Št. 17. V Gorici, v soboto dne 8. februyarja 1902. Izhaja trikrat na teden t Šestih IzdanJIh, in sicer: vsak torek, fietrtek in soboto, jutranje tedanje opoldne, večerno izdanje pa ob 3. uri popoldne, in stane z uredniškimi izrednimi prilogami ter s »Kažipotom* ob novem letu vred po pošti pre-jeniana ali v Gorici na dom posiljana: Yse leto.......13 K 20 h. ali gld. 6-60 pol leta........6 , 60 , , , 3-30 getrtleta .. . . „ ... . 3 , 40 . *.,.„, .,1*70 . Posamične številke "stanejo 10 vin. ' ' '"''r"*"-*' Naročnino sprejema npravništvo v Gosposki ulici štv. 11 v Gorici v »Goriški Tiskarni* A. Gabršček vsal dan od 8. ure zjutraj do 6. zveSor; ob nedeljah pa. od 9. do 12. ure. Na naročila brez doposlane narožnliie' .ho ne oziramo. Oglasi in poslanic« se računijo po petit-vrstah, če tiskano 1-krat 8 kr., 2-krai 7 kr., 3-krat 6 kr. vsaka vrsta. Večkrat po pogodbi. — Večj6 črke po^prostordr' — Reklamo in spisi v uredniškem delu 15 kr. vrsta, — Za obliko in vsebino oglasov odklanjamo vsako odgovornost. Naročnino io oglase je plačati Ioco Gorica. Tečaj XXXII. »Vse za omiko, svobodo in napredek U Dr. K. Lavrič. ae nahaja v Gosposki ulici St 7 v Gorici v I. nadstr. Z urednikom je mogoče govoriti vsaki dan od 8. do 12. dopoludne ter od 2. do 5. popoldne; ob nedeljah in praznikih od 9. do 12. dop. Upravništvo se nahaja v Gosposki ulici St.ll. Dopisi naj se pošiljajo le uredništvu. Naročnina, reklamacije in druge reči, katere ne spadajo v delokrog uredništva, naj se pošiljajo le upravništvu. _1_ »PRIMOREC« izbaja neodvisno od «Soče» vsak petek in stane vse leto 3 K 20 h ali gld. 1-60. «Soča» in »Primorec« se prodajata v Gorici v to-bakarni Sobvvarz - Šolski ulici in Jellersitz v Nunski ulici; — v Trstu v tobakarni Lavrenčič na trgu della Caserma in Pipan v ulici Ponte della Fabbra. Odgovorni urednik in izdajatelj Ivan Kavčič" v Gorici. (Večerno izdanje.) »Gor. Tiskarna« A. Gabršček (odgov. Iv. Meljavec) tiska in zal. Vsposobljanje bivše Katinellijeve vojašnice za slovensko šolo v Gorici. V Gotici, 5. febr. VM)i. Prebritko je znana dosedanja zgodovina slovenske Šole v Gorici. Dolgo Časa so jo mestnim Slovencem popolnoma odrekali, ko so pa bili končno prisiljeni, dati jo, so iskali in iskali poslopje za njo, in našli so gnilo bivšo Katinellijevo vojašnico, katero so določili kot sposobno poslopje za slovensko šolo v mestu. Slovenci niso mogli biti zadovoljni, zato pa so šle pritožbe po raznih instancah, ali povsodi so odločili v prilog Lahom in v noprilog Slovencem, dočirn je moral Čutiti vsakdo, kdor pozna Gorico in ve, kje stoji Ka-tinellijevo gnilišče, kaka krivica so godi Slovencem. Lahi menijo, da so v tem vprašanju že popolnoma zmagali, da vsak daljši odpor proti njihovemu na-silstvu mora ostati brez vspeha, zato pa sedaj, kakor v zasmoh nam in raznim visokim odločbam, govorijo šolo o v a p o s o b 1 j a n j u bi vgo Katinellijevo vojašnico za šolo. Zadnji dan prot. m. jo imol tukajšnji občinski svet sejo, v kateri jo bilo govora tudi o slovenski mestni šoli Podturnom. Dovolili so 00.000 K kredita za popravo raznih zavodov. Med temi so nahaja tudi kredit za v s j) o s o b 1 j a n j o <¦¦ (addattamento) slov. šole Podturnom, za kar treba 10.000 K Kreditna svota je bila sprejeta brez vsake debate. Da se pripravi goriški občinski svet do tega, da sedaj »vsposobij a* poslopje Podturnom za slov. šolo, to kaže, da mora biti to poslopje v takem stanju, da so nameravane poprave prav neobhodno potrebne, ako hoče veljati ono poslopje sploh za poslopje, kaj š.do za šolo, ker drugače nikarte misliti, da bi goriški magistrat, kateremu vedno manjka denarja po občinskih blagajnah, se lotil takega popravljanja, upoštevaje pri tem tudi to, da slovenski stariši no morejo pošiljati v odročni Podturen na periferijo mesta svojih otrok v šolo, ako jim hočejo sploh dobro, in jih tudi V deželi neverjetnosti. (Nadaljuje Ahasver.) Liki večerno solnce, ki se vedno bolj in bolj približuje teranozelenemu, z dijamanti posutemu morju in nam kaže tik pred zatonom svoj zadovoljni smehljajoči se obraz, poslavlja se od nas tudi veseli Pust, ki nam pokaže letos kakor vsako leto na veCeru svojega šestindvajset dnij trajajočega življenja veseli obraz na Sokolovi maškeradi »Gorica v letu 2000*. In kakor izgine solnce v morje, tako se izgubi tudi Pust v vesoljstvu preteklosti, kjer ga pa kmalu ugonobe sar-clele, poienovke in arenki pepelniCne srede. Težka bo pač ločitev od pustnega časa, saj je celo Ahasver zaplesal kako poskočno, neglede na svoje stare kosti, neglede na svojo sivo glavo, in naj je igrate tudi mala hribovska harmonika. Edino goriški klerikavci oziroma čitalničarji se vesele hitre in letos take nagle smrti Pusta. Imajo pač dovolj vzrokov, ker kratka pustna doba jih reši bla-maž, kakoršnih so si že mnogo nakopičili na glavo. Priredili so par (doslovno vzeti I) plesnih vaj, pri katerih jo bilo ravno toliko plesav-cev, da se je lahko blamiral čitalnični odbor, ker v slučaju manjše vdeležbe se bi lahko dejanski ne pošiljajo, ker šola šteje menda le nekaj nad deset učencev in učenk starišev,'ki stanujejo tam blizu. Odločitev magistrata, »vsposobiti« to šolo, kaže nas pretrosujoče dojstvo, da so gospodje na magistratu svojo stvari kakor gotovi, da namreč ostane slov. šola Podturnom. Dozdeva se nam po tem, da sodijo, da jo izključen slučaj, da bi se kedaj postavilo ali določilo kako drugo poslopje za slovensko Šolo na kakem bolj pripravnem in priročni-šem kraju v mestu. To bi bilo toliko lažje, odkar so je »ljubljence naroda« popolnoma uclal nazorom Lahov in odločbam vlade in sodnijo v tem oziru ter vrgel ves boj za slov. šolo v stran... Komisija, sestavljena iz mogočnih c. kr. gospodov izvedoncev s stavbenega, zdravstvenega in dr. stališča so je izrekla pred dvema lotoma seveda v smislu Lahov, da poslopje odgovarja vsem zahtevam za Šolo, da ni z nobenega stališča ugovora. Sledila jo na to določtjn •/, Dunaja, da Katinellijova vojašnica je sposobna za šolo.... Sedaj pa prihaja goriški magistrat z noobhodno potrebnimi popravami. Ako jo bilo po visoki komisiji to poslopje spoznano za sposobno za učilnico, potem jo moralo biti v takem stanju, da ni treba čez dvo loti šole »vsposobljanja«! Kor pa so to popravo potrebne, ker drugače bi so goriški magistrat ne bil odločil za njo, postavlja ta sedanja odločba občinskega sveta takratno komisijo, to se pravi nje odločujoče člane, v j ako čudno luč! In ta luč nam kaže vso tisto grdo igro s slovensko mestno šolo, s to prvo kulturno potrebo mestnih Slovencev. Tista gnila vojašnica Katinollijeva, katera je bila spoznana od komisijo za sposobno za učilnico, potrebuje sedaj neobhodnih poprav, potrebuje vsposobljanja od strani magistrata. Ali če jo popravljajo še tako, ostane le gnila in nesposobna za učilnico___ kažoč sramoto onih, ki se dičijo z 2000-letno kulturo, ter njihovih visokih podpirateljev. Goriški magistrat vrže nekaj tisočakov proč, ker ako popravljajo še tako, ne po- pravijo nikdar. Iz gnilega poslopja napraviti zdravo, tega no umejo niti oni, ki so oblizani z 2000-lotno kulturo. Ako bi so dalo pametno govoriti z davkoplačevalci v Gorici, bi lo-ti morali protestirati proti takemu sklepu obč. sveta ter ga prisiliti, da d& Slovencem sposobno poslopje za šolo na pripravnem mestu, da no bo v slučaju poznejše tako odločbo novih troškov, in pa da bo mir! Kajti ni še izgovorjena zadnja beseda glede" slov. šole v Gorici. Ako jo jo zavrgel dr. Gregorčič, »ljubljenec naroda«, ki podi slovenske otroke v gnilo Katinellijevo vojašnico, trde, da se jim no godi nikaka taka krivica — upamo, da se dobo mod Slovenci še možje, ki bodo znali povzdigniti svoj glas ter se postaviti v bran proti laškemu nasilstvu inpodpiratoljom istoga... Pred novimi volitvami. Na Ponikvah, znčelkoin febr. Ker jo deželna zbornica razveljavila izvolitev sleparja Klavžarja, kateri je bil izvoljen z duhovniškim nasiljem od provarjonih volilcev tohiinskcga okraja, je umevno, da bodo razpk no nove volitve. — Zopet bodo drvili naši nunci čez dm in strn okoli volilcev tako, da jih bo komaj -frak dohajal, ter jim natvezovali, da naj volijo »katoliškega* moža v deželni zbor. Nič se ne bodo ozirali na to, čeprav bi bil tisti »katoliški* mož defravdant, tat, goljuf in slepar. Njim je to prokleto malo mar, ali pride v deželni zbor slepar, goljuf, svinjar Fridolin ali pa mož poštenjak iz naše sredine, poznavajoč razmere in težnje našega tolminskega kmetica! Njim bo le za to, da splavajo na površje, kmet je njim deveta briga, njim gre le za ' nadvlado, za lastni žep ter za to, da bi uni-I čili svojega političnega nasprotnika in celo 1 nar.-napredno stranko. Dokaz, da je temu i ros tako, ima; no od zadnjih volitev, ko je rekel neki župnik: da dobro vč, da je »Modrijan" v Tolminu mož, kateremu ni kaj reči, i in kot tak dober za poslanca, ali rekel je tudi da: »oni hočejo ukazati!* Torej, duhovščini je bilo le za to, da je ona ukazala, da je prodrla klerikalna stranka z umazano kandidaturo sleparja Klavžarja, ne izgovoril, da ni bilo vaje, in čitalnična dvorana bi zijala, kakor zdehajo navadno plesalci od samega dolgega časa. Nekdo je sicer že omenil v »Soči*, odgovarjajoč vabilu na „ plesne vaje s klavirjem*, katere priredi goriška čitalnica, da bo najbrže sam klavir plesal, toda pozabil je določiti plesavko neokretnemu klavirju. Po mojem mnenju je klavir plesavcc, čitalnica plesavka, svira pa godba 47 zvestih članov gor. Čitalnice plesne komade g. pevovodje Mercine. Za jutri se zopet pripravlja Čitalnica na svoj veliki ples, seveda po njenih nazorih, kar pa znači »veliki* ples ,en miniature*. Tajen glas gre po deželi, koliko resnice je na njem, ne vem; toda ker živim v deželi neverjetnosti in ker je za-me izgubila že marsikatera neverjetnost svoj začetni »ne", moram tudi temu glasu verjeti, mogoče se ne bom motil. Ljubljanski častilci veselega Pusta so vprizorili.namreč dve maškeradi »V začaranem gozdu* in »Na dnu morja". Te dve ideji združi gor. čitalnica na juteršni »maškeradi brez mask" (seveda ne po vzorcu Ljubljančanov) v jed no celoto in sicer tako, da bo do polnoči društvena dvorana »Začaran gozd", popolnoči pa »Dno morja*. Najbrže bo le malo junakov, izvzemši zvestih članov čitalnice, ki imajo toliko srčnosti in hrabrosti v sebi, da pojdejo v ta zakleti gozd, katerega se izogiba vsako živo bitje. In če se tudi kdo izgubi v začarane prostore, bode res sam začaran presenečenja, katero mu bode nudila gozdna tihota. Po odmoru pa hajd »na dno morja*! Tudi ^ a pride malokdaj živo bitje, ako ni ravno kak »mrlič*, kak Schillerjev potapljavec, (Taucher), ki je že vajen »vodo piti*, ali pa kaka »črna* živa-lica, katere imenujejo nemški naravoslovci Tintenfische. Predzadnja »Gorica* je sprejela med svoje »dnevne novice" tudi senzacijonelno vest o »milijonu punc", vest, kateri more biti duševni oče le Homunculus, ker je že vzel »patent" na neumnosti. Nemožno se mu zdi, da bi prišlo na veliki ples »moškega m ženskega zbora" en milijon punc, kar je pisala gospa dr. Treo v zasebnem pismu, ker je Slovencev le i.527.000 na celem svetu. Najprej se ti, dragi Homunculus, kot pisatelju tega članka v »Gorici* najtopleje zahvaljujem, da si mi osvežil moje etnografsko znanje. Potem ti pa povem, kako si na najlažji način razlagaš ta milijon. Vedno poudarjaš v svojih podlistkih tri ničle dr. Treola; ako prideneš tem trem ničlam še tri ničle njegove zakonske polovice, ki se ravno tako imenuje, dobiš šest niči, katerim ae lahko pa za to, da bi bil prišel v dež. zbor mož, kateri bi v popolni meri odgovarjal zahtevam sedanjega časa! Dobro, nunci, hvala lepa, da ste nam to povedali! Kmetic, spreglej že vendar enkrat, odpri oči in glej, kako so te nunci ostudno »nabiksali", ko so ti žugali s hudičem in s celo gromado peklenskega ognja, ako bi ne volil s klerikalno stranko, to se pravi, ako bi ne volil sleparja Klavžarja namesto poštenjaka »Modrijana*, kateremu niti najhujši nasprotniki ne morejo drugega reči kakor: »kmet vseh kmetov*. Naša stranka je imela vzvišeni, najčistejši namen, ker je hotela poslati v deželni zbor može, kateri bi bili v resnici zastopali dobrobit svojih volilcev, može, kateri so sami posestniki in kot taki najboljše poznajo razmere in potrebe kmetiča-volilca, Kaj pa grdi klerikalizem P Vsilil jo kmetom za poslanca sleparja Gaheja, starega asistenta, kateri pozna naše težnje prav toliko kakor pesogtavci v deveti deželi; pa ko bi jih tudi poznal, kako bo slepar in goljuf vspošno zagovarjal koristi kmeta-poštenjaka ? Vsakdo bi imel pravico vreči mu v obraz psovko: Molči, slep ar I Dragi kmetic-volilec, moj sotrpin, vzbudi se vendar in prevdari, kako grdo so te zlorabljali nunci v svoje umazane namene, ko so ti grozili z večnim pogubljenjem in obljubovali papežev žegen*) toliko časa, dokler te niso zvabili na svojo stran, da si oddal svoj pošteni glas ožlindrani klerikalni stranki! Postavi se že ve1 *r enkrat na lastne noge, ne bodi vedno nekako veliko dete, izsesanec grdega kleri-kalizma in slepo orodje politikujoče duhovščine, saj nisi tako neumen in zabit. Bog ti je dal bister um, kakor opeva naš pesnik Vodnik. Glej kmetic, ti imaš morda obširno posestvo, veliko družino, ženo, obroke, služabnike, hlapce in dekle, moraš pošteno od-računiti davke in stotero drugih zahtev, moraš rediti nunca s svojimi žulji, kateri te mnogokrat zlorabi v svoje politične namene, za vse to moraš sam skrbeti in delati po svojem prepričanju in večinoma vsakokrat dobro zadeneš, pravo pogodiš. Kako je pa to, da pri volitvah ne moreš stati na lastnih nogah, kako je to, da se pri volitvah ne moreš *) To v pomislek nuncenij ki se smeLyo s pozivom na dr. Turno. Pošten kmet na Tolminskem islo trdi iz svojo skuSnje. — Op. ur. postaviš ti na čelo kot enojka, ker si pač »edini* prišel na to idejo, in tem potom dobiš milijon, ki ima, kakor mogoče že veš, šest niči. Sicer bi pa bila gor. Čitalnica lahko vesela, ako bi imela le čerti del tega »milijona punc«; razglasila bi v širni svet v uradnem listu »Gorica" svoj ples, ki se je vršil ob sijajni vdeležbi, kakor ima sploh navado, kadar pride k njenim veselicam par ljudij več, na katere niti računala ni, da si se je agitiralo na vse kriplje (a la »Silvestrov večer", »Promenadni koncert"), med tem ko molči o plesnih vajah, kakor grob »Mutca osojskega". Predzadnji »Primorski List* se zaganja v srednješolce kakor sitna muha, ki ne pusti nobene stvari pri miru. Očita jim, da plešejo, jadikuje nad mladim pokvarjenim svetom in končuje to vest z očetovskim opominom : »Zgodnja ljubezen — neumno jare.* Rad bi pač vedel, kako pride dopisnikar te novice do identificiranja plesa s ljubeznijo. Moj Bog, saj se lahko dva ljubita, ne da bi plesala, nasprotno pa plešejo lahko tudi katoliške device, ne da bi ljubile. Kar se pa tiče pokvarjenosti, kaj ne, kako trepečejo, da bi ne omamilin zvabil zapeljivi svet srednješolske mladine; slabo bi se godiio klerikalni ideji črez par let, ko bi je ne mogle pridih otresti nesramnega farovškega jerobstva ter ne voliti po svojem prepričanju, in sicer v svojo korist? Vem, kj? tiči vzrok! Nesramni nune ti je natvezil, da gre pri volitvah za vero, da če ne boš volil, kakor bi on hotel, ravnaš proti Bogu in sv. veri. Kolikokrat je bilo že povedano, da nimajo volitve nič z vero opraviti, ali menda vsakokrat zastonj. Temu se pa ni prav nič Čuditi, kajti globoko v srce ima zarezano naš kmet to najdražje svetinjo* sv. vero; pripravljen je za isto vse na svetu storiti, ako bi mu kdo rekel, da jo s tem reši iz krempljev brezvercev. Ni torej čuda, če so naši nunci, .ponarejeni ljudski »osrečevatelji*, tako tesno navezali našega vernega kmetica na svojo grešno suknjo, ko so mu vedno in vedno nesramno lagali, da je sv. vera v nevarnosti, če ne voli tako, kakor oni hočejo. Nunci sami vedo, da so ( Tiesramno lagali, ali kaj za to, doseglr sa svoj namen, par »mea culpa", pa bo zopet vse dobro, saj greh gre v meh, meh poči, greh pa ven skoči. Ko bi bila res vera v nevarnosti v deželnem zbora (kar pa je nesramna laž!), saj ima kardinal v dež. zboru svoj virilni glas, j svojo škofovsko besedo, s katero bi se odločno uprl proti nasprotju sv. veri. Recimo pa, da ima dež. zbor res kaj razpravljati o veri, kako pa se bo potegoval za vero slepar Cahej, katerega so nunci želeli imeti v dež. zboru, kako se bo tak človek zavzemal za vero, ko vender sam ne živi, kakor vera uči? Sv. vera prepoveduje goljufati in slspariti, Cahej je pa ravno nasprotno delal. In tak mož bi se potegoval za vero v dež. zboru? O grozna slepota! Poglej, kmetic, da res ni šlo za vero, kajU ko bi bilo res šlo za vero, gotovo bi se bili uprli nunci proti izvolitvi Caheja; saj so ga poznali že prej, ko so rekli, da naj Bog sodi osebe; oni so torej vedeli, da je Cahej slepar, ali ukazati so hoteli, da je bil izvoljen v dež, zbor krščen slepar, da bo branil sv. vero. Kako hinavska hudobija I Ni se čuditi torej, da je za sedaj še splaval klerikalni zmaj na površje, kajti še se nahaja - med n^mi veliko število analfabetov, kateri v svoji priprostosti menijo, da je vse res, kar jim nunci nakvasijo o politiki in volitvah v državni in deželni zbor, oni menijo, ker so sami poštenjaki in ne poznajo laži, da ni mogoče, da bi nunci lagali ter zlorabljali sv. vero v politične namene. Nunci so tudi dobro | vedeli, da le tako zmagajo in zvabijo kme- j tiča na svojo stran, če ga primejo na najbolj J občutljivem mestu, če mu bodo nesramno i lagali, da gre za sv. vero, kajti vsakdo mi more pritrditi, kdor je kaj pogledal po svetu J preko domačega zelnika, da ga ni bolj ver- j nega naroda na svetu, kakor ravno slovenski. J Koliko nevere in bogokletstva se vidi in sliši j po svetu! Poglejte Ogre, Nemce in Italijane, kako oni proklinjajo samega Boga, Mater božjo in najsvetejši zakrament, pred katerim j se naš bogaboječi slovenski kmetic ponižno j klanja. Kolika predrznost torej, da mu ne I dajo odveze v spovednici in zadnje popotnice j na smrtni postelji, kdor bi čital »Sočo" in »Primorca" in kdor bi bil somišljenik naše poštene narodno - napredne stranke! Naša I stranka je poštena, ima plemeniti namen, i pridobiti ljudstvu tiste pravice, kaiere mu tičejo po božjih in človeških postavah, ona I nastopa javno, se ne boji kritike, ampak še govati nove, sveže moči, prihajajoče iz semenišča. Se nekaj sem bral med vrsticami, in sicer pri onem očetovskem opominu; dopis-nikar je moral zelo, zelo zgodaj ljubiti, ker je zelo, zelo neumno jare. Rad bi videl oni prizor, ko je »Gorica* svojega preijubezni-vega bratca prosila, naj ne hruli srednješolcev, ker so edina rešitev slovenski čitalnici pri letošnjih plesnih vajah. Predno končam za danes, moram omeniti še neverjetnost vseh neverjetnostij. Gujte in strmite! Prezadnji »Primorski List", tisto nedolžno dete »bratov Pavlic", je moralo državno pravništvo operirati. Bila je huda, neozdravljiva rana na zdravem telesu, iztezali, czfroma konfiscirali so jo. V začetku nisem mogel verjeti, ko sem bral besedo na belem polju: »Zaplenjeno*. Toda, da ne bi mislil kdo, da je te pustna šala »Primor-skega Lista', češ, da so nalašč zamašili nepopisan prostor radi nedostajanja gradiva s to usodepolno besedo, da ne bi misli! kdo, da je haluncinacija, so tako debelo tiskali »zaplenjeno", da je vsaka zmota izključena. In Pavlica, kako žalostno je taval okrog, in še sam je bi! prepričan, da je Primorska res »dežela neverjetno3'i*. ' priporoča klerikalni stranki, da naj čita njene j časopise z zavestjo: Po njih sadu jih spoznate ! Poglejte pa, kako klerikalni listi in lističi hrulijo: Ven s »Sočo*, »Prim.*, ven »Slov. Narod" itd. In zakaj tako kričijo ? Zato ker se bojijo kritike, ker se bojijo, da bi ljudstvo ne sprevidelo, kje je laž in kje je resnica. Oni so hinavci, oni delajo pod krinko vere, z namenom, da bi ljudstvo pahnili nazaj v mračno srednjeveško dobo, da bi potem vladali nad njim po svoji spačeni volji. Klerikalna stranka I je krivična in nenaravna, ker priporoča j ljudstvu, da naj posluša samo en glas zvona; I kako more človek spoznati resnico in laž, ako ne čita obojega časopisja, kako more človek J izbrati boljše od slabega, če ne vidi obojega? j Vidite, kako krivičen je hinavski klerikalizem! i Klerikalni falotje, dokažite nam, da je j naša stranka brezverska, navedite le en stvarni | vzrok svoje trditve! Ko bi »Soča" »Primorec" j in »Slov. Narod" res objavljali protiverske j ideje, bi se že oglasila vlada, saj ima za to I postavljene državne pravdnike, kateri boljše j sprevidijo, kaj je proti veri kakor pa kak novopečeni kaplanček. I Proti koncu svojega dopisa si dovoljujem I le še par besed izpregovoriti našemu kmetu- I volilcu: Spoštuj duhovnike kot duhovnike in J živi po njih besedah, kedar te bodo učili iz j evangelja in sv. pisma, varuj se hudega, delaj I dobro, pa se ti ni treba bati vseh hudičev in j peklenskega ognja! Naj le tuli nune, da boš J večno pogubljen, ako čitaš »Sočo" in »Prim." I in ako daš svoj glas naši pošteni stranki I j Naša stranka ima zagotovljeno bodočnost, J dvignila se bo na površje ob svojem času, I in ta čas, bodi prepričan, ni več daleč, ker j vsaka poštena reč mora zmagati prej ali slej! ) Dostavek uredništva. — Tako j piše naš priprosti hribovec. Izjavljamo, da na I dopisu nismo popravili prav ničesa, razun I dostavili ali zbrisali kako vejico. — Tu mož j tudi maši usta tistim kričavim nuncem, ki so i nesramno farbali kmeta, zdaj pa zahtevajo I od dr. T. dokazov o farbanju in zlorabi vere. DOPISI. Iz goriške okolice. — („Edinost" in „Prim. List.*) — Goriški klerikalci so j jako dobre volje, kadar »Edinost" zagovarja J kako klerikalno stvar, posebno so zado- I voljni, kadar se obrne proti »Soči*, češ, po- j glejte, še »Edinost" ne mara Soče" in jo j «ovraži, njo in njeno stranko. Res je, da j ,; »Edinost" že večkrat napadala »Sočo", I aH da bi jo pa preglasila za brezversko, i tega ne. I Kako je pa s »Primorskim Listom?" j Ali ga ni ravno »Edinost" s pravim in po- I štenim prepričanjem proglasila za krivoverski j list? Da ima »Edinost" prav, to mora vsakdo j reči; kajti »Primorski List" je tisti, ki zlo- J rablja sveto vero, zaničuje sv. Unijo in naša [ blagovestnika sv. Cirila in Metoda. Ali ni to J zloraba vere? In ravno ta list se večkrat | baha, da on je deloval, in da vedno deluje, I da pride ubogi slovenski narod na Primor- I skem do vseh svojih pravic, posvetnih in j cerkvenih, ako ga bode naše ljudstvo ubogalo J in podpiralo. Povejte mi, g. okoli »Prim. I L.", ali ni to le pesek v oči našemu ljudstvu ? *) j Kar se tiče »Soče", moram reči, da sem pre- I pričan, da je »Soča* in.njena stranka na j pravem stališču za sv. Unijo, ali na Go- I riškem ne more to delo tako naglo izpod j rok, kakor v Trstu, kajti tukaj so še nekake J druge razmere kakor v Trstu, ter obenem I ga tudi italijansko-latinska politikujoča du- j hovščina drži trdo pod svojim jarmom. j St. Križ na Vipavskem. — Tu se bodo kmalu vršile obč. volitve. Da bi oplašil j zavedne volilce, je zlezel eden od »kavčev" j za g. Trpina, katerega hvali na vse pretege I v »Gorici". Našteva vse njegove zasluge; le I jedno je pozabil našteti t. j., da je dotičnik 1 dvakrat poročen. Dalje hvali občinsko gospo- j darstvo, to pa to, ljudje božji, ali ste slišali. I Kedor nima glave v mehu, koj spozna, da j farbar farba. V čem pa misli dotičnik to i gospodarstvo? Mogoče v tem, da vedno se- j jejo in sklepajo za »mejstno gardo* občinski | župani, podžupani itd. Lepi župani in ob- I Činski očetje, ki tako lepo sferbe za blagor 1 svojih občinarjev, da ti poslednji ne morejo I ne hoditi ne voziti po občinskih cestah. Pri I njih velja ie rek: divjaj proti naprednjakom I in zmerjaj jih, kolikor ti ljubo in drago* pa I dobiš trikratni odpustek. —Rekel sem, da I skrbš za cmejstno gardo", kaj nam treba j iste! Kruha, kruha in občinskih cest nam j *) Ne le pesek, marveč grdo sleparstvo! Ur. | I dajte in jih popravljajte, da ne bo rastla i akacija po njih. Vsak vrag bi županil in ko-I mandiral na tak način in bi nič ne napravil. I Volilci, vstanite iz spanja! Spregledajte vendar I enkrat, da treba kreniti na pravo pot in I sicer na pot delovanja. — Izberite si prave I može, ki imajo res voljo delovati za Vas, ne I pa take, kakor do sedaj, da samo »kokoda-I kajo* okrog z besedami: »Prmajduš! ukazovali smo in bomo še* itd. Da ložje strete to vlado, oklenite se volilcev iz sosednih občin; ne bojte se »bojkota* križkeg?.. in tako mora oj mora komanda pa*«.'!! Korajžno na delo!! Ne bojte se kutarjev, ki bodo kmalu lazili okrog Vas!! Poglejmo šf malo nadzorstvo v naših cerkvah, kako ono skrbi za red med verniki. j Škandal vrh škandala je to, kar ti »kavči" počenjajo v njih. Oni so res bojevniki! Vsi I prepasani s štrikr, paternoštri, medaljami — I dregajo, smejejo se kakor besni, opravljajo in obrekujejo njim neljube osebe itd. Gorje, če bi kak naprednjak kaj enakega počenjal! Ti »štrik-Ijudje" smejo vse napraviti, bodisi v cerkvi ali zunaj po poteh ali njih shodnicah, in to najbrže radi odpustkov. Le to rečemo, če se pri teh ne vtrga »tehtnica* sv. Mihaela, da »štrbunknejo* na dno pekla, tudi pri drugih ne. Že tu tako j grizejo, kaj bo pa tam ? Gorje bo napred-| njakom, če jim pridejo v pest — ali ne?! ! še eno za danes! Kaj pa z našo pošto? Ali ne bo še rednosti ? Ali bodo stranke čakale? Kako to, da poštarca pozablja staviti poštni pečat listom itd., morda od sladke ginjenosti? Kako, da ne nosi sluga tudi ob nedeljah okoli pisma in časopise? Kako to, da sluga ne ve, komu je treba vročevati pisma ali časopise, in zakaj se ga ne pouči, kako ima postopati? Kako to, da se dobiva časopise s preobrnjenimi pasicami in pova-Ijene ? Videlo se je že tolikokrat, da bere neka Poberaj in drugi napredne časopise — ali so naročeni na nje? Menda ne! Zato, če opazujemo, da bere še kedo naše časopise, ki ni naročen na nje, že obračunamo ž njim! G. poštarica naj pazi! Bral bi vsak hudič, plačal pa nič. Ce pa Vas zanima, kupite si jih! Sploh se pa čudimo, da Vas hudič ne vzame, ko berete »Sočo* in druge napredne časopise. — Za sedaj toliko!... Domače in razne novice. Poroki. — Danes se je poročil gosp. Adolf Zorzi z gdč. Elizo Manzonijevo v Kanalu. Čestitamo! V Šempolaju sa je poročil danes gosp. Fran Kosmina, c. kr. sodnijski pisarniški uradnik v Gorici, z gdč. Frančiško Ker Seva novo. Mnogo sreče! „ Goriški Sokol* priredi jutri malo maskerado v društveni telovadnici. Vstopnina I za ude 40 vin., za neude 60 vin. Gorica v letu 2000 ali velika SokoSska tnaskerada: Po širni vsej deželi glas leti, | da Pustu zadnja ura že brni, da skor' izdihne brumno svojo dušo, gre z večne »fajhtnosti« tja v večno sušo, da v torek, ko dvanajsta ura bije, | za leto dni mu žitja žar odsije, za leto dni! In mirno bode spet j po plesnih vseh prostornih teh dvoranah, j premine šum — počival bo parket, in s frakom klak izgine s pozorišea, j '•prah bodeš in pepel« — to v sredo bo resnica postna — klicala v uho. Prah in pepel — ne v torek, sredo to, a v torek vlada bujno naj veselje — saj jedenkrat živimo pač samo. »Življenje!« torej bodi nam povelje! Zatorej kvišku staro in pa mlado, j pogledat si Sokolsko maskerado. ) Oko bo zrlo bajnostne reči, j s ponosom gledalo v slovensko lice, j in videlo, kako se veseli po letih sto občinstvo te Gorice. In pozno, — ko že vsak domov jo piha, ko jutro mu v obraz poljube diha, v trobojnih barvah se razvije t-vet po letih sto slovenske spet Gorice.... In »punc miljon« bo krilo naš parket, šegavi Amor spuščal bo puščice — v muzeju pa starinsko vse blago • bo pravilo — kaj nekdaj je bilo! Nekdaj! Nekdaj, ko tuj, nasproten rod bil gospodar je zemlje te slovenske, ko jezik tuj le širil se je tod in narod naš še spone so peklenske vezale v tujem jarniu, ko Slovan v Gorici naši bil je »nepoznan«.... Zatorej kvišku, staro in pa mlado pogledat si Sokolsko maskerado! Dore. I Visoka gosta t Trsta. V sredo zvečer sta se pripeljala v Trst novoporočenca knez Oton Windischgratz s soprogo nadvoj- vodinjo E! i z a b e t o M a r i j o. S kolodvora I sta se peljala naravnost na Llovdov parnik j »Habsburg«. V četrtek v jutro sta se peljala j v Miramar. Kmalu po dvanajsti uri je od- 1 plul parnik z visokima novoporočencema v Aleksandrijo. Na kolodvoru pri prihodu ni bilo nikakega sprejema, pri odhodu parnika so prišli poslovit se Llovdov predsednik Becher s 3 drugimi dostojanstveniki, Dr. A. Pavlici ne odgovarjamo dalje v predrznem izzivanju, marveč ga pozivljemo, da izpolni, kar smo ga predzadnjič pozvali. Ako misli, da bodo oblasti postopale na podlagi podlih denuncijacij v »P. L.*, si domišljuje veliko preveč. Kaj si vse dovoljujejo ti zeleni pobiči krog »Prim. L."! Klerikalca skrb za dijake. — »Prim. List" je ostro pokaral »Slov. Čitalnico8, ki po svojem predsedniku prof. Šantlu naravnost sili dijake doli do 5. razreda, da morajo prihajati v »prostorno" njeno dvorano zabavat klerikalne device, Ako ne bi prihajali ali ne zabavali dovolj plesaželjnih katoliških junakinj, pa se že boje,.,. nasledkov v šoli. O tem poglavju naših prečudnih od-nošajev imamo kaj čednih sličic. — »Prim. List" je izrekel svojo grajo edino radi onega dela bolj ekstravagantnih klerikalnih petelinov, ki ples proklinjajo, dočim je večini vsejedno, če tudi vse vkup hudič pohrusla (— ali sploh verujejo v hudiča, to še ni dognano! —), da se le bolje proslavi klerikalna gloriJD, In tako milo vabijo i dijake v Čitalnico, kjer.... jim plačujejo tudi »dopjone* v zalivalo, da so rešili Čitalnico kompletnega »fjaškona*. Iz tega bodi vsakomur umevno, da je opomin v »P. L.fc le pustna burka. — Brigajo se klerikalci za vz-gledno in značajno mladino! Naj bo pokvarjena kakorkoli, ako je le klerikalcem za štafažo, pa je vse dobro in prav. »Gorica* je priobčila cel dopis na tisti znani očetovski opomin »Soče* dvema mladeničema, ki sta se nedostojna vedla o belem dnevu sebi in narodu v nečast. In »Gor.* se je povspela do bedasto trditve, da smo na-prednjaki krivi, ako jo mladina taka pa taka. Še več* tudi v »Soči* omenjeni slučaj deva na rovaš sestankom učeče se mladeži v na-prednjaških vrstah. — Odgovor je na kratko tu-le; Ako bi se ona dva mladeniča res držala istale družbe naprednega mišljenja, ako bi bila, recimo, vsaj člana »Pevskega in glasbenega društva", pa bi se ju gotovo prijel oni duh, ki preveva te vrste, to je duh, ki hrepeni po napredku za blagor, za čast, za ponos našega naroda v obče in za povzdigo vzglednega socijalnega Življenja v Gorici še posebe. Ali tistih dveh mladeničev ni bilo nikdar pri takem delu, ergo je prav nasprotno temu res, kar čebrnja »Gorica*. »Gor.* še dostavlja, da se v naših sestankih zabavlja čez neljube profesorje, kar mora v dijakih zamoriti spoštovanje do avtoritete. Nam ni znano ničesa ne o takih sestankih, še manj pa o zabavljanju čez neljube profesorje. Narobe pa vemo, da klerikalni teroristi infanino udrihajo po neljubih profesorjih in učiteljih ter kličejo na pomoč kar disciplinarne kazni. — Klerikalni profesorji se pač obnašajo tako, da jih mora kri-tikovati vsak dijaček I. razreda. -~ Če klerikalci prav hočejo, podamo nekaj sličic! Bohinjski železniški predor. -- Dela za približno 6300 m dolgi, dvotirni predor pri Bohinju so razpisana v ,Wiener Zeitung". Ponudbe je poslati do 8. marca ravnateljstvu za zgradbo železnic na Dunaju. Pogoje in druge podrobnosti se izve tudi pri ekspozituri za trasiranje v Jesenicah, Z juristarljo so smešijo. — Poznamo moža pri »Gorici*, ki se ni sicer nikdar bavil z juristarijo, pa je nepremagljiv tudi na tem polju. No, zato nam je pa zapackal ves boj za slovensko šolo v Gorici, ker je drsal in drsal dolge klobase brez kraja in konca, pa vse zmedeno in skrajno neumno, da so nam Lahi ovrgli vsak korak. — Tako piše zdaj tudi o volitvi dr. Tre o ta dolge klobase, pa vse zmedeno in neresnično. — Te poiemike imamo dovolj! Zato odgovorimo iz zadnje klobasarije le na dve poglavitni točki: 1. Tam čitamo: »Mi stojimo še vedno slej kakor prej na stališču, da so imeli aktivno in pasivno pravico v smislu dež. vol. reda le oni, ki so bili v katerisibodi občini (!) pri zadnjih občinskih volitvah vneseni v volilne imenike in sicer v prvem in drugem volilnem razredu." Ali — to ni res!! Kje je taka določba v zakonu ? Na dan ž njo! — No, prav zato, ker je ni, je skoro vsako glavarstvo d r u-g a č e postopalo ! 2. »Gorica" pravi, da rešitev »Sočinih* vprašanj bi imela le tedaj praktičen (l!) pomen, ako bi imelo to kak vpliv na konečulh ali glavnih volitvah. Vprašamo: Kje je to določilo v zakonu? Na dan ž,njim! Formalni pQg&eSju ne gledajo na.konečni izid, ki se ne da več določiti. Formalno pogrešena volitev je neveljavna brez ozira na izid. Dopolnilne volitve. — G. kr. prof. rovih*, ker pri teh je skušal vsakdo pogledati skozi njene oči v ,herz", ker zdelo se mu je, da je on dotični njen .karo". Krog te vedeževalke pa je veselo skakljal živahen »Pierol", ter potrjeval to, kar je proroko-vala ciganka. Prvo četvorko je plesalo 36 parov pod spretnim vodstvom g. Konjedi ca. Razven navedenih mask se je udeležilo tega plesnega venčka tudi mnogo naših krasotic v lepih plesnih toaletah* in s tem *$i&fiXgt^'famgdtimeiio' sttirtf^tega večera. Mi častitamo odboru, ki je priredil te plesne zabave, povdarjamo dejstvo, da se je ravno s temi zabavami letos izvanredno oživilo naše družbinsko gibanje in upamo, da bode Ivan Berbuč je bil takoj po P^.l^ L^n08tnjtfe intellb4nce, ki se je vstva. pri namestništvu v Trstu m moledoval, da I ° J bi razpisalo nove volitve na Krasu in na Tolminskem s — starimi volilnimi možmi. Ker pa deželni zakon ne pozna takega postopanja, Berbuč ni dobil zaželje-nega zagotovila; pač pa smo bili mi obveščeni, da se bodo vršile povsem nove volitve, torej volitve novih volilnih mož. Klerikalci niso mirovali. Spustil se je v beg tudi dr. Gregorčič, — in zdaj zopet ču-jomo, da utegnejo voliti stari volilni možje, česar zaman iščemo v deželnem zakonu. — Za danes ne rečemo dru^a. Vlada naj pazi, kaj delali Hudournik Koren — reguliran. — Koliko škode je storil Koren onemu delu mesta Gorice, po katerem teče, vedo tisti, «i stanujejo v prizadetih hišah, ali kdor je videl kedaj, kako hitro naraste in kako ško-donosno drvi ta hudournik po obmestju. Od strani magistrata se ni storilo nič izdatnega, da bi se kako reguliral ta hudournik ter ne prizadeval mestu toliko škode. Sedaj pa se obeta, da pride Koren morda vendar enkrat do regulacije. Ministerstvo je prošnji goriškega magistrata ugodilo v toliko, da zahteva predložitev potrebnih načrtov za regulacijo Korna glede na gradnjo bohinjske železnice. Načrte napravi tukajšnja železniška ekspozitura. Torej reši šele nova železnica Gorico paškoucb, katere jej dela Koren! V veliki Dreherjevl dvorani je prirejala tekom predpusta zasebna, popolnoma zaključena družba redne plesne vaje tedensko vsako sredo, ter zbrala v svojem krogu pri vsaki vaji brez posebne agitacije cvet naših odličnih dam — potem »en miljon punc* — tistih mladih, lepih,'srčkanih .punčk", ki reprezentujejo v goriški slovenski družbi pravo zabavo. Tej odlični družbi, katera je plesala letos v najkrasnejši goriški dvorani, ne povdarjajoč njeno »prostornost*, se je posrečilo pridobiti te prostore, kjer je bilo res torišče naše akademične in splošne naše inteligence. Odbor, ki je požrtvovalno v zavesti, da s prireditvijo internih, zaključenih družbin-skih zabav mnogo pripomore povzdigi narodnega življenja v Gorici, izvršil svojo nalogo v občno zadovoljnost, priredil je štiri lepo vspele plesne vaje, ter zaključil iste s še krasnejše vspelim plesnim venCkom to sredo. Naš damski odbor, ki je bil duša celemu podjetju, je venčal to zaključno zabavo s kompaktnim nastopom nad dvajsetorico dam in gospic v kostumih. Težko nam je prisoditi, zroč vso to krasoto, prvenstvo posameznici, kajti vse je ; bilo tako krasno. Omenjamo torej divno »Aiz a cij a n k o", v katero bi se zaljubil celo najbolj fanatičen Francoz. Tik nje je sladostrastil sladki ,B o rabo n ček* v spremstvu krasne pomladanske »Crešnje*. Mlada, v »Bokoko" kostumu nastopivša gospica, obudila je splošno pozornost, ter v družbi resne »Španjolke«, impozantne »Romunke*, zmagujoče »Po-Ijakinje«, hrabre Albanke ter narodno i> zavedne »Čehinje" povzdignila kras te ve-| selice, 1 Mična »Ribarica" vrgla je svojo J mrežo med samski spol te družbe, in ne I dvomimo, da je marsikateri obtičal v teh * vabljivih mrežah. Dve pristni »Kmeti cie v ,_," krasnih kostumih ste izpolnjevali naše so-cijalno mišljenje. Neki srček z »Rudečo kapico" je vabil različne volkove v svojo bližino, diabolična »Satanela" pa je spominjala vso to veselo družbo na oni neznani svet, kjer vlada jok in škripanje z zobmi. Nastopila je tudi dična »Ciganka«, vede-| zevala je s svojimi kartami, in marsikdo se je čutil »piknenega", ko je opazil v njenih rokah karto »pik*, marsikdo se je čutil »trofičnega«, ko je gledal na karti „tref«, nobeden pa ni opazil kart »herzovih« in »ka- rila baš v tem skupnem 'delovanju, obstajala tudi naprej. V to pomozi Bog i sreča junačka! D,.e. Ples »slovenskega bralnega in podpornega društva* dne 1.1, m. se je spo-nesel tudi v gmotnem oziru povoljno. Dohodkov je bilo K 234.50, stroškov pa K 186,77; čisti prebitek v znesku K 47-73 pripade domačemu bolniškemu zalogu. Vstopnino so preplačali naslednji gospodje: N. N, K 20; po 10 kron: dr. Grunt ar, dr. Drag. Treo, Vekosl. Zajec; po 5 kron: namestništveni svetnik in okrajni glavar Henrik grof A11 e m s in Andr. Gabršček. Ker se plesa niso mogli udeležiti, so poslali društvu naslednji gospodje: deželni glavar dr. vitez Pajer Al, 10 kron; Andrej baron W in klor 10 kron; dvorni svetnik Stai-ninger, predstojnik gozdnega urada, 6 K in okrajni komisar Gv, P o 11 a y 2 kroni. Vsem gospodom darovalcem izreka odbor najiskrenejo zahvalo; enako tudi vsem udeležencem delavskega plesa, kateri so na katerikoli način pripomogli, da se je prvi ples sponesel tako, kakor je bilo želeti. Vse veselice ali plesi, katere priredi v prihodnje naše delavsko bralno in podporno društvo, naj bodo slovesna manifestacija delavstva v obče, kjer noj so pokaže stremljenje po vsestranskem napredku in zboljšanju svojega stanu. Trgovina s kavo. — V Trst je prišel iz Brazilijo Aleksander Banzatto, jedcu izmed glavnih agentov velikih posestev kave v Braziliji. On ja izjavil, da radi velike suše letos kava tako slabo obrodi, kakor že zdavnaj ne, tako, da se more izračunati, da iz Brazilije pride komaj dve tretjini kave proizvoda, kakor ga je daia lani. Ako so ti podatki točni in povsem resnični, bi se utegnila kava znatno podražiti. Poskusen samomor, — Podčastnik Weber tukajšnjega 47. pešpolka, ki služi pri godbi, je pil strup, ker se mu je žugalo z degradiranjem radi raznih nerednostij. Prenesli so ga iz vojašnice, kjer se je hotel zastrupiti, v tukajšnjo vojaško bolnišnico v takem stanju, da skoro ni upanja, da okreva. Pravijo, da je "VVeber že večkrat rekel, da se usmrti. Drobiž. —- 26-letni kovač Ant. Tavčar iz Nabrežine se je hotel peljati iz Gorice domu. Prišedši na kolodvor, se je vlak že premikal. Hoteč skočiti nanj, je bil, ko je tekel, v veliki nevarnosti, da ga povozi br-zovlak, ki je prišel iz Trsta. K sreči pa je strojevodja vstavil pravočasno vlak ter rešil T. gotove smrti. — Zaprli so 19-letno deklo Frančiško Kline, ker je ukradla drugi dekli Faletič 34 K; obe sta v službi ,pri Rajhu* na Kornu. Kradla je v isti sobi, kjer je potem gorelo ter je na sumu, da je prov-zročila, četudi nehote, že opisani požar, ki je naredil škode 600 K. Listnica. — Ker so bili članki in dopisi za to številko določeni in pripravljeni že pred več dnevi, smo morali odložiti novejše gradivo za prihodnji teden. Učinek pražkega domačega mazila se pokaže posebno v tem, da se rane, pokrite s tem mazilom obvarujejo pred oku-ženjem ter zabranjuje pred komplikacijami vnetja ter zdravi brez bolečin lahko in hitro. Pražko domače mazilo iz lekarn* B. Frag-nerja, c. kr. dvornega zalagatelja v Pragi se vsled izvrstnega učinka uporablja povsod kot domače sredstvo ter se ga dobiva v vseh lekarnah Avstro-Ogerske. 1 rec v obraz slov. naroda. - Vprašanje je sedaj le, ali pa bodo znali slov. poslanci izrabiti položaj ter pokazati svojo možatost, zlasti ker jih krijejo Cehi. Sedaj je čas, da bi se pokazala v vrstah slov. poslancev neupogljivost in eneržija, da bi se tako pokazalo, da so se varali tisti parlamentarni krogi, ki izjavljajo te dni, da napovedenega odpora Slovencev ne smatrajo resno. No, vidijo pač razkosanost jugoslovanskih poslancev in računajo z dejstvi, da se nahajaJo**raied' našimi poslanci možje, ki tičejo vsem drugam, le ne na poslaniška mesta.... Hud udarec je zadel slov. narod z glasovanjem o Celju — ali bo sledil temu udarcu primeren odpor ali pa imajo prav oni parlamentarni krogi, ki nas ne smatrajo resnim, kaj se zgodi, bomo videli v kratkem; po tem pa bomo vedeli soditi tudi našo bodočnost.... " Boj za Celje v proračunskem odseku je bil v četrtek dobojevan. Sturgkhov predlog, da se slov.-nemški spodnji gimnazij v Celju opusti ter ustanovi v Mariboru samostojen slov. spod. gimnazij, je dobil večino, Za predlog je glasovalo 25, proti 22. -— Tako je zmagala v odseku nemška krivičnost proti opravičeni slovenski zahtevi, Predno se je to zgodilo, je bila obširna debata. Najznamenitejši je bil govor dr. Stranskega, ki je rekel: Vi ste Badenija dolžili, da je z jezikovnimi naredbami kupil češke glasove za nagodbo. Kdrber je storil še kaj grjega; Korber hoče celjske paralelke prodati, da kupi nemške glasove za dispozicijski fond, Nemci proglašate slovensko obstrukcijo za slabo šiij, a jaz Vam povem, da smo š Slovenci solidarni tudi glede ob-strukcije. Grof Sy!va-Taroucca se je v imenu čeških veleposestnikov trudil pridobiti nemška klerikalca Fuchsa in Morseva, naj bi glasovala glede Celja s Slovenci. Opozarjal ju jo zlasti, da bi bilo tako postopanje najeklatantnejši desaveu slovenske klerikalne stranke in smrtni udarec za dosedanjo politiko te stranke, Fuchs in Morsey se nista udala in sta glasovala z levičarji. Taki so pristaši Luegerjevi, kateri je vzor našim klerikalcem v krogu »Prim. Lista". Za premeten je hrvatskega gimnazija v Passlnn v kak drugi kraj so je trudil v proračunskem odsek«, kakor znano, posl. Rizzi, Dalmatinski posl, Vukovid je na temelju številk dokazoval, da ta gimnazij tiče edinole v Pazin. Predlog Rizzijcv za premestitev je bil odklonjen s 26 proti 18 glasovom. Slovensko dijaštvo na Dunaju se je zahvalilo češkim poslancem Hcroldu, Foftu in Kramafu na njih nastop glede celjske gimnazije in pozdravilo njih sklep, da bodo v tem vprašanju vzajemno postopali s Slovenci. Kriza Ž — Staročeški »Hlas Naroda" povdarja, da je celjsko vprašanje zopet pro-vzročilo najnevarnejšo krizo. Ko se je to prvič zgodilo, je bilo koalicijsko ministerstvo žvrtev te krize; kdo bo sedaj žrtev, aH ministrstvo ali parlament, se pokaže v kratkem. Naš prestolonaslednik v Pctrogradu. — Dospel je v Petrograd včeraj ob 3. pop. Car ga je sprejel najsrčnejše. Car v uniformi svojega avstr. reg. ulanov, Franc Ferdinand v obleki generala ruskega. — Sprejet so ga prišli tudi carevič, veliki vojvode in drugi dostojanstveniki. Vrše se prejemanja. Ruski listi komentujejo prihod kot znamenje dobrih odnošajev med Rusijo in Avstrijo, tudi glede na splošni mir. Zmedeni računi. -— V Galverstonu v Ameriki je umrl tovarnar, ki je zapustil svoji noseči ženi 42.000 dolarjev s testamentniro določilom, da dobi otrok, ako bo deček, dve tretjini, mati pa eno tretjino. Ako pa bi bil prvorojenček deklica, dobi samo eno tretjino, zato pa mati dve tretjini. Ta račun pa so prekrižali sedaj rojeni dvojčki, deček, in deklica. Vdova zahteva sedaj zase vseh 42.000 dolarjev, češ, da je imela podedovati pri dečku eno tretjino, pri deklici pa dve tretjini, torej vse. Sodniki in računarji si belijo glave, kako denar pravično razdeliti. Razne vesti. — V Pazinu je streljal 21-letni Fran Sestan iz puške v proslavo poroke svoje sestre. Puška pa se je razpo-čila ter mu ranila roko, da so mu morali odrezati dva prsta. — Iz Carigrada poročajo, da so obsodili Darnat Mahmud pašo in con-tumatiam na smrt. — Biskup Strossmaver je slavil te dni svoj 88. rojstni dan. — Iz Vratislave poročajo, da so pričeli Poljaki bojkot proti nemškim zdraviščem. — Francoska zbornica je dovolila enoletno vojaško službo učencem obrtnih in umetnih šol. •— Anglija odstopi baje Nemčiji zaliv Wei-hei-wei. — Naki bivši učitelj Karandjulov je vstrelil bulgarskega naučnega ministra Kan-čeva. Potem se je usmrtil tudi sam. Razgled po svetu. K položaju. — V ospredju položaja stojimo ta hip Slovenci. Naši poslanci so zagrozili z obstrukcijo vladi radi krivice, ki se je zgodila slov. narodu glede na sprejstje Sturgkhovega predloga. S Slovenci so glasovali Čehi in Poljaki, in Čehi so se izrekli solidarne tudi na izvajanje posledic na uda- Narodno gospodarstvo. Mizarska zadruga v Solkanu po devetmesečnem delovanju. (Konec.) Takoj v začetku delovanja se je pa pokazalo, da je brez modernih tehničnih pripomočkov nemogoče vpešno konkurirati cenim dunajskim in budimpeštanskim tvornicara in pričela se je agitacija za napravo lastne tovarne, Dne 4. junija 1901. se je naredila pogodba s tvornicarjem g. O. L e n a s s i - j e m v Solkanu in dal je v najem zadrugi svoje poslopje »na steni« v Solkanu, katero je služilo že prvi mizarski družbi kot tovarna, za dobo 10 let s pravico vporabe vodne sile. Ko je bil zagotovljen prostor, misliti je bilo na stroje in tu je prihitelo na pomoč C kr. trgovinsko ministerstvo, ki je kupilo stroje v vrednosti K 17.000 proti 10-letnemu odplačevanju brez obresti. Sedaj je postavljenih devet novih strojev in v nekoliko dneh postavi se tudi nov gonilni stroj na paro, ki bo v slučaju pomanjkanja vodne sile gonil stroje in oskrboval toploto v sušilnici, katera se istotako priredi v najkrajšem času. Lahko ni bilo spraviti zadruge v gladek tir, zato so se uredile tedenske skupne seje, h katerim so imeli razun odbornikov tudi vsi drugi društveniki vstop, Tako je v začetku netočni aparat začel vedno sigurneje delovati in sedaj, ko je zagotovljen obstanek, zadruga lahko mirno pričakuje prihodnjost, Vzlic vsem neprilikam in ogromnim režijskim troškom je vendar sedanje vodstvo v prijetnem položaju, da iskazuje vže v prvem letu nepričakovano lep vspeh, ki se vidi iz letnih računov. Prejemki zadruge so znašali v prvih devetih mesecih poslovanja . . K 218.061*15 izdatki pa........217.813-53 torej vkupni promet, , , K 435.874'68 Ako povdarjamo, da se je faktično trgovsko delovanje pričelo šele po vstopu sedanjega komercijelnega vodja gosp. Pocenica v mesecu oktobru, ker poprej zadrugi neobhodno potrebna v praktični trgovini izvež-bana moč ni bila na razpolago, lahko žo na podlagi gori navedene prometne Bvote konsta-tirnmo nenavadni hitri razvoj te zadrugo, — Kljub vsem izvanredno visokim stroškom, ki so pvi ustanovitvi vsakega trgovskega podjetja neizogibni, izkazuje zadruga v svoji bilanci tudi za devetmesečno poslovanje lep čisti dobiček, ki pa se bode pri prihodnji bilanci brezdvoj-beno se izdatno povišal, V današnji .Soči* je priobčila zadruga svojo bilanco, iz katere uvidi lahko vsakdo istini-tost gori navedenih podatkov. Prav srčno nas veseli, da je to za vse slovenske mizarje toli važno podjetje vspelo tako krasno in v čast nam je, da smemo zavednim solkanskim mizarjem kakor tudi neumorno delujočemu organizatorju in ustanovitelju »Mizarske zadruge" čestitati. Baš v ti zadrugi uvidi se lahko, kolika moč je v slogi in danes lahko s polno pravico trdimo, da to, kar smo mi v dolgih člankih pisali svoječasno o eksportu v Orient, ni utopija, marveč izvedljiva stvar. Treba je le potrebne eneržije in te je sedaj mej Solkanci dovolj. Naprej torej po pričeti poti. D. V....k. Kanalsko sadjarsko In vinarsko društvo odda letos sledeče kolči ameri-sanskih trt: Riparia portalis.....29.000 Rupestris monticola .... 8.000 Solonis.........3.000 Skupaj. . 40.000 Udje dobe poljudno množino kolči po 20 vin. 100, neudje plačajo za 100 kolči 40 vin. Cepljenih dreves odda društvo: Rudeči stotiner, jabolko . . 200 Rumeni bellefleur , . . 450 Zlata parmena „ . . 300 Zimska dekanka hruška . . 150 Triumph de "VVienna » . . 100 Skupaj. . 1.200 Udje, ki plačajo letnino po svojih domačih odbornikih do 15. t. m., dobe" brezplačno po 5 dreves, ustanovniki po 7; ostala drevesa se razprodajo po 20 vin., in sicer v snopičih po 10 dreves skupaj, ki so izvanredno lepa. Oddaja in razprodaja dreves in kolči vršila se bode 24. 25. 26. in 27. t. m. v društveni drevesnici od 8 —12 ure predpoldne in od 1—4 ure popoldne. Vsak posestnik dobi tudi brezplačno raznih cepičev, dokler so v zalogi. Pri razprodaji dreves in kolči imajo prednost udje. Naročila vsprejema podpisano predsedništvo. Opomnja: Riparia portalis dobro vspeva v nepreilovnati zemlji, v suhi in apneni zemlji ne. Solonis enako, zraven pa tudi v ilovni in bolj apneni zemlji. Rupestris monticola dobro raste v rahli, apneni zemlji. V Kanalu, 4, febr. 1902. Predsedništvo. Bilanca »Mizarske zadruge" t. Gorici z dnem 31. decembra 1901. (Fričetek poslovanja zadruge dne 1. apri Bilanca v Solkanu la 1901.) Zap. štev. 6 7 8 9 10 11 12 13 AKTIVA . Stanje blagajnice............... Hranilne vloge................ Deleži pri trg. obrt. zadr. v Gorici...... Zaloga skladišča.............. « tovarne................ Inventar tovarne.............• ¦ « pisarne..............¦ « zaloge.....• •........ Menjice (rimese)..............• < Zaloga v Trstu po knjigi upnikov in dolžnikov Dolžniki................... Predplačila................• - Cista zguba................. Skupaj . . 2450 17103 3142 14211 S71 1028 1366G 26809 14871 899 112 95842 91 96 13 67 40 01 85 21 47 17 Zap. štev. P A S S I V A Vplačani deleži................ Eskompt na menice............. Upniki.................... Zastala plačila................ 8°/0 odbitek za uporabo inventarja pisarne in zaloge ................... 8°/0 odbitek za uporabo inventarja tovarne . . Izbrišem terjatve A Z............ Vpisnina društvenih deležev......... Skupaj . Bilanca v Trstu Stanje blagajnice............. Zaloga in inventar...........* Dolžniki................. PredplaČana najemnina.......... Kavcija za plin ............. 22 listov za informacije od »Creditschutz« Skupaj 85 70 50 96 20 30126 Mizarska zadruga v Solkanu Upniki ........... Čisti dobiček........ Skupaj . Za načelstvo: Gorica, 31. decembra 1901. 9845 48 60504 01 22704 06 120 13 151 95 1136 93 806 05 574 _. 30126 26809 85 2304 74 1011 62 Za nadzorstvo: Andrej Ličer, blagajnik. Anton Cernigoj, predsednik. Ivan Oblokar, Anton Makuc, predsednik. IAAAIAAAA4AAAAAAAAAAAAAAAAUAAI Samo 5 kron stane 47» klg najfinejega, pri izdelovanja poškodovanega, lepo-dišečega toaletnega mila in sicer dokler zaloga dopušča. — Razpošilja proti povzetju aii naprej poslanim zneskom A. Feith. Dunaj, V/2 Matzleins-doferstrasse 78. Anton Potatzky v Gorici. Na sredi ItaStelja 7. TRGOVINA NA DROBNO IN DEBELO. Najceneje kupovališče nlrnberškega in drobnega blaga ter tkanin, preje in nitij. LIHiMEKT. CAPSIGI GBMPOS. Iz RIcMerJeve lekarne v Pragi pripoznano kot izvrstno bol ublažujože mazilo; za ceno 80 h, kron 1-40 in 2 kroni se dobi po vseh lekarnah. Naj se zahteva to splošno priljubljeno domače zdravilno sredstvo vedno le v orig. steklenicah z našo zaščitno znamko s .»SIDROM" namreč, iz RICHTERJEVE lekarne in vzame kot originalni izdelek le tako steklenico, ki je previdena s to zaščitno znamko. Richterjeva lekarna „pri zlatem levu" v PEAGI. Elizabethgrasse št. 6. i POTREBŠČINE za pisarnice, kadilce in popotnike. Najboljše šivanke za šivalne stroje. POTREBŠČINE za krojače in čevljarje* Svetinjiee. — Rožni venci. — Masne knjižice. Hišna obuvala za vse letne čase. Posebnost: Semena za zelenjave, trave in detelje. Najbolje oskrbljena zalog*., za kramarje, krošnjarje, prodajalce po sejmih in trgih ter na deželi. 2 bo—8 r^arol praščiK, pekovski mojster in sladčičar v Gorici na Komu št. 3. Priporoča vsakovrstno pecivo, kolače za birmance, torte i. t. d. Priporoča se siavnemu občinstvi, za mnogobrojna naročila ter obljublja solidno postrežbo po jako zmernih cenah. •I" Dr. Rosa balzam I Pražko hišno mazilo za želodec 15 ~- je splošno, že 30 let znano domače zdravilo, katero pospešuje tek, olajšuje prebavo in lehko odvaja. Pri rednemu vporabljanju ojačujo prebavne organe in drži v pravem toku. Velika steklen. 1 gld., mala 50 kr. Za naprej poslani znesek gld. 9*28 se pošlje velika steklenica in mala za 75 kr. poStnine prosto na vse postaje Avstro-Ogerske. najprej v Pragi uporabljevano hišno zaravuo, katero vzdržuje čiste rane in jih tudi obvaruje neeistobe ter ublažujoče deluje na vročino ter bolečine. V škatljali po 35 in 25 kr. S pošto 6 kr. več. Za naprej poslani znesek gld. 1-58 se pošlje 4/t Skatlja ali gld. 1-68 % skatlja. ali gld. 2-30 % škatlja, ali gld. 1-48 B/a Skatlja, poStoine prosto na vse postaje Avstro-Ogerske. Vsi deli zaboja Glavna zaloga: Lekarna B. FRAGNER-ja, c. kr. dvornega za!agate!ja »pri črnem orlu" v Pragi, Mala strana 203, na voglu Spornerove ulice, - potem v Gorici v lekarnah Cristofoletti, Gliubieh, Pontoni in pl. Gironcoli. ¦ml SPP"* Dnevno razpošiljanje po pošti. — Zaloga v vseh lekarnah Avstro-Ogerske. SE Trgovina modnega blaga I Božjast- Kdor trpi na božjasti, krčih in drugih nervoznih boleznih, naj zahteva knjižico o teh boleznih. Vdobiva se zastonj in franko v Sclnrannen-Apoteke, Frank-rnrt A. M. Ka dež jubil. razstavi odlikovan s srebr drž. svetnjo Na lvovski razstavi s prvo ceno — srebrno svetiinjo tj—rr Tovarna uzornih telovadnih priprav JOS. VINDTŠ-A, v Pragi na Smlhovu (Praha-Smiehov) Vinohradska ulice čislo 8lfi se priporoča k popolnemu uzornemu prirejevanju sofcolskih in šolskih telovadnic I o najnovejših pripoznanih ir. praktičnih sestavih. V ta dokaz je na razpolago mnogo prlporoču-jočib spričal domačih in ir.ozemskih. Zagotavlja jedno leto. Cene zelo zmerne, plačuje se pa na mesečne obroke po volji in zmožnosti. jVavadne priprave so vedno v zalogi. Ceniki, proračuni in načrti za popolne telo vadnice pošilja na zahtevo brezplačno in poštnine prosto. —3 Poprave izvršuje po najnižjih cenah. Važno naznanilo za gg. posestnike in vinorejce! Pravi vinski cvet (špirit) dvojnočiSčen za rabo pri pretakanju in vzdrževanju vina so prodaja le v mirodilnieali (drogerijah) v Gosposki in Vrtni ulici v Gorici. Zeta 1881. y Gorici ustanovljena Ivrdka E. Riessner, t Nnnsid ttlici 3, (nasproti nunski cerkvi) priporoča preč. duhovščini in slav. občinstvu svojo lastno izdelovalnico umetnih cvetlic za vsakovrstne cerkvene potrebe. Ima veliko zalogo nagrobnih vencev, za mrtvaške potrebe, voščene sveče itd. vse po zmerni ceni. Naročila za deželo izvršuje točno in solidno. Priporoča slav. občinstvu tudi svojo tiskarno črk na perilo. Lekarna Cristofoletti t Gorici Prave in edine želodčne kapljice z znamko sv. Antona Padovanskega. Zdravilna moč teh kapljic je nepre-kosljiva -Tekapljice vredijo redno prebavljanje, fie se jih dvakrat na dan po |edno žlielco popije. 0krape po-z>iamka>. zvarjeni želode e store\ da zgine v kratkem času omotica in živofna ienosf (mrtvost). Te kapljice tudi store, da človek raji je. Cena steklenici 60 vin. Prodajajo se v vseh glavnih lekarnah na svetu. Za naročitve in pošiljatve pa j edino le v lekarni Cristofoletti v Gorici.