51 Napovedovanje kakovosti zraka z modelom WRF/Chem Rahela Žabkar 1,21 , Luka Honzak 22 Povzetek V prispevku je predstavljen opis in verifikacija eksperimentalnega sistema za operativno napovedovanje kakovosti zraka v realnem č asu, ki uporablja sklopljen nač in modeliranja meteoroloških in kemijsko transportnih procesov v ozrač ju. Rezultati vrednotenja za obdobje dveh poletnih mesecev so pokazali razmeroma dobro kvalitativno ujemanje napovedi z meritvami. Napovedane koncentracije delcev PM10 v zraku v obravnavanem obdobju dveh mesecev v povpreč ju zelo malo odstopajo od izmerjenih vrednosti, kar omogoč a realistič no analizo vpliva aerosolov na sevalno bilanco in s tem na napoved meteoroloških spremenljivk. Ključ ne besede: ozon, trdni delci, kakovost zraka, model WRF/Chem, napovedovanje, sklopljeno modeliranje Keywords: ozone, particulate matter, air quality, WRF/Chem, forecasting, coupled modelling Uvod Napovedovanje kakovosti zraka je razmeroma novo področ je med atmosferskimi znanostmi. Prvi modeli za napovedovanje kakovosti zraka so se pojavili v sedemdesetih letih. To so bili razmeroma preprosti statistič ni in empirič ni modeli, ki za izrač un napovedi na posameznih merilnih mestih uporabljajo pretekle meteorološke meritve, meritve koncentracij onesnaževal ter napovedi meteorološkega modela. Od devetdesetih let dalje se za napovedovanje kakovosti zraka uporabljajo tudi 3D numerič ni deterministič ni modeli, ki vsebujejo matematič ni opis vseh pomembnih meteoroloških, fizikalnih in kemijskih procesov, ki povezujejo emisije in konč ne koncentracije različ nih onesnaževal v ozrač ju. V primerjavi s statistič nimi in empirič nimi modeli so numerič ni modeli bistveno kompleksnejši, seveda tudi rač unsko mnogo bolj zahtevni in za izrač une potrebujejo veliko količ ino podatkov o zač etnem stanju atmosfere in o dogajanju na robovih rač unskega območ ja. V primeru, da so atmosferski procesi v teh modelih dovolj dobro predstavljeni, oziroma, da so ustrezno obravnavani vsi odloč ilni vplivi, dajejo numerič ni modeli za napovedovanje kakovosti zraka srednje do zelo dobre rezultate. Kljub temu, da so statistič ni in empirič ni modeli preprostejši in hitrejši, ter za posamezna merilna mesta pogosto dajejo boljše rezultate v primerjavi z numerič nimi, je velika prednost deterministič nih modelov v tem, da omogoč ajo napovedovanje kakovosti zraka tudi v netipič nih vremenskih ali emisijskih razmerah, da je z njimi mogoč e določ ati vzroke ter oceniti posledice onesnaženja, preuč evati različ ne scenarije in predvideti uč inkovitost ukrepov za izboljšanje kakovosti zraka. Zadnja leta se med deterministič nimi modeli vse bolj uveljavlja pristop, ki omogoč a sklopljeno modeliranje atmosferskih procesov, kot alternativa obič ajnega pristopu, ki za napovedovanje kakovosti zraka uporablja dva loč ena modela, meteorološkega in kemijsko- transportnega (CT). V sklopljenih meteorološko-kemijsko-transportnih modelih se meteorološki in kemijsko-transportni procesi rač unajo v vsakem rač unskem koraku hkrati, 1 Univerza v Ljubljani, Fakulteta za matematiko in fiziko, Jadranska ul. 19, Ljubljana 2 Center odlič nosti Vesolje-SI 52 obenem pa ti modeli omogoč ajo tudi upoštevanje povratnih uč inkov onesnaževal na fizikalne procese v ozrač ju, ki so sicer tradicionalno v meteoroloških modelih prezrti. Sklopljeni modeli tako predstavljajo bolj realistič en pristop k opisovanju atmosferskih pojavov, še posebej v razmerah, ko so koncentracije onesnaževal v ozrač ju visoke in je s tem potencialno visok tudi njihov uč inek na fizikalne procese. V prispevku predstavljamo primer uporabe sklopljenega meteorološko-kemijsko- transportnega modela WRF/Chem za namen operativnega napovedovanja kakovosti zraka na območ ju Slovenije. Poleg verifikacije modelskih rezultatov za obdobje dveh poletnih mesecev je predstavljen tudi vpliv, ki ga ima sklopljen nač in modeliranja na napovedana polja meteoroloških spremenljivk. Opis modelskega pristopa Model WRF/Chem (Grell idr., 2005) je s kemijskim modulom sklopljena razširitev mezo-meteorološkega modela WRF (Weather Research and Forecast; Skamarock idr., 2008), ki omogoč a hkratno sklopljeno modeliranje meteoroloških procesov, kemijskih pretvorb in transporta onesnaževal v ozrač ju. Sklopljeno modeliranje predstavlja trenutno najbolj izpopolnjen pristop k opisovanju kompleksnega med-delovanja fizikalnih in kemijskih procesov v ozrač ju. Poleg vplivov fizikalnih parametrov ozrač ja na disperzijo in kemijske pretvorbe onesnaževal, se v tovrstnem modelskem pristopu lahko upošteva tudi vplive, ki jih ima prisotnost onesnaževal v ozrač ju na meteorološke oziroma na fizikalne procese v ozrač ju, kot so sevalna bilanca, tvorba oblakov in nastanek padavin. Sklopljen nač in rač unanja tako po eni strani omogoč a, da se pri rač unanju transporta in kemijskih pretvorb onesnaževal v vsakem rač unskem koraku upošteva maksimalna količ ina informacije o meteorološkem stanju atmosfere, istoč asno pa se v izrač unih meteorološke napovedi lahko upošteva tudi vpliv prisotnosti onesnaževal v ozrač ju na fizikalne procese v atmosferi. V napovedi kakovosti zraka za območ je Slovenije, predstavljeni v tem prispevku, z modelom WRF/Chem (različ ica 3.4.1) rač unamo tako meteorološko napoved kot napoved koncentracij onesnažil v ozrač ju. Območ je numerič nega modeliranja je sestavljeno iz dveh gnezdenih rač unskih območ ij (slika 1), od katerih ima zunanje območ je loč ljivost 11,1 km in 151x100 mrežnih toč k, notranje rač unsko območ je pa loč ljivost 3,7 km in 181x145 mrežnih toč k. Naše območ je zanimanja je notranje rač unsko območ je (D2 na sliki 1) z višjo prostorsko loč ljivostjo, medtem ko izrač une v zunanjih rač unskih območ jih potrebujemo za zagotavljanje dobrih kemijskih in meteoroloških robnih pogojev na robovih notranjega rač unskega območ ja. Po vertikali imamo atmosfero razdeljeno na 42 modelskih nivojev, pri č emer so nivoji bistveno gostejši blizu tal na območ ju planetarne mejne plasti (15 nivojev v spodnjih 2 km atmosfere), vertikalna loč ljivost modela neposredno nad tlemi pa je 25 m. Za zač etne in stranske meteorološke robne pogoje uporabljamo napovedi globalnega modela GFS (Global Forecast System). Napovedi kakovosti zraka globalnega kemijskega transportnega modela MOZART-4/ GEOS-5 (Model for OZone And Related chemical Tracers) uporabljamo kot vir podatkov o koncentracijah onesnažil na stranskih robovih modeliranja, medtem ko koncentracije onesnažil ob zač etnem č asu modeliranja preberemo iz rezultatov predhodne simulacije. Antropogene emisije (7 primarnih onesnaževal, 5 podskupin delcev ter 48 podskupin hlapnih organskih spojin) rač unamo za območ je Slovenije iz podrobnih letnih podatkov o emisijskih virih za leto 2009 (vir: ARSO), medtem ko za območ ja izven Slovenije uporabljamo emisije TNO/MACC-II, prav tako za leto 2009. Za izrač un biogenih emisij je z modelom WRF/Chem sklopljen model MEGAN (Model of Emissions of Gases and 53 Aerosols from Nature), ki v izrač unih upošteva rabo tal ter trenutne lokalne meteorološke pogoje. Za ocenjevanje morskega aerosola ter dvigovanja prahu uporabljamo module v modelu WRF/Chem, ki prav tako omogoč ajo ocenjevanje teh emisij v odvisnosti od rabe tal in trenutnih lokalnih meteoroloških pogojev. Kemijske pretvorbe med plinastimi onesnaževali se rač unajo z uporabo mehanizma RADM2, za delce pa imamo vklopljen kemijski mehanizem MADE/SORGAM. Parametrizacijske sheme v modelu za mikrofizikalne procese, za oceno pretokov med tlemi in atmosfero, za turbulenco v planetarni mejni plasti, za fotolizo in parametrizacijo konvektivne oblač nosti smo izbrali kot je prikazano v Tabeli 1. Za potrebe operativnega napovedovanja je model konfiguriran tako, da se od povratnih uč inkov, ki jih ima prisotnost onesnažil na meteorološke procese, upoštevajo vplivi aerosola na sevalno bilanco, oziroma t.i. direktni povratni uč inki. Slika 1: Območ ji modeliranja, uporabljeni pri operativnem napovedovanju kakovosti zraka z modelom WRF/Chem. Prikazana je topografija (v metrih) v loč ljivosti zunanjega rač unskega območ ja (11,1 km). Tabela 1: Parametrizacijske sheme, uporabljene v konfiguraciji modela WRF/Chem (podrobnosti: http://ruc.noaa.gov/wrf/WG11/Users_guide.pdf). Proces Izbrana shema Planetarna mejna plast YSU Površinska plast Monin-Obukhov Procesi na površju tal Noah Kratkovalovno sevanje RRTMG Dolgovalovno sevanje RRTMG Mikrofizikalni procesi Morrison Konvekcija G3 Fotoliza Fast-J Vrednotenje rezultatov napovedovanja kakovosti zraka Vrednotenje rezultatov napovedi kakovosti zraka je bilo narejeno za obdobje dveh poletnih mesecev (julij in avgust 2013). Za primerjavo modelskih napovedi z dejansko izmerjenimi koncentracijami so bile uporabljene meritve 12 postaj državne merilne mreže, prikazane na sliki 2. V poletnem obdobju so koncentracije ve obič ajno nizke, izjema je le ozon, za katerega je v velika verjetnost, da bo na obmo ozona. V verifikaciji modelske predvsem napoved ozona, č eprav smo pregledali tudi napovedi ostalih onesnaževal. bili v Sloveniji izmerjeni dve epizodi prekomerne o 23. in 28. julijem 2013 ter druga med 2. in 7. avgustom Slika 2: Lokacije postaj državne merilne mreže (ARSO) modelske napovedi kakovosti zraka. Ljubljana, ISK – Iskrba, KRV Hrastnik, CE – Primerjava enodnevne napovedi urnih vrednosti ozona z meritvami 3. Č eprav model kvalitativno lepo sledi meritvam, dnevni hod, obič ajno znač ilno podceni dnevne maksimume ozona in preceni minimume, kar je v skladu z rezultati (Žabkar idr., 2013). V povpreč vrednosti ozona med -22 in 28 ležeč em merilnem mestu Krvavec opazimo zna vrednosti (povpreč ni odklon koncentracije enako visoke kot napovedan koncentracij v povpreč ju napovedane urne koncentracije ozona previsoke odklon 24,7 μ g/m 3 ), medtem ko so v Kopru zaradi podcenitve dnevnih maksimumov povpreč ne urne koncentracije ozona prenizke sistematič nih podcenitev ali preceni lego merilnega mesta in loč ljivostjo statistič nih mer napake modela med 24 in 40 μ g/m 3 ). Koeficient vrednosti med 0,48 in 0,71. 54 V poletnem obdobju so koncentracije več ine onesnaževal v Sloveniji ozon, za katerega je v primeru zelo visokih temperatur verjetnost, da bo na območ ju Slovenije prišlo do epizod prekomernih modelske napovedi za obdobje poletnih mesecev nas tako zanima predvsem napoved ozona, č eprav smo v postopkih vrednotenja modelskih rezultatov pregledali tudi napovedi ostalih onesnaževal. V obdobju obravnavanih dveh mesecev bili v Sloveniji izmerjeni dve epizodi prekomerne onesnaženosti zraka z ozonom, prva med ter druga med 2. in 7. avgustom 2013. Lokacije postaj državne merilne mreže (ARSO), uporabljene v verifikaciji edi kakovosti zraka. KOP – Koper, NG – Nova Gorica, OTL Iskrba, KRV – Krvavec, ZAG – Zagorje, TRB – Trbovlje, HRA – Celje, MB – Maribor, MS – Murska Sobota. enodnevne napovedi urnih vrednosti ozona z meritvami je prikazana eprav model kvalitativno lepo sledi meritvam, ima za več ino merilnih mest č ilno podceni dnevne maksimume ozona in preceni skladu z rezultati predhodnih testiranj modela na izbrani epizodi V povpreč ju za obravnavano obdobje model preceni ali podceni urne 22 in 28 μ g/m 3 , odvisno od merilne postaje. Na primer, n mestu Krvavec opazimo znač ilno sistematič no podcenitev vseh urnih ni odklon -22,5 μ g/m 3 ), v Ljubljani so v povpreč ju izmerjene urne koncentracije enako visoke kot napovedane, v Iskrbi so zaradi precenitve no apovedane urne koncentracije ozona previsoke , medtem ko so v Kopru zaradi podcenitve dnevnih maksimumov ne urne koncentracije ozona prenizke (povpreč ni odklon -19,4 μ g/m nih podcenitev ali precenitev urnih vrednosti ozona, povezanih med drugim č ljivostjo modela, so tudi ustrezno visoke vrednosti ostalih nih mer napake modela, na primer korena povpreč ne kvadratne napake (RMSE; Koeficient korelacije, izrač unan iz urnih vrednosti ine onesnaževal v Sloveniji primeru zelo visokih temperatur zraka prekomernih koncentracij za obdobje poletnih mesecev nas tako zanima v postopkih vrednotenja modelskih rezultatov V obdobju obravnavanih dveh mesecev sta nesnaženosti zraka z ozonom, prva med , uporabljene v verifikaciji Nova Gorica, OTL – Otlica, LJ – Trbovlje, HRA – Murska Sobota. je prikazana na sliki ino merilnih mest manjši ilno podceni dnevne maksimume ozona in preceni noč ne na izbrani epizodi ju za obravnavano obdobje model preceni ali podceni urne Na primer, na višje no podcenitev vseh urnih č ju izmerjene urne , v Iskrbi so zaradi precenitve noč nih apovedane urne koncentracije ozona previsoke (povpreč ni , medtem ko so v Kopru zaradi podcenitve dnevnih maksimumov g/m 3 ). Posledica ih med drugim z , so tudi ustrezno visoke vrednosti ostalih ne kvadratne napake (RMSE; ozona, zavzema 55 Slika 3: Primerjava enodnevne napovedi urnih vrednosti ozona z meritvami za nekaj postaj državne merilne mreže. S č rno č rtkano č rto so prikazane meritve, s sivo pa napovedi modela WRF/Chem. ME – povpreč na napaka, MAE – povpreč na absolutna napaka, RMSE – koren povpreč ne kvadratne napake, CORR – koeficient korelacije. 56 Slika 4: Primerjava enodnevne napovedi dnevnega maksimuma ozona z izmerjenimi vrednostmi za nekaj postaj državne merilne mreže. S č rno č rtkano č rto so prikazane meritve, s sivo napovedi modela WRF/Chem, s polno č rno č rto pa napovedi statistič nega modela. ME – povpreč na napaka, MAE – povpreč na absolutna napaka, RMSE – koren povpreč ne kvadratne napake, CORR – koeficient korelacije. 57 Slika 5: Primerjava enodnevne napovedi povpreč nih dnevnih koncentracij delcev PM10 z meritvami za nekaj postaj državne merilne mreže. S č rno č rtkano č rto so prikazane meritve, s sivo pa napovedi modela WRF/Chem. ME – povpreč na napaka, MAE – povpreč na absolutna napaka, RMSE – koren povpreč ne kvadratne napake, CORR – koeficient korelacije. 58 V praksi nas bolj kot ujemanje urnih vrednosti zanimajo najvišje dnevne koncentracije ozona. V ta namen je na sliki 4 prikazana primerjava napovedanih in izmerjenih dnevnih maksimumov ozona, pri č emer je poleg napovedi modela WRF/Chem, prikazana tudi enodnevna napoved statistič nega modela, ki se uporablja na Agenciji RS za okolje (ARSO) za napovedovanje dnevnih maksimumov ozona na 8 merilnih mestih po Sloveniji. Sistematič ne podcenitve dnevnih maksimumov, opažene pri primerjavi urnih vrednosti sicer ostajajo (povpreč ni odklon med -28 in 1 μ g/m 3 ), vendar pa se izkaže, da so vrednosti koeficienta korelacije sedaj visoke, med 0,54 in 0,87. Zanimivo je, da so praktič no za vse postaje korelacije med modelsko napovedjo in meritvami višje za model WRF/Chem kot za statistič ni model, č eprav so statistič ne napovedi vezane na posamezno merilno mesto in torej upoštevajo lokalne znač ilnosti merilne postaje. To potrjuje na pomembnost modeliranja procesov, ki vplivajo na koncentracije onesnaževal, ki v statistič nih modelih ni vključ eno. Primerjava uspešnosti modela med merilnimi mesti pokaže, da so modelske napovedi najslabše za merilna mesta na Primorskem (Nova Gorica, Koper), kjer niso bile opažene le največ je podcenitve dnevnih maksimumov, pač pa so tudi koeficienti korelacije najnižji. Ker se obenem najvišje koncentracije ozona pojavljajo ravno na Primorskem, bi bilo potrebno za namen natanč nejšega napovedovanja koncentracij na tem območ ju dodatno raziskati razloge za izrazito več ja neujemanja na Primorskem. Pri tem je potrebno poudariti, da model pravilno napove višje koncentracije nad območ jem severnega Jadrana, medtem ko na samih lokacijah merilnih mest na Primorskem daje prenizke vrednosti, ki so razmeroma slabo korelirane z dejansko izmerjenimi dnevnimi maksimumi. Primerjava napovedanih in izmerjenih dnevnih koncentracij delcev PM10 je prikazana na sliki 5. Ker v obravnavanem obdobju poletnih mesecev v Sloveniji ni bilo izmerjenih visokih koncentracij delcev in je bilo nihanj v dnevnih koncentracijah delcev razmeroma malo, primerjava koeficientov korelacije med modelom in meritvami nima več je teže. Zelo zanimiva pa je ugotovitev, da je praktič no na vseh merilnih mestih po Sloveniji sistematič no odstopanje modelske napovedi od izmerjenih vrednosti zelo majhno (med - 1,6 in 6 μ g/m 3 , odvisno od merilne postaje). To je presenetljivo zaradi dejstva, da imajo numerič ni modeli za modeliranje koncentracij delcev v zraku v splošnem težave z visokimi podcenitvami koncentracij delcev, obič ajno za faktor 2 ali celo več . Koncentracije delcev v zraku, ki se po velikostnem redu v povpreč ju dobro ujemajo z izmerjenimi koncentracijami delcev, nam tako omogoč ajo realistič no študijo vplivov, ki jih ima prisotnost aerosolov na fizikalne procese v ozrač ju, oziroma na meteorološko napoved. Vpliv sklopljenega modeliranja na meteorološko napoved S sedanjo konfiguracijo modela WRF/Chem je v numerič nih izrač unih upoštevan vpliv prisotnosti aerosolov na sevalne procese v atmosferi. Da bi lahko preuč ili vpliv zaradi aerosolov spremenjene sevalne bilance na meteorološko napoved, smo za zgoraj obravnavano obdobje dveh meseceh (julij in avgust 2013) operativno napoved rač unali vzporedno še z modelom WRF/Chem, z izklopljenim kemijskim modulom. Tako smo dobili dve napovedi za obdobje dveh mesecev, s primerjavo katerih lahko preuč ujemo vpliv prisotnosti onesnažil na meteorološko napoved. Povzetek primerjave obeh napovedi na celotnem rač unskem območ ju za obdobje dveh mesecev je prikazan na sliki 6. 59 a) b) c) d) e) f) Slika 6: Dvomeseč na povpreč ja spremenljivk (levi stolpec, rezultati simulacije z modelom WRF) in povpreč ne razlike zaradi vpliva aerosolov (desni stolpec, razlika WRF/Chem - WRF). Prikazani so rezultati za temperaturo zraka 2m nad tlemi (a,b), sonč no sevanje pri tleh (c,d) in višino planetarne mejne plasti zraka (e,f). 60 Slika 7: Č asovni razvoj vertikalnega preseka relativne vlage in potencialne temperature nad Novo Gorico za napoved dne 3.7.2013. Zgoraj: WRF/Chem, vključ en vpliv aerosolov. Spodaj: WRF, brez prisotnosti aerosolov. V primeru jasnega neba prisotnost aerosolov v ozrač ju zmanjša količ ino globalnega sonč nega sevanja, ki doseže tla, kar ima za posledico znižanje temperature zraka pri tleh. V primerih, ko je prisotna oblač nost, pa se temu direktnemu vplivu aerosolov na sevalno bilanco pridruži še vpliv sprememb v vodnatosti oblakov, do katerega pride zaradi sprememb v termodinamiki atmosfere. Majhne spremembe v sevalnem ravnovesju in zaradi tega v prizemni temperaturi zraka in termalni stratifikaciji nad tlemi, namreč vplivajo na razvoj oblakov, kar pa ima več ji vpliv na sevalno bilanco kot sam prvotni vpliv aerosolov na sevalne tokove. Povpreč ni vpliv aerosolov na temperaturo, količ ino sonč nega sevanja in na višino planetarne mejne plasti, prikazan na sliki 6, je razmeroma enostavno razložiti. Zaradi vpliva aerosolov se več sevanja v spodnji troposferi siplje nazaj, kar povzroč i v povpreč ju nekoliko nižje temperature povsod na območ ju modeliranja in nižjo višino planetarne mejne plasti nad kopnim. V povpreč ju nekoliko višja višina premešane plasti zraka nad morjem je težje razumljiva in je posledica kompleksnega meddelovanja procesov, še posebej v situacijah, ko je prisotna oblač nost. Podrobnejša analiza rezultatov po dnevih namreč pokaže, da se lahko količ ina sonč nega sevanja lokalno v modelskih rezultatih v prisotnosti aerosolov tudi poveč a, enako velja posledič no npr. za temperaturo zraka pri tleh, pri č emer se to obič ajno dogaja ob prisotnosti oblakov. Zaradi spremenjenih 61 sevalnih razmer se namreč spremeni tudi temperaturna stratifikacija pri tleh in s tem termodinamika atmosfere, kar vpliva na nastanek in trajanje oblač nosti. Povpreč na oblač nost se v primeru vključ itve vpliva aerosolov v model v povpreč ju v obdobju analiziranih dveh mesecev nekoliko zmanjša. Kot primer vpliva aerosolov na relativno vlago in s tem posledič no tudi na oblač nost, je na sliki 7 prikazan č asovni razvoj vertikalnega preseka relativne vlage in potencialne temperature za izbrano dvodnevno napoved za 3.7.2013 za eno od merilnih mest. Izbran je dan, ko so bile simulirane koncentracije aerosolov v zraku sicer precej visoke (pri tleh precenjene v primerjavi s prizemnimi meritvami), vendar je zato vpliv aerosolov na rezultate toliko bolj razloč en. V simulaciji brez prisotnosti aerosolov je predvsem tekom drugega simuliranega dne potencialna temperatura zraka v plasti pri tleh nekoliko višja, v višinah med približno 1000 m in 3000 m pa imamo v tem primeru tudi precej več jo relativno vlago. Zaključ ki V prispevku obravnavamo eksperimentalno operativno napoved kakovosti zraka s sklopljenim meteorološko-kemijsko-transportnim modelom WRF/Chem. Pri vrednotenju modelskih rezultatov nam je poleg kvantitativnega ujemanja modelskih izrač unov z meritvami enako pomembno tudi kvalitativno ujemanje, ki pove kako dobro modelski izrač uni sledijo dejanski dinamiki obravnavanih epizod. Zavedati se je namreč potrebno, da v numerič nih modelih ni mogoč e s poljubno natanč nostjo opisati vseh procesov, ki potekajo v naravi. Vzrok je v vč asih pomanjkljivem poznavanju kompleksnih procesov in mehanizmov, v nepopolnih informaciji o zač etnem stanju atmosfere in na robovih modelskega območ ja ter v omejenih rač unalniških zmogljivostih. Rezultati vrednotenja so pokazali razmeroma dobro kvalitativno ujemanje napovedi z meritvami. Na nekaterih merilnih mestih je bilo ujemanje v primeru dnevnih maksimumov ozona zelo dobro, medtem ko so bile najslabše napovedi dosežene na merilnih postajah na Primorskem, kjer so obič ajno izmerjene najvišje dnevne koncentracije ozona. Ugotovili smo, da je korelacija med napovedanimi in zmerjenimi dnevnimi maksimumi ozona višja v primeru uporabe modela WRF/Chem, kot v primeru statistič nega modela, č eprav je le ta vezan na posamezno merilno mesto. Ta ugotovitev kaže na pomembnost vključ itve procesov v model za napovedovanje kakovosti zraka. Napovedane koncentracije delcev PM10 v zraku na obravnavanem obdobju dveh mesecev so zelo malo odstopale od izmerjenih vrednosti, zaradi č esar rezultati napovedi predstavljajo dobro osnovo za študijo vpliva aerosolov na napoved meteoroloških spremenljivk, katere prve rezultate predstavljamo v prispevku. Za namen boljšega razumevanja medsebojne povezanosti različ nih procesov v ozrač ju, še posebej v razmerah, ki vključ ujejo prisotnost oblakov, pa v prihodnosti nač rtujemo nadaljnje podrobne analize. Zahvala Prispevek je bil pripravljen v okviru Centra odlič nosti Vesolje-SI, ki je financiran s sredstvi Evropskih strukturnih skladov in Ministrstva za izobraževanje, znanost, kulturo in šport. V prispevku smo za verifikacijo modelske napovedi uporabili meritve državne merilne mreže Agencije RS za okolje. 62 Literatura Agencija RS za okolje (ARSO): statistič na napoved dnevnih maksimumov ozona, podatki o emisijah za Slovenijo, meritve postaj državne merilne mreže. Grell, G.A., Peckham, S.E., Schmitz, R., McKeen, S.A., Frost, G., Skamarock, W.C., Eder, B., 2005. Fully coupled online chemistry within the WRF model. Atmospheric Environment 39, 6957-6975. Skamarock, W.C., Klemp, J.B., Dudhia, J., Gill, D.O., Barker, D.M., Duda, M.G., Huang, X.Y., Wang, W., Powers, J.G., 2008. A Description of the Advanced Research WRF Version 3, NCAR Technical Note, NCAR/TN-475+STR, 113 p. Žabkar, R., Korač in, D., Rakovec, J., 2013. A WRF/Chem sensitivity study using ensemble modelling for a high ozone episode in Slovenia and the Northern Adriatic area. Atmos. environ. vol. 77, str. 990-1004.