMILJENJA. “Jezus Kristus je
obličje Očetovega usmiljenja”
so prve besede v buli o napove-
di izrednega svetega leta. Papež
Frančišek je tudi posla-
nico za svetovni dan
bolnikov 2016 zakoreni-
nil v neizmerno Božje
usmiljenje: “Zaupati
usmiljenemu Jezusu ka-
kor Marija”, in jo no-
tranje povezal s Kano
Galilejsko: “Kar koli vam
reče, storite” (Jn 2,5).
USMILJENJE - “Božje
usmiljenje, nedoumljivo
vsakršnemu, tako angel-
skemu kakor človeške-
mu razumu” (sv. Favsti-
na Kowalska, Vzkliki) –
se nam razodeva v sve-
topisemskem oznanilu:
- Kot Božja naklonje-
nost, nezaslužen dar. “V
tem se je razodela Božja
ljubezen do nas, da je Bog po-
slal na svet svojega edinoroje-
nega Sina, da bi živeli po njem.
V tem je ljubezen: ne, da smo
mi vzljubili Boga, ampak da je
on nas vzljubil in poslal svojega
Sina v spravo za naše grehe.
(…) Mi ljubimo, ker nas je on
prvi vzljubil” (1 Jn 4,9–10.19). -
Kot zvestoba, trdnost, ki je ka-
kor skala: “Skala pa je bil Kri-
stus” (1 Kor 10,4c). - Kot pora-
janje pod materinim srcem in
očetovo naročje: “Mar pozabi
žena svojega otročiča in se ne
usmili otroka svojega telesa? A
tudi, če bi one pozabile, jaz te
ne pozabim” (Iz 49,15).
Božje usmiljenje se sklanja v
človekovo bolezen, v njegovo
preizkušnjo in bridkost. “Bole-
zen, posebno tista težka, vedno
postavi človeško bivanje v kri-
zo, v preizkušnjo in prinaša s
seboj vprašanja, ki vrtajo v glo-
bino. Prvi trenutek je včasih
upor: “Zakaj se je ravno meni
to zgodilo”? Lahko se nas polo-
ti obup, misel, da je vse izgu-
bljeno in da nič več nima smi-
sla …“ je zapisal papež
Frančišek v poslanici.
D Prav v ta dramatični položaj, vto preizkušnjo življenja vstopaBožje usmiljenje: - usmiljenje
kot Božja naklonjenost: Bog
prihaja naproti bolniku, da mu
razodene, da je z njim, da bole-
zen ni posledica Božje kazno-
valne pravičnosti, da se v Jezu-
su Kristusu bojuje zanj, ker je
učlovečena in križana ljubezen
vedno s človekom, nikoli proti
njemu, nikdar proti življenju; -
usmiljenje kot zvestoba in
trdnost: odločilno dejanje
Božjega usmiljenja je učlo-
večenje, resničnost, da je Ema-
nuel-Bog z nami, da je neodtu-
jljivo človekov večni zaveznik;
da je skala, ki je neporušno
trdna in zanesljiva opora, skala,
ki ne zgrmi na človeka, da bi ga
uničila, marveč skala, ki v
puščavi izmučenosti, negotovo-
sti in nemoči odpre studenec
upanja, svežine; - usmiljenje
kot (duhovno) porajanje člove-
ka in zavetje v Božjem objemu:
skozi preizkušnjo bolezni se
lahko ob Jezusovi bližini usmil-
jenja, v zazrtosti v njegovo
Obličje poraja globlji pogled na
življenje, se odpira nova
možnost za rast bitja in svetega
v njem; zavetje v Božjem obje-
mu lahko bolnik izkusi prav te-
daj, ko se druge rešitve izgublja-
jo izpred oči in ostaja samo sre-
diščno, tisto v globini srca … in
končno zares le tisto, kar po-
svečeno v trpljenju in izročanju
najdeva v Božjem zavetju izpol-
nitev!
Papež Frančišek v poslanici od-
stira vero, ki “ponuja ključ, s ka-
terim lahko odkrijemo globlji
smisel tega, kar živimo; ključ,
ki nam pomaga videti, na
kakšen način lahko bolezen po-
stane pot, ki nas pripelje v
trdnejšo bližino z Jezusom, ki
hodi z nami in nosi križ. Ključ
nam daje njegova mati Marija,
ki je strokovnjakinja za to pot.
Na svatbi v Kani je Marija tista
pozorna žena, ki opazi težavo
(…) Ne ostane pri gledanju, to-
liko manj pri presojanju, am-
pak se odpravi k Jezusu in mu
predstavi problem (…) Svatba v
Kani je ikona Cerkve: v središču
je usmiljeni Jezus, ki izvršuje
znamenje (…) Blizu Jezusa in
njegovih učencev je Marija –
mati, ki moli in ki zmore pred-
videti.  (…) Imamo Mater, ki
ima pozorne in dobre oči kakor
njen Sin. Njeno materinsko
srce je polno usmiljenja kakor
On (…) Marijina prošnja med
poročno gostijo, ki jo je njene-
mu materinskemu srcu navdih-
nil Sveti Duh, bo omogočila, da
se bo pokazala ne samo Jezuso-
va mesijanska moč, ampak tudi
njegovo usmiljenje. V Marijini
prošnji odseva Božja nežnost.
In ta ista nežnost je navzoča v
življenju mnogih, ki stojijo ob
strani bolnim in znajo zaslutiti
njihove potrebe, ker gledajo z
očmi, polnimi ljubezni”.
Malo kasneje papež v poslanici
osvetli tudi vlogo služabnikov
na gostiji v Kani in poudari, da
“očitno želi Gospod pri ure-
sničevanju nadnaravnega tudi
človekovo sodelovanje.  (…) Ka-
ko je Bogu dragoceno in prijet-
no, če smo služabniki drugih!
(…) Na svetovni dan bolnikov
lahko po priprošnji Marije, Je-
zusove in naše matere, prosimo
usmiljenega Jezusa, naj vsem
nam nakloni razpoložljivost za
služenje potrebnim in –
bolj konkretno – našim
bolnim bratom in se-
stram.  (…) Tudi mi smo
lahko roke, objem, srca,
ki pomagajo Bogu
izvrševati njegove čudeže,
največkrat skrite. Tudi mi
– zdravi in bolni – lahko
ponudimo svoje težave in
trpljenje kot vodo, ki je
napolnila vrče na svatbi v
Kani in je bila spremenje-
na v najboljše vino.  (…)
Čeprav bo srečevanje s
trpljenjem vedno skriv-
nost, nam bo Jezus poma-
gal odkrivati njegov smi-
sel”.
V sklepnem delu poslani-
ce sta navzoča tudi pa-
peževa želja in voščilo: “Vsem,
ki se posvečate bolnim in
trpečim, želim, da bi vas
poživljal duh Marije, matere
usmiljenja …”
Ob 24. svetovnem dnevu bol-
nikov iskrena zahvala najprej
vam, bolnice in bolniki, za vse
sprejeto in darovano trpljenje,
za pogum boja in upanja; zah-
vala vam, osebje naših bol-
nišnic in domov za naše sta-
rejše brate in sestre, za strokov-
no, zvesto in sočutno služenje;
pa vam, domači in drugi svojci,
ki sotrpite z bližnjimi, jih pod-
pirate in ljubeče spremljate … -
Naj Usmiljeni napolnjuje vsa
srca s tolažbo, z upanjem in ra-
zodevanjem milostne Previd-
nosti!
Pismo končujem s prošnjama:
“JEZUS, OBLIČJE OČETOVEGA
USMILJENJA, naj se milostno
uresničuje v nas vseh: 'Bodite
usmiljeni, kakor je usmiljen tu-
di vaš Oče'!  (Lk 6,36) in: 'Bla-
gor usmiljenim, kajti usmiljen-
je bodo dosegli' (Mt 5,7) ”. in
“Mati usmiljenja, prosi za nas”!
Papež Frančišek
Pripravil frančiškan p. Marko Novak
  godovino človeštva zazna-
mujejo najrazličnejši pad-
ci in vzponi. V zgodovini
20. stoletja stopijo pred nas
nečloveški dogodki – to so
množični pomori. Če se
sprašujemo, zakaj je do tega
prišlo, bi bil eden od odgovorov
tale: “Do tega je prišlo zato, ker
je človek izgubil izpred oči
obličje Drugega, v katerem bi, če
bi ga uzrl, prepoznal svoje
obličje, obličje človeka”. Če bi to
voditelji, zlasti politiki, upošteva-
li, bi se jim najprej prebudila od-
govornost do človeka, ne glede
na to, kateri rasi ali veroizpovedi
pripadajo.
Vse totalitarne ideologije 20. sto-
letja (nacizem, fašizem, komuni-
zem …) so izbrisale s svojega zor-
nega polja (vidika) človeka. Člo-
vek jim je postal predmet upora-
be. Bil je delovna sila – tako so
nastajala delovna in koncentra-
cijska taborišča. V njih je bil člo-
vek velikokrat manj kot delovna
sila, lahko je bil celo kot surovi-
Z
POGLED V NEBESA
V okolju, v katerem prevladujeta ideologija in
hinavščina, postane prisotnost resnične vere
in življenja hitro moteča. Diakon Štefan je oz-
nanjal evangelij z izredno svobodo do tradicio-
nalne judovske vernosti. Ni ga bilo strah izpo-
vedati svojega odnosa do Kristusa, ki ga je vi-
del in premišljeval v molitvi in življenju. V
svoji veri je bil odprt za delovanje Svetega Du-
ha in prežet z Očetovo ljubeznijo, da je mogel
videti Kristusa v njegovi Božji slavi. Štefanov
obraz je zasijal kot obraz angela, nadnaravna
lepota je sijala iz njega. Prežetost s Svetim Du-
hom je povezana z njegovo duhovno mlado-
stjo, da je nekako šel čez čas in stopil v
večnost. Prva Cerkev je zelo častila mučence,
ki so bili prežeti s Svetim Duhom in pokazali
mladostno navdušenje za Jezusa: Štefan, Lo-
vrenc, Agata, Neža, Cecilija.
Posebnost Štefanovega pogleda je bila v tem,
da se je povsem poistovetil z Jezusom. Odseval
je najgloblje prijateljstvo z njim, potem ko ga
je Jezus odrešil. Štefan ga je prosil, naj sprejme
njegovega duha, kot je Jezus izročil svojega du-
ha Očetu. Ni bilo razlike med njunim zaupan-
jem v trpljenju, različen je bil le pogled. Pri Je-
zusu je bila smrt ločena od vstajenja, pri Štefa-
nu pa se je spremenjenje zgodilo že v njegovi
smrti. Videl je Jezusa, kako ga je pospremil v
njegovo slavo, nebesa. Štefan se je znašel ob
trpečem Bogu in ni hotel bežati od njega kot
prvi Adam, ker je spoznal resnico o ljubezni, o
Bogu in o sebi. Jezus prihaja tako k vsakemu
človeku, da bi se mogel z njim vrniti v nebeško
kraljestvo. Njegova ljubezen gre med strahove
in v globine človeške teme, da se ne bil nikoli
oddaljila od tistih, ki bodo verovali.
Judje so obsodili Štefana za isto krivdo, kot so
obsodili Jezusa, da je izrekel bogokletje in žalil
Boga. V resnici so ga umorili, ker niso hoteli
sprejeti tega, kar je on videl. Srečanje z Jezu-
som je srečanje z njegovo Prisotnostjo in
večnostjo, ki vstopa v čas. Ko gledamo vstalega
Kristusa že vidimo, kako živi z nami in smo de-
ležni njegovega poveličanja. Štefan je videl Je-
zusa, kako ga je prišel hrabrit v njegovem
mučeništvu, da bi ga povedel v slavo. Verniki
živimo v pogledu na vstalega Kristusa, čeprav
moramo za to trpeti. Fizični pogled je povezan
z duhovnim pogledom, Jezusova prisotnost pa
je obsodba tistih, ki ga nočejo videti in morijo
vse, ki ga vidijo in vanj verujejo. Štefan je šel še
naprej. Poistovetil se je z Jezusom v njegovem
odpuščanju morilcem. Odpuščanje je ključ za
sprejem zveličanja, ki ga prinaša Jezus. V njem
se razkrije usmiljenje Očeta, ki ne pozna meja.
Ljudje ne poznamo ljubezni in veličine Boga,
zato ga križamo z našimi grehi. Ko bomo od-
prli oči, ga bomo spoznali in videli, kako se
sklanja k nam, da bi nas rešil.
GLEDATI SKOZI POGLED (19) Primož Krečič
na. V nemškem rajhu so iz člo-
veških kosti kuhali milo, iz las
pletli razne predmete, človeški
pepel so rabili za gnojilo...
Množično se je izvajal genocid.
Ta se žal zdaj tu, zdaj tam po sve-
tu še vedno dogaja.
V medsebojnih odnosih se je
vedno skrivala skrb drug za dru-
gega. Zato je odgovornost do
sočloveka ena temeljnih moral-
nih vrednot. Odgovornost za
drugega je jedro osebnega etosa
pa tudi temelj etičnosti nasploh.
Le z brezpogojno odgovornostjo
drug za drugega priznamo sočlo-
veka v njegovi nedotakljivosti in
ga tudi ne jemljemo kot predmet
prilastitve, pač pa kot meni ena-
kega, nenadomestljivega sozem-
ljana. Tako priznamo človekove-
mu življenju absolutno vrednost.
Dve veliki vrednoti ima vsak člo-
vek. To sta nedotakljivost in sve-
tost življenja. Ti dve vrednoti sta
nad vsakim zakonom in sta tudi
predpostavki vsakega moralnega
reda. Če ju človek ne nosi v svoji
zavesti, se ti dve vrednoti
ne moreta uveljaviti. Za-
vedati pa se moramo, da
nam zavedanje o teh dveh
vrednotah ni podarjeno z
rojstvom, kot nam je dan, reci-
mo, nagon ali čut, zato moramo
to zavedanje otroku privzgojiti že
v otroštvu. Tega se starši pa tudi
vzgojitelji velikokrat sploh ne za-
vedajo.
Odgovornost in tudi skrb za dru-
gega (za sočloveka) ni samo sred-
stvo, da smo si ljudje blizu, pač
pa nam omogoča tudi polnost
življenja, ko nas duhovno bogati.
Kot nas zloraba človeka notranje
prazni, da postajamo nečloveški
ali celo zverinski do sočloveka
(taborišča), tako nas pripelje do
tega, da je za človeka človek šele
tedaj, ko tudi sam živi za drugega
– za sočloveka. To, da sobivamo
z drugim, pa ni samo naša
dolžnost, ampak tudi naša sreča,
da na svetu nismo sami. Sobi-
vanje z drugim človekom je tudi
edina možnost, da se popolno-
ma uresničimo, ko prestopimo
biološko bivanje sočloveka in
vstopimo v območje človekove-
ga duha.
Ambrož Kodelja
Odgovornost in skrb za drugega
Nečlovečnost 20. stoletja
  nekdanjem Servitskem
samostanu v Kopru so se
v torek, 19. januarja 2016,
v koprski katedrali pa 24. januar-
ja, že tretjič spomnili Koprčana
blaženega Antonia Martissa, ki je
bil predstojnik tega samostana in
je tu umrl leta 1520. Napoleon je
dal zapreti ta samostan in tako
povzročil nepopravljivo škodo
zgradbi in dejavnosti, ki so jo tu
opravljali serviti od leta 1453.
Mnogi od današnjih Koprčanov
se tega samostana spominjamo
kot porodnišnice in nas pogled
nanjo čustveno poveže s spomini
na hišo, v kateri smo se rodili. Sa-
mostan je tudi kulturni spome-
nik državnega pomena. Lepo šte-
vilo se nas je zbralo pri tem spo-
minskem bogoslužju, ki ga je vo-
dil koprski župnik dr. Primož
Krečič, saj se požrtvovalno trudi
pri ohranjanju identitete mesta
in z vero gradi sožitje med vsemi
današnjimi prebivalci. Tako so
med oboki samostanskega vrta
V
odmevale latinščina, slovenščina
in italijanščina in nas vse pove-
zovale v prijateljstvu z vizijo miru
in dostojanstva, ki jo prinašajo ti
lepi duhovni dogodki našemu
mestu in vsem njegovim prebi-
valcem. Srečanje je organiziralo
Istrsko društvo Helio diakon, ki
se iskreno zahvaljuje Koprski uni-
verzi in rektorju dr. Draganu Ma-
rušiču za razumevanje in pomoč
ter sosedi Katji Pegan za luč.
(gdi)
  Servitski samostan
Blaženi Antonio
Martissa ni pozabljen
KOPER  Pismo bolnikom ob svetovnem dnevu bolnikov
“Zaupajte usmiljenemu Jezusu!”
Aktualno 11. februarja 2016 5
Šesta številka otroške revije Pastirček  
Norčavi pust je
prepustil prostor postu
  ako neverjetno domiselno
in premišljeno je sloven-
sko besedišče: en sam sam-
cati samoglasnik povsem spreme-
ni pomen besede! Pust in post.
Kakšno pomensko bogastvo in
popolno nasprotje skrivata ta dva
samostalnika! Šaljivec pust, okro-
glih ust, je letos šaril na okrog do
9. februarja, ko se je popolnoma
razvnel v divjem plesu, nato pa se
10. februarja umaknil pred re-
snobnim postom, ki nas vabi k
odpovedi ob pripravi na Veliko
noč. Kot pravi urednik Pastirčka
Marijan Markežič v šesti številki
te zmeraj privlačne in z dragoce-
nimi življenjskimi drobci posute
revije, je februar kratek, a bogat
mesec. 2. febr. je bila svečnica,
spomin na to, kako sta Marija in
Jožef darovala Jezusa v templju, 3.
t. m. smo na god sv. Blaža, škofa
in mučenca ter zdravnika, prejeli
blagoslov grla. 8. t. m. smo
počastili našega največjega slo-
venskega pesnika Franceta Prešer-
na, 10. t. m. pa nas je pepelnica
spomnila na minljivost našega
življenja. 11. t. m. je svetovni dan
bolnikov, 14. pa sv. Valentin, ki ga
imajo še posebno radi zaljubljen-
ci in rastline, saj v njih že prebuja
življenjske sokove. Pastirček ob
odprti knjigi opozarja na dan slo-
venske kulture in na to, kako člo-
vek “ne živi samo od kruha”, am-
pak potrebuje besedno in likovno
umetnost, glasbo, ki oplemenitijo
naš vsakdanjik. Ob tem seveda ne
pozablja na najpomembnejšo
knjigo, Sveto pismo. Post nas na-
govarja, naj se odpovemo mar-
sičemu in naj darujemo v dobre
namene. Prav odpoved je sre-
diščna tema tokratnega stripa
Walterja Grudine in Paole Berto-
lini Grudina, ki je v sliki pokazala,
kaj se zgodi po -
žrešnemu
dečku, če se
prenaje
bon bonov,
namesto da
bi denar na-
menil tudi
lačnim vrstni-
kom! Ista av-
torica je v to-
plih barvah
brez ostrin
prikazala sv. Danije-
la, ki mu levi niso storili prav
nič hudega, raztrgali pa so hu-
dobne kraljeve urednike, ki so ga
zatožili, ker so mu bili nevoščljivi.
Bertolinijeva z zajčkom Timijem
vabi otroke, naj ob reševanju
križanke in dopolnitvi ilustracije
razmislijo o postu, ki je “trening
srca”. Čisto na svoj način pa se ob
tem zadržuje Pacek Walterja Gru-
dine. O svečnici ganljivo poje pe-
sem Cvetane Priol; uglasbil jo je
Patrick Quaggiato, že kar nekaj
časa zvest sodelavec Pastirčka. S
svojimi skladbami bogati glasbe-
no literaturo za naše male pevce.
V Pastirčkovi slaščičarni, kjer
pečeta Katerina in Graziella, je vse
pustno: slastno diši po ocvrtih
miškah, s katerimi so se lahko po-
sladkali Pastirčkovi bralci, saj jim
je postregel z receptom. Na pust
nas navezuje pajac Tobi, ki neu-
trudno zabava otroke v cirkusu.
Razigranega pajaca z rahlo
otožnim izrazom je ilustrirala
Paola, zamislila pa si ga je in zgod-
bo o njem napisala Mariza Perat,
ki je tudi dodala še en kamenček
na 70 let dolgi Pastirčkovi ustvar-
jalni poti. Njeno pero je tokrat s
posebno občutljivostjo orisalo
življenje in delo prizadevne
učiteljice in globoko čuteče pesni-
K ce Ljubke Šorli (1910-1993), ki jeurejevala Pastirčka od l. 1978 do1988. Njeno sodelovanje v reviji
je bilo zmeraj bogato; poleg pe-
smi je prispevala tudi prizorčke.
Doma je bila iz Tolmina, kjer je
po vrnitvi iz begunstva – ob prvi
svetovni vojni – dokončala
meščansko šolo. Že od mladega je
bila vpeta v kulturno življenje; ta-
ko je bilo tudi, ko se je preselila v
Gorico. V hudih časih fašistične-
ga terorja je doživela mučeniško
smrt (16. februarja 1937) svojega
ljubega moža, narodnozavednega
glasbenika, Lojzeta Bratuža, kate-
remu je posvetila tudi sonetni ve-
nec. Tudi sama je prestala grozne
muke v fašističnih zaporih. Vse
življenje je bila povezana s šol-
skim, kulturnim in literarnim
življenjem na Primorskem. Znala
se je prikupno približati otroški
duši, saj je bila vsa predana učitel-
jskemu poklicu. Njeni stihi so
izšli na straneh raznih revij na
Goriškem, Tržaškem, Koroškem v
Sloveniji, pa tudi zdomstvu. Med
drugimi je izšla njena pesniška
zbirka za otroke Veseli ringaraja.
Kljub vsem prestanim grozotam
ni nikdar gojila sovraštva do ni-
kogar. Za svoje delo je prejela več
nagrad, l. 1979 tudi papeško odli-
kovanje Pro Ecclesia et Pontifice.
L. 2014 so po njej poimenovali
osnovno šolo v Romjanu. Na Er-
javčevi ulici v Novi Gorici od l.
2013 stoji poleg doprsnega kipa
Lojzeta Bratuža tudi njen.
V naravoslovnem kotičku za
najmlajše Pastirčkove bralce Bar-
bara Rustja razlaga, kakšne so po-
zimi razlike med iglastimi in li-
stnatimi gozdovi, pa tudi, kakšni
so sploh listi in plodovi dreves, ki
rastejo v njih. Te bodo lahko otro-
ci opazovali tudi, če jih bodo
starši kdaj pel-
jali na izlet
na Škabrijel,
kamor je
svoja ne ča -
ka odpeljal
stric Maks v
želji, da bi
pobliže
spoznala bližnjo
okolico.
V februar-
ski številki
bodo najmlajši
risarji uživali ob
barvanju in dopolnje-
vanju basni o lisici in raku, ki jo
predstavlja Danila Komjanc. Večji
šolarji pa bodo ob malce šegavih
ilustracijah razmislili, kakšni so
svetniki, ki so svetal zgled za nas.
Spretne roke pa bodo takoj pose-
gle po vsem potrebnem in po na-
vodilih Tatjane Ban pripravile
snežen oblak v vetru, da se bodo
misli lahko poigrale v vrtincu
snežink. Pastirčkova pošta je tudi
tokrat polna čudovitih risbic. Bo-
gati pa jo tudi pet barvnih foto-
grafij: učenci OŠ F. Bevk z Opčin
in A. Černigoj s Proseka so izdelali
adventne venčke, pripravili jaslice
in drevesce, OŠ F. Milčinski s Ka-
tinare je v domači župnijski cer-
kvi pripravila koncert in z njim
navdušila poslušalce. Šolarji OŠ
V. Šček so si v Nabrežini ogledali
razstavo jaslic. Čisto posebne ja-
slice pa so na šolskem dvorišču
postavile Anja, Alice, Alyssa in
Clarissa, tretješolke OŠ A. Gradnik
iz Števerjana.
Otroci, njihovi starši in vsi Pa-
stirčkovi prijatelji naj ne pozabijo
na prireditev Pastirčkovih 70 let,
ki bo 10. aprila v Kulturnem cen-
tru Lojze Bratuž!
IK
  olitično ozračje je namreč napeto za-
radi več razlogov, začenši z reformami
na državi ravni, dalje tudi zaradi refor-
me krajevnih uprav, ki bodo preobličile
upravno podobo naših občin. K temu je po-
trebno še prišteti upravne volitve v Trstu in
Miljah, izid katerih je vse prej kot jasno opre-
deljiv. Kako pa se bo SSk na teh volilnih
preizkušnjah ravnala z Demokratsko stran-
ko, politično zaveznico, ki se je v teh letih
izkazala za 'zahtevno sogovornico'?
Začnimo po vrsti, in sicer pri parlamen-
tarnih reformah in reformi volilnega za-
kona.
V zakonu št. 38 je jasno zapisano, da volilni
zakon mora olajšati izvolitev predstavnika
slovenske manjšine v parlament. To so glad-
ko prezrli pri reformi senata, ker zakon ne
predvideva nobenega mehanizma, ki bi
omogočal in olajšal izvolitev predstavnika
iz naše dežele, ki bi bil pripadnik naše
manjšine, v nov organ. Kot vemo, bo v no-
vem senatu zajamčena prisotnost dveh pred-
stavnikov iz FJK, to bosta en župan in en
deželni svetnik: težko je upati, da bo eden
izmed dveh Slovenec, saj si bosta mesti de-
lila Trst in Furlanija...
Tudi v volilni zakon Italicum je vključena
protizakonita postavka glede poslanske zbor-
nice, saj za našo deželo ni bil predviden vo-
lilni sistem, ki pa je bil gladko sprejet za
Južno Tirolsko in Dolino Aosta. Tu je namreč
obveljal volilni sistem, ki je prej veljal za se-
nat in temelji na večinskih okrožjih: če bi to
obveljalo tudi v naši deželi, bi Slovenci imeli
kakšno možnost več. Za FJK ni nihče tega
zahteval, čeprav je SSk že v času Berlusconi-
jeve vlade vložila popravke v to smer (in so
bili takrat že sprejeti)! Do olajšav za izvolitev
Slovenca v poslansko zbornico na podlagi
uninominalnih okrožij torej ni prišlo.
Kdo se je moral za to potezo potegovati?
Naši deželni parlamentarci! Začenši s pred-
stavnico DS slovenske narodne skupnosti in
vseh ostalih. Edino, kar so ti parlamentarci
dosegli za našo deželo, je bilo to, da so pri
risanju okrožij (naj spomnim med drugim,
da ta poteza temelji na vladnem dekretu, ne
pa na zakonski postavki) določili dve ob-
močji: eno na vzhodnem delu FJK, drugo na
njenem zahodnem pasu. Vzhodni pas zaob-
jema področje, na katerem je 32 občin, ki so
omenjene v zakonu št. 38: no, le na podlagi
tega si upajo trditi, da bi ta razmejitev
olajšala izvolitev Slovenca, kar pa sploh ni
res. V 32 občinah zaščitnega zakona so nam-
reč tudi Trst in Gorica, se pravi kraji, v kate-
rih smo Slovenci skromna manjšina in za-
radi te skromnosti se naši glasovi povsem
razvodenijo. Le v primeru, da bi kakšna par-
lamentarna stranka imenovala Slovenca za
nosilca liste (le-ti imajo namreč zagotovlje-
no izvolitev), bi se stvari za nas razpletle po-
zitivno. Dvomim pa, da bodo italijanske
stranke to počele – moj dvom je skorajda ev-
femističen! To bi lahko kvečjemu storila slo-
venska lista (ni rečeno, da bi taka lista mo-
rala sovpadati le s SSk), a bi bili v tem pri-
meru odvisni od volilnih izidov (število gla-
sov, ostanki, itd....) Menim, da ta hiba volil-
nega zakona meji na protiustavnost:
sprašujem se, zakaj so za dve priznani
manjšini (Južnotirolce in Valdostance), ki
imata prav tako mednarodno veljavno
zaščito kot Slovenci, veljala ena pravila,
za nas pa druga? To so argumenti, ki
omogočajo akcijo zoper zakon Italicum,
proti kateremu se zaradi opredelitve
okrožij že itak množijo pritožbe po
državi. Sami Furlani so med nasprotniki
zakona, ker jim ta onemogoča izvolitev
svojega predstavnika. Slovenci pa nismo
bili sposobni zahtevati ničesar!
Sprašujem se obenem, zakaj je SSk edina
stranka, ki se za to temo zavzema in že
itak pridobiva slovenske glasove za izvolitev
slovenskih predstavnikov v italijanske izvol-
jene organe. Mislim zato, da moramo v tem
primeru vprašati pojasnila stranko, ki je do-
ločila volilni zakon: Demokratska
stranka ni niti zdaleč pomislila na to,
da bi v našo deželo prenesla model, ki
velja za prej omenjene Južnotirolce in
Valdostance. Prej obratno: vem nam-
reč, da so bili popravki, ki so jih Južnotirolci
predstavili za olajšano izvolitev slovenskega
predstavnika, prisiljeni na umik s strani vla-
de, se pravi vladne večine.
Zakaj torej v Ljubljani proslavljajo 15-letnico
zaščitnega zakona, ki ni v ničemer izboljšal
naš položaj v sorazmerju s tem, kar je že bilo.
Res je, da razpolagamo z določenimi
olajšavami in pra-
vicami, ampak
trditi, da je to naj-
boljši zakon, kar
bi ga lahko v par-
lamentu tedaj
odobrili, pomeni,
da Italija ni demo-
kratična država in
ne ščiti manjšin.
Dejstvo je nam-
reč, da mi nima-
mo pravice do ra-
be sloven ščine v
središču Trsta, ra-
zen če ne vstopi-
mo v kak zakoten
urad, za katerega
nihče ne ve.
Kaj pa žgoča te-
matika deželne
reforme krajev-
nih uprav?
Žal, smo na istem
kot z zakonom
Italicum. Kar se
dogaja v Rimu, se
dogaja tudi v FJK.
Ali je kdo vprašal
paritetni odbor za uradno mnenje glede re-
forme krajevnih uprav? Sklicujejo se zgolj
na to, da itak v zakonu to posvetovanje ni
predvideno: marsikaj namreč v zakonu ni
določeno. Paritetni odbor je navsezadnje or-
gan, ki zastopa interese celotne skupnosti,
ker ga sestavljajo predstavniki bodisi sloven-
ske bodisi italijanske skupnosti, izvoljen je
bil obenem s strani javnih upraviteljev
deželne in državne vlade. Predsednico Ksen-
jo Dobrila so zgolj povabili na avdicijo, kjer
je posredovala pametno mnenje in – glej,
slučajno – ni bilo upoštevano: mnenje pred-
sednice PO niso vključili v zakon.
Kakšno je stanje deželne reforme krajev-
nih uprav?
Te refome so pravi križ! Vsi se hvalijo, da je
naša dežela med prvimi ukinila pokrajine,
a nihče ni pomislil, kako bo s pristojnostmi,
ki jih je ta upravna enota imela na področju
zaščite in izvajanja pravic slovenske narodne
skupnosti. Kdo bo za to postavko odslej
skrbel, s katerim denarjem bo postavka
krita in katero osebje bo za to področje
zadolženo? Sploh ni bilo upoštevano,
da bi del zakona namenili potrebam in
zahtevam slovenske narodne skupnosti.
Kako bo, denimo, na področju šolstva?
Ali bo za višje šole, ki jih danes upravlja
pokrajina, skrbela občina? Upam, da
ne, glede na primer šole pri Sv. Ani v Trstu.
Prav tako glede cest, za katere danes skrbi
pokrajina: ali bodo zanje zadolžene občine,
ki že danes nimajo denarja? Konkreten pro-
blem zadeva okolje: kdo bo skrbel za to po-
dročje? Morda dežela, ki nam je bila svojčas
sposobna le zabičati vinkulacije v zvezi z
zaščitenimi območji Natura 2000, in to na
področju, kjer je gosteje naseljena slovenska
manjšina? Moda bo za teritorij skrbela
tržaška občina, ki je z novim prostorskim
načrtom onemogočila katerikoli kmetijski
razvoj na Krasu in v zameno dovolila izgrad-
njo tisoče kubikov na Opčinah? Če bodo ti
akterji namesto pokrajin, se bojim za usodo
naše manjšine. Ne pozabimo, da so tudi to
kršitve zaščitnega zakona! Člen 21 jasno go-
vori o zaščiti teritorija, na katerem živimo
Slovenci, in njegovih značilnostih.
Glede reforme same pa takole. Trenutno je
na mrtvem tiru. Predsednica Serracchiani
pa vendar trmoglavi, da je reformo potrebno
speljati do konca. Položaj je zagoneten
predvsem na Tržaškem. Ali naj pri nas usta-
novijo neko unijo le med občino Trst in Zgo-
nikom? Le ti dve sta namreč odobrili statut.
Iščejo namreč vse možne načine, da bi se na-
sprotnikov znebili. Dogaja se, da na podlagi
finančnega zakona s krčenjem finančnih
dotacij grozijo upornim občinam, tistim
enotam namreč, ki se niso vključile v unije.
To je izsiljevanje, ni politika. Če je to sploh
v skladu s spoštovanjem deželne avtonomije
in značilnosti po-
dročja, kjer je
manjšina naselje-
na... Kaj bi bilo, če
bi se podobna si-
tuacija zgodila v
Istri? Ko je bila u -
stanovljena ob či -
na Ankaran, je Ita-
lija tudi v imenu
manjšine zagnala
vik in krik. Izpo-
slovali so tako za-
konsko določilo,
po katerem mora
biti podžupan
občine pripadnik
italijanske skupno-
sti. Kdaj bomo Slo-
venci imeli po za-
konu zagotovlje-
nega podžupana v
Trstu in Gorici?
Ja sno je, da dežela
ne bo zahtevala
posega komisarjev.
Dežela se dobro
zaveda, da bi se v
tem primeru usule
nove tožbe, ki bi se na ustavnem sodišču go-
tovo pozitivno razpletle za uporne občine.
Dežela ne more s komisarjem nadomestiti
demokratično izvoljen občinski svet.
Ali bodo občine klonile pred tem fi-
nančnim pritiskom?
Ne vem, vem pa le to, da si deželna levosre-
dinska koalicija ne sme dovoliti podobnih
stališč. Si ne sme privoščiti, da spravi na ko-
lena avtonomijo slovenskih občin z denar-
nim izsiljevanjem. Razumem, da bi to
počela skrajna desnica; težko mi gre v račun,
da to dela leva sredina, ki zatrjuje, da dela v
korist slovenski manjšini!
Na sprejemu SSk ste omenili tudi volilne
izzive v Trstu in Miljah. Kaže, da bo dose-
danji tržaški župan Cosolini spet kandidat
koalicije, v kateri je tudi SSk. Združena le-
vica pa bo šla svojo pot.
Kaže, da bo tako. A vendar tudi SEL, ki sesta-
vlja levosredinsko koalicijo, je ločena, prav
tako tudi del DS se ne strinja z uradno stran-
kino politiko. Morda bo Združena levica
našla kak glas tudi na tej strani, morda bo
na balotaži podprla predstavnika DS (Coso-
linija), a točno ni jasno, kaj bo. Rekel bi tole.
Deželna predsednica Debora Serracchiani je
volitve zmagala tudi zaradi podpore sloven-
ske manjšine. Premagala je Tonda za 2000
glasov: to je del glasov, ki jih je prejela že sa-
ma Slovenska skupnost. Ne pozabimo torej,
da bi brez naveze s SSk takrat zmagal kandi-
dat desne sredine!
Kako se bo zato SSk znašla v koaliciji za
občinske volitve?
V tem primeru gre sicer za podporo SSk le-
vosredinskemu kandidatu, to je taboru, h
kateremu spada naša stranka. SSk bi zapra-
vila svojo kredibilnost, če bi se odločila za
podporo Dipiazzi...
Zakaj se torej SSk ne odloči za samostojno
nastopanje?
To je zapleteno področje: v večinskem siste-
mu, v primeru, da nisi vključen v zmagovito
koalicijo, moraš zbrati tako število glasov, da
jih SSk v tržaški občini ne premore. Ali naj
umremo z zastavo v roki?
Kaj pa pomeni podpirati tako Demokrat-
sko stranko v Trstu in Miljah, ki se na
deželni ravni tako znaša nad slovenskimi
občinami?
Počakati moramo in spremljati to, kar se
bo zgodilo v koaliciji. Presodili bomo tudi
program, ki ga bo koaliciji uspelo izobli-
kovati, in stališča, ki jih bo DS še naprej
imela do npr. mestne občine. Ne pozabi-
mo, da je lani poleti deželni svet stranke
odobril jasno nasprotovanje temu uprav-
nemu načrtu, ki bi dosedanje občinske upra-
ve domala spremenil v rajonske svete. Za to
potezo se je močno ogrel senator Russo.
/ str. 10
P
Dežela ne more s komisarjem
nadomestiti demokratično 
izvoljen občinski svet.
Foto JMP
Deželna levosredinska 
koalicija si ne sme 
privoščiti, da spravi na kolena
avtonomijo slovenskih občin 
z denarnim izsiljevanjem. 
S 1. strani
Pred nami so ...
Goriška11. februarja 20166
Marino Berovič v galeriji A. Kosič v Raštelu
Dela umetnika Marina Beroviča v galeriji A. Kosič v Raštelu v
Gorici si bodo ljubitelji likovne umetnosti lahko ogledali še do 20.
februarja.
Akademski restavrator in konservator se je rodil v Novem mestu.
Leta 1975 je diplomiral, l. 1979 magistriral in l. 1986 doktoriral
na Fakulteti za kemijo in kemijsko tehnologijo in se okitil še z
nekaj drugimi akademskimi naslovi.
Do sedaj je imel 61 samostojnih razstav, sodeloval je na 136
skupinskih razstavah v Sloveniji, Hrvaški, Srbiji, Avstriji, Španiji,
Italiji in Madžarski. Sodeloval je na 24 slikarskih kolonijah in
ekstemporih in prejel 10 nagrad.
Umetnostni kritik prof. Janez Mesesnel o njem med drugim pravi:
“Nekje med tema skrajnostima je najbrž tisto polje, ki nudi
umetniku možnost osebne izpovedi, s pretehtanimi deformacijami
izkustveno potrjenih in v splošno zavest že davno vraslih oblik.
Še verjetneje pa samo z menjajočimi se poudarjenji in
podčrtavanji tistih elementov slike, ki zmorejo postati nosilci
vsebinskih sugestij. Nekje v tem širokem pojmovnem in
predstavnem polju lahko poiščemo slikarstvo Marina Beroviča”.
Praznovanje sv. Valentina v Štmavru
V vasici onstran Soče na pobočju Sabotina je v februarju prav
pestro. V teh dneh je na višku pustno vzdušje, ki se kaže s pripravo
voza, sodelovanjem na pustnih sprevodih in z obiskom pustarjev
na domovih, kar je že večletna stalnica. A po pustu ne bo premora,
saj se bo praznično vzdušje nadaljevalo. V nedeljo, 14. februarja,
praznujejo Štmavrci svojega zavetnika sv. Valentina. Marsikatera
gospodinja si bo zavihala rokave in se lotila tipičnih Valentinovih
štrukljev, ki jih bomo lahko tudi letos okusili na praznovanju, ki
ga prireja društvo KD Sabotin. Po predlogu mladih članov so se
letos odločili, da praznovanje pričnejo že v petek zvečer s turnirjem
v briškoli. Kdor rad igra briškolo in želi preživeti večer v družbi,
naj pride v petek v društvene prostore ob 20.30.
Praznovanje se bo nadaljevalo v soboto, 13. februarja, ob 20.30 s
kulturnim programom. Prisluhnili bomo domačemu moškemu
pevskemu zboru in spremljali v sliki in besedi zanimivo
popotovanje po Japonski z naslovom Japonska čarobna zmes
modernosti in tradicije domačinke Slavice Radinja. Glavni del
praznovanja bo v nedeljo, 14. februarja, ko bosta slovesna sv.
maša v čast sv. Valentinu ob 14. uri v vaški cerkvici in praznično
druženje v društvenih prostorih, kjer bodo od 10. ure dalje ponujali
jedi na žaru in tipične Valentinove štruklje.
Zato vabimo vse vaščane in prijatelje iz bližnje in daljne okolice
na tipične štmavrske štruklje in kozarček rujnega, da skupaj
preživimo nekaj lepih trenutkov v sproščeni družbi.
Plošča za g. Andreo Bordonija
Dne 30. januarja so na pokopališču v Merniku postavili ploščo v
spomin na g. Andreo Bordonija. Duhovnik se je rodil v zaselku
Fragellis leta 1784, umrl pa je 1829; bil je kaplan in kraljevi kurat
zaselka Mernik. Bordoni, po rodu iz kmečke družine, je študiral v
goriškem seme ni -
šču, bil posvečen v
du hovnika in med
ljud mi zelo priljub -
ljen. Lik g. Bordonija
raziskuje njegov dalj -
ni sorodnik Giovanni
Bertossin, ki je vesti
o njem našel v mrli -
ški knjigi v Merniku,
v arhivu goriške nad -
škofije in v občini
Pra potno. Zahvaljuje
se tudi občini Dolenje in župniji v Krminu.
Kratke Skupnost družin Sončnica / Predavanja 2016
Formativna srečanja 
za osebno rast
  kupnost družin Sončnica iz
Gorice je tudi letos v pro-
gram rednega delovanja
društva vnesla sklop strokovnih
predavanj, ki bodo poteka-
la v februarju in marcu v
Močnikovem domu v Go-
rici (ob cerkvi sv. Ivana).
Vsebine predavanj so tudi
letos zelo zanimive, nave-
zujejo se na aktualne tema-
tike današnjega časa:
družina, vzgoja, izo-
braževanje, zdravo življen-
je, medgeneracijske dina-
mike itd. Predavanja so na-
menjena širši populaciji po-
slušalcev, od mladostnikov
do kulturnih delavcev,
vzgojiteljev, pedagogov,
staršev oziroma vsakomur,
ki bi rad poglobil svojo
osebno rast. Cilj tovrstnih
srečanj je tudi skupna raz-
prava oziroma pogovor na
poti ustvarjanja pozitivnih med-
sebojnih družbenih odnosov ter
konstruktivno soočanje s spre-
membami in novimi izzivi v so-
dobni družbi.
Letošnji niz bo v četrtek, 25. fe-
bruarja, ob 20. uri uvedla znana
naturopatinja Erika Brajnik, ki bo
govorila o krepitvi telesa. Predava-
teljica je po rodu iz Štandreža. Štu-
dirala je humanistiko v Ljubljani.
Diplomirala je iz naturopatije in
se specializirala v iridiologiji. V Aj-
dovščini ima svoj naturopatski
center. Je avtorica strokovnih
člankov za različne revije, ima red-
no rubriko v našem tedniku No-
vem glasu. Sodeluje v radijskih in
televizijskih oddajah, kjer skuša
svoje naturopatsko znanje posre-
dovati na preprost in razumljiv
način. Je članica uglednih svetov-
nih naturopatskih združenj. Pred
kratkim je izdala knjigo Naturo-
patski priročnik za samopomoč.
Naturopatija je nova veda, ki
S preučuje, kako naj si človek krepifiziološke sposobnosti. Krepitevtelesa, spoznavanje in razumevan-
je telesa so v naturopatiji prepro-
sti, a hkrati kompleksno, kot je
grajeno naše telo. Lahko ga nad-
zorujemo, lahko ga energetsko
krepimo, najprej seveda z zdravo
prehrano. Hrana je za človeško te-
lo energija, energija pa je življen-
je.
Drugo predavanje bo v četrtek, 3.
marca, ko bo v Močnikovi dvorani
ob 20. uri govoril Bogdan Polajner
na temo Kako lahko starši z odno-
si vplivamo na zdravo vedenje
otrok. Polajner je doktor psiholo-
gije in že 25 let aktivno dela kot
psihoterapevt. Uspešno terapevt-
sko kariero je začel na inštitutu za
varovanje zdravja in inštitutu An-
tona Trstenjaka, kjer je bil ustano-
vitelj in vodja projekta Človek za
zasvojene z drogami. Izvaja pre-
ventivne delavnice in izo-
braževanja za starše, mladino ter
pedagoške delavce. Zaposlen je tu-
di na Univerzi na Primorskem. V
Rimu je dokončal specializacijo iz
bonding psihoterapije. Z družino
živi v Kopru.
Predavatelj bo predstavil nekaj
ključnih elementov zdravih odno-
snih slogov in zaželene posledice
pri otroku: tri osnovne ljubezni,
enotnost staršev pri vzgoji, vrhun-
ska doživetja kot pogoj za osebno-
stno in vedenjsko zdravje ter mo-
tiviranost otroka. Razložil bo, ka-
ko otroku privzgojiti delovne na-
vade in ga usposobiti za samostoj-
nost, primerjal ključne značilnosti
družinskih odnosnih slogov, ki
otroku koristijo oziroma škodijo.
Tretje predavanje bo v soboto, 12.
marca. P. Christian Gostečnik bo
govoril na temo So res vsega krivi
starši?
Gostečnik je dekan Teološke fa-
kultete v Ljubljani in redni profe-
sor za psihologijo religije, pasto-
ralno psihologijo in zakonsko in
družinsko terapijo. Doktoriral je
iz klinične psihologije, teologije
in psihologije. Je ustanovitelj
Frančiškanskega družinskega cen-
tra. Poleg številnih knjig, znan-
stvenih člankov, raziskav ter sode-
lovanja na simpozijih in kongre-
sih doma in v tujini je razvil ino-
vativen psihoterapevtski pristop,
imenovan relacijska družinska te-
rapija.
Mladostništvo je obdobje, ko so
na preizkusu tako starši kot mla-
dostniki. To je namreč čas naj-
večjih čustvenih, miselnih, ve-
denjskih in predvsem telesnih ali
organskih preobratov, zato mla-
dostnik nujno potrebuje starše, pa
če jih še tako zelo zavrača. Starši
so v obdobju mladostnikovega
razvoja pred temeljnimi izzivi, da
mu pomagajo skozi to težko raz-
vojno obdobje.
Niz predavanj bo
17. marca sklenil
Aldo Rupel. Nje-
gov poseg nosi na-
slov Od skrbi za
vzgojo do ohran-
janja psihofizične
učinkovitosti. Ru-
pel je maturiral v
Trstu na realni
gimnaziji leta
1960. Diplomiral
je v Rimu na Viso-
ki šoli za telesno
vzgojo in v Vidmu
na Fakulteti za tuje
jezike. Skoraj 30
let je poučeval na
šolah vseh sto-
penj, nato je bil
odgovoren za goriški sedež Slorija.
Strokovno se ukvarja s psihomo-
toriko in telesno govorico. Od
otroštva je vključen v razne oblike
družbenega življenja slovenske
narodnostne skupnosti. Redno
piše za revije in časopise. V pro-
stem času se posveča pohod-
ništvu, kajakaštvu, plavanju, teku,
kotalkanju...
Ohranjanju duševne in telesne
pripravljenosti je potrebno po-
svečati pozornost vse življenje, saj
drži slovenski pregovor, ki pravi:
“Vprašala bodo stara leta, kaj so
delala mladostna”. Že v otroštvu
starši, šola in druge vzgojne usta-
nove skrbijo za celostni in vse-
stranski razvoj otroka in skušajo
otroku privzgojiti delovne navade
na različnih področjih. Z vzgojo
in zgledom skušamo otrokom po-
sredovati, kako je za ohranjanje
dobrega počutja pomembno, da
smo stalno telesno in duševno ak-
tivni.
SSG / Abonmajska sezona v Gorici 
Homo homini lupus!
  e v antiki so stari Rimljani
modro ugotavljali, da je člo-
vek človeku volk. Žremo se,
do kosti bi drugega oglodali, le da
bi sami na kakšen način obstali,
preživeli v tem svetu, v katerem je
vse prazno, brezčutno, vrednote
so vzele pot pod noge z beraško
palico, nič nam ni več sveto. Vse
delamo le v lastno korist in za la-
sten žep, kot nam z več kot zgo-
vornim zgledom kažejo npr. ne-
kateri grabežljivi podjetniki, ki
brezvestno bogatijo na račun ne-
močnih delavcev, ali politiki, ki
jim za skupno dobro sploh ni mar
in so se do stolčka dokopali samo
zato, ker jim le-ta obeta obilo
cvenka. Zdi se, da je pred nami in
okoli nas sama temima, iz katere
se še dolgo ne bomo izkopali. Vse
nas teži k tlom. Ne vidimo svetle
režice, ki bi nas popeljala iz teh za-
dušljivih sten, v katere smo tesno
ukleščeni. V daljavi pa slutimo
požrešne volkove, ki strežejo po
našem življenju. V tej apokalip-
tični viziji nam ni več do boja, ni-
mamo več moči zanj, zato se v bre-
zupnosti na milost in ne milost
predamo in samo čakamo, kdaj
nas bodo te zverine raztrgale. V ta-
ki situaciji se znajde protagonist
izredno mračne, moreče predsta-
Ž ve Pes, noč in nož, ki jo je napisalsodobni nemški avtor Marius vonMayenburg. V slovenski jezik je
dramski tekst z elementi absurda
in na trenutke prebliski zelo črne-
ga humorja poslovenil Štefan Ve-
var. Slovensko praizvedbo je v
režiji Matjaža Fariča predstavilo
Slovensko stalno gledališče, 14. in
15. januarja v mali dvorani Kul-
turnega doma. Goriški abonenti
pa so si predstavo ogledali v pone-
deljek, 1. februarja 2016, na veli-
kem odru Kulturnega centra Lojze
Bratuž. Ker je bila predstava na-
menjena malemu odru, bi morala
na njem tudi ostati, že zaradi vse-
bine same in postavitvenega kon-
cepta, ki gotovo sodi v okvir pred-
stav za ožji, “izbran” krog gledal-
cev, željnih novitet. Uvrstiti jo v
splošen abonma za Gorico ni bila
ravno preveč modra poteza, saj je
nekaj gledalcev zapustilo dvorano
pred koncem predstave, kar goto-
vo ni dobra reklama za že tako
zdesetkano število abonentov v
Gorici. Njihov osip se je z leti večal
tudi zaradi ne prav posrečenega iz-
bora abonmajskih predstav.
Protagonist te drame med absur-
dom in sanjskimi ali morda pred-
smrtnimi blodnjami je gospod M
(igra ga mladi igralec Tadej Pišek),
ki se po avgustovski večerji s prija-
telji, na kateri je jedel školjke (v av-
gustu so te baje strupene, ker fil-
trirajo vso morsko umazanijo),
znajde sam v nekem tujem kraju,
v izpraznjenem mestu, kjer je
peščica preživelih zelo lačna. Bo-
lečina, ki jo povzroča lakota, jih si-
li v “kanibalizem”: žrejo drug dru-
gega. Vsak nosi s seboj nož, da bo
ob prvi priložnosti zaklal sočlove-
ka in ga s slastjo pojedel. Po praz-
nih ulicah se plazijo kot grozeče
sence z rezilom v rokah. Medtem
ko zunaj mesta tulijo volkovi in si-
lijo vanje, da bi se še sami pogo-
stili. Te like preživelih, ki so si drug
drugemu podobni, sta poosebila
Tina Gunzek in Vladimir Jurc. Še
posebno za Jurca, ki je že dolga le-
ta nosilni steber igralskega ansam-
bla SSG, lahko zatrdimo, da smo
ga vajeni videti v veliko bolj
dovršenih, učinkovitih, karakter-
no močnih in poglobljenih upo-
dobitvah dramskih likov. V pred-
stavi pravzaprav najbolj učinkovi-
to delujeta scena z visokimi tesni-
mi stenami in v senca in srce te-
snobno udarjajoč zvok, po zamisli
režiserja Fariča. Kostumi Sanje
Grčić se skladajo s prikazanim, ne-
kakšni mesarski predspasniki pa
vzbujajo pravi gnev.
Ali je na tem našem ubogem svetu
res tako grozno, da moramo tako
duhamorno dogajanje gledati tu-
di na odru in odhajati iz dvorane
brez kančka upanja?
IK
Z dragocenim sodelavcem in odbornikom 
HILARIJEM LAVRENČIČEM 
se ob prejetju priznanja 
ob slovenskem kulturnem prazniku 2016
veselijo vsi pri Kulturnem centru Lojze Bratuž 
in mu želijo še veliko uspehov in zadoščenj 
na bogati ustvarjalni poti
SCGV EMIL KOMEL in ARSATELIER 
vljudno vabita na spominski večer
“Silvanu ... z ljubÊznijo”
glasbeni poklon dragemu ravnatelju
na večeru bo tudi podelitev štipendij iz Sklada 
“Silvan Kerševan” mladim perspektivnim 
učencem SCGV Emil Komel
nedelja, 21. februar 2016, ob 18. uri
Kulturni center Lojze Bratuž, Gorica
Goriška 11. februarja 2016 7
  Fotografinja Selina Bressan
Čar utrinkov iz arabskega sultanata
GALERIJA ARS 
  ne 5. februarja je galerijo
Ars na Travniku proti
večeru napolnila vesela
druščina (tudi našemljenih) ude-
ležencev odprtja fotografske raz-
stave, ki jo je organiziral fotoklub
iz Ločnika. Do prvih dni marca
bo na ogled lepo število fotogra-
fij srednje velikosti Seline Bres-
san, članice omenjenega kluba,
ki je v sultanatu Oman v jugoza-
hodni Aziji ujela v objektiv čudo-
vite posnetke očarljive arhitektu-
re, zgovornih portretov in vsak-
D
danjega življenja. Z njimi je med
drugim sodelovala pri skupinski
razstavi v Milanu, ki jo je organi-
ziral sam sultanat, in na Expoju.
Številne obiskovalce naše galerije
je v imenu društva Ars pozdravila
Franka Žgavec; umetnici je
zaželela, da bi še veliko potovala
(v kratkem se odpravlja v Islan-
dijo). O fotografinji je nekaj po-
vedal Giorgio Stabon, ki ji je tudi
pomagal pripraviti izbor. V ime-
nu goriškega župana Romolija pa
je prinesel prisrčen pozdrav pred-
sednik občinskega sveta Rinaldo
Roldo. Fotografinja se je za pod-
poro zahvalila društvu in
družini, ki ji stoji ob strani tudi v
njenih umetniških snovanjih.
Goriški vrtiljak / Abonma Mali in Veliki polžek
Dve različni predstavi 
o drugačnosti
  oriški vrtiljak si je v pred-
prazničnih in božičnih
ter novoletnih dneh pri-
voščil kar precej oddiha. H go-
riškim šolarjem se je vrnil ob kon-
cu januarja, ko je v veliko dvorano
Kulturnega centra Lojze Bratuž, ki
je organizator te abonmajske gle-
dališke sezone za otroke – prihod-
nje leto bo jubilejna, dvajseta! -,
povabil malčke iz vrtcev in prvo
ter drugošolčke iz večstopenjskih
šol goriškega in doberdobskega
ravnateljstva, pa še otroke iz špe-
trske dvojezične šole. Prav lepo je
bilo gledati dvorano polno na-
smejanih navihancev! Na prvi po-
novitvi, v četrtek, 28. januarja
2016, so v prvih vrstah sedeli tudi
malčki, ki obiskujejo slovenske ja-
sli Tika-Taka v Gorici. Zelo mirno
in radovedno so zrli na oder, na
katerem je pevka in igralka Mojca
Robič, sicer diplomirana vzgojitel-
jica predšolskih otrok in plesalka,
ki zna s sproščenim pristopom
pridobiti pozornost in naklonje-
nost otrok, bila protagonistka
otroškega muzikala Mojčin lepi
svet. Ko dežuje, se deklica Mojca
prav nič ne dolgočasi. Odpre
dežnik in jo mahne ven, v naravo.
Tam spozna ljubke živalice: veli-
kousto žabo Justo, počasno želvo
Jasno, mnogonogega pajka Gogi-
ja in marljivo mravljico Ivo. Vsak
ji potoži svoje težave. Nihče od
njih ni zadovoljen sam s sabo.
Vsak vidi na sebi le napake. A Moj-
ca jih zna vse potolažiti s svojo pri-
jaznostjo in jasno besedo o tem,
da je svet lep prav zato, ker je tako
raznolik. Zato se še same pre-
pričajo o tem in veselo zaplešejo
na prazniku, ki so ga same prire-
dile, da bi se poveselile ob prido-
bljenih prijateljstvih. Muzikal s to-
plim, modrim sporočilom je poln
glasbe in spevnih pesmic ter raz-
giban s poskočnimi plesnimi ko-
G raki. Z Mojco Robič nastopajo tudinjeni mladi, gibčni učenci iz ple-sne šole Spin. Glasbena predstava
z živahnim ritmom takoj pritegne
in navduši otroke, ki se v dogajan-
je še posebno vživijo, če so jim
znane pesmice Mojce Robič. Izka-
zalo se je, da malčki iz naših vrtcev
zelo dobro poznajo njen reperto-
ar, saj so vneto spremljali glasbe-
no predstavo, ki ima zelo pisano
in privlačno odrsko podobo, in z
navdušenjem peli skupaj s pevko.
Abonenti Velikega polžka, učenci
od tretjega do petega razreda
osnovne šole, pa so se v petek, 29.
januarja 2016, prepustili morskim
valovom in skupaj z junakom
predstave Guliverjem in njegovi-
mi mornarji doživeli brodolom in
hkrati dve neverjetni pusto-
lovščini: pristanek na otoku Lili-
put, med pritlikavimi ljudmi, in
na drugem, med velikani. Ti dve
Guliverjevi dogodivščini je nam-
reč avtorica predstave Guliver,
Beograjčanka Andelka Nikolić, tu-
di režiserka predstave, izbrala iz
znanega satirično –utopičnega ro-
mana Guliver, ki ga je napisal an-
Obvestila
KD Sabotin vabi v Štmaver na
praznovanje sv. Valentina. Letos se
bo začelo že v petek, 12. februarja,
s turnirjem v briškoli od 20.30 dalje
v društvenih prostorih, v soboto, 13.
februarja, ob 20.30 bosta nastop
moškega pevskega zbora in
zanimiva predstavitev potovanja po
Japonski vaščanke Slavice Radinja.
Praznovanje se bo nadaljevalo v
nedeljo, 14. februarja, z odprtjem
kioskov ob 10. uri in s slovesno sv.
mašo ob 14. uri. Vsi toplo vabljeni!
Srečanja z avtorji v sovodenjski
knjižnici: v torek, 16. februarja, ob
18. uri bo ob prisotnosti avtorja
Danijela Čotarja in ilustratorja
Mateja Susiča potekala
predstavitev knjige Ptičje kvatre, ki
je izšla pri GMD; v torek, 1. marca,
pa bo Barbara Žetko, avtorica
knjige Sedem mostov po prstih, ki
je izšla pri ZTT, predstavila svoje
izkušnje s tapkanjem.
V Katoliški knjigarni v Gorici bo v
četrtek, 25. februarja 2016, ob 10.
uri gost srečanja ob skodelici kave
Jasna Tuta, ki bo v pogovoru z
Jurijem Paljkom predstavila svojo
knjigo Moj svet sredi oceana.
Društvo slovenskih upokojencev
za Goriško prireja na dan žena 8.
marca tradicionalno srečanje z
izletom v Pordenon za ogled
vrtnarskega sejma. Prvi avtobus bo
odpeljal ob 12. uri iz Gorice s trga
Medaglie d'oro / z Goriščka, nato s
postanki pri vagi blizu pevmskega
mosta, v Podgori pri telovadnici, v
Štandrežu pri lekarni in na Pilošču.
Drugi avtobus bo odpeljal ob 12.
uri iz Jamelj, nato s postanki v
Doberdobu, na Poljanah, v
Sovodnjah pri cerkvi in lekarni ter v
Štandrežu na Pilošču. Vpisujejo po
tel. št.: 0481 884156 (Andrej F.),
0481 20801 (Sonja K.), 0481
882183 (Dragica V.), 0481 78138
(Sonja Š.).
Društvo slovenskih upokojencev
za Goriško prireja v soboto, 13.
februarja, krajšo ekskurzijo za
obisk in ogled spomenika na Cerju
nad Mirnom. Odhod z lastnimi
sredstvi ob 14. uri v Mirnu na
parkirišču tržnice. Obvezna prijava
do konca januarja. Po obisku bo
valentinovo večerno srečanje
udeležencev. Vpisujejo po tel. št.:
0481 884156 (Andrej F.), 0481
20801 (Sonja K.), 0481 882183
(Dragica V.), 0481 78138 (Sonja
Š.).
Prispevke za Slovenski center za gla-
sbeno vzgojo Emil Komel v spomin na
ravnatelja prof. Silvana Kerševana lah-
ko nakažete na bančni tekoči račun:
Banca di Cividale (Via Kugy, 2, Gorica)
IBAN IT 30 C 05484 12402 003 570
036 225; SWIFT CIVIIT2C s pripisom: za
SKLAD SILVANA KERŠEVANA. Informaci-
je na tajništvu SCGV Emil Komel, tel. št.
0481 532163 ali 0481 547569.
Profesorica slovenščine išče delo
(tudi inštrukcije, učna pomoč in
varstvo otrok). Tel. št. 00386 41
256240.
Zanesljiva in izkušena gospa
pomaga pri likanju in čiščenju
stanovanja. Tel. št. 00386
40153213.
20-letna študentka z izkušnjami
nudi lekcije slovenščine,
angleščine, nemščine ter varstvo
otrok. Tel.: 00386 31 478807.
Urejena gospa išče delo za čiščenje
in likanje na območju Gorice. Tel.
št. 00386 31 449311.
Resna gospa s petnajstletno
izkušnjo nudi nego in pomoč
starejšim osebam tudi 24 ur na
dan. Tel. štev. 00386 40 484339.
40-letna mati z večletnimi
izkušnjami in znanjem italijanščine
nudi dnevno nego starejšim na
domu (ne 24 ur dnevno) ali pomoč
pri gospodinjskih delih in kuhanju.
Tel. 00386 41 729548.
Darovi
Ob nabirki za katoliški tisk, za
Novi glas: župnija Pevma-Štmaver
100,00 evrov; župnija Jazbine-
Subida 65 evrov.
Za Novi glas: C. G. 40 evrov.
RADIO SPAZIO
Vrata proti vzhodu
(od 12.2.2016 do 18.2.2016)
Radijska postaja iz Vidma oddaja
na ultrakratkem valu s frekvencami
za Goriško 97.5, 91.9 Mhz; za
Furlanijo 103.7, 103.9 Mhz; za
Kanalsko dolino 95.7, 99.5 Mhz;
za spodnjo dolino Bele 98.2 Mhz;
za Karnijo 97.4, 91, 103.6 Mhz; na
internetu www. radiospazio103. it.
Slovenske oddaje so na sporedu
vsak dan razen ob sobotah od
20.00 do 21.00. Spored:
Petek, 12. februarja (v studiu Niko
Klanjšček): Zvočni zapis: posnetki
z naših kulturnih prireditev - Glasba
iz studia 2.
Nedelja, 14. februarja, ob 21. uri (vodi
Ilaria Banchig): Okno v Benečijo:
oddaja v benečanskem,
rezijanskem in ziljskem narečju.
Ponedeljek, 15. februarja (v studiu
Andrej Baucon): Narodno-zabavna
in zabavna glasba - Zborovski
kotiček - Novice iz naših krajev -
Obvestila in večerni vic.
Torek, 16. februarja (v studiu Matjaž
Pintar): Utrinki v našem prostoru -
Glasbena oddaja z Matjažem.
Sreda, 17. februarja (v studiu Danilo
Čotar): Pogled v dušo in svet:
Primorski begunci v Prekmurju II.
del - Izbor melodij.
Četrtek, 18. februarja (v studiu Andrej
Baucon): Lahka glasba -
Zanimivosti iz sveta - Obvestila in
večerni vic.
V Sovodnjah so trije naši naročniki 8. januarja letos plačali
naročnino za Novi glas. Pošta nam je naročnine sicer
posredovala, izgubila pa je imena in naslove naročnikov.
Prosimo vse, ki ste naročnino plačali na ta dan na pošti v
Sovodnjah, da nam to sporočite po telefonu na št. 0481
533177. Naročnikom se za nevšečnost, ki je sami nismo
zakrivili, iskreno opravičujemo!
Uprava Novega glasa
Pomembno obvestilo
gleško-irski pisatelj Jonathan Swift
in ga navadno radi prebirajo otro-
ci, ker jih popelje na bogata do-
mišljijska obzorja. Kot pravi Guli-
ver, ki ga vsi v domačem kraju
imajo za čudaka, vse je odvisno od
tega, iz katere perspektive gledaš.
Predstava je nastala v letošnji se-
zoni in je koprodukcija Gledališča
Koper in Italijanske drame HNK
Ivana pl. Zajca z Reke, ki je tako
prvič sodelovala s slovensko ko-
prsko gledališko hišo. Predstava
ima sicer dve odrski različici: slo-
vensko in italijansko. V prvi, ki so
si jo ogledali naši učenci, poteka
vse dogajanje v slovenščini, le ob
koncu je nekaj italijanskih besed,
prav zato, da bi slovenski otroci -
v Sloveniji seveda - slišali, kako
zveni italijanski jezik, in se mimo-
grede naučili nekaj besed. Italijan-
ska inačica pa ima besedilo pre-
težno v italijanščini. V prvi verziji
Guliver po svojih fantastičnih po-
tovanjih pripluje v svobodno pri-
stanišče na Reki, v drugi pa v Ko-
per. V dramski priredbi Andelke
Nikolić, in to v njenem avtorskem
delu, Guliver spozna, da je svet
krivičen: kamor greš, si ljudje iz
nižjih slojev z velikim trudom
morajo služiti vsakdanji kruh.
Sam spozna, da upanje v boljše
življenje najde lahko samo v gle-
dališču, in zato se zateče prav tja.
Gledališče je zanj čudovito popo-
tovanje, na katerem srečuje veliko
ljudi, spoznava različne jezike in
tudi boljši svet.
V vsakem oziru je predstava Guli-
ver, pri kateri se je pod prevod in
dramaturško obdelavo podpisal
Miha Trefalt in je prepletena z
učinkovito glasbo Mirka Vuksano-
vića, pravega mojstra glasbenih
gledaliških kulis, in s koreograf-
skimi koraki Siniše Bukinaca - po-
sebno slikoviti so tisti na ladji, ki
jo premetavajo valovi - zelo dobro
in domiselno stkana. Premišljeno
in funkcionalno so izdelani živo-
barvni kostumi Mateje Čibej, ki se
z majhnimi detajli spremenijo in
tako uokvirijo kraj dogajanja. Po-
sebno posrečeni so scenski ele-
menti z velikim zemljevidom sve-
ta v ozadju. Zanimive in pre-
mišljeno dognane so scenske
rešitve, ki brez vsakršnih teh-
ničnih “vragolij” ponazarjajo svet
Liliputa in velikanov.
V slovenski uprizoritvi Guliver
zaživi v prepričljivi in privlačni
igri Igorja Štamulaka. Zraven nje-
ga se v različnih vlogah zelo po-
srečeno pojavljajo Elena Brumini,
Tjaša Hrovat, Miriam Monica in
Bruno Nacinovich, ki je v italijan-
ski različici Guliver, in Gorazd
Žilavec, ki s svojo izrazito, hudo-
mušno mimiko izzove smeh mla-
dih gledalcev predvsem kot naj-
stniški Guliverjev sin, ki so mu de-
veta briga vsa očetova potovanja.
Zelo dobro pripravljena predstava,
ki potrjuje, kako so pomembna
sodelovanja med gledališči, tudi
med tujimi, ki tako prevetrijo svo-
je delovanje, je povsem navdušila
tudi naše abonente Goriškega
vrtiljaka in gotovo osvojila še
učiteljski kader, ki jih vselej
spremlja.
Pred vsako predstavo oz. ponovit-
vijo je predstavnica KCLB Tamara
Kosič nagovorila mlado občinstvo
in s “pomočniki” ponovila pravila
obnašanja v gledališču in na krat-
ko spregovorila o predstavi ter
vsem zaželela lep ogled. Ob koncu
pa je vsaki šoli izročila vprašalnik
z vprašanji o uprizoritvi, ki ga bo-
do otroci izpolnili in tako izrazili
svoje mnenje o ogledanem.
IK
KULTURNI CENTER LOJZE BRATUŽ
NEDELJA, 28. FEBRUARJA 2016, OB 16. URI
Rezervacije možne vsak dan od 8.30 do 12.30
tel. 0039 0481 531445 — e-mail: info@centerbratuz.org
www.centerbratuz.org
Gost večera mariborski nadškof metropolit 
msgr. Alojzij Cvikl
Večer bo vodil g. Franček Bertolini
OBČINA SOVODNJE OB SOČI
v sodelovanju z GMD in s Katoliško knjigarno
vabi na predstavitev knjige
PTIČJE KVATRE
o njej bosta govorila
avtor Danijel Čotar in ilustrator Matej Susič
torek, 16. februarja 2016, ob 18. uri 
sovodenjska knjižnica
pod pokroviteljstvom Fundacije Cassa di Risparmio di Gorizia
Kulturni center 
Lojze Bratuž
Krožek 
Anton Gregorčič
SREČANJA POD LIPAMI
Četrtek, 18. februarja 2016, ob 20. uri
Kulturni center Lojze Bratuž - Gorica
Kultura11. februarja 20168
S 1. strani
“… pustita nam rože ...”
  e sam zelo pomenljiv na-
slov prireditve “... pustita
nam rože po našim sadit …
” je stih, izvzet iz ene izmed nje-
govih pesmi in vsebuje vse to, za
kar se že stoletja borijo ljudje v teh
dolinah, da bi bila dokončno
priznana njihova slovenska na-
rodnost, za katero se morajo še
zmeraj boriti, še posebno v Reziji,
kot je povedal slavnostni govor-
nik na sobotni slovesnosti, San-
dro Quaglia, predstavnik mlajše
generacije kulturnikov iz tega za-
kotnega hribovskega kraja, ki je
zemljepisno tako blizu matični
domovini, a hkrati tudi tako da-
leč. Dolino s Slovenijo, točneje z
Bovškim kotom, povezuje nam-
reč zelo slaba pot, ki je prevozna
le v poletnih mesecih! Prav zato
tudi to otežuje kulturne in gospo-
darske stike. “O današnji situaciji
v Reziji se tudi v naši manjšini ve
in govori zelo malo”, je dejal Qua-
glia. Zato je v svojem nagovoru
spregovoril o domačem kraju,
kjer živi le tisoč prebivalcev. Tu
govorijo rezijanščino. Žal, narečje
uporabljajo le priletni ljudje in ze-
lo majhni otroci, “med šolarji in
mladimi ga redko slišimo”, je
poudaril Quaglia, čeprav ga razu-
mejo. Rezijani niso bili deležni za-
konske zaščite kot jezikovna
manjšina, zato niso mogli osvojiti
slovenščine in razviti slovenske
narodne zavesti. Ob razglasitvi
zaščitnih zakonov je bila tudi re-
zijanska občina formalno
vključena v slovensko manjšino.
Danes se del prebivalstva Rezije
prepoznava kot del slovenskega
življa v Italiji, del pa to popolno-
ma zanika in trdi, da so Rezijani,
kot tudi njihov jezik, nekaj poseb-
nega, morda ruskega porekla ali
celo poseben narod. Vse to pov-
zoroča veliko trenj in narodno-
zavedni Slovenci so še vedno
tarča napadov. Nič ni pomaga-
lo niti to, da je pred leti občina
Rezija organizirala dva strokov-
na posveta o rezijanščini in so
ob tem izšle tudi nekatere pu-
blikacije. Tudi pouk je tu pote-
kal zmeraj samo v italijanščini.
Le ena sama učna ura na teden
je namenjena rezijanskemu
narečju, in še to vodijo nestro-
kovnjaki. Prav šola bi veliko
pripomogla k ohranitvi do-
mačega jezika, pa tudi Cerkev
oz. videmska nadškofija bi lah-
ko tudi mnogo naredila, če bi
poslala v Rezijo slovenskega ali
vsaj dvojezičnega župnika. V
cerkvi namreč že dolgo let ni
več duhovnikov, ki bi obvladali
slovenski jezik. Z grenkobo Qua-
glia ugotavlja, da rezijansko na-
rečje izginja in bo zmeraj slabše,
če bo še trajalo tako stanje. V teh
vaseh bodo govorili čez čas le ita-
lijansko. Edina možnost, da bi
ohranili narečje, je to, da bi slo-
venski knjižni jezik poučevali v
šoli. Tako bi lahko preko le-tega
našli pot do svojega narečja. “Re-
Ž zijanski kulturni delavci potrebu-jemo moralne pomoči in struk-turalne podpore”, je zatrdil Qua-
glia.
Da bi bil konec malce svetlejši, je
prebral tri kratke pesmi rezijanske
pesnice Silvane Paletti.
Ob veznem tekstu, ki ga je jasno,
v skrbi za čim lepšo izgovarjavo
podajala Emma Golles, članica
Beneškega gledališča, in suvereno
obvladala prizorišče, so se zvrstile
vsebinsko lirske pesmi in globoke
misli Alda Klodiča. Posamezno ali
skupaj so jih občuteno interpre-
tirali recitatorji iz Beneškega gle-
dališča in Gledališke skupine dvo-
jezične šole, zapeli pa otroški zbor
Mali lujerji in pevci zbora Fajna-
banda ob orkestrski spremljavi
Malega orkestra pod vod-
stvom Davida Klodiča. Iz nji-
hovega izvajanja se je začuti-
lo utripajoče srce Benečije, ki
želi ohranjati svoje šege in
navade, ki koreninijo v pre-
teklosti, in še nadalje iz-
pričevati, da tudi tu od nek-
daj živi slovenski človek. Ta
žuboreči potok, ki ima izvir
v Klodičevi ustvarjalni globi-
ni, ki sega v ljudsko izročilo,
se je zlil v mogočen slap, ko
so nastopajoči izvedli njego-
vo glasbeno pravljico Kraljica
Vida. Eno izmed njegovih
zadnjih stvaritev je prav ugla-
sbitev te znane ljudske pove-
sti o Kraljici Vidi, ki se je zatekla v
Landarsko jamo in s svojim pogu-
mom in veliko ljubeznijo do svo-
jih beneških ljudi prelisičila sa-
mega Atilo, ki je oblegal dolino.
Pri uresničitvi tega uprizoritvene-
ga podviga, ki je dobil podobo
gledališko-plesnega prizora, sta
sodelovala sopranistka Mojca Mi-
lič in basist Goran Ruzzier.
Oblečena v stiliziran kostum, sta
s svojima polnima glasovoma
oživila protagonista, neustrašno
in modro kraljico Vido in grozne-
ga, a navsezadnje tudi malce naiv-
nega Atilo. Bučen, dolgotrajen
aplavz publike, ki sicer ni napol-
nila vseh razpoložljivih sedežev
goriškega Kulturnega doma, je bil
jasen dokaz, da so se mali in veliki
izvajalci zelo potrudili in pripra-
vili vsebinsko bogato ter izvedbe-
no kakovostno prireditev, primer-
no za svečano obeležitev našega
praznika kulture.
Kot vsakič so tudi tokrat na tem
slovesnem večeru podelili priz-
nanja, ki jih od leta 2010 dajejo
ob tej priložnosti posameznikom,
ki so z vrhunskimi umetniškimi
dosežki ali s svojim življenjskim
delom trajno obogatili kulturno
zakladnico ali s svojim delom na
drugih področjih prispevali k
uveljavitvi slovenske identitete,
kulture in jezika. Priznanja so
predvsem zahvala za opravljeno
delo, pa tudi spodbuda za nadal-
jnja prizadevanja v korist naši na-
rodni skupnosti, je dejala pred-
sednica strokovne komisije prof.
Nataša Paulin, ki je z ostalimi čla-
ni, Jelko Cvelbar, Martino Kafol,
Riccardom Ruttarjem, Lucio Tru-
sgnach in Franko Žgavec izbrala
med predlaganimi dvanajstimi
nominiranci tri. Letošnji dobitni-
ki priznanj so režiser Igor Pison,
glasbenik in pevovodja Hilarij La-
vrenčič ter likovni umetnik Dezi-
derij Švara, edini navzoč na pode-
litvi. Za Pisona in Lavrenčiča sta
diplomo in skulpturo, delo An-
dreja Pisanija, ki ima na stilizira-
nem listu trto – motiv, ki ga naj-
demo na rjuhah, v okrasnih ko-
vanih mrežah in na slovenskih
skrinjah - simbol rasti in obrodit-
ve, sta iz rok predsednikov SSO in
SKGZ, Walterja Bandlja in Rudija
Pavšiča, prevzela Breda Pahor,
predsednica Upravnega odbora
Slovenskega stalnega gledališča,
in Lavrenčičev sin Aleš.
V utemeljitvi priznanja Igorju Pi-
sonu piše: “Igor Pison je predstav-
nik mlajše generacije tržaških Slo-
vencev, tridesetletnikov. V svojem
delu dokazuje vsestransko nave-
zanost in usidranost v okolju, v
katerem je fizično in intelektual-
no zrasel, istočasno je pa z dejanji,
izbirami in razbremenjenostjo
mlajšega človeka odkrival svet, si
nabiral izkušnje in znanja v duhu
svetovljanskosti, ki se v njegovem
primeru dokazuje v usmerjenosti
v srednjeevropski in nemški pro-
stor. /… /
O Hilariju Lavrenčiču pa so zapi-
sali med drugim: “Hilarij La-
vrenčič je bil že od majhnega po-
vezan z glasbo. /… / Poklicno de-
luje kot korepetitor v tržaškem
opernem gledališču, deja-
ven pa je tudi na peda-
goškem področju, kjer je s
svojim znanjem pripomo-
gel h glasbeni izobrazbi
marsikaterega danes uvelja-
vljenega glasbenika, sklada-
telja in dirigenta. /… / Leta
1985 je prevzel vodstvo do-
mačega zbora Hrast, s tem
sestavom pa je na zgleden
način pokazal, do kod lahko
seže delo vrhunskega zboro-
vodje: s premišljeno izbiro
programov, delom na vokal-
ni tehniki in občutljivo in-
terpretacijo je Hilarij La-
vrenčič povzdignil zbor
Hrast na evropski nivo. /… /
Take rezultate pa lahko doseže le
človek, ki stremi po doživljanju
pevske lepote in deli svoj umet-
niški plamen s pevci”.
O Dezideriju Švari pa je zapisano
tudi: “Deziderij Švara ima za seboj
dolgo slikarsko pot, ki se je nad-
grajevala ciklično vse do sedanje-
ga rezultata, – kot je zapisal kritik
Claudio H. Martelli – ‘mojstrsko
doseže nivo ravnovesja med tem,
kar vidi z očesom, tistim, kar čuti
njegova duša, in onim, kar ima v
mislih njegov um’. /…/ Šest dese-
tletij dolga ustvarjalna pot razkri-
va slikarjevo neutrudno likovno
raziskovanje in odkrivanje umet-
nosti, v potrditev notranje resnice
ob osebnem zorenju in dozore-
vanju. V samoizpovedovanju sko-
zi umetnost slikar izžareva epope-
jo nekega z eksistenčnimi krizami
prežetega življenja in osebnega
prepričanja, njegovo umetniško
izpovedno izražanje sublimira v
harmonično trajnost zaradi ne-
posrednosti, intime in iskrenosti
sporočila”. Medtem ko je občin-
stvo poslušalo utemeljitve, so se
na platnu na dnu odra zvrščali
utrinki iz ustvarjalnega dela na-
grajencev.
V dvorani je sedela vrsta uglednih
gostov, med katerimi naj omeni-
mo generalno konzulko Republi-
ke Slovenije Ingrid Sergaš, kon-
zulko Eliško Kersnič Žmavc, sena-
torko Tamaro Blažina, deželnega
svetnika SSk Igorja Gabrovca in
vse tri slovenske župane iz Go-
riške, Franko Padovan (Števerjan),
Alenko Florenin (Sovodnje ob
Soči) in Fabia Vizintina (Dober-
dob).
(več fotografij na www. noviglas. eu)
Alenko Sottler nagradilo združenje
ameriških ilustratorjev
Združenje ameriških ilustratorjev (Society of Illustrators) je Alenki
Sottler podelilo zlato medaljo za knjižno ilustracijo Evridike v
pesnitvi Bine Štampe Žmavc. Ilustracija bo na ogled na letni
razstavi Muzeja ameriške
ilustracije pri omenjenem
združenju. Razstavili bodo
400 najboljših del s
področja i lustracije in
animacije.
I lustratorkino delo je
inovativno, vizualno
vabljivo in risano z
brezhibnim zaupanjem
vase. Sottlerjeva je stilno
sodobna in obenem
verzirana poznavalka
zgodovine vizualnih podob in podob moči, pomena in jasnosti, je
o nagrajeni ustvarjalki zapisal profesor s kolumbijskega kolidža
za umetnost in oblikovanje Walter King.
“V poetiki in vizionarnosti je danes Alenka Sottler med največjimi
interpreti sodobne likovne ustvarjalnosti, kar slovenska umetnica
pripoveduje s kompleksno in kultivirano igro asociacij, metafor in
simbolov”, je zapisal profesor zgodovine mladinske književnosti
na Univerzi v Vidmu Livio Sossi.
Strokovna žirija je pregledala nekaj tisoč prijavljenih del
ilustratorjev, umetniških ustvarjalcev in oblikovalcev z vsega sveta.
Originalna dela bodo predstavljena na treh ločenih razstavah. Prvi
del, od 3. do 27. februarja, je namenjen kategoriji časopisne,
revialne in knjižne ilustracije, kamor je uvrščena tudi Sottlerjeva.
Najboljši s posameznih področij bodo prejeli medalje in certifikate;
nagrajena dela bodo skupaj z izjavami avtorjev objavljena v
prestižnem letnem katalogu.
Pesnitev Bine Štampe Žmavc Pesem za liro je izšla konec lanskega
leta pri Založbi Pivec. V njej pesnica v svojskem ritmu in zanimivi
zvočni podobi obnavlja klasični antični mit o Orfeju in Evridiki.
Pesnitev je v angleščino prevedla Nada Grošelj.
Umrl je avtor besedil zimzelenih popevk
Dušan Velkaverh
V 73. letu je 1. februarja umrl Dušan Velkaverh, avtor besedil
številnih slovenskih zimzelenih melodij, kot so Dan ljubezni,
Silvestrski poljub, Med iskrenimi ljudmi ali Mlade oči. Napisal je
okoli 600 besedil, večinoma za slovenske skladatelje, pa tudi
zasedbe, kot je Pepel in kri. Njegovo ime je bilo tesno povezano z
razcvetom festivala Slovenska popevka, katerega glavni namen
je bil spodbujanje domačih melodij s kakovostnimi besedili in
dobro interpretacijo. Organiziralo ga je glasbeno uredništvo
takratnega Radia
Ljubljana, pravilo festivala
pa je bilo, da morajo biti
vse pesmi slovenske.
Na omenjenem festivalu je
prvič sodeloval leta 1968
in v tandemu z Juretom
Robežnikom prejel nagrado
občinstva za skladbo
Presenečenja v izvedbi
Belih vran.
Največ besedil je Velkaverh
napisal za popevke
skladateljev, kot so Mojmir
Sepe, Jože Privšek, Tadej
Hrušovar in Robežnik. S
Privškom sta ustvarila tudi
eno najbolj priljubljenih
prazničnih skladb, Silvestrski poljub. Med znanimi so tudi Pridi,
dala ti bom cvet, Marie, ne piši pesmi več, Vsak je sam,
Ljubljančanke, Zelene livade s teboj in Ljubi, ljubi, ljubi.
Velkaverh se je pisanju besedil vedno posvečal le ljubiteljsko.
Poklicno pot je začel leta 1961 kot novinar na Radiu Slovenija,
nato se je čez deset let preselil na novoustanovljeno Založbo kaset
in plošč RTV Slovenija. Skupaj z direktorjem založbe Robežnikom
in sodelavci Ivom Umekom, Tomažem Tozonom, Andrejem
Šifrerjem in drugimi so kmalu postali ena najuspešnejših glasbenih
založb. Leta 1993 je ustanovil svojo založbo Corona. Leta 2002
se je upokojil.
Rodil se je v Georgetownu v Gvajani. Kmalu po njegovem rojstvu
se je družina preselila v New York, potem pa v London, Beograd in
na Reko. Leta 1956 so se z družino preselili v Slovenijo, najprej v
Portorož, pozneje v Ljubljano.
Kratke
Mojca MiličSandro Quaglia
Deziderij Švara, Rudi Pavšič, Walter Bandelj in Nataša Paulin
Foto dpd
Kultura 11. februarja 2016 9
Prenovljeno Narodno galerijo je v štirih dneh
obiskalo 27.000 ljudi
Ko so po treh letih prenove ponovno odprli celo Narodno galerijo, so
med drugim vsi govorili o velikem obisku. Odprtja se je udeležilo kar
2000 ljudi, v naslednjih štirih dneh, na Dnevih odprtih vrat, pa so jih
našteli še 25.000.
V tem času so prodali kar 900 publikacij 100 umetnin in 116
publikacij Prenova Narodnega doma.
Obiskovalci galerije so navdušeni, o čemer pričajo tudi zapisi v Knjigi
vtisov. “Čudovito! Ponosna, da ima tudi Slovenija, Ljubljana svetovno
galerijo”. “Tako se dela na narodnem ponosu in zavesti in vsa čast
ekipi, ki je izvedla obnovo”! “Človeka prime, da bi šel takoj po farbice”.
“Maja 2015 smo obiskali Louvre. Tudi Narodna galerija se lahko
kosa z njim”!!!
Ljubljana je s prenovljeno Narodno galerijo ob prenovi Narodnega
doma dobila tudi novo stalno zbirko. Ta je povezala doslej ločeni
slovensko in evropsko zbirko.
Z modernizacijo prostorov v palači s konca 19. stoletja je Slovenija
dobila sodoben muzej, ki ustreza visokim standardom za
predstavljanje umetnosti. Celoten kompleks Narodne galerije,
sestavljen iz treh stavb, ki so nastajale med letoma 1894 in 2001,
obsega skoraj 13.000 kvadratnih metrov.
Stalni razstavi je namenjenih 3100 kvadratnih metrov površin. Nova
stalna zbirka združuje 613 umetnin, njihovo število je, glede na
prejšnjo slovensko in evropsko zbirko, za tretjino večje.
Prenova, ki je potekala med letoma 2012 in 2015, je stala 12,3
milijona evrov. Od tega je 85 odstotkov evropskih sredstev, 15
odstotkov je prispevalo ministrstvo za kulturo.
V Vili Vipolže je na ogled razstava del
Tomaža Perka
Vila Vipolže bo slovenski kulturni praznik obeležila z odprtjem prve
večje razstave po oktobrski stalni razstavi o zgodovini dvorca. Tokrat
bo obiskovalcem do konca februarja na voljo izbor več kot dvajsetih
del priznanega akademskega slikarja Tomaža Perka, med njimi tudi
vili predhodno podarjena portreta briške kulturne ikone Alojza
Gradnika.
“Njegov izraz izhaja iz človeka in je njemu samemu tudi namenjen.
Perko gradi svoje slikarske teme na vsem razumljiv način. V tem
bogatem ustvarjalnem obdobju je razvil specifičen topel kolorit, ki
daje tudi notranjo toplino slikam. Zanj naslon na žlahtno preteklost
pomeni iskanje določenih vzvišenih ciljev in morda tudi idealov, ki
jih naša, vse bolj brezdušna sedanjost, izgublja in zapravlja vse po
vrsti v svojem neustavljivem procesu iskanja novega”, je ob odprtju
razstave o slikarju zapisal umetnostni zgodovinar Iztok Premrov.
Akademski slikar s
svojimi deli bogati
slovenski kulturni prostor
že 45 let. Njegova dela
so v številnih zbirkah,
obenem pa je tudi eden
redkih sodobnih
predstavnikov
sakralnega slikarstva.
Večkrat se je
izpopolnjeval v tujini
(Pariz, Amsterdam),
razstavljal pa je med
drugim v Torontu,
Vancouvru, Stuttgartu,
Hangzou na Kitajskem, v
mestu Brielle na
Nizozemskem, v
Dubrovniku in nazadnje
z razstavo Zlati rez v
Berlinu, Londonu in na
Dunaju. V domovini je
imel od prve razstave v
Kamniku leta 1970 že
več kot 70 samostojnih
in skupinskih razstav. Za svoja dela je dobil številna priznanja in
nagrade, med drugimi najvišji priznanji občin Kamnik in Cerknica.
Vila Vipolže po jesenskem odprtju postaja novo središče za kulturni
turizem, razstave in dogodke v Brdih, pa tudi regijsko kulturno,
izobraževalno in kongresno središče. Tokrat bo ponovno gostila
slovenska kulturna imena, ki nacionalno kulturo in umetnost
predstavljajo tako na slovenskih kot tujih tleh. Le nekaj več kot tri
mesece po uradnem odprtju se že lahko pohvali z bogatim
programom, ki zadovolji potrebe slehernega obiskovalca.
Slikarska razstava Tomaža Perka z naslovom Jagodni izbor, ki jo
bodo odprli danes ob 16. uri, bo na ogled do 28. februarja.
Odprtje bo spremljal tudi glasbeni program. Ob klavirski spremljavi
Jelene Boljubaš bodo sopranistka Urška Arlič Gololičič, tenorist Aljaž
Farasin ter baritonista Ivan Andres Arnšek in Marko Kobal popeljali
na popotovanje med slovenske samospeve Vilharja, Ipavca in
Simonitija ter med Verdijeve operne arije.
Kratke Osrednja Prešernova proslava v Ljubljani
Zdravljica je zazvenela
v različnih jezikih
  srednja proslava na
predvečer slovenskega
kulturnega praznika, 8.
t. m., je minila v duhu odpiran-
ja novih umetniških interpre-
tacij. Sedma kitica Zdravljice je
bila predstavljena v več jezikih
oziroma načinih izvedb. Spo-
ročilo je pomenljivo preseglo
slovenske meje. Nagrajenec To-
ne Partljič se je najprej v svojem
slogu pošalil iz aktualnih zadev,
potem pa zresnil. V svojem slav-
nostnem nagovoru je opomnil,
da tudi umetnika navdih lahko
obišče kadarkoli, vedno mora
biti pripravljen, a dodatka ni.
Kritičen je bil do dojemanja ko-
medije, ki nima mesta v treh
slovenskih narodnih gleda-
liščih, hkrati pa pod komedijo
razumemo vse - od stand upa
O do cenenih televizijskih serij. Včast mu je, da je bil z velikoPrešernovo nagrado vendarle
nagrajen - komediograf.
Podelitev nagrad je ves čas
spremljala sedma kitica Zdra-
vljice. Režiser Mare Bulc je imel
jasno poanto: kako sporočilo,
slavljenje lepšega sveta, zveni v
različnih jezikih in interpreta-
cijah. Nastopili so Ali R Taha,
Chris Eckman, Nagisa Morito-
ki, Katinka Dimkaroska, Damir
Avdić, Pia Zemljič, Nadežda To-
kareva in Natalija Morozova ter
Irena Preda.
Prejemniki nagrad Prešernove-
ga sklada skladatelj in zboro-
vodja Ambrož Čopi, režiser Ja-
nusz Kica, slikar Aleksij Kobal,
pesnica Cvetka Lipuš, kiparka
Mojca Smerdu ter igralka, ple-
salka in perfor-
merka Katarina
Stegnar, kot oba
velika nagrajen-
ca, pisatelj Tone
Partljič in skla-
datelj Ivo Petrić,
so pred izročit-
vijo priznanja o
sebi in svojem
delu spregovo-
rili preko vide-
ov. To je utišalo
marsikatero kritiko, da pri slo-
venskih podelitvah nagrad la-
vreati sploh ne pridejo do bese-
de. Povsem na koncu proslave
so nagrajenci delili še svoje
mnenje o Zdravljici in njenem
sporočilu, ki je danes precej
pod vprašajem.
Skladatelj in zborovodja Čopi je
nagrado prejel za stvaritve in
poustvaritve zadnjih dveh let,
gledališki režiser Kica za režiji
Kafkovega Gradu in Cankarje-
vega Pohujšanja v dolini šen-
florjanski, slikar Aleksij Kobal
za razstavi Nocturno in Ob-
močje zajetja v Obalnih galeri-
jah Piran. Pesnica Lipuševa je
bila nagrajena za pesniško zbir-
ko Kaj smo, ko smo, kiparka
Smerdujeva za razstavo Skul-
pture v Murski Soboti, igralka,
plesalka in performerka Ste-
gnarjeva pa za stvaritve zadnjih
dveh let.
Predsednik Upravnega odbora
Prešernovega sklada Janez Bo-
gataj je ob tem opozoril, da je
Prešernov dan, ki je hkrati
državni praznik, v časih odprtih
vprašanj, vsesplošne krize, ne-
zadovoljstva in dvomov, še po-
sebej nujen. Prešernove nagra-
de med drugim po Bogataje-
vem mnenju slavijo posamez-
nika, ki je stopil iz povprečja in
postavil pod vprašaj umetniško
področje, na katerem deluje.
Tudi to je v časih uniformirano-
sti mišljenja redko, čeprav za
svobodo mišljenja nujno.
  a Gradu Kromberk so ob
30. obletnici smrti Avgu-
sta Černigoja postavili
na ogled manjšo razstavo njego-
vih grafik, ki so nastajale v
daljšem časovnem razponu, od
50. do 70. let 20. stoletja. Umet-
niku, ki ga poznamo predvsem
po najslavnejšem, konstrukti-
vističnem obdobju, so se sicer
poklonili s poznejšimi deli, v
katerih pa ravno tako izstopajo
avantgardne ideje, ki se jim ni
nikoli odpovedal.
Likovni razvoj Avgusta Černi-
goja je bil v povojnih 50. letih
zelo intenziven in raznolik.
Kakor je zapisal Lev Menaše,
se namreč pri njem, poleg kla-
sičnih “zaporednih” ustvarjal-
nih obdobij, srečujemo tudi z
“vzporednimi”. V takšno sodi
obsežna serija grafik, ki so na-
stajale od 50. do 70. let 20. sto-
letja, na katerih prevladuje
ženska figura.
Černigoj je ves čas ustvarjal v
različnih grafičnih tehnikah,
od zgodnjih ekspresioni-
stičnih lesorezov, preko kon-
struktivističnih linorezov, vse
do poznejših jedkanic in su-
hih igel. V 50. letih se je začel,
najprej v risbi, posvečati žen-
skemu aktu. Klasično človeško
figuro je začel reducirati na
osnovne poteze in razgrajevati
na način postkubistične
mrežne delitve. Telo je poenosta-
vil skoraj do znaka, kar mu je od-
prlo celo vrsto novih kompozicij-
skih možnosti na temo ležeče in
N sedeče ženske figure. V njegovemrazvoju je, po besedah PetraKrečiča, nastopil trenutek, ko je
njegov nekdanji konstruktivi-
stični nazor spet lahko postal po-
buden, vendar ne v prvotni obli-
ki. “Če je v prejšnjih letih risal
žensko figuro s kar se da koncen-
triranim jezikom perorisbe ali ri-
sbe, je zdaj to lastnost ohranjal,
le da je figuro povsem geome-
trično shematiziral prav do kon-
struktivnega simbola. Učinek
shematičnosti je poudarjal bodisi
z enopotezno risbo bodisi z
močno poudarjeno debelo črno
črto, tako da se figura v igri črnin
in belin skoraj izgubi in se pred
očmi pojavi uravnotežena deko-
rativna celota. Do sem vodi
nešteto prehodov z risbami, ak-
vareli in temperami žena pri mi-
zi, v razgibanih notranjščinah …
” V Černigojevem izrazu se je ta-
ko pojavila dvojnost, ki je po
eni strani težila k predmetni
resničnosti, po drugi h kon-
struktivistično zastavljeni ab-
straktni podobi. Slednjo sicer
sestavljajo prepoznavni deli člo-
veškega telesa, vendar se tu gene-
rirajo povsem novi in samostojni
dekorativni učinki, na pol poti
med erotiko in grotesko. Lev Me-
naše ugotavlja, da ta dela “zazna-
muje nemalokrat že kar manično
natančna simetrija, ki človeške li-
ke na skrajni stopnji spre-
minja v robote …”
Ženska telesa, ki, razdeljena
na dele in ponovno sesta-
vljena, ustvarjajo vsakič
drugačne geometrične
kompozicije, pa Černigoja
ne zanimajo zaradi njih sa-
mih. Po mnenju Petra
Krečiča se jih poslužuje
predvsem kot likovnih
struktur, gradiva za novo ce-
loto in ne kot metode
reševanja likovnega proble-
ma figure. “Tega ne spreme-
ni niti dejstvo, da je figura
zelo učinkovita in kar neo-
gibna likovna sestavina v
kompozicijah, ki naj gledal-
ce šokirajo, sprovocirajo in
pretresejo. In provokacija je
bila Černigoju vedno pri
srcu. Ne zaradi nje same,
pač pa zato, ker je z njo vsa-
kič na novo postavljal gle-
dalca pred vprašanja, ki so
terjala od njega takšno ali
drugačno opredelitev. Po-
glavitni cilj Černigojeve
provokacije je bil prvotno v
tem, da bi občinstvo dojelo likov-
ne zakonitosti 20. stoletja”.
Razstava na Gradu Kromberk bo
odprta do konca februarja.
Tone Partljič
Prešernovi nagrajenci: Aleksij Kobal, Tone Partljič, Cvetka Lipuš,
Katarina Stegnar, Mojca Smerdu, Janusz Kica, Ambrož Čopi in Ivo Petrić
Razstava na Gradu Kromberk / Ob 30-letnici smrti velikega umetnika
Čar grafik Avgusta Černigoja
Tržaška11. februarja 201610
Študijska štipendija Albina Ločičnika za
akademsko leto 2015/2016
Slovenska prosveta razpisuje že četrto leto študijske štipendije
iz Sklada Albina Ločičnika v spomin na dobrotnika in
zavednega Slovenca inž. Albina Ločičnika.
Štipendije so namenjene slovenskim univerzitetnim
študentom in študentkam inženirstva s stalnim bivališčem v
Furlaniji Julijski krajini, ki so se v študijskem letu 2015/16
vpisali na študij omenjene smeri. Prošnjam, ki jih je treba
nasloviti na Slovensko prosveto, ul. Donizetti 3, 34133 Trst do
15. februarja 2016, je treba priložiti:
- kratek življenjepis (s podatki o dosedanjem šolanju in
sodelovanju v slovenskih organizacijah)
- potrdilo o vpisu v prvi letnik oziroma potrdilo o opravljenih
izpitih za naslednje letnike
- potrdilo ISEE
Predvidene so štiri štipendije: dve štipendiji po 500 evrov za
študenta/tki prvega letnika in dve štipendiji po 1.200 evrov
za študenta/tki naslednjih letnikov. Komisija bo ob enakih
pogojih dala prednost študentom gradbene smeri.
Razpis je objavljen tudi na spletni strani Slovenske prosvete:
www. slovenskaprosveta. org
Ženske upora: vloga žensk nekoč in 
v optiki izgradnje evropskega
državljanstva
Na sedežu dežele FJK so na nedavni novinarski konferenci
predstavili mednarodni projekt Ženske upora (Women of the
resistance), namen katerega je poudariti pomen skupnega
boja žensk za vrednote, ki jih danes prav zaradi njihove zasluge
delimo evropski državljani. Projekt je Evropska komisija
zaupala Kulturno izobraževalnemu društvu PiNA, ki je vodilni
partner projekta v sodelovanju s partnerji iz Italije in Hrvaške.
Projekt Ženske upora temelji na zgodbi ženske, Tržačanke,
Marie Antoniette Moro, ki je med 2. svetovno vojno opravljala
delo bolničarke na meji med Italijo in nekdanjo Jugoslavijo.
Zaradi soočanja s krivicami takratnega časa se je odločila za
ukrepanje in za svojo odločitev tvegala življenje. Pred nekaj
leti je njena hčerka odkrila materin dnevnik, na podlagi
katerega nastaja dokumentarni film, ki bo premierno
predstavljen na končnem dogodku projekta, ki bo 21. aprila v
Trstu. Projekt je usmerjen predvsem k spodbujanju mladih k
razmisleku o vrednotah, ki so takrat gnale ženske k aktivni
drži. Partnerji projekta so tako razvili metodo, s katero od
lanskega decembra dijakinjam in dijakom srednjih šol v
Sloveniji, Italiji in Hrvaški na skupaj 60 delavnicah ponujajo
iztočnico za razmislek o vlogi žensk v današnji družbi ter o
potrebi po žrtvovanju in dediščini, ki so nam jo zapustile.
Projekt podpira Evropska komisija preko programa Evropa za
državljane, s čimer je izpostavila pomembnost obravnavane
tematike in vlogo žensk v optiki izgradnje evropskega
državljanstva. V okviru projekta bo v kratkem izšel razpis za
kratkometražne filme in eseje za mlade do 30. leta starosti,
4. marca pa bo v Vidmu potekala mednarodna konferenca,
namenjena osvetlitvi problema odsotnosti teme vključevanja
žensk in njihove vloge med vojno v uradnem zgodovinopisju.
Katedra svetega Justa za postni čas 2016
V tem jubilejnem letu postna Katedra sv. Justa ponuja tržaški
Cerkvi in mestu samemu priložnost za skupen razmislek o
tematiki Božje usmiljenosti, ki jo moramo sprejeti in izvajati.
Obravnavane tematike se bodo osredotočile predvsem na
pričevanja, ki so nekaterim osebam spremenile življenje.
V sredo, 17. februarja, bo igralka Claudia Koll pričevala na
temo Usmiljeni Oče in nadobuden sin; teden zatem bo novinar
Andrea Tornielli predstavil papeževo knjigo in spregovoril na
temo Frančišek in usmiljenje; v sredo, 2. marca, bo prof.
Stefano Zamagni predaval o Usmiljenju in svetu dela: dva
ločena svetova. Krščanska ponudba. V sredo, 9. marca, bo g.
Oreste Benzi, ustanovitelj skupnosti Papeža Janeza XXII., imel
sklepno predavanje letošnje postne Katedre z naslovom Dela
usmiljenja. Vsa predavanja se bodo v stolnici sv. Justa začela
ob 20.30.
Kratke
  O knjigi Trst: umetnostni izraz ob nacionalnem vprašanju
Ali je bil Trst res
kozmopolitsko mesto?
DSI 
  ekoč je Winston Chur-
chill, najbrž glede zago-
netnega položaja na
Bližnjem vzhodu, izjavil, da je to
področje proizvedlo več zgodovi-
ne, kot jo lahko izkoristi.
To misel britanskega državnika je
Aleksander Rojc na večeru
DSI, na katerem so predsta-
vili knjigo Trst: umetnostni
izraz ob nacionalnem
vprašanju. Glasba, likovna
in besedna umetnost ob
slovensko-italijanski meji v
drugi polovici XIX. stoletja
do prihoda fašizma, ki je
svojčas nastala kot sad sim-
pozija ob 100-letnici Gla-
sbene matice in je nato v
prenovljeni obliki izšla lani
jeseni, prenesel na naš pro-
stor. Dejansko se publikaci-
ja poglablja v obdobje 19.
stoletja tržaške zgodovine,
da bi na podlagi različnih
kulturnih in umetnostnih
izhodišč predstavili bogato
preteklost našega mesta, s poseb-
nim ozirom na nastajajočo ‘orga-
niziranost’ slovenske družbe, ki je
ob prelomu stoletja vse do prve
svetovne vojne dosegla svoj
družbenogospodarski in po svoje
tudi kulturni zenit. Okolje, v ka-
terem se je naš živelj razvijal, se je
oplajalo ob večkulturnem izročilu
zalivskega mesta; na večeru DSI,
ki je nastal v sodelovanju z Gla-
sbeno matico, pa so gostje raz-
mišljali predvsem o pojmu koz-
mopolitizma. To je izraz, ki ga ne-
kateri radi pripisujejo tedanji po-
dobi Trsta, slišati pa je bilo tudi,
da se je taka družbena razsežnost
po sili razmer udejanjala zaradi
splošne koristi (v prvi vrsti gospo-
darske) kot pa v duhu nekega ‘raz-
svetljenskega humanizma’.
Uvodoma je na večeru, ki – kot je
poudaril Sergij Pahor – je nastal
na podlagi zamisli samega Rojca,
urednika knjige, spregovorila
predsednica Glasbene matice Mi-
lena Padovan. Izpostavila je kako-
vostno razsežnost monografije, ki
temelji na “interdisciplinarnih
vsebinah”. Knjigo, ki jo je založila
N GM ob sozaložništvu ljubljanske-ga SAZU-ja, so predstavili lani no-vembra na sedežu tržaške trgovin-
ske zbornice ob moderiranju Mas-
sima Brayja, generalnega direktor-
ja italijanskega inštituta Treccani
in nekdanjega ministra. Gre za
pomenljivo prisotnost za delo, ki
izhaja v počastitev 100-letnice
naše glasbene šole, zaradi visoke-
ga strokovnega in tematskega ni-
voja pa je preraslo v študijo o
ključnem razdobju tržaške prete-
klosti.
Bojan Brezigar, ki je vodil večer
DSI, je prav zato bil mnenja, da
predstavlja knjiga “izredno boga-
stvo”. Poudaril je zlasti tedanjo
kozmopolitsko razsežnost tistega
obdobja, ko so se različne kulture
med sabo srečevale, nastajali so
tudi problemi, a hkrati predvsem
medsebojne bogatitve. Trst je bilo
takrat mesto izredne kulture (za
razliko od Gorice), kar je trajalo
do prve svetovne vojne in tudi na-
prej. Sam Černigoj je namreč leta
1924 ne glede na fašistične megle
zapustil Ljubljano in se preselil v
Trst, saj je v zalivskem mestu čutil
ugodnejše kulturne razmere.
Odlika knjige je po Brezigarjevem
mnenju tudi v tem, da je dvoje-
zična. Ob njej bodo veliko novega
spoznali italijanski bralci, a tudi
slovenski. Grenko je ugotavljal, da
je v matični domovini manjšina
ostala le privesek. Italijanski Trst
se je v zadnjih letih v duhu novih
spoznavnih dinamik približal
izročilu slovenskih someščanov;
Ljubljana pa je v istem razdobju
svoj fokus glede nas čedalje ožala
– je povedal.
Aleksander Rojc je najprej postavil
pike na i v zvezi s sobivanjem ra-
zličnih kultur. Misel, ki smo jo
prej omenili glede potrebe po so-
bivanju zaradi družbenogospo-
darskih dejavnikov še prej kot iz
potrebe po udejanjanju razsve-
tljenskega humanizma, pripada
ravno uredniku knjige: sobivanje
pa je bilo vsekakor mogoče. Vred-
nost monografije je hkrati tudi v
tem, da so slovenski in italijanski
znanstveniki obravnavali temo
brez zavajajočih narodnostnih
predznakov in opredelili raje sov-
padajoče vrednote takratnega
časa (z njim se je strinjal tudi Mi-
loš Budin, nekdanji podtajnik in
sedanji predsednik Gledališča
Rossetti, ki je knjigi napisal sprem-
no besedo in ga je k pogovoru po-
vabil predsednik DSI). Dejansko
je bil Trst po sili razmer okno v
svet in, kot je izpostavila Tatjana
Rojc na podlagi svojega literarno-
kritičnega prispevka, tudi v slo-
venski svet vnesel nekatere tema-
tike (zlasti zaradi vpetosti žensk v
literarno okolje), ki jih Ljubljana
še ni bila vajena.
Zgodovinski oris obdobja je na
večeru DSI pripadal zgodovinarju
Alekseju Kalcu. Zaustavil se je
predvsem pri odnosu med itali-
jansko in slovensko narodno
skupnostjo, ki sta v tedanjem po-
stromantičnem obdobju kovali
svoj narodni čut (Italijani so ta
proces začeli pred nami). Med Slo-
venci je bil občutek pripadnosti
najprej omejen na ožji krog inte-
lektualcev, proti koncu 19. stoletja
pa je postajal trdnejši med pripad-
niki različnih slojev, kljub temu
da je bila asimilacija Slovencev
(zlasti široke množice, ki je v Trst
zaradi službenih razlogov priha-
jala iz zaledja) močna. Slo-
venci in Italijani so se v te-
danjem habsburškem
državnem aparatu razliko-
vali v zvezi s položajnimi
strategijami: Italijani so bili
strnjeni v kopico številčno
skromne, sicer močne or-
ganizacije in zasedali po-
ložaje znotraj krajevne
uprave, Slovenci smo bili
kapilarno prisotni in de-
javni na področju (v Trstu
in okolici je na prelomu
stoletja delovalo okrog 300
organizacij!) ter bili dokaj
dobro zastopani v držav-
nih službah. Občutek
obrambe pa je bil med Slo-
venci vselej prisoten, Itali-
jani pa se niso zatekali na okope.
Kalčev pogled je bil v tem vidiku
drugačen od Brezigarjevega: zgo-
dovinar je kozmopolitski duh raje
uokviril v manj idealno in bolj
konfliktualno danost.
Govor je bil tudi o glasbi. Izvedeli
smo – kot je poudaril Rojc –, da je
na tedanji glasbeni šoli (nastala je
namreč leta 1908 po zgledu lju-
bljanske GM) poučevalo veliko
število čeških glasbenikov, ki so
pripadali močni tržaški češki
skupnosti. Didaktični domet ta-
kratne šole se je ohranil tudi na-
prej, saj je veliko slovenskih izšola-
nih glasbenikov, ki so se po prvi
svetovni vojni odpravili na emi-
grantsko pot v Slovenijo, močno
prispevalo k razmahu glasbene
kulture v naši matični domovini.
Naj še omenimo avtorje strokov-
nih zapisov. To so: Aleksander
Rojc, Borut Klabjan, Miloš Budin,
Aleksej Kalc, Salvator Žitko, Tatja-
na Rojc, Cristina Benussi, Milček
Komelj, Donata Levi, Stefano
Bianchi, Stanislav Tuksar in Ivano
Cavallini.
IG
S 5. strani
Pred nami so ...
Razumem ga, da naskakuje nov
mandat v parlamentu in je v tej
temi uvidel zmagovitega konja,
v stranki ga podpira načelnik
DS v občinskem svetu Toncelli.
Na križ so postavili samega
miljskega župana Nesladka, ki
se ni znal opredeliti. Nekateri
v DS izsiljujejo stališča, ki jih
stranka dejansko ni osvojila.
Naj spomnim, da je sama DS v
deželnem svetu dvakrat volila
proti temu predlogu: veliko na-
sprotnikov je bilo zlasti med
Furlani, proti predlogu pa so
bili tudi nekateri tržaški svetni-
ki.
Se pravi, da bomo v tem ob-
dobju kaotičnih reform v koa-
liciji morali iskati določene
smernice, ki so v skladu z
načeli SSk. Potruditi se bomo
morali, da se to zgodi. Dogovo-
riti se bomo morali tudi z osta-
limi komponentami koalicije,
v kateri ni prisotna le DS.
Slišali smo različne predlo-
ge, od metropolitanske
občine do medobčinskih za-
vez... Kakšno podobo bo
naše področje imelo na po-
dlagi teh reformnih prizade-
vanj?
Naj pojasnim. Metropolitanska
občina je lahko neki nadome-
stek medobčinskih zvez, če bi
se načrt medobčinskih zvez iz-
jalovil. Postopek upravljanja in
nastajanja metropolitanske
občine pa je zapleten, saj med
drugim predpostavlja privol-
jenje v spojitev s strani vseh
občinskih svetov. Ne pozabi-
mo, da bi lahko metropolitan-
sko občino sestavljala sama
občina Trst, saj njen demograf-
ski količnik (meja 200 tisoč
prebivalcev) zadostuje predpi-
som v zvezi s tem. Dodal bi si-
cer, da bi v primeru nastanka
metropolitanske občine rajon-
ski sveti pridobili določene pri-
stojnosti.
Medobčinske zveze pa so že da-
nes na dnevnem redu deželne
politike. DS pa mora zato spre-
meniti svoj odnos, kot je, deni-
mo, to storil župan Cosolini pri
sprejetju statuta. Prav je zato,
da se v vidiku volitev koalicija
angažira, da se zakon o me-
dobčinskih zvezah izboljša in
da se na tak način zagotovijo
nekatere pravice in samostoj-
nosti manjšim enotam. Dežela
lahko zakon še spremeni. Do-
slej pa ni izkazala nobene do-
bre volje, pod pritiskom občin-
skih volitev pa lahko spremeni
svojo strategijo. Izid tržaških
volitev je namreč izredno ne-
gotov. Dejavna so namreč tri
avtonomistična gibanja, 'pro-
tipolitične' stranke, stranke, ki
se še niso opredelile za nobeno
koalicijo; desnosredinski blok
se obenem sprašuje, kako
močna bi bila lista, ki bi jo Di-
piazza imel sam. Če bo desno-
sredinski tabor vendarle našel
ravnovesje, bodo nastopili s
skupnimi močmi, zedinjeno.
To pomeni, da bo Cosolini
imel močnega protikandidata.
Ne pozabimo, da je volilna
udeležba ob vsakih volitvah
skromnejša: tudi to bo ključ vo-
lilnega izida, saj je nejevolja tu-
di glede centralne vlade vse
večja...
Kako danes zaščitni zakon,
glede na omenjene reforme,
odgovarja potrebam sloven-
ske manjšine?
Zaščitni zakon je absolutno po-
manjkljiv. Zakon, ki prepušča
izvajanje pravic trenutni uprav-
ni koaliciji, ne ščiti nič in niko-
gar. To, da pušča usodo
manjšine v rokah enih ali dru-
gih, ne jamči nobene pravice.
Pravna država mora zakoličiti
pravice, ki morajo vselej obvel-
jati ne glede na to, kdo je na
vladi. V Sloveniji sta dva parla-
mentarca manjšine vedno pri-
sotna v Državnem zboru... Pri
nas je vse megleno: od dvoje-
zičnosti do odnosa do ozemlja:
Kras ne more biti zgolj zelenica
mesta! Tak odnos je bil že v
času Avstrije, ko je v Trstu vla-
dala liberalna nacionalna
stranka, nadaljeval se je v času
fašižma. Nekoliko bolje je bilo
v 50. in 60. letih do nastopa Li-
ste za Trst. Potem pa je bilo spet
po starem... Da o vprašanju na-
rodnih domov sploh ne govo-
rimo: v zaščitnem zakonu je ja-
sno zapisano, da mora Narodni
dom v ul. Filzi spet v slovenske
roke. Po sprejetju zakona, pred-
no bi stopili v veljavo izvršilni
odloki, pa je univerza čez noč
zasedla vse prostore, ki so bili
dotlej na pol prazni... Naš cilj
mora biti ta, da zahtevamo, kar
nam pritiče, in da to tudi do-
sežemo!
Pismo uredništvu
Nekoliko nenavadno je, da poročilo o nekem dogodku uredništvo
pospremi z izjavo gosta – udeleženca in da je ta izjava skoraj
tako dolga kot poročilo samo. In prav to se je zgodilo s poročilom
o občnem zboru Slovenske prosvete v zadnji številki Novega
glasa.
Žal pa moram to izjavo dopolniti oziroma popraviti, ker bralca
lahko zavaja. Predsednik SSO, Walter Bandelj namreč v svoji
priložnostni izjavi trdi, da je Slovenska prosveta prejela za leto
2015 “dodatnih 80.000 evrov deželnih finančnih sredstev”. V
resnici je Slovenska prosveta doslej prejela samo redna sredstva
kot primarna ustanova, ne pa še obljubljeni dodatni prispevek
78.269,25 evrov, ki ga bo porazdelila malim društvom, ki so
vanjo včlanjena. Tega zneska, čeprav je za leto 2015, Dežela do
danes še ni nakazala. Upam, da se bo ta znesek za leto 2016
tudi po zaslugi predsednika Walterja Bandlja povečal, saj v sklop
t. i. malih društev spadajo po novem deželnem pravilniku tudi
Zveza cerkvenih pevskih zborov, ki je zveza zborov, in ustanove,
kot sta Radijski oder in Knjižnica Dušana Černeta, katerih
delokrog presega status “malega društva”.
Za druge koristne nasvete v izjavi se Walterju Bandlju najlepše
zahvaljujem.
Marij Maver
Prejeli smo
Foto damj@n
Tržaška 16. februarja 2016 11
Obvestilo
Gledališki vrtiljak vabi v nedeljo,
14. februarja, na predstavo Veliki
strah malega tigra v izvedbi
Gledališča Ku-Kuc iz Lendave.
Prva predstava bo na sporedu ob
16. uri, druga ob 17.30. V dvorani
Marijinega doma pri Sv. Ivanu, ul.
Brandesia 27.
Slovenska prosveta in Društvo
slovenskih izobražencev vabita
v ponedeljek, 15. februarja, v
Peterlinovo dvorano,
Donizettijeva 3, na Prešernovo
proslavo ob Dnevu slovenske
kulture. Slavnostni govornik bo
Jernej Šček. Podelil i  bodo
nagrade 44. literarnega natečaja
revije Mladike in 41. priznanja
Mladi oder. Opozarjamo, da se bo
prireditev začela ob 20. uri.
Društvo Rojanski Marijin dom
v sodelovanju z Glasbeno
Matico in Klubom prijateljstva
vabi na PREŠERNOVO PROSLAVO
v nedeljo, 21. februarja. Nastopili
bodo učenci Glasbene Matice,
recitator Tomaž Susič, Mladinski
zbor goriškega Kulturnega doma
pod vodstvom Davida Bandlja in
tenorist Marko Kobal ob
spremljavi citer. Priložnostno
misel bo podal dr. Renato Štokelj.
Prireditev bo v Marijinem domu v
Rojanu (ul. Cordaroli, 29) ob 16.
uri.
Darovi
V spomin na sestrično Ljubo, na
mamo svakinje Gabrielle in
gospo Marijo Germek daruje Ivica
100 evrov za Vincencijevo
konferenco.
  Slaščičarski projekt Tanje Tuta
Zadišalo je po sladkem Krasu
TRŽAŠKO KNJIŽNO SREDIŠČE 
  a srečanjih ob kavi (Pri-
mo Aroma) s knjigo v
Tržaškem knjižnem sre-
dišču je v sredo, 3. februarja, za-
dišalo po sladkem … Decembra
smo se poslovili od starega leta
s predstavitvijo dveh knjig za
otroke: Bruno Volpi Lisjak je
predstavil svojo knjigo Ribič
Sardon, ki jo je izdala založba
Mladika (zaradi uspeha prve
izdaje založba pripravlja že
drugo), ZTT pa je ponudil v
branje knjigo Hopa Cupa,
besedilo za katero je napisal
Marko Gavrilovski, ilustracije
pa je prispevala Dunja Jogan.
Po prvem letošnjem srečan-
ju, na katerem so predstavili
knjigo Vilija Prinčiča Sloven-
ci v Brucku taborišču 1915-
1918 (ZTT), sta bila na vrsti
Tanja Tuta in njen projekt Il
Dolce Carso – Sladka stran
Krasa. Kot je obrazložila so-
govornici Nadii Roncelli in
občinstvu (med katerim je se-
dela tudi GK RS v Trstu Ingrid
Sergaš) gre za večplasten
slaščičarski projekt, ki izhaja iz
N kraške tradicije in jo na podlaginavdušenega inovativnega pri-stopa posodablja, predvsem pa
navezuje tesen odnos do
kraškega področja in do njego-
ve produktivne branše, saj so
sladice Tanje Tuta v celoti izde-
lane z naravnimi (gensko ne-
spremenjenimi) sestavinami
kraških pridelovalcev (med te-
mi maslo, mleko, med, olje
itd.). Sladice, ki jih lastnoročno
izdeluje Tanja, nosijo v sebi žel-
jo, da bi na čim bolj složen
način predstavile velik poten-
cial kraške zemlje in ljudi, ki se
z njo tako ali drugače ukvarjajo.
“Naš prostor ima velik poten-
cial, ki ga pa žal premalo izra-
bljamo”, je dejala in dodala, da
je bil odziv pridelovalcev res
dober. In še: “Potrebovali bi
večjo organizacijsko podporo,
da bi sebe tudi s pomočjo inter-
neta lahko promovirali. Smisel
mojega načrta ni zato le proda-
ja sladic, ampak je predvsem
priložnost skupnega nastopan-
ja in vrednotenja naše zemlje”.
Poleg gole slaščičarske dejavno-
sti se Tanja ukvarja tudi z mar-
ketinško promocijo svojih slad-
kih izdelkov (izredno je dejav-
na na socialnih omrežjih), sa-
ma skrbi tudi za slikovito in
okusno pakiranje le-teh: poleg
oblik sladic tudi t. i. packaging
odslikava naravne lepote in
znamenite arhitektonske prvi-
ne našega prostora. Čeprav
izhaja iz tradicije, se Tanja zave-
da, da okus ljudi teži k novim
izkušnjam: treba je skratka v ko-
rak s časom. Tudi zato se je
odločila za izkušnjo na Expoju,
h kateri jo je povabilo SDGZ v
sklopu tradicionalne manife-
stacije Okusi Krasa. Ker se delo-
krog stalno veča, se bo Tanja
odslej naslonila na pomoč pe-
karne na Krasu, stalno se obe-
nem kot slaščičarka izobražuje
v Italiji. Zanimivo je, da njeni
proizvodi so s cenovnega vidika
v skladu s standardi sladic po
marketih. Na svoje recepte Tan-
ja ni ljubosumna: rada jih deli
z drugimi. Najbrž je tudi to smi-
sel Sladke strani Krasa …
IG
  lovenska Vincencijeva
Konferenca v Trstu, že ne-
kaj let prireja, v božičnem
času, krajše koncerte božičnih
pesmi v Domovih za ostarele
in onemogle občane na
Tržaškem in to v prvi vrsti v
Domovih kjer domuje vidno
število gostov slovensko govo-
rečih občanov. Božični čas je
čas radosti in miru. Nujno je
da se v tem času še posebej
spomnimo tistih, ki preživljajo
svojo starost v teh Domovih ter
jim nudimo vsaj košček
božičnega vzdušja in drobec
veselja. To še zlasti občanom
slovenske narodnosti, ko jim
slovenska božična pesem po-
meni radost in spomin na
čase, ko so v mladosti in v ob-
jemu svojih družin praznovali
Božič. Pobuda pa je zgovoren
dokaz da nismo pozabili na
naše ostarele sorodnike in
znance, ki živijo v teh skupno-
S stih ter na sodelovanje in brat-sko solidarnostKoncerte sta letos izvajali mla-
sdinski vokalni skupin z
namenom, da prinesejo v
te Domove tudi nekaj
svežine in mladinskega
razpoloženja. Tako tudi
mlajši rod spozna in se
sooča s problemi ostarelih
in onemoglih občanov. V
ta namen je Mladinska
mlajša vokalna skupina
“Vesela Pomlad” z Opočin
pod vodstvom dirigentke
Andreje Štucin, v soboto,
16. januarja popoldne, pri-
redila prav lep in prisrčen
pevski nastop v Domu Šol-
skih sester pri sv. Ivanu v
Trstu, Koncert je bil zelo
dobro sprejet in to še zlasti od
skupine starejših gospe, ki tu
domujejo.
V torek, 19. januarja popoldne
pa je nastopila v Domu “Jeral-
la” na Padričah Dekliška Mla-
dinska vokalna skupina, ki de-
luje v okviru kulturnega
društva “Primorsko” iz
Mačkolj pod vodstvom diri-
gentke Aleksandre Pertot. Sku-
pina deklet je živahno in ubra-
no zapela vrsto božičnih in na-
rodnih pesmi ob zelo lepih in
simpatičnih napovedih diri-
gentke Izvajanje koncerta je le-
po uspelo in ogrelo dvorano z
nabito polnimi gosti Doma.
Mladi ravnatelj Doma je v le-
pih besedah pozdravil nasto-
pajoče in vse navzoče ter se pri-
poročal za bodoče nastope in
pobude, v slovenščini pa je go-
stinja Doma Nada Martelanc v
kratkem nagovoru pozdravila
nastopajoče v imenu vseh go-
stov tega obsežnega Doma.
AS
V spomin na dušo filmskega festivala
Posvečeno Annamarii
  etos se je močno čutila
odsotnost ustanoviteljice
in duše tržaškega filmske-
ga festivala, Annamarie Perca-
vassi. Ivana Godnik ji je 8. ja-
nuarja posvetila v Primorskem
dnevniku res lep portret in je
malo kaj dodati k temu. Morda
le to, da nam bodo manjkali
njeni uvodni zapisi (zadnja leta
skupaj s Fabriziom Grosoli-
jem), ki so vedno prav uokviri-
li, z značilno neposrednostjo in
ironijo, bolj ali manj zaznavne
povezave, znamenja in klice
novega življenja na posebnem
kulturnem in filmskem
sečišču, med Zahodom in
Vzhodom, ki ga je posebno do-
bro obvladovala.
Ni rada izstopala, mnogo raje
je pustila kar drugim, sodelav-
kam in sodelavcem, mikrofone
L in luči žarometov, tako je zra-sla, in rase iz leta v leto, lepaekipa mladih talentov, nav-
dušenk in navdušencev, ki pel-
jejo naprej ves stroj.
Bila je za izrazito študijski pri-
stop, v prvem rodu tržaške Cap-
pelle Underground je raje kot
za projekcije skrbela za organi-
zacijo tehtno podkovanih
tečajev filmskega in avdiovi-
zualnega izobraževanja. Ti so
bili namenjeni vsej deželni po-
pulaciji in kot predavatelje je
privabila ugledne strokovnjake
s celega Polotoka, med temi tu-
di Darka Bratino. Nemara prav
celostni model Filmvideomo-
nitorja goriškega Kinoateljeja,
ki je v začetku osemdesetih let
ponujal pregled vseh oblik slo-
venskega filmskega, tv in video
izražanja, z vpogledom v pro-
dukcijo, distribucijo itd., je bil
lahko eden od povodov za na-
stanek posrečenega festivala Al-
pe Adria Kinema, predhodnika
današnjega Trst film festivala.
Ob vseh njenih plodnih ugled-
nih, toplih, delavnih in prija-
teljskih stikih z odgovornimi
filmskih festiva-
lov, muzejev in
kinotek, rtv hiš,
akademij in inšti-
tutov, ki delujejo
na vsem vzhod-
no in srednjee-
vropskem prosto-
ru, bi rad izposta-
vil njen posebni
čut za gostoljub-
nost in občutlji-
vost za tisočere
duše in nianse te-
ga bogatega in
zakomplicirane-
ga antropološke-
ga prostora. V Trstu, na projek-
cijah, okroglih mizah, delavni-
cah in tiskovnih konferencah
TFF, so se in se počutijo vsi kot
doma. Filmarji, umetniki, pro-
ducenti, igralci, politiki, ki so
si (bili) v domačem okolju tudi
v laseh ali celo na sovražnih
pozicijah, pomislimo na nek-
danjo Jugoslavijo ali Sovjetsko
zvezo. Vse te je Annamaria
obravnavala z
enako mero spo -
štovanja in lju-
bezni. Mnogo je
epizod o tem po-
sebnem ču stvo -
vanju, njeni člo-
veško-umetniški
empatiji. Na An-
namariinem fe-
stivalu so se vsi
počutili enako
toplo in dosto-
janstveno spreje-
ti. To mi bo ved-
no ostalo v spo-
minu, ko bom
imel pred sabo njen sijoči, na-
smejani obraz.
DavDev
Slovenska Vincencijeva konferenca
Božični in novoletni napevi
v domovih za ostarele
  Cerkev sv. Jerneja
Vokalno instrumentalni
koncert Spektrum
OPČINE 
  osti dela in truda je
vložila zborovodkinja
Mira Fabjan v projekt
Spektrum, ki je v openski župnij-
ski cerkvi zaživel v nedeljo, 31.
januarja. Obisk je bil izreden, še
zlasti je bilo lepo, da je bilo med
poslušalci veliko mladih ljudi, ta-
ko deklet kot fantov. Sicer je za-
nimivo ugotavljati, kako se mla-
di vendar radi odzivajo na pobu-
de, ki so jim blizu. Tkanje posa-
meznih delov veznega besedila z
zvočno podlago Ivana Penova in
recitacijami Maruške Kapič poe-
zij o barvah Majde Artač in ele-
mentov Vinka Beličiča, Alojza
Rebule, Zlatke Obid, Borisa Pan-
gerca in Viljema Černa ter glasbe
Karla Jenkinsa je tako ustvarilo
posebno celoto. Izvirnost poda-
nih, močno povednih besedil je
povezala v novo celoto prav Jen-
kinsova večdelna vokalno instru-
mentalna skladba Adiemus-Pe-
smi iz svetišča. Trdno postavljeni
okvir, sestavljen iz barv in ele-
mentov, je idealno pomagal tol-
mačiti glasbeno govorico, ki jo je
poustvarjala ženska pevska sku-
pina VokalArt, ob njej pa še osem
instrumentalistov. Res posebna
Jenkinsova glasba črpa motive iz
zelo različnih kulturnih okolij,
saj je zaznati prvine afriške, arab-
ske, irske in druge glasbe, a tudi
gregorijanskih napevov. Učinek
je prav poseben, saj se motivi ob
značilnih harmonskih postop-
kih ponavljajo in ustvarijo prija-
zen občutek domačnosti. Dodati
pa je treba, da pevke ne pojejo
pravih besedil, ampak svojstven,
izmišljen jezik, sestavljen iz so-
sledice zlogov, ki oblikujejo ne-
D kakšne besede, ki vendar lepozvenijo. Adiemus torej ni skladbaz latinskim besedilom. A po-
slušalec si vendar lahko predsta-
vlja sporočilo pesmi glede na
občutke, ki jih vzbuja glasba.
Uresničiti tako zamisel je gotovo
terjalo veliko pripravljalnega de-
la, iskanja, prirejanja in učenja.
Čutiti je bilo veliko empatijo v
skupini. Ideje, ki jih je s suvereno
gesto izražala dirigentka Mira
Fabjan, so se spajale v jasno ce-
loto. Nič ni okrnilo tega toka.
Enako povedno sta se prepletala
glasbeni in besedni – poetični
del in ustvarjala posebno duhov-
no sporočilo. Kako naj ga tol-
mačimo... Skladatelj in nositelji-
ca projekta Mira Fabjan nam
puščata svobodo. Enostavno,
čisto prvinsko-čustveno? New
age-jevsko? Onirično, se pravi,
kot da bi se prepustili sanjarjen-
ju? Lahko je vse to, ali preproste-
je, vsakdo, ki je bil v cerkvi in je
prisluhnil koncertu, je glede na
svoje izkušnje doživljal to celoto
po svoje. Iskanje smisla pa je
končni cilj vsakega umetniškega
dejanja. Čisto vsakega.
Energija, ki jo je bilo čutiti v cer-
kvi med koncertom in po njem,
je bila vsekakor zelo pozitivna.
Nastopajoči pa so povsem za-
služeno poželi topel, dolg in
sproščujoč aplavz, ki mu je do-
mači župnik g. Franc Pohajač
znal z zahvalnimi besedami po-
staviti hvaležen kontekst priredi-
teljev, se pravi župnije sv. Jerneja
ap., ki je tako obeležila tudi god
sv. Janeza Boska in pevskega
društva Vesela pomlad.
V. J.
Radijski postni nagovori so stalnica, ki nas že dolga desetletja
vsak petek in torek postnega časa ob 18.45 spremljajo do
Velike noči. Gre za duhovna razmišljanja, ki nam pomagajo,
da lahko globlje doživljamo smisel te dobe cerkvenega leta,
dobe spokornosti in priprave na vstajenjski praznik. Tema se
je letos kar sama ponujala, saj po namenu papeža Frančiška
obhajamo jubilejno leto božjega usmiljenja. Ne le v Rimu,
ampak prvič tudi po posameznih škofijah so tako odpirali
svetoletna vrata, ki na simbolični ravni ponazarjajo, da je med
jubilejnim letom vernikom ponujena 'izredna' pot do odrešenja.
Radijski poslušalci bomo letos lahko sledili miselni poti, po
kateri nas bodo k boljšemu spoznavanju in doživljanju božjega
usmiljenja v mesecu februarju vodile šolske sestre sv.
Frančiška Kristusa Kralja tržaške province, v marcu pa sestre
lojolke, ki delujejo na Tržaškem. Prvič bodo torej ta radijska
razmišljanja oblikovale sestre. Ob tem se nam še posebej
dragoceno zdi dejstvo, da dobro poznajo razmere naših
zamejskih župnij in so zato njihove besede še zlasti spodbudne.
Postni govori po radiu Trst A
Za Novi glas darujejo verniki
pri Sv. Antonu Novem 200
evrov.
Foto damj@n
Videmska / Aktualno11. februarja 201612
Potreben bo amandma zaščitnemu zakonu
SSO aktiven za trijezično
šolo v Kanalski dolini
  a bi v Kanalski dolini
lahko ustanovili trije-
zično šolo, bo najbrž
potreben amandma k državne-
mu zaščitnemu zakonu za slo-
vensko manjšino, saj le-ta zdaj
predvideva šole s slovenskim
učim jezikom oziroma dvoje-
zične slovensko-italijanske šole.
Zakon 38/2001 pa v petem čle-
nu ščiti tudi nemško govoreče
prebivalstvo v Kanalski dolini.
Z vidika ekonomskega bremena
bi zadeva bila relativna, saj bi se
verjetno spremenila že obsto-
ječa šolska ustanova.
Do te ugotovitve so prišli pri
Svetu slovenskih organizaciji
(SSO), kjer vseskozi pozorno
spremljajo vprašanje trijezične-
ga šolanja, ki sta ga uradno pred
leti predlagali občini Naborjet-
Ovčja vas in Trbiž. Še posebej je
SSO aktiven po srečanju 9. sep-
tembra lani z naborješko-oškim
županom Borisom Prescher-
nom. Takrat je župan deželnega
predsednika Sveta slovenskih
organizacij Walterja Bandlja, ki
so ga spremljali pokrajinski
predsednik za Videmsko Riccar-
do Ruttar in člana Izvršnega od-
bora sicer domačina iz Kanalske
doline Anna Wedam in Lucia-
no Lister, zaprosil za pomoč pri
ustanavljanju večjezične šole v
D Ukvah in sodelovanje z ustano-vitvijo delovne skupine, ki bispremljala celoten administra-
tivni postopek.
Po omenjenem srečanju so pri
SSO vzeli v pretres celotno za-
devo in se odločili za nadaljnje
korake. Predsednik Bandelj je
prišel v stik s senatorko Lauro
Fasiolo (DS), ki mu je izrazila
pripravljenost za sestanek s Pre-
schernom, da bi uskladili na-
daljnje korake. V kratkem pa
bodo predlagali tudi skupen
obisk SSO in SKGZ pri Ladincih
v avtonomni pokrajini Bocen,
kjer že obstaja trijezični pouk,
in sicer v ladinščini, nemščini
in italijanščini.
Uvedba pouka v treh jezikih,
italijanščini, nemščini in slo-
venščini, je življenjskega pome-
na za zaščito narodnega in jezi-
kovnega bogastva v Kanalski
dolini. Obenem bi mladim
omogočili tudi širše kulturno
obzorje za strokovne in delovne
možnosti.
“Naša mladina v tej dolini da-
nes nima pogojev, da bi se
naučila ne slovenščine in ne
nemščine, zaradi tega sem svo-
jega sina vpisal v nemško-slo-
vensko dvojezično šolo na av-
strijskem Koroškem”, je pove-
dal Preschern na srečanju z de-
legacijo SSO. Dodal je še, da je
za oba jezika dodeljenih prema-
lo učnih ur in še manj fi-
nančnih sredstev. To pa je ne-
dopustno, je še ugotovil nabor-
ješko-oški župan, ker se po dru-
gi strani javna sredstva za slo-
vensko narodno skupnost v Ka-
nalski dolini uporabljajo za
druge stvari, celo za ple-
skanje pročelja stavb.
Wedamova in Lister sta
podčrtala, da si prebi-
valci zelo želijo trije-
zične šole. Občinska
sveta v Naborjetu-Ovčji
vasi in na Trbižu sta
pred leti odobrila sklep,
po katerem je bila na
šolske in krajevne obla-
sti naslovljena prošnja
za trijezičen pouk. Pri-
stojni organi pa se na ta
sklep niso nikoli odzva-
li.
Rešuje pa se zadeva v
zvezi s stavbo dvoje-
zične šole v Špetru, ki
so jo iz varnostnih razlogov
morali zapustiti pred šestimi le-
ti in jo zdaj obnavljajo in širijo.
Do zadnjega zapleta je prišlo, ko
je občina morala vrniti v držav-
no blagajno 130 tisoč evrov, ki
jih je prihranila v postopkih in
na dražbah za obnovo in na ka-
tere je računala za potrebna do-
datna dela. Deželna posvetoval-
na komisija za slovensko
manjšino je namenila izredni
prispevek 140 tisoč evrov za ob-
novo špetrske dvojezične šole.
Denar bodo črpali iz sklada za
razvoj predelov videmske po-
krajine, kjer so naseljeni Slo-
venci (člen 21 zaščitnega zako-
na), v katerem je ostalo neizko-
riščenih 1,4 milijona evrov.
Župan Mariano Zufferli je pet-
najstdnevniku Dom povedal,
da bodo s to vsoto lahko dela
dokončali, in računa, da bo
stavba na voljo dvojezični šoli
že v prihodnjem šolskem letu.
U. D.
Po novem se bo kolesarska dirka dotaknila tudi občine Podbonesec
Benečija se pripravlja na “Giro”
  nano je, da bo kolesarska
dirka Giro d’Italia v pe-
tek, 20. maja letos, zaob-
jela tudi Benečijo. Sedaj so na-
povedali spremembo poti eta-
pe, tako da bo vključena tudi
podboneška
občina. Kolesarji
bodo ob pol
enih startali v
Palmanovi, nato
bodo skozi
Čedad prišli k
Mostu in skozi
vasi Nokula, Bi-
jača, Kras, Lipa
in Petjag dospeli
v Špeter, kjer bo
cilj.
Po dolini Abor-
ne bodo šli do
Sovodnje in po
strmi cesti skozi
Jeronišča in
Strmico prišli v
vas Matajur, kjer
bo prvi gorski
cilj. Nato se bodo spustili do
Čeplešišč in se spet dvignili mi-
mo Svetega Martina do Prevala
in se nato spet spustili do Hlo-
diča. Tam bodo spet začeli
Z srtmo pot do Trušnjega in Kra-ja, kjer bo drugi gorski cilj. Sle-dil bo spust do Tarbija, Srednje-
ga, Svetega Lenarta in Mosta.
Skozi Čedad, Mojmag, Ronchis
in Fojdo bodo kolesarji prišli v
Ahten, kjer bodo spet začeli
strmo pot do Porčinja, tam jih
bo čakal tretji gorski cilj. Nato
se bodo skozi Čenebolo spustili
do Podklapa in se spet povzpeli
do Podcerkve, kjer bo četrti gor-
ski cilj. Nazadnje se bodo kole-
sarji spustili do Čampeja in bo-
do krog sklenili v Čedadu.
Etapa kolesarske dirke Giro
d’Italia je velika priložnost za
športno in turi-
stično promocijo
Nediških dolin, ki
je ne gre zamudi-
ti.
Pred kratkim se je
na sedežu podu-
tanske občine v
Gorenji Mersi
zbralo nad sto lju-
di, da bi razpra-
vljali o tem. Pri-
sotni so bili župa-
ni, drugi pred-
stavniki krajev-
nih uprav, ped-
stavniki športnih
in turističnih or-
ganizacij. Ustano-
vili so poseben
odbor “Valli in
rosa”, ki bo skrbel za koordina-
cijo vseh dejavnosti v zvezi z Gi-
rom. Predsednik je Luca Bosco,
ki mu bosta pomagala Tiziano
Manzini in Michela Carlig.
S 3. strani
EU mora zavarovati ...
Kako v Bruslju ocenjujejo rav-
nanje slovenske vlade v zvezi z
begunsko krizo?
Evropski poslanci iz vrst SDS in
predsednik Janez Janša smo že
večkrat spregovorili o tem, tudi
predstavili slovenske zmožnosti,
Janez Janša je slovenski vladi in
EU predstavil tudi konkretne
ukrepe v reševanju nastale situa-
cije. Žal je bila slovenska vlada
gluha za naša opozarjanja in je
pričakala val migrantov popolno-
ma nepripravljena. Ukrepi so pre-
počasni, zdi se kot, da vlada nima
vizije, kljub temu pa ne deluje
državotvorno in zavrača ideje in
pomoč opozicije in tudi zahteve
državljanov, ki jasno in glasno
zahtevajo zaščito.
Kaj je pri tem največja skrb?
Čedalje bolj prihaja v ospredje za-
vedanje, da so za EU najslabše od-
prte zunanje in zaprte notranje
meje. Slovenija npr. slabo varuje
zunanjo mejo ter ne izvaja v ce-
loti schengenskih predpisov, saj
veliki večini od 400.000 migran-
tov, ki so od lanskega oktobra
prečkali Slovenijo, sploh ni odv-
zela prstnih odtisov.
Kako je v Evropskem parla-
mentu odmevala referendum-
ska zmaga proti družinskemu
zakonu?
Slovenski poslanci v Evropski
ljudski strani (ELS) smo jo sprejeli
z navdušenjem. Zakoni o zakon-
skih zvezah in družinskih razmer-
jih so prepuščeni državam člani-
cam, zato se EP ne more vmešati
v sprejetje ali zavrnitev takšnega
zakona. Evropsko sodišče pa je za
človekove pravice že večkrat ja-
sno povedalo, da otrok ni pravica.
Pravica tudi ni poroka.
Zakaj?
Tako otrok kot poroka sta
odločitev posameznika. Otrok pa
je predvsem dar! Zakon, ki bi v
primeru uveljavitve posegel kar
na 70 področij, tudi na področje
šolstva z učenjem teorije spola, je
bil slab, zato smo ga Slovenci za-
vrnili. Podpiram, da se pripravi
nov zakon, ki bo uredil vse social-
ne pravice istospolnih parov, ra-
zen kar zadeva posvojitve otrok
in svobodno odločanje o rojstvu
otrok.
Kako ocenjujete polemiko
med predsednikom Evropske
komisije J. C. Junckerjem in
italijanskim predsednikom
ministrskega sveta M. Renzi-
jem?
Polemika in diskusija med politi-
ki sami po sebi nista slabi, če de-
jansko iščeta skupne točke ter na
koncu pripeljeta tudi do skupne
rešitve problema. Zdaj se
soočamo z migrantsko krizo, kjer
se nam čas počasi izteka in kjer
mora Evropska unija ravnati
enotno in usklajeno. Zdaj nujno
potrebujemo enotno in močno
Evropsko unijo! Verjamem, da
bosta predsednik Evropske komi-
sije in premier Renzi na februar-
skem srečanju, ko bo Juncker obi-
skal Italijo, zgladila vse nespora-
zume ter poiskala skupne točke,
ki bodo podlaga za enoten odziv
Evropske unije, kar danes še kako
pogrešamo.
Koliko je v Evropskem parla-
mentu prisotna občutljivost za
narodne in jezikovne
manjšine?
Evropska unija je skupnost števil-
nih kultur, narodov in manjšin.
Politika Evropske unije je jasna in
sledi načelu, da je potrebno
manjšinam zagotoviti njihove
pravice. To je namreč temeljno
načelo demokracije, saj se demo-
kratičnost družbe najbolj pokaže
v odnosu do manjšin, ki so sicer
zaradi tega, ker so v manjšini,
ogrožene. V EP obstaja medsku-
pina za Tradicionalne manjšine,
narodne skupnosti in jezike, ka-
tere članica sem tudi sama, ven-
dar medskupine niso parlamen-
tarni organi, zato ne morejo
izražati mnenja Parlamenta.
Srečujemo pa se in izmenjamo
mnenja o določenih zadevah,
prav tako spodbujamo stike s ci-
vilno družbo. V Evropskem par-
lamentu so tudi že razpravljali o
problemih slovenskih manjšin v
Italiji in Avstriji.
  Podjetje Pipistrel
Tudi zaradi odmevnih
prodaj lani dobro posloval
GOSPODARST VO 
  jdovsko podjetje
Pipistrel, ki v letošnjem
letu načrtuje otvoritev
svojih poslovnih prostorov v
Italiji, je lani
dobro
posloval.
Podjetji v
Ajdovščini in
v Italiji sta
ustvarili
okrog 15
milijonov
evrov
prihodkov in
za dober
milijon evrov
dobička. V
svetu pa je
odmevala
predvsem
pogodba za
prodajo letal
indijski
vojski.
Prav slednja
je pripo -
mogla, da je
v Ajdovščino pred koncem leta
prišlo veliko potencialnih
kupcev, ki so si ogledovali
Pipistrelova letala. Vse večje
zanimanje je za električna ultra
lahka letala, precej zanimanja
pa je tudi za štirisedežno
Panthero, ki jo bodo po
otvoritvi tovarne izdelovali v
Gorici.
“Odkar podjetje obstaja, smo
imeli rast skupnih prihodkov
in tudi čistega dobička in tudi
lani je bilo tako. Dobička pa si
s solastnico nikoli nisva delila,
pač pa sva ga namenila za
razvoj”, je za STA povedal
direktor Pipistrela Ivo Boscarol.
Podjetji v Sloveniji in Italiji sta
leta 2015 ustvarili okrog 15
milijonov prihodkov, čisti
dobiček pa je bil za sedem do
osem odstotkov višji kot leta
A 2014, ko je znašal 1,2 milijonaevrov.Januarja so zaposlili 15 novih
delavcev v ajdovskem podjetju.
Tako se je skupno število vseh
zaposlenih dvignilo na več kot
sto, sedaj jih v Pipistrelu dela
110. Med njimi je precej tudi
doktorjev različnih znanosti,
saj brez vlaganja v razvoj ni
prihodnosti na področju
letalske industrije, je prepričan
Boscarol. Vsaj toliko novih
delavcev naj bi zaposlili tudi
ob začetku poslovanja podjetja
v Gorici, zanimanja pa je v
Italiji veliko.
Letos Pipistrel načrtuje za okoli
20 milijonov evrov prihodkov,
zaradi nove proizvodnje se
bodo prihodki skokovito
povečali predvsem v Italiji.
“Predvsem zaradi Panther, ki
so dražje od ostalih letal. V
Sloveniji pa se bodo prihodki
povečevali zaradi indijskega
posla in novih programov”, je
dejal Boscarol.
Direktor Pipistrela je povedal
še, da je Evropska komisija
potrdila dovoljeno povečanje
teže za električna letala: “Mi
smo v tem trenutku edini
pripravljeni za trg, tako da v
letu 2016 pričakujemo
skokovito rast prodaje
električnih letal na evropskem
trgu. Poleg tega smo leto začeli
s pridobitvijo prvega EASA
evropskega certifikata, kar
nam odpira popolnoma nov
trg”.
Letošnje leto naj bi po
Boscarolovih besedah
zaznamovalo tudi to, da bodo
proti koncu leta poleteli s
prvim štirisedežnim,
popolnoma električnim
letalom na gorilne celice. To
letalo bo sposobno zelo hitro
prepeljati štiri potnike nekaj
tisoč kilometrov daleč in
pomeni osnovo za uporaben
električni letalski promet.
Slovenija 11. februarja 2016 13
  ronika v Sloveniji je bila tudi v
prejšnjih dneh bogata z
različnimi dogodki, pri čemer v
javnosti še vedno najbolj komentirajo
sprenevedanja presednika vlade Mira
Cerarja glede etike in morale v
parlamentarni državi in pri vodenju
družbe. V koalicijski stranki Socialnih
demokratov opozarjajo, da je z zaščito
ministrov, ki so protizakonito prejemali
denar iz javnih sredstev, a jih je kljub
temu obdržal v vladi, “prevzel nase
veliko odgovornost, ki ga bo v
prihodnje zelo
obremenjevala”. Tukaj pa
dodajamo, da je Cerarjevo
prevzemanje “odgovornosti
za ravnanje drugih ministrov”
lahko v nasprotju s strogimi
omejitvami glede pristojnosti,
ki jih je sprejel s prisego kot
predsednik vlade. Morda je to
tema, aktualno vprašanje za
slovensko pravo ali kar za
Ustavno sodišče.
Slovesno, vsaj na formalni
ravni, smo v ponedeljek, 8.
februarja, počastili dan smrti
Franceta Prešerna, ki je v
Sloveniji kulturni praznik. Od
leta 1947 na ta dan
podeljujejo osrednje nagrade
za dosežke v kulturi, od leta
1991 pa je 8. februar dela prost dan.
Dodajamo, da so si vse dosedanje
oblasti našega največjega pesnika
mednarodnih vrednot prilaščale in tudi
s sedanjimi oblastniki ni nič drugače.
Moti jih Prešernovo omenjanje Boga,
zaradi tega je tudi spor o členih v
državni himni Zdravljica.
Toda povrnimo se k zelo aktualni in
hkrati boleči zadevi, ki bi v normalni
državi s parlamentarno demokracijo
povzročila odmev oblasti,
parlamentarno razpravo in morda tudi
druge pretrese v vrhovih oblasti, pri nas
pa je naletela na popoln molk. Tudi
prislovično gostobesedni premier Miro
Cerar se ni oglasil. Poslanec Združene
liste Matjaž Hanžek je namreč napravil
nekaj nezaslišanega, ko je v neki oddaji
javne TV predlagal, naj Slovenija za
svoje stalne prebivalce sprejme dobrih
200 tisoč migrantov. Presegel je vse do
sedaj izrečene neumnosti, ko je zatrdil,
“da deset odstotkov novega prebivalstva
ne bi bil poseben problem”. Kot
omenjeno, se ni odzval, zganil noben
od oblastnikov, pač pa so se ogorčeno
odzivali predstavniki nevladnih
organizacij in civilne družbe.
Že tolikokrat je bilo tudi z dokumenti
podkrepljeno in dokazano, da smo
Slovenci že zdaj v nevarnosti, da kot
narod izginemo. Od osamosvojitve do
sedaj je slovensko državljanstvo dobilo
okoli 220 tisoč oseb. Če k temu
dodamo še kakih 100 tisoč tujcev, ki
stalno ali začasno prebivajo v Sloveniji,
se število poveča na 16 odstotkov
prebivalstva. Vse pa se poslabšuje, saj se
število državljanov Slovenije nadalje
zmanjšuje, število tujcev pa povečuje.
Če bi obveljal predlog poslanca Matjaža
Hanžka, ki je bil
nekoč celo varuh
človekovih pravic,
bi delež
tujerodnih
državljanov in
tujcev v Sloveniji
presegel 25
odstotkov. Če
200.000 novih
državljanov iz vrst
migrantov, ki bi se
naselili v Sloveniji
v novih razmerah
in okoljih ne bi
našlo dela oz.
zaposlitve, kar je
najbolj verjetno,
in bi jih morali
vzdrževati
Slovenci, bi to
pomenilo (ob domnevi, da bi celotni
življenjski stroški enega migranta
znašali “samo” 500 evrov na mesec) 1,2
milijarde evrov letno.
Povzemamo nekaj odmevov na izjavo
poslanca Matjaža Hanžka, ki seveda
tolmači politiko njegove stranke
Združena levica. Zmago Jelinčič,
predsednik Slovenske nacionalne
stranke: “Izjavo Hanžka je treba objaviti
povsod po Sloveniji, še posebej pa
poslati tistim 260.000 državljanom pod
pragom revščine, pa naj oni povedo
svoje mnenje o njem. Takega človeka je
treba vprašati, ali sploh ve, kaj govori,
ali želi imeti posilstva in ropanje po
Sloveniji ali ga to morda vznemirja? V
nekaterih državah bi imeli tako izjavo
za izdajo domovine, pri nas pa tega
člena v kazenskem zakoniku ni. Žal”.
Damir Črnčec, predsednik Društva
Evropska Slovenija: “V interesu
Slovenije in vseh nas, ki želimo dobro
nam in našim potomcem, je, da
preprečimo islamizacijo, arabizacijo in
šeriatizacijo Slovenije. Zato je edina
prava varnostna politika v tem trenutku
nastanitev nič nezakonitih migrantov
naši domovini”. Bernard Brščič,
analitik: “Hanžek z retoriko humanosti
poskuša pridobiti 200.000 novih
volivcev levici in uničiti slovenski
narod”. Klemen Zbačnik, Zveza
slovenskih domoljubov: “Ustavimo
vlado, ki gradi centre za več deset tisoč
lažnih beguncev in nezakonitih
migrantov, ki prihajajo v Slovenijo kot
napadalci”.
Za mnoge največji dogodek v prejšnjih
dneh v Sloveniji pa je bil obisk vatikan-
skega državnega tajnika kardinala Pietra
Parolina. V uvodniku z naslovom Za
pogumen korak naprej ga je natačno
označil in razložil avtov, Franci Petrič,
odgovorni urednik slovenskega kato-
liškega tednika Družina. Visoki pred-
stavnik Svetega sedeža je sicer uradno
prišel na odprtje in blagoslov nove
nunciature (diplomatskega predstav-
ništva Svetega sedeža in rezidence na
ulici Janeza Pavla II). Na ta dogodek so
slovenski verniki čakali skorajda vseh
25 let obstoja države. Zato so bili ra-
zumljivi vzkliki navdušencev ob od-
prtju, “da ima sveti oče zdaj svojo hišo
tudi v Ljubljani”. Toda kardinalov obisk
in pogovori so imeli več namenov in
ciljev. Zlasti je podprl napore in uspehe
Cerkve na Slovenskem, ki uspešno
rešuje svoje težave in obnavlja svojo pa-
storalno vlogo s sodelovanjem nekdan-
jih in novih nadškofov v Ljubljani in
Mariboru. Toda kot časnikar sem bil za-
radi gostobesednosti in mnenj, ki jih je
navajal premier Miro Cerar v težavah in
zadregi. Na skupni novinarski konfe-
renci s kardinalom Pietrom Parolinom
je namreč ves čas govoril zelo optimi-
stično, tako kot da v Sloveniji skoraj ni
nobenih težav v odnosih med državo in
katoliško Cerkvijo. V resnici pa so vsa
vprašanja blokirana, v zastoju. Eno-
stranskim trditvam, ki ne izhajajo iz re-
snice, je v svojem uvodniku z jasnimi
besedami in dokazi odgovoril France
Petrič. Spomnil je: “Od prvega sporazu-
ma o pravem položaju katoliške Cerkve,
ki je bil dogovorjen že leta 2001, do-
končno po vseh pravnih ovirah pa po-
trjen januarja 2004, ostaja odprto
pričakovanje, da bo država Slovenija
urejala odprta vprašanja. Ta gredo od
verske vzgoje v šolskem sistemu do
vprašanja financiranja verskih skupno-
sti. Vedno znova se pojavlja tudi odprto
vprašanje dokončne ureditve statusa
duhovne oskrbe v vojski in policiji, pa
tudi financiranja katoliških oz. zaseb-
nih šol v Sloveniji.
Pa še naslednje opozorilo iz uvodnika,
napisanega na prvi strani Družine: “Šte-
vilni obiski visokih slovenskih poli-
tičnih predstavnikov v Vatikanu v vseh
letih obstoja slovenske države ustvarjajo
sicer v javnosti vtis, kakor da imajo ra-
zlične vlade v Sloveniji resno željo in
namen po urejanju odprtih vprašanj,
žal pa velikih premikov in tudi prave
volje na državni strani za njihove rešitve
ni”.
Med obiskom državnega tajnika kardi-
nala Parolina so omenjali tudi možnost
bližnjega obiska papeža Frančiška v Slo-
veniji. Uradno ga je na obisk povabil
predsednik države Borut Pahor. Sicer so
bile med obiskom navzoče poteze in
značilnosti rimskega škofa Frančiška, ki
“se jim svet čudi”, kot je zapisal Metod
Benedik s teološke fakultete v Ljubljani
in avtor različnih del o papežih. Meni,
“da papež Frančišek sestopa s trona
oblasti in časti kot človek med ljudi”.
Marijan Drobež
K
Nezaslišane izjave poslanca v zvezi z migrantsko krizo
Hanžek je predlagal naselitev
200 tisoč migrantov
  ržavni tajnik kardinal Pietro
Parolin se je v torek, 2. fe-
bruarja 2016, srečal s predsed-
nikom Vlade RS dr. Mirom Cerarjem.
V ospredju pogovorov je bila migran-
tska kriza, odprtje nove apostolske
nunciature v Ljubljani in niz odprtih
vprašanj med Cerkvijo in državo. V
ljubljanski stolni cerkvi je daroval
sveto mašo ob sklepu Leta posvečene-
ga življenja in prazniku Jezusovega
darovanja v templju, ob svečnici.
V sredo, 3. februarja, se je kardinal
Parolin srečal s predsednikom repu-
blike Borutom Pahorjem in blagoslo-
vil nove prostore apostolske nuncia-
ture v Ljubljani. V četrtek, 4. februar-
ja, je obiskal sprejemni center za be-
gunce in migrante v Dobovi. Svoj
obisk v Sloveniji je sklenil z obiskom
Škofije Novo mesto.
Kardinal Pietro Parolin je na obisku
v Sloveniji, ki je bil skrbno pripra-
vljen - v Slovenijo je prišel na pova-
bilo slovenskega predsednika vlade -
odprl nove prostore apostolske nun-
ciature v Ljubljani in poudaril, da gre
za pomemben trenutek v odnosih
med Slovenijo in Svetim sedežem. Ta-
ko kardinal kot predsednik republike
Borut Pahor sta ob tem v nagovorih
spomnila, da je prav Vatikan med
prvimi priznal samostojno Slovenijo.
Oba sta odnose med Ljubljano in Va-
tikanom označila za dobre. Vatikan-
ski državni tajnik je ob tem omenil
pomembno vlogo vatikanskega spo-
razuma. Dvostranske odnose je oz-
načil za koristne za ljudi in skupno
dobro. “Upamo, da bomo skupaj na-
redili še nove korake v naših odno-
sih”, je dejal. Spomnil je še, da je pa-
peška diplomacija ena najstarejših na
svetu, njena misija pa je večplastna.
Med drugim je glas morale v medna-
rodnih odnosih in brani stebre civil-
ne družbe, kot je družina. Da bi lahko
svojo misijo v polnosti izpolnjevala,
mora biti ustrezno zastopana v ra-
zličnih delih sveta.
Zato je izgradnja nunciature po nje-
govih besedah znak volje Svetega se-
deža za utrditev stabilne in stalne pri-
sotnosti v državi. Dejal je še,
da ni vedno lahko postaviti
nunciaturo in včasih zahteva
čas.
Ob tem je omenil pomem-
bne zasluge predsednika Pa-
horja, ljubljanskega župana
Zorana Jankovića, Slovenske
škofovske konference in tudi
nuncijev, med njimi Juliusza
Janusza, za katerega je dejal,
da je to že njegovo tretje od-
prtje nunciature po Mozam-
biku in Madžarski.
“Moji predhodniki so trdo
delali, da so našli primerno
lokacijo za nunciaturo, jaz
pa sem srečen, da lahko to
po 20 letih končam”, je pou-
daril nuncij Janusz in orisal
pot do nunciature. Izrazil je
še upanje, da bo v “svojo
hišo v Ljubljani” prišel tudi
papež Frančišek in blagoslovil slo-
vensko ljudstvo, ki ga ima tako rado
in ga občuduje. Papeža Frančiška je
kot “veliko moralno avtoriteto” na
obisk povabil tudi predsednik Pahor.
Vatikanski državni tajnik in slovenski
predsednik sta se pred odprtjem nun-
ciature sešla na dvostranskih pogovo-
rih, na katerih sta po Pahorjevih be-
sedah podčrtala pomen sprave in vse-
splošne strpnosti med ljudmi. “Zara-
di nekaterih zgoščenih problemov
družba in svet danes potrebujeta več
dialoga in ne manj, več dialoga in več
razumevanja”, je poudaril Pahor na
slovesnosti ob odprtju nunciature.
“In privržena temu dialogu in iskanju
kompromisa, ki peljeta svet mirno
naprej, si bosta Slovenija in Sveti se-
dež prizadevala za vzorne odnose”, je
dodal.
Slovesnosti ob odprtju nunciature so
se sicer med drugim udeležili tudi ne-
kateri slovenski škofje, predsednik
državnega zbora Milan Brglez in lju-
bljanski župan Janković.
Nunciatura je čakala na stalni sedež
v Sloveniji vse od imenovanja prvega
stalnega nuncija v Ljubljani Edmon-
da Farhata 26. julija 1995. Doslej je
delovala na začasnem naslovu na
Krekovem trgu, nova zgradba nuncia-
ture pa je na povezanih zemljiščih v
ulici Stare pravde in v ulici Janeza Pa-
vla II. V prenovljeni stavbi so pisarne,
prostori za sprejeme in druge potre-
be, v novo zgrajeni stavbi pa so sta-
novanja in kapela, v kateri so dela
slovenskega patra Marka Ivana Rup-
nika.
Slovenija in Sveti sedež se strinjata,
da je treba begunsko krizo reševati s
humanitarnostjo in solidarnostjo, sta
po pogovorih poudarila premier Mi-
ro Cerar in vatikanski državni tajnik.
Na novinarski konferenci sta bila tudi
enotna, da je treba težave, kot je be-
gunska kriza, reševati pri njihovem
izvoru. Premier Cerar je kardinalu Pa-
rolinu na pogovorih predstavil tudi
svoj predlog za reševanje begunske
krize, v katerem poudarja, da je treba
nemudoma izpolniti zaveze, da je tre-
ba pomagati Grčiji, ob tem pa vzpo-
staviti še drugo linijo nadzora na ma-
kedonsko-grški meji, ki bi pre-
prečeval nekontroliran val beguncev,
zaradi katerega se gradijo meje zno-
traj EU.
Državni tajnik je priznal prizadevanja
Slovenije, da bi humano in solidarno
rešila problem migrantske krize, kar
je po njegovih besedah prav to, pri
čemer vztraja papež Frančišek.
“S problemom migracij se je treba
soočiti predvsem s humanitarnega in
solidarnostnega vidika”, je izpostavil.
Ob tem je navedel papeževe izjave,
da Evropa ima vrednote in možnosti
za rešitev begunske krize. Po njego-
vem je pomembno tudi, da se
skušamo lotiti vzrokov konfliktov in
tudi vzrokov revščine, saj ljudje želijo
živeti dostojanstveno življenje.
Kardinal Parolin je dodal, da
Sveti sedež pomaga pri priza-
devanjih za izgradnjo pra-
vičnejšega sveta. “Pri tem so tri
prioritete: gradnja mostov med
različnimi akterji, zmanjševan-
je revščine in gradnja miru.
Treba je poudariti tudi skupen
in solidaren pristop”, je dejal
vatikanski državni tajnik.
Sogovornika sta v pogovorih
izpostavila tudi pomen redne-
ga dialoga med državo in Cer-
kvijo. “Dialog je nujen in naša
vlada si je zadala za nalogo, da
ga okrepi”, je poudaril Cerar.
Dodal je, da bodo dialog nadal-
jevali v delovnih skupinah, ki
bodo ugotovile, kaj je še treba
urediti. Med odprtimi vprašan-
ji je omenil verouk v šolah,
vprašanje davkov, vračanje
gozdov Cerkvi in duhovno oskrbo.
“Cerkev išče rešitev za te težave, da bi
lahko bolje služila ljudem v tej
državi”, je izpostavil vatikanski držav-
ni tajnik. “Bolj kot država in Cerkev
skušata sodelovati, bolj bo to koristilo
ljudem, tudi najranljivejšim”, je po-
jasnil.
D
Obisk državnega tajnika kardinala Parolina v Sloveniji
Odprtje nunciature je pomemben dogodek
za medsebojne odnose
Aktualno11. februarja 201614
NATUROPATSKI NASVETI (97)Erika Brajnik
KRČNE ŽILE, INKONTINENCA,
CELULIT, SPLAV IN ZATEKANJE
NOG
Tokrat bom prispevek začela kar s primerom.
V januarju je prišla na pregled 50-letna go-
spa, po poklicu natakarica, ki v službi streže
vsaj 10 ur na dan. V začetnem pogovoru, ko
sem jo vprašala, zakaj potrebuje naturopatski
pregled, je rekla, da jo bolijo noge in ji zate-
kajo in da komaj zdrži cel dan na nogah.
Vprašala sem jo, če je bila pri zdravniku, od-
govorila je, da je zdravnik rekel, da stanje ni
še tako hudo za operacijo, naj še malo
počaka. Med pogovorom mi je tudi zaupala,
da ima enega sina, a da je v življenju imela
že tri splave, zanosila je, a potem je v prvih
treh mesecih splavila. Nato je menjala gine-
kologa, ko je v četrto zanosila, ji je sporočil,
da mora ležati celo nosečnost, drugače bo
spet splavila, in tako je, leže 9 mesecev, go-
spa donosila in rodila s carskim rezom.
Sledil je pregled z iridoskopom in vseh aku-
presurnih točk telesa. Takoj je bil očiten ve-
lik deficit vranice, koža gospe je bila mlaha-
va, polna celulita in gub, po obrazu je imela
veliko preveč gub za 50-letnico. Iridoskop mi
je pokazal tudi nepravilen ph želodca in uro-
genitalnega dela. Gospa mi je potrdila, da se
ji po jedi vedno napihne trebuh in da ima
suho nožnico ter da trpi za blago obliko in-
kontinence, ko kiha, seča ne more zadržati.
Vranica je žleza, ki v telesu skrbi za mikrocir-
kulacijo limfe, skrbi za kvalitetno proizvod-
njo krvi in ureja inzulinska nihanja. Ko ener-
gija vranice ne teče pravilno, se zgodi, da si
zaželimo kaj sladkega popoldan, ker je inzu-
linsko nihanje nekontrolirano. Tako oseba
posega po sladkorjih (sladice, kava idr.) ali
po živilih, ki imajo visok glikemični indeks
(banana, krompir idr.) v popoldanskih in
večernih urah. To energetsko šibi vranico,
saj ni pravilno hranjena. Energetska šibkost,
ki ni še bolezen, se po telesu kaže z več sim-
ptomi: s celulitom in zatekanjem nog, ker je
mikrocirkulacija limfe počasna, ter s krčnimi
žilami, inkontinenco in celo s splavom, ker
postanejo tkiva mlahava, saj so nepravilno,
nezadostno in nekvalitetno hranjena zaradi
počasne mikrocirkulacije in absorpcije hra-
nil.
Ko sem pogledala noge gospe, so te bile pol-
ne vode, zatekle, žile so izstopale, tudi barva
nog je bila rdeča, vijolična po predelih; rekla
je, da jih čuti težke, vsak udarec se ji spreme-
ni takoj v modrico!
Rešitev: jedilnik za vranični tip človeka, iz
prehrane izključiti mlečne izdelke, krompir
in banano, sladkorje zaužiti do 9. zjutraj, v
dnevni jedilnik dodati proso!
Gospa je v enem mesecu shujšala 8 kg, nje-
no stanje nog, tkiv, gub, inkontinence in
ostalih težav, ki niso še bolezen, je 50%
boljše.
Iščimo zdravje!
www.saeka.si
Na 27. Trst film festivalu bogat izkupiček
Mnogo zanimivih vsebin na filmskem platnu
  etošnji Trst film festival
(TFF) so zaradi zelo boga-
tega repertoarja, tako no-
vih kot retrospektivnih del, po-
daljšali za kar devet dni. Kakih
sto filmskih del na različnih for-
matih je bilo predvajanih na
osrednji lokaciji v dvorani Trip-
covich, na dveh ekranih gleda-
lišča Miela ter v cinefilskem Ari-
stonu dei Fabbri. Kot je že tradi-
cija, je pretežno mlado občin-
stvo, ki so ga sestavljali tudi šte-
vilni gostje, sodelujoči operaterji
in študenti filmskih akademij,
sledilo glavnim tekmovalnim
sporedom za celovečerce, doku-
mentarce in kratke filme. Opre-
L deljena publika pa je obiskovalaposebne programe, kot so animi-rani film, sodobno artistično in
glasbeno produkcijo (Triesteff
Art & Sound), tudi letošnje mo-
nografske preglede poljskega in
romunskega filma, dela nagrade
Salani, nominirance za evropsko
nagrado Lux Priz, pa še poseben
odsek Born in Trieste...
Šesto leto zaporedoma je bil pri-
rejen forum med operaterji
When East meets West, s poseb-
nim fokusom letos na Španiji,
Portugalski in Južni Ameriki, na
pobudo Sklada za avdiovizual-
nost FJK, Srednjeevropske pobu-
de (SEP), ministrstva za kulturo
in več evropskih institucij. V tret-
je se je dogajala delavnica mladih
talentov Eastweek, z 10 nastaja-
jočimi projekti, ki naj bi jih pod-
prli mednarodna nagrada Matta-
dor in omenjena SEP. Na festiva-
lu je sodelovalo kakih 160 gostov
iz 30 držav, mladi študenti filma
pa so se letos udeležili master
classa s poljskim dokumentari-
stom Marcinom Koszalko, ki mu
je tržaški festival posvetil pose-
ben pregled v nizu Dvojno
življenje poljskega filma.
Nagrade
Pa preidimo k letošnjim priznan-
jem. V izboru celovečernih del,
v glavnem iz vzhodnoevropskih
ODGOVORNI UREDNIK Jurij Paljk, e-mail paljk@noviglas.eu
Izdajatelj Zadruga Goriška Mohorjeva - Predsednik prof. Peter Černic
Registriran na sodišču v Gorici 28.1.1949 pod zaporedno številko 5 - št. ROC 3385
Uredništvo v Gorici: Piazza Vittoria-Travnik 25, 34170 Gorica, tel. 0481 550330, faks  0481 548808, e-mail gorica@noviglas.eu  
Uredništvo v Trstu: Ulica Donizetti 3, 34133 Trst, tel. 040 365473, faks 040 775419, e-mail trst@noviglas.eu
Uprava: Piazza Vittoria-Travnik 25, 34170 Gorica, tel. 0481 533177, faks  0481 548276, e-mail uprava@noviglas.eu
www.noviglas.eu
TISK: Centro Stampa delle Venezie Soc. Coop. a.r.l., Via Austria, 19/B - 35129 Padova PD, 
tel. 049 8700713 - faks 049 8073868; e-mail cdascv@libero.it 
LETNA NAROČNINA: Italija 50 evrov, Slovenija 50 evrov, inozemstvo 100 evrov - Poštni tekoči račun 10647493
PODPORNA LETNA NAROČNINA: 100 evrov
Bančni podatki: IBAN: IT 19 F 08532 12400 000000730643, SWIFT ali BIC koda: ICRAITRRES0
ali IBAN: IT 67 M 05484 12401 001570069280, SWIFT ali BIC koda: CIVIIT2C
naslovljen na: Zadruga Goriška Mohorjeva - P.zza Vittoria/Travnik 25 – 34170 GORICA.
OGLAŠEVANJE: Oglaševalska agencija Publistar, ul. Treppo 5/B – Videm. 
Tel. št. 0039 0432 299664 – Faks 0039 0432 512095 – E-mail info@publistarudine.com
Jamčenje zasebnih podatkov: v smislu zakonskega odloka št. 196/03 (varstvo osebnih podatkov) jamčimo največjo 
zasebnost in tajnost za osebne podatke, ki so jih bralci posredovali Novemu glasu. Bralci lahko brezplačno zaprosijo 
za spremembo ali izbris podatkov, ki jih zadevajo, kakor tudi izrazijo svoje nasprotovanje rabi le-teh.
Novi glas je član Združenja periodičnega tiska v Italiji USPI in Zveze katoliških tednikov v Italiji FISC
Izdajanje našega tednika Novi glas podpira tudi Urad Vlade Republike Slovenije za Slovencev v zamejstvu in po svetu
Tednik Novi glas prejema neposredni državni prispevek v skladu z zakonom 7.8.1990 št. 250
To številko smo poslali v tisk v torek, 9. februarja, ob 14. uri
NA BOŽJO POT PO EVROPI SEM IN TJA (3) Mariza Perat
Napoleon je v svojih vo-
jaških podvigih naglo na-
predoval. Kmalu je podjar-
mil pol Evrope. Leta 1804
se je oklical za cesarja Fran-
cozov in se kot tak sam
okronal v katedrali Notre
Dame v Parizu. Leta 1812
pa je zvezda njegove slave
hkrati z njegovimi uspehi
dokončno ugasnila na
zamrznjenih ruskih polja-
nah. Po novem porazu pri
Leipzigu se je znašel kot
ujetnik na otoku Elba.
Medtem je v Franciji prišel
na oblast Ludvik XVIII. Na-
poleonu se je posrečilo
zbežati z Elbe. Vrnil se je v Francijo in ob nav-
dušenju ljudstva znova prevzel oblast. Ta pa je tra-
jala le 100 dni, dokler ni bil leta 1815 premagan
pri Waterlooju v Bel-
giji. Takrat je bil iz-
gnan na samotni
otok sv. Helene v
južnem Atlantiku,
kjer je umrl 5. maja
1821.
Leta 1824 je Ludvik
XVIII. iz rodbine
Bourbonov umrl.
Nasledil ga je njegov
brat Karel X., ki
je bil z velikimi
slavnostmi
kronan v
Reimsu. To je
bilo v Franciji zadnje kraljevsko kronanje.
Kot je znano, je Karel X. pokopan na Kostan-
jevici.
Leta 1830 je kralj že v mesecu marcu prišel v
spor z vlado. Razpustil je zbornico, medtem
pa so Francozi 5. julija zasedli Alžirijo.
Dne 27., 28. in 29. julija 1830 je v Parizu
prišlo do meščanske revolucije. Kralj se je odpove-
dal prestolu in se z družino umaknil na Škotsko.
Francoski prestol je zasedel orleanski vojvoda z
imenom Ludvik Filip.
Dogodek je bil docela ne-
predvidljiv, saj si nihče ni
mogel predstavljati, da bo
kralj odstavljen. Še bolj ne-
predvidljivo je bilo dejstvo,
da bo na francoski prestol
prišla rodbina Orleans.
In prav v tem času je redov-
na novinka Katarina Labou-
re' doživela prvo Marijino
prikazanje. To se je zgodilo
v noči od 18. na 19. julij
1830, pred praznikom sv.
Vincencija Pavelskega, ki so
ga takrat obhajali 19. julija,
medtem ko se danes njego-
vega godu spominjamo na
dan njegove smrti 27. sep-
tembra.
Naj tu zdaj najprej povem nekaj besed o sestri Ka-
tarini Laboure'!
Rojena je bila 2. maja 1806 v pobožni in premožni
kmečki družini v kraju Fain-Les-Montiers, v škofiji
Dijon v Burgundiji, ki je Cerkvi dala več svetnikov,
med njimi sv. Bernarda, opata in cerkvenega učitel-
ja. V družini Laboure' je bilo enajst otrok, od kate-
rih je Katarina bila deveta po vrsti. Ko je bila stara
devet let, ji je mati umrla. Takrat je Katarina stopila
k Marijinemu kipu, ki je stal poleg matere, in za-
prosila: “Zdaj bodi ti moja mati”!
Čez tri leta je Katarinina najstarejša sestra vstopila
v samostan k usmiljenkam. Dvanajstletna Katarina
je takrat, skupaj s še mlajšo
sestro, prevzela skrb za ce-
lotno gospodinjstvo. Bila
je pridna, sposobna in de-
lavna in je svojo nalogo,
kljub svojim mladim le-
tom, odlično opravljala.
V Katarini pa se je vedno
bolj vzbujala želja, da bi
stopila v samostan in svoje
življenje posvetila Bogu. Ni
pa vedela, v katero kongre-
gacijo naj vstopi. Oče je njeni želji nasprotoval. Po-
slal jo je zato v Pariz, kjer je živelo pet njenih bra-
tov. Katarina je pri enem od teh delala v gostilni.
/ dalje
Katedrala Notre Dame v Parizu
Karel X.
držav, a tudi v koprodukciji z za-
hodnimi, je žirija, to je občinstvo
TFF, letos izbralo madžarski na-
slov A szerdey gyerek
(Sredin otrok)
režiserke Lili Hor-
vath, prepričljiv por-
tret matere, ki se bori
za skrbništvo nad la-
stnim otrokom. V ka-
tegoriji dokumentar-
cev je nagrada Alpe
Adria Cinema pripa-
dla ruskemu filmu V
lučach solnca (Pod
soncem), s katerim je
Vitalij Manskij reali-
ziral dragoceno re-
portažo o vsakdanu
severnokorejske
družine: mlada juna-
kinja naj bi postala
članica mladinske
državne organizacije.
Tudi takšne poslasti-
ce se pojavijo v edinstveni tržaški
filmski opazovalnici.
Najboljši kratki film je bil Disso-
nance (Disonanca) nemškega
režiserja Tilla Nowaka, letošnja
nagrada Corso Salani pa delo Ba-
nat - Potovanje Italijana Adriana
Valerija, pripoved o vzvratni mi-
graciji iz Barija v romunsko regijo
Banat. SEP je kot najboljše delo,
v duhu evropske stvarnosti in
medkulturnega dialoga, izbrala
bolgarsko koprodukcijo The pro-
secutor, the defender, the father
and his son (Tožilec, branilec,
oče in njegov sin), Iglike Triffo-
nove, ki uprizarja dilemo odvet-
nikov, ki se ukvarjata z ob-
toženim za vojne zločine v BiH.
To delo je bilo prikazano v bolj
popularnem sporedu Žanrska
presenečenja, kjer so predvajali
tudi slovensko uspešnico Šiška
Deluxe Jana Cvitkoviča (na sliki)
. Srčna, “uštekana”, nonsense in
nostalgična komedija o postjugo-
slovanski Sloveniji, s prav zabav-
nimi tipi, predstavniki izgubljene
generacije srednjih let, ki života-
rijo na poseben način v znani lju-
bljanski četrti, je požela mnogo
aplavzov v polnem Tripcovichu.
Cvitkovič pa, ki je sodeloval v
Trstu še s kratkim filmom Ljube-
zen na strehi sveta, je za tega pre-
jel nagrado dijakov liceja Petrarca
#Tsfbacktoschool.
Omenili bi še letošnjo novo na-
grado Observatorija za Balkan in
Kavkaz, ki jo je prejel romunski
film z britansko koprodukcijo
Chuck Norris vs. Communism
(Chuck Norris proti komuniz-
mu) Ilince Calugareanu, ki du-
hovito opisuje, kako so v času Ce-
ausescujevega režima Romuni
spoznavali in gledali prepoveda-
ne zahodne filme preko tajne iz-
menjave videokaset; kar se doga-
ja še danes po svetu, kot nam je
pokazal iranski režiser Jafar Pana-
hi s filmom Taxi Teheran, ki je
bil nagrajen v Berlinu.
Mimo nagrajenih del pa bi pove-
dali, da smo si z veseljem ponov-
no ogledali nekatere od mojstro-
vin ciklusa Dekalog Poljaka Krzy-
stofa Kieslowskega. Ta je v usod-
nem letu 1989 ujel za poljsko tv
preko 10 življenjskih parabol, ki
trajajo nekaj manj kot uro, skraj-
ne emblematične zgodbe, ki se
navezujejo po naslovu ali tema-
tiki na deset božjih zapovedi.
Izredna kamera, izredna barvna
fotografija s črno-belimi odtenki
sepije, izredna komorna igra z le
nekaj protagonisti, v glavnem
znanimi obrazi s poljskega ekra-
na, še vedno poustvarjajo nama-
gneteno vzdušje nikdar banalne
in predvidljive zgodbe. V teh de-
lih, ki jih dobimo tudi v katalogu
DVD San Paolo, se edinstveno
staplja etika z estetiko in zlasti
očarajo njegove mlajše in bolj
zrele junakinje.
Uspešno je bilo prikazanih več
del izven konkurence, ki pa so
priklicala številno občinstvo, kot
uvodna hrvaško-slovenska-
srbska koprodukcija Zvizdan
(Sonce na višku) Hrvata Dalibora
Matanića, intimna izpoved o ne-
davni jugoslovanski vojni, nagra-
jena v Cannesu. Zadnje delo pol-
jskega mojstra Andrzeja Zulaw-
skega, francosko-portugalska
produkcija Cosmos, pretirano
manieristična ekranizacija istoi-
menskega romana drugega veli-
kega Poljaka, Witolda Gombro-
wicza. Ali pa sklepni film, Chant
d'Iver (Zimska pesem), zadnji
francosko-nemški film velikega
mojstra, Gruzijca Otarja Oselia-
nija. Med spremnimi pobudami
bi omenili študijsko popoldne,
posvečeno Pieru Paolu Pasolini-
ju, ob 40-letnici njegove nasilne
smrti, s projekcijo še vedno
svežega dokumentarca iz l. 1963-
64 Comizi d'amore (Ljubezenski
politični shodi) ter vsestransko
zanimivo poglobitev lika in za-
puščine tržaške umetnice Fiore
De Henriquez, sestre bolj znane-
ga ustanovitelja muzeja vojne in
miru, ki se je uveljavila daleč od
rodnega Trsta v anglo-ameriškem
okolju.
Davorin Devetak
Sv. Katarina Laboure’
Aktualno 11. februarja 2016 15
Pravljica za vse starosti ...
Pesem ledenega jezera
  neg mi je všeč. Tega ne bom
skrivala. Ne tale sneg, ki za-
pade pri nas na Primor-
skem. Razveseliš se pravljice, ki je
onstran okna, in že ga ni več. Sa-
mo blato in gromozanska mo-
krota ostaneta. To ni sneg. Sneg
je v gorah, kjer so ceste čiste, brez
zametov, vrhovi v soncu, in ga je
toliko, da se povešajo veje smrek
velikank. Sneg v gorah me spo-
minja na tiste čudovite praznične
torte, ki sem jih jedla, ko sem bila
otrok. S čokoladnimi gorami,
hiškami iz marcipana in snežno
belo smetano. Preden sem si upa-
la pokusiti torto, sem jo dolgo
gledala in se v mislih sprehajala
po zasneženi pokrajini, vstopala
v hiške, prižigala luči in sanjala
gore, ki so bile tako daleč od si-
vega mesta, kjer sem živela.
Pravzaprav zadnja leta, ko sem bi-
la še v Kostanjevici, snega dolgo
nisem marala. Ko je zadišalo po
njem, po snegu namreč najprej
zadiši, potem šele zapade, me je
postalo strah. Streha naše ljube
kamnite kraške hiše je imela
namreč na meji s sosedovo nekaj
silikonskih krp, ki so komaj
držale. Sosed pa nam dolgo ni
dovolil, da bi jo popravili. In tako
sem se pozimi bala snega, predv-
sem pa ledu, ki sta vsakič poško-
dovala silikon, potem pa je kapa-
lo na leseno ostrešje in nam v so-
bo. Tedaj sem si želela, da snega,
burje in vsega tega ne bi bilo. Na-
mesto veselja so prinašali samo
skrbi in grenkobo. In sem razu-
mela vse tiste, ki nimajo trdne
strehe nad glavo, ki živijo v za silo
zakrpanih in za silo popravljenih
domovih. Razumela sem vse ti-
ste, ki jim je povrhu še mraz, ker
sploh nimajo denarja, da bi za-
kurili v peči. Sneg je namreč ena
tistih številnih stvari v življenju,
ki so lepe in prijetne samo za ti-
ste, ki imajo lepo urejen, topel
S dom, denar in varnost. Sneg jenamreč luksuz, ki ni za vsakogar.Kdor nima denarja za kurjavo
in solidne strehe nad glavo,
bi se mu najraje vsako leto
odrekel.
Zadnji dve leti, v Benečiji, je
drugače. Solidna betonska
streha z novimi strešniki je
kos vsaki burji in vsakemu
metežu, voda nam ne prodira
nikamor, peč lepo greje in
sneg je spet dobrodošel. Zdi
se mi, da sem se vrnila v tista
otroška leta, ko sem z nosom
ob šipi ure in ure gledala z ok-
na v nebo in pričakovala, da
bo padla prva snežinka. Prva
snežinka je vila, ki plešoč pri-
haja z neba, da bi nas prijela
za roko in nas popeljala med
sanje in pravljice. Prvo
snežinko otroci lovijo z od-
prtimi usti in odprtimi roka-
mi. Jaz tudi. Prva snežinka je čas,
ki se je ustavil, je občutek, da sanj
ni konec, je otrok, ki živi v nas, je
pravljica, ki zmaga nad vsakdanjo
rutino. Letos sem prvo snežinko
dočakala v Avstriji, decembra,
morda je bilo celo konec novem-
bra, na parkirišču pred trgovino
Bauhaus. Tudi kraj brez romanti-
ke se tedaj, ko zaplešejo beli ko-
smiči in snežna koprena prekrije
sivino, lahko spremeni v začara-
no pokrajino. Sneg je za otroke
in za vse tiste, ki niso nikoli odra-
sli in odrasti tudi nočejo.
Metež je čas, ko se svet ustavi. Kot
zakleta se ustavijo mesta, ceste,
ulice, ljudje. Sneg briše tiste od-
večne prodajne centre, briše poti
v urade, briše hitenje. Naj sneži.
Naj sneži, da ne bomo mogli iz
hiše, naj sneži, da ceste ne bodo
prevozne, naj sneži, da bo toplo
ob peči in da bomo lahko skozi
okno gledali pravljico. Dandanes
imamo še tehnologijo, ki nam
pomaga, da to našo pravljico de-
limo s prijatelji. Ko zapade prvi
sneg, si ljudje prek spleta izmen-
jujejo slike, bele snežinke, bele
vrtove, bele ceste, bele pokrajine.
In smo vsi spet otroci, ker to tudi
gromozansko potrebujemo.
V meni se ob snežinkah prebuja-
jo spomini. Ko sem bila otrok, ni-
sem nikoli zahtevala, da bi mi bili
starši na razpolago ali da bi imela
vse to, kar sem si zaželela. Večkrat
sem molče pestovala sanje in
čakala, da bodo starši morda sa-
mi razumeli, kako si česa želim.
Tako je bilo s sprehodi v snegu.
Mama ga ni marala. Čevlji z viso-
ko peto niso za sneg. Povrhu je
bila ona mestna gospa, ki ni ma-
rala veliko za stezice v naravi. Ko
je zunaj snežilo in sem imela
srečo, da je bil oče doma, me je
on popeljal na srehod proti Raz-
klanemu hribu nad Sv. Ivanom.
Šla sva vedno molče, oče je bil za-
mišljen, globoko v svojem svetu.
Ne vem, če je videl ples snežink
in korake v snegu. Mene je bilo
samo veselje. Razpirala sem roke,
gledala v nebo, tekala po neoma-
deževani belini in oblikovala ke-
pe s premraženimi rokami.
Čarovnija, ki ji verjameš tudi po-
tem, ko si že odrasel. Sneg je pra-
vljica za vse starosti. Je oklepaj v
vsakdanu. Je praznična obleka
sveta.
Letos, ko zime skoraj ni zaznati,
sem si še posebej zaželela snega.
Ne vem, zakaj. Morda je to vrni-
tev v otroštvo, morda oklepaj v
življenju, ko je vse nekako lažje,
ker je najhujše ravno mimo. Mor-
da so le spremembe, občutki.
Nekajkrat sva šla z možem v Ju-
lijske Alpe, tja v Kanalsko dolino.
Zaradi lepote. Tišine. Miru. Zara-
di zime, ki je pri nas ni. Tam pa
komaj za spoznanje. V objemu
ene najlepših gorskih pokrajin,
pri Belopeških jezerih, sem prvič
v življenju prisluhnila tožečemu
oglašanju ledenega jezera. A ste
že slišali, kako led ječi??? Poje
pravzaprav, ne ječi.
Z možem sva se odločila za krajšo
turo okoli zaledenelih jezer. S po-
gledom na tiste gore, ki jih je
imel tako rad moj oče in me zato
spominjajo na otroštvo. Ko me je
vodil za roko med stoletnimi
smrekami. Pokrajina je bila to-
krat, kljub pomanjkanju snega,
ovita v pravljični objem ivja in le-
denega mraza, ki pa ga v gorah
ni čutiti. Ker je to tih mraz, brez
te neprijetne, meni tako zoprne
burje, ki prodira do kosti. In vse
okoli naju je bilo belo modro, le-
deno pravljično. Med hojo sva za-
slišala tožeče glasove, ki so se ro-
jevali nekje na bregovih in se po-
tem utapljali v gozdu in skalah.
Kot ječanje, kot tožba, kot zvok iz
globine. Kot pesem, ki je del neke
nenapisane bele pravljice. Verjet-
no so si izmislili koreografijo za
turiste, sem pomislila, saj je bilo
na jezeru veliko ljudi, prazniki pa
pred vrati. Morda so kje zvočniki,
sem se ozirala. In molče nadalje-
vala pot ob bregu ter poslušala
pesem, ki se je odbijala od skal.
Ledena gladina jezera je odsevala
tišino neba in se nato oglašala s
tožečim ječanjem. Kot bi pripo-
vedovala o gorah, o zimi, o lede-
nih slapovih in skalah, ki pokajo
v mrazu. Kmalu je bila radoved-
nost tako močna, da sem o teh
skrivnostnih glasovih vprašala
mladega planinca. Led je, jezero
se oglaša, ko nanj padajo kamen-
je in koraki, mi je razložil fant.
Povsem naraven zvok. Pesem le-
denega jezera. In vem, da tisti, ki
tožbe ledu niste nikoli slišali, ne
boste verjeli, da je to najlepša pe-
sem, kar jih je napisala narava.
Sedaj, ko to pišem, zunaj dežuje
kot za stavo. Zoprn jesenski dež
in zrak, ki je pretopel za ta letni
čas. Pogrešam belino in tišino
snežink. Pogrešam otroštvo. Po-
grešam smeh in stopinje v snegu.
Pogrešam čas, ki se ustavi za ok-
nom. In ne maram tega hitenja v
sivini. Ker nočem postati odrasla
in se odreči sanjam.
Suzi Pertot
Naši vrli hokejisti
Polet Kwins uspešno
brani najvišjo ligo
  časih zapostavljamo naše
edine prvoligaše, hokeji-
ste na rolerjih Poleta
Kwins Zadružna kraška banka, ki
od lani – po nekaj sezonah v slo-
venski ligi in nato napredovanju
iz italijanskega drugoligaškega
prvenstva – spet nastopajo v naj-
višjem državnem tekmovanju, v
katerem je 10 ekip. Tudi letos so
se na Opčinah prvenstva lotili z
nizkoproračunskim moštvom, ki
ga že tretje leto vodi slovenski tre-
ner Dean “Zio” Ru-
sanov, tudi nek-
danji Poletov igra-
lec. Lani so bili v A1
ligi kriteriji izjem-
no nizki in open-
skim konjem sta za
obstanek v bistvu
zadoščali gladki
zmagi proti nedo-
raslim tekmecem iz
Rima, ki so edini
nazadovali v A2. V
letošnji sezoni so
formulo malce po-
pestrili, s tem da bo
ponovno tudi play-out proti pe-
terkam iz nižje lige. Tu bodo
kwinsi, ki imajo za sabo na lestvi-
ci sedaj le dve ekipi, spomladi
reševali svojo kožo, vendar izgle-
di so za oranžno-črne dokaj
vzpodbudni. V prvem delu
prven stva so poletovci res precej
V trpeli s še dalje dokaj mlado inne dovolj izkušeno igralsko gar-nituro, ki je doživljala visoke po-
raze in premagala le skromni
Asiago, ki sameva na dnu razpre-
delnice brez osvojene točke.
Sredi sezone pa je Poletova upra-
va okrepila postavo z odličnima
posameznikoma iz Slovenije, to
sta graditelja igre in hkrati
uspešna strelca Blaž Dakskobler,
doma iz Tolmina, in Simon Žer-
din, ta je stari znanec, saj je bil
svojčas že protagonist tudi v dre-
su Edere. Tedaj, pisala se je sezo-
na 2010/2011, je bil celo glavni
akter edinega državnega naslova
Tržačanov. Izvenserijska hokeji-
sta za italijanske razmere sta
kmalu postala prva strelca
moštva, koristna sta tudi v osta-
lih elementih igre. Njuna prisot-
nost je najprej pripomogla k vrsti
častnih porazov – tudi proti na-
sprotnikom z vrha lestvice – nato
je prišla prva točka in nazadnje
dragoceni zmagi. Ko bi Rusanov
računal nanju že od poletja, bi se
Polet najbrž lahko celo vmešal v
boj za play-off za državni naslov.
Kakorkoli že, tekme openskih
konj na ploščadi na Pikelcu so
vsakič pravi dogodek. Veliko gle-
dalcev, navdušeno navijanje, gla-
sba, sploh vzdušje v ameriškem
slogu, ob koncu družabnost.
Navsezadnje se na igrišču kretajo
skoraj sami doma vzgojeni špor-
tniki, ki jih publika pozna in se z
njimi istoveti. Hvalevredno pa je
tudi sodelovanje staršev in mla-
dih družin Poletovih tekmoval-
cev (tudi kotalkaric in ko-
talkarjev), ki zagnano po-
magajo pri društvu. Klub-
sko gibanje se je ne na-
zadnje izkazalo v najlepši
luči z mogočnim muzi-
kalom, ki so ga za Božič
ponudili občinstvu kar
trikrat, v soboto pa se je
Poletova armada predsta-
vila z omenjenim Cirku-
som in istimi kostumi tu-
di na 49. Kraškem pustu.
Dodatne razvojne mož -
nosti narekuje tudi prido-
bitev, ki je pred nami. Ob
prispevku tržaške občinske upra-
ve so se namreč končno začeli
gradbeni posegi za dokončno po-
kritje kotalkališča in tako popol-
no ureditev športnega središča
na Pikelcu, ki ga upravlja dru -
štvo.
HC
TAKO PAČ JE!
“Tako pač je”! je rekla gospa, ko se je te dni na-
poslušala in nagledala opisov in orisov grozodej-
stev o nesrečnem fantu iz bližnjega Fiumicella,
ki so ga zverinsko ubili v Egiptu, in te dni novica
o tem polni strani časopisov, radijskih, televizij-
skih vesti in je njegova smrt tudi tarča spodobnih
in nespodobnih komentarjev na svetovnem sple-
tu.
“Tako pač je”! je rekla in mi hotela spustiti v baru
kanglico gnojnice, ko se je smeje se obrnila k me-
ni in rekla: “Vi novinarji pa kar družno pišete o
tem, ne? Vi pa vsi opisujete grozodejstva, ne”?
In sem čisto resno in rezko odvrnil: “Ne vem, na
koga mislite, gospa, a jaz teh zadev ne pišem, jih
nisem in jih ne bom, nikdar ne”!
In ker me v baru poznajo, so v mojem odgovoru
zaznali neprikrit odtenek besa nad gospo, ki me
je hotela dati v koš z nedostojnimi kolegi, ki se
naslajajo z opisi mučenja in smrtnih ran, predv-
sem pa so zaznali bes zaradi nemoči, saj vsi vedo,
da večkrat na glas povem, kako časnikarji danes
ne zmoremo spremeniti več ničesar.
Pa je gospa spet hotela nekaj o tem, kako je naša
novinarska srenja nedostojna, a ji je prijatelj Pie-
tro takoj zabrusil, naj pač ugasne televizor doma,
če že noče gledati ogabnih oddaj o umorih in po-
bojih, o trpljenju drugih.
Pa je gospa še enkrat poskusila razliti svojo kan-
glico gnojnice po meni, saj sem bil edini prime-
rek časnikarjev za šankom v baru, ona pa po na-
vadi tako rada deli nasvete in mnenja, ne zaveda
pa se, da s svojimi mnenji nikogar ne osreči, am-
pak izpade nezadovoljna, sitna ženska, kar nav-
sezadnje tudi je.
Že sem se pripravljal, da bom kaj resnega in
odločnega povedal, ko je v bar vstopil vaški vo-
doinštalater in na ves glas oznanil, da je imel po-
noči doma gasilce, saj se mu je vnel dimnik.
“Nič nisi slišal”? je vprašal.
Nisem.
Spal sem.
In deževalo je.
A mi je povedal, da je gorelo kljub dežju, baje, da
so mu pozabili v dimnik vstaviti nerjavečo cev.
Vodoinštalater širokega nasmeha me je rešil pred
gospo, ki je skušala še enkrat povedati, kako je
moja poklicna kategorija umazana, ker se zausta-
vlja pri opisih grozodejstev, ni pa pomislila, da je
prav ona tista, ki moje kolege spodbuja, da gredo
v opisovanju teh sodobnih greznic naše družbe
vedno globlje in širijo smrad in nasilje sami prav
zaradi takih, kot je ona.
Ko je nezadovoljna odkorakala iz bara, mi je
obrtnik rekel: “Prav dišijo po krvi, prav kri
hočejo”!
In sem mu povedal, kako sem se sam jezil na
ženo, ki je večer prej poslušala nadobudno kole-
gico nacionalne televizije, kako je do potankosti
opisovala okruten umor fanta iz Fiumicella. Ko
je hotela gledati še prispevek iz Fiumicella, kamor
so poslali trume časnikarjev in snemalcev, da so
snemali obvezno “fiaccolato”, pohod z lučkami,
ki se je vil v dežju, a da se je na njem zbralo dva
tisoč ljudi, sem dobesedno ponorel in ugasnil te-
levizor.
Fiumicello je majhna vas, podobna furlanski vasi,
v kateri sam stanujem, v bistvu to niti vasi niso
več, ampak neke vrste spalna naselja, v katerih ni
več občutka za skupnost in so vaške cerkve danes
odločno prevelike, saj se v njih danes zbiramo pri
maši maloštevilni, trgovin skorajda v njih ni več,
ker so vse kupce ukradli bližnji nakupovalni cen-
tri, ki jih kot za stavo gradijo na rodovitni zemlji.
Fiumicello je majhna vas in je zato številka dva
tisoč, kolikor naj bi se jih v dežju zbralo na po-
hodu za nesrečnega fanta, z lučkami seveda, šte-
vilka, ki ne govori o vasi in tudi ne o tem, o čemer
je govorila nadobudna kolegica nacionalne tele-
vizije, ko je ponovno izrekla tisto oguljeno frazo,
ki jo rabijo televizijci, ko nimajo česa povedati,
da se je namreč “vaška skupnost strnila okrog
družine umorjenega fanta”.
“Nobene vaške skupnosti ni nikjer več”, sem re-
kel Adriani, “nobene ni več, samo poglej, kako
to dekle poroča, kako odobravajoče kima, še pre-
den ji vprašani karkoli odgovori, kako samo sebe
postavlja v prvi plan, kako zlagano je vse skupaj!
Edina resnica je fantova smrt, vse ostalo je blef,
televizijska predstava”.
Potem sem le pristal in sva se pogovorila o tem,
zakaj sam ne prenašam več teh poročil, v katerih
ni nobenega odnosa več do pokojnega in ne do
njegovih sorodnikov, zakaj ne prenašam opisov
nasilja, ki jih za preprosto dejstvo, kot je smrt, ni
treba navajati, saj je že en sam pridevnik, nasilna
smrt, več kot dovolj.
In naj mi kolegi ne zamerijo, a ob takih dogodkih
me je zares sram, da sem v njihovih vrstah, kajti
sam imam še spoštovanje do svetosti življenja in
sam še vedno in za vsako ceno odklanjam nasilje,
pa naj gre za telesno nasilje ali pa za besedno opi-
sovanje nasilja, mučenja.
In na noben “Tako pač je”! ne morem pristati,
kajti ni je računice, ki bi odtehtala svetost enega
samega človeškega življenja. Dovolj sem že star,
da vem, da se o nasilni smrti nesrečnega fanta iz
Fiumicella ne bo izvedelo dosti, saj ravno te dni
italijanska država in egipčanski režim podpisujeta
več kot pet milijard evrov vredno gospodarsko
pogodbo. In kjer je najprej denar, tam ni nobene
svetosti življenja. Satanovo govno ima svoja pota,
smrt nesrečnega fanta iz podeželske vasi iz Fur-
lanske nižine ne pomeni ničesar za veliki posel,
gotovo pa ne more in ne sme biti ovira za podpis
pogodbe.
Da sem ciničen, bo sedaj kdo pripomnil.
Nisem.
Le naveličal sem se teh naših majhnosti, teh vsa-
kodnevnih pohab, ki jih delijo naprej.
Naveličal sem se kolegov, ki so izgubili iskrenost
in poštenje in ne vidijo več ne človeškega obraza
in ne resnice, je in ju niti ne iščejo več.
In je zato vsako zatekanje za tak ali drugačen “Ta-
ko pač je”! človeka nevredno, sramotno, grdo in
ponižujoče za vse, še najbolj za tiste, ki za ne-
srečnim fantom iskreno žalujejo.
Smrt namreč za vedno zapre usta tistemu, ki je
umrl.
Lepo bi bilo, če bi umolknili tudi tisti, ki nimajo
ničesar povedati.
JURIJ PALJK 26
Aktualno11. februarja 201616
Števerjanci ob slovenskem kulturnem prazniku “posebni gostje” na dnevu odprtih vrat predsedniške palače v Ljubljani
“V piramidi praznovanj na Slovenskem je kultura 
na najvišji možni točki”
  an odprtih vrat predsed-
niške palače v Ljubljani je
bil ob slovenskem kultur-
nem prazniku tudi primorsko in
briško obarvan. Močan pečat so
mu namreč dali Števerjanci, ki so
se v ponedeljek zjutraj pripeljali v
slovensko prestolnico z dvema av-
tobusoma in več osebnimi avto-
mobili (skupno jih je bilo skoraj
140). Z velikim navdušenjem so se
odzvali na uradno vabilo predsed-
nika Republike Slovenije Boruta
Pahorja, ki je lani poleti obiskal šte-
verjanski festival narodno-zabavne
glasbe, s tokratnim sprejemom pa
še enkrat izkazal posebno naklon-
jenost do slovenske narodne skup-
nosti v našem zamejstvu.
Predsednika Boruta Pahorja in go-
spo Tanjo Pečar je v t. i. veliki oz.
kristalni dvorani, namenjeni spre-
jemom, sprejel bučen, topel
aplavz. Med drugimi gosti in obi-
skovalci je bila tudi skupina varo-
vancev Varstveno-delovnega cen-
tra Ajdovščina-Vipava. Mešani pev-
ski zbor F. B. Sedej iz Števerjana je
pod vodstvom Aleksandre Pertot
uradno odprl srečanje s Premrlovo
Zdravljico. Tokratni “dan odprtih
vrat” (organizira ga Urad predsed-
nika RS ob vsakem državnem praz-
niku - na pobudo sedanjega pred-
sednika Boruta Pahorja) je bil pra-
vo presenečenje za vse, ki so na
predvečer praznika morda videli
osrednjo Prešernovo proslavo v
živo ali po televiziji: srečanja so se
namreč spontano udeležili tudi
predsednik Upravnega odbora
Prešernovega sklada dr. Janez Bo-
gataj, letošnji prejemnik Prešerno-
ve nagrade za življenjsko delo Tone
Partljič ter nagrajenci Prešernovega
sklada RS Cvetka Lipuš, Mojca
Smerdu, Aleksij Kobal in Ambrož
D
Čopi. Navzoča je bila tudi akad. sli-
karka Aprilia Lužar, ki se je pred-
stavila z malo razstavo svojih del.
Za to priložnost so Števerjanci pri-
pravili krajši kulturni spored, ki ga
je v svojem pozdravu orisala šte-
verjanska županja Franka Padovan.
Iskreno in spoštljivo se je predsed-
niku zahvalila za povabilo, saj je
Števerjancem podaril “edinstveno
lep praznik”. Na domačem odru
župnijske dvorane v Števerjanu ju-
lija 2015 je županja v šali dejala
predsedniku, da je “prišel na obisk
velik mož med majhne ljudi”.
Doživela ga je kot osebo, ki si želi
stika z ljudmi. Kot “mož beseda” je
dal možnost “malim ljudem”, da
so se predstavili “v vaši-naši pred-
sedniški palači”. Števerjanci so
predsedniku poklonili košaro z da-
rovi briške zemlje, ki govorijo o do-
brodušnosti, toplini in požrtvoval-
nosti briškega človeka; v upanju,
da bi te dobrote napojile predsed-
nika z novimi močmi “pri vodenju
naše in vaše države”.
Otroški pevski zbor F. B. Sedej, ki
je pred tremi meseci obeležil 40-
letnico delovanja, je pod taktirko
Martine Hlede igrivo zapel venček
narodnih pesmi iz slovenske za-
kladnice ob zvokih harmonike, ki-
tare in bas-kitare. Recitatorki Jasna
Tomsič in Jana Štekar Kulturnega
društva Briški grič pa sta občuteno
zrecitirali dve Prešernovi poeziji,
Vrbi in Zdravljico. Potem ko je
Mešani pevski zbor F. B. Sedej od-
pel Vrabčevo Samo milijon, je pred
mikrofon stopil predsednik Borut
Pahor. Preko navzočih je vsem
državljankam in državljanom Re-
publike Slovenije, pa tudi rojakom
onkraj meja in povsod po svetu,
prisrčno čestital ob državnem praz-
niku in zaželel vse najboljše. “Slo-
venci smo eden redkih narodov, ki
praznujejo kulturni praznik kot
svoj državni praznik”. Slovenci
smo pokazali “odpornost, žilavost,
prepričanost, da imamo pravico
stati inu obstati”. Kulturni praznik
je med vsemi državnimi prazniki
prav nekaj posebnega. Ne spomin-
ja samo na Prešerna, na pesnika,
ki nam je dal tudi Zdravljico in
himno, ampak spominja na nekaj,
kar nas ohranja: to je zavedanje po-
mena naše identitete; in to ne sa-
mo znotraj naših meja, ampak tudi
zunaj njih. Na poseben način je bil
predsednik vesel prisotnosti za-
mejcev, ki so prišli na obisk tudi z
najmlajšimi in so goste v predsed-
niški palači “počastili s prekrasno
glasbo”. Prisrčno je pozdravil tudi
prisotne Prešernove nagrajence, ki
so na predvečer državnega prazni-
ka prejeli najvišja državna odliko-
vanja na področju kulture, v pone-
deljek zjutraj pa so skupno s pred-
sednikom Pahorjem dr. Prešernu
položili venec na Prešernovem
trgu. “Imamo velik privilegij, da so
danes z nami”! Ob dnevu odprtih
vrat “se vedno zgodi nekaj poseb-
nega, spontanega”, je še dejal pred-
sednik. Tokrat je prosil za priložno-
stno misel dr. Bogataja in nato še
Partljiča, štajerskega pisatelja in
osebnega prijatelja. Predsednik
Upravnega odbora Prešernovega
sklada je “tudi kot pedagog” pri-
sotnim, sploh pa vsem državlja-
nom in rojakom zunaj meja Slove-
nije postavil vprašanje: “Koliko vas
je danes zjutraj izobesilo državno
zastavo na svojo hišo ali stanovan-
jski blok”? Danes je namreč “po-
memben praznik”, je poudaril.
Smo edina država, ki ima državni
praznik kulture. “V piramidi praz-
novanj na Slovenskem je kultura
na najvišji možni točki”. Ta praz-
nik potrebuje tudi svojo obrednost
in to obrednost je treba postopo-
ma graditi, da pridemo do vrha pi-
ramide.
Partljič je zelo sproščeno nagovoril
vse zbrane in števerjanski županji
med drugim dejal: “Za vaš kraj ve
vsa Slovenija”! Kmalu bo minilo
170 let od smrti Franceta Prešerna:
koliko držav je za nami, koliko
kraljev in cesarjev je propadlo, ko-
liko sistemov se je spremenilo...
Prešernove pesmi pa ostajajo žive
v nas, “moramo jih nositi s seboj
in ni dovolj, da jih beremo”, saj “to
je naše notranje bogastvo”. Prija-
telju Borutu Pahorju, “ljudskemu
predsedniku”, se je zahvalil, da je
odprl svoj dom kulturi in ljudem.
Prav v tem duhu se je uradni del
slavja tudi končal in nadaljeval bolj
sproščeni, ko so Števerjanci, od
najmlajšega do najstarejšega, srčno
zapeli svojo “neuradno himno”
Zarja Števerjana, pesem ansambla
Štajerskih 7, ki so jo s podobnimi
občutki odpeli tudi julija 2015, ko
je predsednik Pahor obiskal njiho-
vo vas.
Dan odprtih vrat predsedniške pa-
lače na Prešernovi 8 v Ljubljani je
bil ob letošnjem slovenskem kul-
turnem prazniku posebno
uspešen. “To je vaša palača”, je
med drugim dejal predsednik Pa-
hor obiskovalcem, ki so si ogledali
poslopje ob 11. uri; množica je sto-
pila v stavbo tudi ob 14. uri pod
strokovnim vodstvom uslužben-
cev protokola. Skupno je bilo obi-
skovalcev okrog 1400, pravi re-
kord! Novost od zadnjega prazni-
ka, dneva samostojnosti in enot-
nosti konec decembra lani, je poi-
menovanje nekaterih dvoran z
imeni ljudi, ki so pomembni za
proces demokratizacije in nastan-
ka slovenske države; to so France
Bučar, Jože Pučnik in Janez
Drnovšek. Novost so tudi portreti
treh nekdanjih predsednikov repu-
blike, Milana Kučana, Janeza
Drnovška in Danila Türka. “Ima
pa ta palača lastnost, ki je nima no-
bena po svetu”, je še dejal predsed-
nik Pahor. Marsikatera palača ima
dan odprtih vrat, a le v Sloveniji si
ljudje lahko ogledajo tudi delovno,
pravo pisarno predsednika repu-
blike. To je prostor, kjer se spreje-
majo pomembne odločitve, pro-
stor, ki ga predsednik pokaže dru-
gim predsednikom ali kraljem, ko
jim želi izkazati posebno spošto-
vanje in prijateljsko držo.
Danijel Devetak
“Za Števerjan je bil to edinstven dogodek”, nam je v mikrofon
povedala županja Franka Padovan takoj po sprejemu v
predsedniški palači v Ljubljani na dan slovenske kulture.
“Srečanje je bilo zelo prisrčno. Mislim, da je bil zelo zadovoljen
tudi predsednik Pahor”. Mešani pevski zbor, otroški in recitatorki
so pripravili “kulturni program, ki je bil pravi slovenski kulturni
praznik. Tega sem zelo vesela”. Ponosna je tudi na to, da je lahko
tako majhna občina oblikovala spored ob pomembnem državnem
prazniku v Ljubljani. “To nam res veliko pomeni”. Sprejema sta
se med drugimi udeležila podpredsednik deželnega sveta
Furlanije Julijske krajine Igor Gabrovec in deželni predsednik
Sveta slovenskih organizacij Walter Bandelj, županja pa je s sabo
pripeljala vse občinske odbornike iz Števerjana, pa še druge
sodelavce in kulturne delavce. Žal je bil odsoten podžupan, ki je
bil na službeni poti. “S sabo sem pripeljala tudi občinski
uslužbenki Lučano in Nadjo”.
“Zgodba” se je nekako začela, ko je županja Franka Padovan
lani pisala pismo predsedniku Pahorju, ker se ni strinjala z
odlikovanjem, ki ga je podelil predsednici FJk Debori Serracchiani.
Nekaj mesecev kasneje se je pojavil v Števerjanu, tokrat pa so
mu Brici vrnili obisk. “Vsi smo zelo navdušeni, to je velika nagrada
za vse nas, ki delamo in skrbimo za našo slovensko občino,
dokler jo še imamo”.
Županja Franka Padovan
“To je bila edinstvena priložnost. Tak podvig bo težko uspel še komu
iz zamejstva”, je dogodek pokomentiral predsednik Sveta
slovenskih organizacij Walter Bandelj. V veliki dvorani predsedniške
palače je “ogromno ljudi po poslušanju naše himne prisluhnilo
predstavitvi Števerjana. Naši ljudje so se odlično izkazali”! Z druge
strani “bi bilo lepo, ki bi imeli zamejci še kakšno tako priložnost.
Iskreno čestitamo predsedniku Borutu Pahorju za to potezo in ta
stil. To so res enkratni dogodki, ki ogromno pomenijo nam
zamejcem in našim prizadevanjem za ohranjanje in krepitev
narodne zavesti”. Nekaj izjemnega v tem smislu je bila tudi
prisotnost nekaterih letošnjih Prešernovih nagrajencev.
Števerjanska občina “je imela nalogo predstaviti celo vas. To je
storila, sodelovanje se je dobro izteklo in na najvišji ravni, pred
predsednikom republike, so se skupaj odlično odrezali. Za to pa
čestitam županji Franki Padovan”. Kulturni spored je bil res dobro
pripravljen, “sam predsednik je bil ganjen, tudi mene so prevzeli
občuteno petje in doživete recitacije”. Program je bil tako bogat in
intenziven, da “bo gotovo marsikomu ostal v neizbrisnem spominu”.
Bandlja, ki je bil 7. februarja zvečer navzoč v Cankarjevem domu,
smo vprašali še za vtis s te svečanosti: “Mi smo bolj narodno
zavedni... Doživeti v Ljubljani Prešerna ob dnevu kulture v več
jezikih, je v meni vzbudilo čudne občutke. Vsak režiser je sicer
svoboden, osebno pa bi bolj cenil nekaj pristno slovenskega”.
Predsednik SSO Walter Bandelj
Otroški pevski zbor F. B. Sedej Mešani pevski zbor F. B. Sedej
Recitatorki Jasna Tomsič in Jana Stekar
Janez BogatajTone Partljič
Predsednik Borut Pahor z gospo Tanjo Pečar
Predsednik Borut Pahor in števerjanska županja Franka Padovan