PTUJ, 23. okt€bra 1969 LETO XXII., št 42 CENA 0,50 DIN ^j^SlLO SOCIALISTIČNE ZVEZE DELOVNEGA LJUDSTVA idobčinskl odbor sindikata delavcev storitvenih dejavnosti Ptuj - jaž Idprimo pot turizmu tudi la podeželje [t dni je bilo v Ptuju v ^nem domu posvetova- lo gostinstvu in turizmu, ga je pripravil medob- odbor sindikata delav- f storitvenih dejavnosti Ij-Ormož. Sodelovali so idstavniki družbenopoli- 5ih organizacij in gostiii- Ji ter turističnih podjetij lia,ki sodelujejo v medob- Iskem bratstvu in prija- gstvu. Prisotni so bili tudi [dstavniki republiških sin- latov iz Ljubljane in Za- iba ter turistični delavci Ljubljane in Maribora. Številne goste je pozdravil ojo Rebernak, predsednik )Ptuj. Zaželel jim je do- idošlico in obilo plodov i. Zaključki posvetovanja bodo začetek pomembnih ti. [vodoma je prebral refe- I o Hiktualnih problemih ilinstva in turizma na iij razvitih področjih Da- 0 Masten. V referatu je »ril o tem, kako posoe- 1 turizem in gostinstvo na tem območju, kako prikaza- ti širši javnosti možnosti raz- voja, ki je na tem območju prepočasen. Turizem je po- membna gospodarska pano- ga. Za njegov razvoj so po- trebni skladni in dobro pro- učeni programi. Omenil je več značilnosti našega go- stinstva in turizma. Osebni dohodki gostincev so nižji, zato odhajajo v inozemstvo. Ovira za hitrejši razvoj tu- rizma so slabe ceste. Možno- sti se bodo p>ovečale z novo cesto Ptuj—Zagreb. Kake turistično gostinske objekte bo treba zgraditi ob tej pro- metni žili? Prvi interesenti so že v ptujski občini (Agro- transport). Z omenjene ce- ste so potrebni cestni odseki, po katerih naj turisti skre- nejo v lepa območja. Potreb- no bi bilo urediti ceste prek Ptujske gore do Rogaške Slatine, od Ptuja prek Tr- novske vasi do Lenarta, po- vezati Ormož s Cakovcem In Varaždinom, in druge ce- ste. ki povezujejo sosednja mesta in njihove pokrajine. Omenil je številne lepote in kulturnozgodovinske pvoseb- nosti Ptuja in okolice, ki lahko turistom nudijo svoje- vrsten užitek. Govoril^ie tu- di o možnostih zaposlovanja v terciarni dejavnosti. Inve- stiranje v turizem in gostin- stvo zaostaja, čeprav bi se bogato vračalo.' Glede druž- benih obveznosti je družbe- ni sektor v marsičem v slab- šem položaju kot zasebni. Glede integracije ni napred- ka. Razmisliti je treba o skupnem nastopu, načrtova- nju in delu. Milan Arah iz Maribora je med drugim dejal, da del za- sebnega gostinstva hoče le obogateti, ko pa gre za razvoj turizma, noče nič slišati. Treba je izdelati program razvoja turizma in gostin- stva na tem območju. Zvez- ni prometni davek na alko- holne pijače, ki je bil pred nedavnim povečan, je treba znižati. Treba je omogočiti kredite. Brezpogojno pa je treba zgraditi ceste. Alojz Hergula iz Ormoža je govoril o možnostih raz- voja turizma v tej občini. Vinorodna okolica Ormoža omogoča razvoj turizma. Za- radi slabih cest pa razvoj ne napreduje tako kot bi mogel. Omenil je še lovski turizem, nov hotel in kopališče, ki je v gradnji. Treba bo urediti okoliške gostilne. Podprl je predlog o potrebnem progra- mu razvoja turizma. Maks Samec iz Slovenske Bistrice je dejal, da pri njih lahko govorijo o tranzitnem in . izletniškem turizmu. Tranzitni se je razmahnil, izletniški pa upada zaradi slabega stanja cest. Zasebni sektor naj bo le dopolnilo družbenemu. Ustanovi se naj sklad za gostinstvo in turi- zem sodelujočih občin. Ignac Bukovčan je govo- ril o razvoju turizma in go- stinstva v koprivniški okoli- ci. (Konec na 2. strani) V razpravo o razvoju turizma v odročne kraje se je vklju- čilo veliko predstavnikov gostinstva in turizma iz raznih občin muE a čas do nedelje, 2. no- vembra 1969 Polna luna bo v sobo- to. 25. oktobra 1969. Vremenska situacija: ' prejšnjem tednu na- povedano poslabšanje 'femena se zaradi vi- tkega zračnega priti- ki že tri tedne sta- ^^nira nad pretežnim Evrope, ni mo- uveljaviti. Doseglo f le Makedonijo. Ce-i- visokega zrač.iega stiska, ki je bil včeraj Poljsko, se je po- maknil danes nad Ro- munijo. Po vremenski ''tuaciji sodeč, bi lepo 'fetne držalo do konca ptobra. Vendar po svo- vtisu sodeč bi dal "^ečo napoved: Vreme se bo okrog 26. "■^obra poslabšalo. De- vreme bo trajalo J® 30. oktobra. 31. okto- prvega in drugega JJ>Vembra bo lepo vre- Zatem spet tri dii ^'abšanje vremena, r do 30. noveinbra ^^Po in suho vreme. Alojz Cestnik Sosedje in prijatelji v času nepolnega meseca dni je imela Jugoslavija tri pomembne obiske. Najprej se je sestal predsednik TLto v Džerdapu s predsednikom sosedne Romunije Nikola- jem Ceausescujem. Potem je prišel na obisk predsednik republiike Italije Saragat. Pred kratkim pa sta se sre- čala še v Radgoni na novem mostu čez Muro predsednik Tito in predsednik avstrij- ske republike Franc Jonas. Dobri sosedski odnosi so pri- šli do izraza v kratkem času kar trikrat. Srečanja prijateljev in so- sedov so vedno zbujala za- nimanje javnosti. To je mo- goče tembolj trditi, če gre za odprtost, kot so odnosi med Jugoslavijo in Romuni- jo. Italijo ali Avstrijo. To, kar je nastalo v politiki na- še vlade v odnosu do teh de- žel, predstavlja vzorec v ma- lem, po čemer teži naša dr- žava v odnosih z vsemi dru- gimi deželami ob naših me- jah. Jugoslovansko-itali j anska meja je najbolj odprta me- ja v Evropi, ki jo prestopi vsako leto milijone ljudi. Nekaj podobnega se dogaja na avstrijsko-jugoslovanski meji. Romunsko-jugoslovan- ske odnose označuje vzajem- no odpiranje in vse pogostej- ši sestanki državnih funkci- onarjev obeh dežel in tudi državljanov: vzajemni obi- ski se spreminjajo v tradi- cijo prijateljstva in sodelo- vanja. Ce smo že z Italijo vzpo- stavili dobre gospodarske odnose in usE>ešno trgovsko sodelovanje, je mogoče tr- diti, da smo na tej poti tu- di glede Avstrije, Romunije, Madžarske in drugih naših sosedov. Trem vrhunskim sestankom bodo sledili v pri- hodnosti sestanki na različ- nih drugih nivojih. Vpraša- nje so dežele juga Evrope. Vsako zbliževanje in zbolj- ševanie odnosov med sosedi doprinaša k zboljšanju at- mosfere v Evropi. To je pri- spevek Jugoslavije in njenih sosedov k politiki evropske varnosti Ln vseevropskega sodelovanja. Odpiranje nasproti sose- dom je eden izmed elemen- tov jugoslovanske zunanje politike, ki je vitalnega po- mena za njeno mednarodno aktivnost. V zadnjih petin- dvajsetih letih je bilo treba premagati mnogo težav, da bi odstranili nasledstvo pre- teklosti, ki je bremenilo razvoj odnosov med sosedi južnovzhodne Evrope. Sedaj se je mogoče prepričati, da je politika aktivne koeks'- stence ozdravila rane, ki so nastale kot posledica tujega vmešavanja in tujih interes- nih sfer v naš. strateško in politično tako pomemben prostor. Prevladovalo ie mnenje, da razlike v druž- 'benih sistemih, v zunanjepo- litični orientaciji, jeziku in kulturi, stopnji gospodarske razvitosti in drugem ne sme- jo ovirati sosedov, da ne bi skupaj gradili osnovnega predpogoja za napredek in mir. stabilnost na območju, na katerem živijo. MG ŠOLA ZA KMETE TUDI LETOS V minuli jesensko-zimski sezoni so prvič v slovenjebi- striški občini organizirali šolo za kmete. Solo je orga- nizirala Delavska univerza, finančno pa so j« podprli Gozdno gospodarstvo, kme- tijski kombinat in skupšči- na občine. Lahko rečemo, da so bil: slušatelji s šolo in njenimi slušatelji s šolo in njenim programom izredno zado- voljni. Sola je bila v Mako- lah in v Slov. Bistrici. Na zadnjih sestankih krajevnih odborov SZDL pa so kmetje izrazili željo, da bi bila šola tudi v letošnjem letu. Razen tega bi naj bila v več kra- jih občine, oziroma ne v istih kot v lanskem letu. tako da bi jo lahko obiskovali tudi kmetje (mladina!) iz drugih krajev. Zelja slušateljev, ki so končali šolo, je, da bi v le- tošnjem ali pa v naslednjem letu. ko bo že večje število tistih, ki bodo končali šolo za kmete, organizirali tudi nadaljnje izobraževanje ozi- roma da bi šolo še bolj spe- cializirali po panogah kme- tijske proizvodnje. Prebivalstvo pa je izrazila tudi potrebo po šolah za starše, kmečka ženska mla- dina pa bi si želela tudi ku- harske tečaje. Medtem ko šola za starše že deluje ob roditeljskih sestankih na osnovnih šolah, bodo kuhar- ski tečaj, če bo seveda do- volj prijav, še organizirali. Trenutno je v teku šiviljski tečaj, ki ga prav tako orga- nizira Delavska univerza, v naslednjih dneh pa se bo za- čel še nadaljevalni. Razen tega bo Delavska univerza začela v naslednjih dneh tečaj nemškega jezika. V teku je tudi večerna osnovna šola. Sedmi razred obiskuje 25 slušateljev. Za nižje razrede osnovne šole pa bodo zaradi premajhnega števila prijavljenih organi- zirali intenzivne tečaje B. H. STRAN (! tednik — četrtek, 23. oktobra TA TEDEN V HES^OBLiŠKI SKUPŠČINI V tem tednu se sestane pet odbnmv republiškega, gospo- darskega in profivetno-kul- turnega zbora republiške skupščine. Sklicana je tudi seja delovne skupine za pre- učitev vprašanj s področja zunanje-trgovinskega siste- ma isn deviznega režima Od- bori med drugim razpravlja- jo o predlogih zakona o var- stvu narave in o rudarstvu ter o zakonskih osnutkih o tržni inšpekciji, tehničnih in- špekcijah na področ-ju indu- strije in gradbeništva ter o osnutku zveznega zakona o carinski službi. V odboru za družbeno-eko- nomske odnose republiškega zbora je v obravnavi predlog za izdajo zakona o minimal- nem osebnem dohodku de- lavcev Gre namreč za zakon- sko normo, ki zagotavlja so- cialno pravico do minimalne- ga osebnega dohodka, ki je z zakonom določen za delav- ce t-stih organizacij, ki so postale nerentabilne ali so prišle v začasne težave. Ta min-malni osebni dohodek zago.tav;ja družba delavcu, knt začasno omejeno socialno pravico, njegova višina pa naj opozori delavca, da je kot samoupravljalec tudi sam odgovoren za slabo gospodar- jenje v svoji delovni organi- zaciji Minimalni osebni do- hodek delavca naj bi se od dosedanjih 300 dinarjev dvi- gnil na 450 din mesečno za polni delovni čas. Delovnim organizacijam, ki iz svojih sredstev ne morejo izplačati osebnih dohodkov, naj bi sredstva za izplačilo mini- malnih osebnih dohodkov krili občinski ali republiški skladi skupnih rezerv gospo- darskih organizac'j. Predla- gana pa ie tudi varianta. na.i bi izplačevanie minimalnih osebnih dohodkov zagot^vHi z zavarovalno tehniko. Z na- vadnimi oblikami zavarova- nja rizikov naj bi izplačilo minimalnih osebnih dohod- kov uspešneje realizirali kot Da s predpisi v breme druž- benih sredstev Odbor za vzgojo in izobra- ževanie prosvetno-kultume- sa zbora pa razpravi i a o u- krepih za razvoj raziskoval- nega dela na področju vzgo- ■ie in izobraževanja. O ekonomskili vidikih pol laja Slovenije y Jugoslaviji Nekaj izvlečkov iz referata predsednika CK ZKS Franca Popita na seji CK ZK Slovenije o aktualnih po- litičnih in družbenoekonom skih problemih. Politična gibanja, ki jih je sprožila cestna kampanija v Sloveniji so dvignila na povr- šje vrsto vprašanj o ekonom- skem položaju Slovenije in nje- nih razvojnih možnosti v Ju- goslaviji, o neupravičenih pre- livanjih med posameznimi po- dročji znotraj enotnega jugo- slovanskega gospodarskega prostora itd. Postavljene so bile zahteve, da se o teh problemih pripra- vijo objektivne analize kot pod- laga za celovito informiranje slovenske in jugoslovanske javnosti. Večina tovrstnih vpra- šanj in zahtev je bila izraže- na z iskrenim namenom, da razčistimo različne dvome, eno- stranosti, razširjene polresni- ce, politične špekulacije ipd. v skladu z reforniskim nače- lom tako imenovanih »čistih računih«. Odnosi se seveda ne uresničujejo po željah, pač pa po objektivnih družbenih pro- cesih, ki jih določata stopnja materialnega razvoja in dose- žena zavest. Zavedamo se, da obstajajo razUke med nače- li, ki smo jih sprejeli in nji- hovo praktično realizacijo. Problemi niso preprosti in nji- hovo razreševanje bo terjalo nadaljnje napore. Ko poudarja- mo nenehen napredek naših mednacionalnih odnosov, ugo- tavljamo hkrati, da proces še m končan, da razglašena načela niso statična, da gre za stva- ri, ki jih moramo razčiščevati strpno in postopno. Subjektiv- ne sile (še posebno Zveza ko- munistov} imajo pomembno vlogo pri oblikovanju kom- pleksne in realne ocene dose- ženih rezultatov v posameznih razvojnih etapah. Podatki mednarodnih pri- merjav kažejo, da se Sloveni- ja, pa tudi Jugoslavija kot ce- lota, uvršča med nekoliko ev- ropskih, ki so dosegle v dalj- šem obdobju po vojni nepri- merno hitrejši razvoj kot pred vojno. Čeprav bodo dokončno oceno o tern povojne^ dale šele kasnejše g^ verjetno ni daleč od ^^ ditev, da bo v zgodoit, slovanskih narodov fo zapisano kot čas izre^j^ spodarskega razvoja, ko rečemo, da je bila: jugoslovanska skur^r^ slovenski narod in jg. goslovanske narode ^ oporišče neodvisnosti j šnjem svetu imperialn hegemonizma, ampak d goj za uspešen gospo± družbeni razvoj. Pravi tudi res, da so SRS nekatera druga razviti močja v Jugoslaviji ■ zaradi sorazmerno fečii tasti prispevala pomeni lež k materialnemu im memu razvoju juosli skupnosti. Naša osnovna poHtia entacija v mednacioni) nosih je precej jasna « da se proti konkretnim vilnostim borimo s ?:oi mi predlogi in argumt ne pa s pavšalnim prip vanjem o zapostavljan venije. Pristojnost fedetraciji spodarskem področju b snejše, ko se bodo rs nekatera stališča, za h že dosežena načelna e v jugoslovanskem pd vodstvu. Ta stališča son ko naslednja: L. Republika bodo fin le potrebe federacije, pokriva proračun adni cije, potrebe diplomaci rodno obrambo in odpii nozemnih dolgov. 2. Tako imenovani J kapital na vseh ravneh deracije do njegove je postavi pod poseben da se preprečijo možni njegovo reprodukcijo. 3. Federacija naj za ^ ki so v gradnji po srt^ nem planu financira, fiksne zneske, vse stvo pa gredo v breme" ke, v kateri se obje^-t oziroma delovne org!^ ki bo objekt upravljain- i. Federacija ne nobenih investicijskih ' nosti. 5. Regresi in komp se financirajo prek ^^ ki morajo biti pod ^ samoupravnih organi2im 6. Sklad za razvoj ^ nerazvitih območij v Bi^ kedoniji. Črni gori se spremeni v sklad stva. Poleg tega je traj celotnega ekonom^^ stema in ekonomskih ^ pospešet*ati in spodbud, posredno povezovanja .J darskih subjektov, ki šijo tokove sredstev vseh smereh, tako da ^ posredno po svoji j ki in interesih pospes^'; ^ spodarski razvoj tih območij. Gospodcirski barorr=eler Poraba v realnih okvirih Znano je, da so težave v zvezi s plačevanjem nastale zaradi vsestranske ekspanzi- je vseh oblik porabe: inve- sticijske. proizvodne, osebne in snlošne ki ni v skladu z realnimi možnostmi gospo- darstva Dejstvo samo. da gredo že'je in potrebe pred možnostmi, le samo po sebi razumljivo Toda le s siste- matskimi ukrepi gospodarske prditike je mogoče korigirati neskladje med željami in možnr^tmi. da bi obdržali vse oblike porabe v realnih okvirih J.AMSTVA Nelikvidnost je dosegla stopnjo, ki ogroža realizaci- jo temeljnih nalog reforme. Glede na to bodo morali in- vestitorji v bodoče vnesti v svoje investicijske orograme tudi načine za zagotavljanje za gradnje potrebnih sred- stev in roke. ko bodo objek- ti začeli obratovati. Potreb- no bo zagotoviti tudi sred- stva za jamstva in druge prispevke, ki jih morajo pla- čat' investitorji Ker so da- jale banke jamstva investi- torjem na precej sproščen način, b^do po novih pred- pisih morale bolj paziti na to kakšne so možnosti inve- stitorja ter koliko so realni izvori sredstev za financira- nje invest'c'jskih objektov. Razen tega ho moral izva- jalec del tožiti investitorja, če mu ne bo v dogovorjenem roku plačal računov ali če banka oziroma tisti, ki jam- č' zanj ne bo položil zadev- nih znea drobno že naslednji ■ Ugotovili so, da so vse ® zaloge sladkorja v '^jni mreži do teg.g dne ,"^ali in da je večina ^alnic v občini že brez Trgovske organi- f pa niso pristale, da "jl^e Pošiljke sladkorja po 'I nabavnih cenah pro- j'® po stari ceni v proda- ^ drobno. Sicer moTa : sladkorja v malopro- Ookončno obravnavati Ptuj. je z zvišanjem ce- Juhu? e na seji febru- Ja,ni sprejela prečišče- odloka o obliko- Cen v prodaji na drob- določene proizvode v S tem odlokom so tudi prodajne cene za nekatere vrste kruha: za beli kruh, ki stane 2,05 din, za polbeli kruh, ki stane 1,70 din, za mešani kruh, ki sta- ne 1,60 din, in za enotni kruh, ki stane 1,40 din za kg. Cene omenjenega kruha so ostale nespremenjene. Spre- menili so cene žemljam, pe- civu in nekaterim drugim vrstam kruha, katerih cene se v prodaji na drobno pro- sto oblikujejo. — Pred kratkim smo bili priče že tretjemu zvišanju cene mesa v prodaji na drobno? Upravni argan, ki je pri- stojen za dajanje soglasij k spremembam cen svežemu mesu, mora upoštevati nivo odkupnih cen živine. Zaradi ponovnega porasta odkupnih cen je prišlo do zvišanja cen svežemu mesu. Od 14. okto- bra letos znašajo poprečne cene za sveže goveje meso 12,90 din, za telečje 15,20 din in za svinjsko meso brez slanine 14.60 din po kg. Se- veda £0 cene po posameznih vrstah in kategorijah sve- žega mesa brez kosti in s kostmi zelo različne glede na kvaliteto mesa. V okto- bru se je podražilo goveje meso za 7,5 odst., telečje me- so za 8,5 odst., svinjsko meso brez slanine pa za 5.6 odst. To je bila že tretja podraži- tev mesa letos. Ce primerjamo odkupno ceno živine in cene svežemu mesu v prodaji na drobno v oktobru lani in letos, ugoto- vimo, da se je odkupna cena goveje živine dvignila za 27 odst., svežemu govejemu mesu v prodaji na drobno pa za 26 o^t., pri klavnih te- letih se je odkupna cena dvignila za 31 odst., medtem ko se je cena telečjega mesa v prodaji na drobno pove- čala za 18 odst. Pri mesna- tih prašičih je porasla od- kupna cena za 25 odst. med- tem ko je povišana cena mesu v prodaji na drobno v omenjenem primerjalnem obdobju (leto dni) večja za 22 odst. Vzrok porasta odkupnih cen živine in cen svežemu mesu je v znižanju staleža živine in velikem povpraše- vanju po živini. K zma,njša- nemu staležu živine je pri- pomogla izredno nizka od- kupna cena v prvem polletju lani. Takrat so zaman ugo- tavljali. in opozarjali, da odkupna cena zdaleč ne po- kriva proizvodnih stroškov. Živinorejci so opuščali pita- nje živine. Na problem, ki smo ga prikazali pravočasno, smo zaman opozarjali. Pre- pričani smo. da bo ta pro- blem v bodoče zadovoljivo rešen, da ne bo več takih ni- hanj v odkupnih cenah in v proizvodnji. Cas je že. da se tudi v tej panogi razmera uredijo. ZR TEMELJI ZA AVTOSAKON TP MERKUR v globoki iin široki jami nasproti poslopja ptujske kreditne banke že rastejo betonski temelji novega av- tosalona, ki ga gradi TP »Merkur«. Zaradi večjih kletnih skladiščnih prostorov je bil potreben večji izkop zemlje. V avtosalonu. ki bo zgrajen v prihodnjem letu, bodo prodajali avtomobile z rezervnimi deli. V jami ra- stejo temelji tudi novemu delu mesta, ki bo v prihod- njih letih razšlo na tem ob- močju. Na drugi strani že končujejo podaljšek poslov- no stanovanjskega poslopja kreditne banke Obdali so ga z opaži za ureditev fasade. Poslopje je že zastokleno. Potrebno ga je urediti še od znotraj. Preostajajo še raz- na obrtna dela V kratkem bodo začeli graditi v ozadju še trgovsko hi.šo. ki io bo fi- nanciralo TP Panr^nija S poslo^pjem SDK bo tam več novih stavb, ki bodo s pri- merno urejeno okolico tvo- rila lep novi del Ptuja. Kari Vobner, direktor TP Merkur, in Mirko Korošec, KB Ptuj, med ogledom gradnje avtosalona in nove poslovno stanovanj.ske stavbe. Iz slove^nj&bistriške ci^čiflte: Ponovna debata o kulturni dejavnosti v minulem obdobju je bilo precej govora o dejavnosti kulturno prosvetnih društev v slovenj ebistriški občini. Skoraj po vseh KUD so bili občni zbori. Do občnega zbo- ra na občinski ravni pa kljub temu ni prišlo. Ker ta- ko v občini ni prišlo do re- šitve, je za danes sklical se- stanek predsednik republi- ške zveze kulturno prosvet- nih organizacij Slovenije Ivan Tavčar z vodilnimi predstavniki družben-opoli- tičnih organizacij, skupščine občine. Delavske univerze, matične knjižnice-in temelj- ne izobraževalne skupnosti Slov. Bistrica. Ob tem so poslali z repu- bliške zveze tudi vprašalnik, ki zajema vprašanja o kul- turni dejavnosti v obč'ni. Eno prvih je. ali ima Zve- za kulturno prosvetnih or- ganizacij v občini kontrolo oziroma pregled n^d stanjem v občini. Nato se zanima za dejavnost mladine Dve iz- med bistvenih vprašanj sta: — Kakšne akcije predvi- devate skupaj z varstvenimi, osnovno-3oisk'mi in srednie- šolsk-mi ustanovami za vzgo- jo mladine? — Kako je organizirano kulturno življenje delavske, dijaške in študentske mla- dine? Delovne organizacije in kultura, krajevne skupn<^)sti in kultura, sodelovanje s so- rodnimi organizacijami, so- delovaaje z ZKPO Slovenije in njenimi strokovnimi od- bo.ri itd. so vpraš.anja, na ka- tera bi radi dobili republiški predstavniki odgovore. Ob tem pa bi bilo dobro ve- deti. kaj se je do sedaj v slo- venjebistriški občini naredi- lo, ko so odgovorni spoznali, da družbeni center ni odi- gral tiste vloge v razvoju kulturne dejavnosti, kot so od njega pričakovali. Za izvršitev občnih zborov KUD je bila izvoljena posebna komisija, katere na- loga je bila, da pri izvedbi pomaga. Ob tem pa je dala komisija predlog, da je za začetek vse dejavnosti na področju kulturnega razvoja in pospešene dejavnosti v kulturi potrebno ustanoviti in izvoliti samoupravne or- gane. ki bi sestavljali po od- govornosti nalog organizacij- sko shemo vseh kulturnih de- javnikov v o-bčini in tistih, ki bi realizirali zaključke, ki jih bo konferenca nakazala za načelne prej pa so na občinski konferenci o problematiki kulturne dejavnosti v občini, ki jo je organizirala Sociali- stičffia zveza, poudarili, da mora v občini delovati enot- na organizacija, ki bo pove- zovala vse amaterske organi- zacije na podeželju, in to v organizacijskem, material- nem, vseb^nskem in idejnem pogledu Ena glavnih nalog naj bo priprava takšnih ka- drov, ki bodo zainteresirani za stalno delo ter za rast kvalitete amaterske dejavno- sti. Skupščina občine pa bi morala skrbeti, da bi se vsklajevalo delo oosamezn^h organov Tu naj b! bili zbra- ni tudi podatki 'z vseh de- javnosti s kuUurnesa r>od- ročja O kulturi b- nai raz- pravljale tud" kraip'-^^ =kup- n'T.sti in poma^sa^e KITD Vsi ki se žrtvuipio na no- dročiu amatersk'^?'? delova- nja in pri tem dosesajo u- spehe. bi maral' dobiti druž- bena priznanja Mnogo je bilo govorjen'^e'a o kulturn' deiavnosti v slo- venipbistrišk'' obč-n?. precej mTni stnrienp?a Pri tem lahko noudar'm.i da so le no- sp.mezna društva tu ^n or£rin'7'ralg kakšne kultur- ne nr^^-o^i+vp in d^ ie zsži- ve^o KT^n Sv^b'-^!^ v S''>- v^nsk' P^titrJci To 1? nrom-j^o od 7qm'šlienega in od no- treb Bo dan^tšni' »sestanek zače- tek živahneiš<»da iz Slovenske Bistrice neporavnane račune, ki jih je naredil družbeni center, je upravni odbar na- slovil na SO Slovenska Bi- strica pismo, v katerem vprašuje o stanju družbene- ga centra. Od SO pa so dobili odgo- vor, da ta ni bil ustanovljen z odlokom ali sklepom SO Slovenska Bistrica ampak, da je bil obravnavan na seji obeh zborov SO kot dopolnil- na oblika samoupravljanja na področju kulture v občini. Deklariran je bil kot akcij- ski organ občinske zveze kul- turno prosvetnih organizacij. Kot akcijski organ pa torej ni bil pravna oseba, zato tu- ni ni bil registriran. Ker je deloval v okviru OZ kulturno prosvetnih organizacij, na SO menijo, da je plenum te zveze pristojen, če mu v tej organizacijslci obliki še pri- zna obstoj ali pa ga ukine. Ob takšnem odgovoru s strani SO so se našli člani u- pravnega odbora v dilemi. Nekaj stvari jim namreč pre- cej ni bilo jasno, — večina članov je bila mnenja, da je družbeni cen- ter nastopal kot samostojna organizacija in da ni bib ni- koli govora o tem, da je nek organ občinske zveze kultur- no prosvetnih organizacij. — kako si je mogel druž- beni center prilastiti vse pro- store društva in jih nemote- no uporabljati brez vsake na- jemnine ali kakšnega spora- zuma, — za terjatve pa, ki jih je zapu.5til družbeni ccn*:er za- radi slabega giospodarjenja, je toženo društvo DPD Svo- boda, — v čigavem imenu si .le družbeni center naročil žig in razna naročila prehran.be- nih artiklov in pijač pri Ko- lonialah Maribor, ker bi mo- rala v tem primeru storit" to občinska zveza, — družbeni center je imel celo svoj žiro račun (lo- vabiti nekatere ansamble modernih zvokov ter se z njimi podrobneje seznaniti Prepričani so, da jim bo uspelo spremljati novo glas- beno ustvarjanje iz gramo- fonskih plošč Viktor Honr»t 'ARD PAJEK PONOV- IIVOUEN ZA OSEDr^lKA OBČIN- ORGANIZACUE ^ ORMOŽ 'fiedeljski skupščini ob- ^ organizacije ZROP v I je bil za predsednika /'■Zacije ponovno izvn- ■ Edvard PAJEK, ki j^^ja to funkcijo z dušo J^lesom že deset let za- porna. '^ste kdaj v dvogovo- i ^iim in bo beseda na- ^^ na organizacijo ZROP. |j Vedite, da mu besed t tako kmalu zmanjkalo PAJEK, za vaše dosedanje 10-letno delo in z^ ponovno enoglasno izvolitev v to funkcijo, naše iskrene čestitK.e! J. S. VOLILNE KOr^FERENCE ZK V teh dneh po vsej slove- njebistriški občini potekajo konference osnovnih orga- nizacij ZK. Na njih komu- nisti volijo svoje nove orga- ne ter postavljajo kandidate za občinsko konferenco Do- sedanji sekretarji v svojih poročilih prikazujejo pregled dosedanjega dela Več o teh konferencah bo- mo Se poročali. bh STRAN (! tednik — četrtek, 23. oktobra DRAGO IHASL: Ob 50 - letnici slovenske glasbene šole v Ptuju v soboto, 15. novembra 1.1., bo ptujska slovenska glasbe- na šola proslavila petdeset- letnico svojega delovanja. Glasbena šola v Ptuju je bi- la sicer ustanovljena že 1878. leta in bo torej čez devet let poteklo od tega že sto let, vendar je petdesetletni jubilej slovenske šole za nas še posebno pomemben, ker so ptujski Slovenci že 1919. leta, torej že v začetku svo- je nacionalne osvoboditve po prvi svetovni vojni usta- novili svojo slovensko glas- beno šolo in s tem dokazali svojo kulturno zrelost. Na- slednji prispevek, ki bo si- cer izšel v posebni brošuri- ci ob petdesetletnici sloven- ske glasben« šole, naj sezna- ni kar najbolj širok krog bralcev Tednika z rojstvom tega slovenskega glasbenega zavoda v Ptuju, starejšim Ptujčanom pa naj osveži spomin na tedanje burne ča- se, ko so sodelovali pri utr- jevanju nacionalnih pozicij slovenstva in pri polaganju temeljev kulturnemu življe- nju v tedanjem našem osvo- bojenem mestu pred petde- setimi leti. Mestna glasbena šola v Ptuju 1919/20 - 1921/22 Zgodovinski arhiv v Ptuju hrani spise mestne glasbene šole, in sicer 223 kosov, med temi sejne zapisnike, poročila, odločbe, vabila, pisma, brzo- javke, notice in obračune do- hodkov ter izdatkov od 1. VII. 1919 do 20. V. 1921. Najvažnej- ši so 4 sejni zapisniki priprav- ljalnega odbora iz leta 1919 (od 1. IX., 6. X., 22. X. in 2. XI.) in nadalje 18 sejnih za- pisnikov prvega kuratorija iz let 1919 do 1921 (1919: 18. XI., 23. XI., 11. XII.; 1920: 13. I., 2. II., 20. II., 1. III., 19. IV., 7. V., 24. VII., 17. IX., 18. XI., 16. XII.; 1921: 30. I., 24. VI., 12. VIII., 30. VIII. in 26. X.). Manj- kajo sejni zapisniki pred 1. XI. 1919 in po 26. X. 1921 kakor tudi vsi zapisniki drugega ku- ratorija, ki je deloval od 3. II. 1922 do 29. VIII. 1922. Odločbo o ustanovitvi mestne glasbene šole, o imenovanju ravnatelja in o imenovanju članov pripravljalnega odbora za mestno glasbeno šolo ni med ohranjenimi spisi. Glede usta- novitve glasbene šole se mo- ramo torej še nadalje opirati' na notico Ptujskega lista v šte- vilki 14 z dne 6. VII. 1919, ki je omenila, da je 1. VII. 1919 odprl mestni urad v Ptuju slo- vensko glasbeno šolo. 2e 9. VI. 1919 je imenoval mestni sosvet kapelnika Vaclava Engererja za prvega ravnatelja (vršilca dol- žnosti). Organizacijo novo u- stanovljene šole je mestni ma- gistrat zaupal tako imenovane- mu pripravljalnemu odboru. Iz natipkanega vabila mestnega magistrata z dne 22. X. 1919 je razvidno, da so bili člani tega pripravljalnega odbora: nadko- misar Mihael Meža, prof. Hin- ko Vodnik, kapelnik Vaclav Engerer, nadučitelj Vinko Se- rona, učitelj Mirko Majcen, sodnik dr. Hinko Schreiner in ravnatelj meščanske šole Dra- gotin Kveder. Po vsej verjet- nosti je mestni urad imenoval ta pripravljalni odbor že ob ustanovitvi mestne glasbene šole meseca junija ali julija 1919 (prvi sejni zapisniki tega pripravljalnega odbora niso ohranjeni). To potrjuje tudi naslednji del poročila v prvem ohranjenem zapisniku priprav- ljalnega odbora z dne 1. IX. 1919:.. . »Po poročilu mestne- ga urada je skušal pripravljal- ni odbor doseči spojitev druš- tva »Musikverein« v Ptuju' z mestno glasbeno šolo v Ptuju in s tem preprečiti razpust društva, kakor se je to zgodilo po drugih mestih po vladni odredbi.« . . . Pripravljalni od- bor je deloval od junija ali julija 1919 do 15. XI. 1919. Ohranjen je s' svinčnikom napisan koncept vladnega ko- misarja dr. Mateja Senčarja o imenovanju novega upravne- ga organa, tako imenovanega kuratorija mestne glasbene šo- le v Ptuju z dne 16. XI. 1919, ki naj bi zamenjal pripravljal- ni odbor. Člani kuratorija so bili: zdravnik dr. Bela Štuhec, okrajni sodnik dr. Hinko Schreiner, učitelj Mirko Maj- cen, posestnik Ivan Steudte in nadkomisar Mihael Meža. Ku- ratorij je ostal v tej sestavi vse do 2. II. 1922. Tega dne so izvolili na seji občinskega odbora novi kuratorij, ki so ga sestavljali sami občinski za- stopniki, in sicer: zdravnik dr. Bela Stuhec, učitelj Ivan Kle- menčič, lončar Andrej Hernja in zdravnik dr. Ljudevit Jen- ko. Ta sestava je posneta po pismenem predlogu učitelja Vinka Serona; po vsej verjet- nosti pa je mestni odbor ime- noval namesto dr. Ljudevita Jenka kot člana samega pred- lagatelja Vinka Serona, kajti le-ta je bil z glasbeno šolo tes- neje povezan. Pripravljalnemu odboru in obema kuratorijema je bila v glavnem zaupana samo posve- tovalna funkcija, vendar sta kuratorija sčasoma dobila ne- koliko širša pooblastila, kakor jih je bil imel pripravljalni odbor. Tako je bil prvi kura- torij že po sami sestavi bolj avtoritativen oziroma bolj re- prezentativen nasproti Nem- cem, saj sta delovala v njem ugledna Ptujčana, slovenslci zdravnik dr. Bela Stuhec, ki je slovel tudi kot odličen pe- vec, ter nemški posestnik Ivan Steudte, dolgoletni poveljnik nemške gasilske čete v Ptuju. Od prvega kuratorija je bilo torej pričakovati že glede na njegovo sestavo več uspehov pri urejevanju glasbenega šol- stva, kakor jih je lahko po- kazal pripravljalni odbor, ven- dar se niti prvemu niti dru- gemu kuratoriju ni posrečilo, da bi na miren način dosegel ukinitev nemške glasbene šole oziroma z združitvijo le-te z novoustanovljeno mestno glas- beno šolo odpravil nasprotja. Ptujski Nemci so se pač dobro zavedali svojih osnovnih po- litičnih in kulturnih pravic v prvi Jugoslaviji, sklicevali so se nanje, nasprotovali so kakr- šnim koli spremembam in vse- lej postavljali nesprejemljive pogoje za združitev obeh glas- benih šol. Ohranjeni spisi dokazujejo, da je upravljala mestno glas- beno šolo ves čas njenega de- lovanja ptujska mestna upra- va. O šoli je poročal na sejah mestnega sosveta, kadar je bi- la predmet obravnave, pred- sednik pripravljalnega odbora, upravni uradnik (nadkomisar) Mihael Meža, od 1. IX, 1920 dalje njegov namestnik Rudolf Mate, tajnik mestnega urada, v eri občinske uprave pa ob- činski zastopnik Vinko Serona ali kdo drug. (Dalje prihodnjič) ' Ni šlo za spojitev nemškega glasbenega društva, ampak šole tega društva z mestno glasbeno šolo. LETNA KONFERENCA ZMS AKTIVA PRAGERSKO Pred kratkim se je v Pra- gerskem zbralo večje število mladih na svoji letni konfe- renci. Po številu udeležencev (letos si jih še ni zbralo toli- ko) je bilo pričakovati, da bo konferenca prinesla bistvene spremembe v kadrovski kot tudi v programski sestavi. Preteklo leto so z name- nom, da bi popestrili svojo dejavnost in tako pritegnili še več mladih v svoj krog, preimenovali aktiv ZM v Mladinski klub, ki je nasto- pil tudi z novim delovnim programom. V prvih mese- cih delovanja kluba so čla- ni izvedli več kulturnih pri- reditev, med katerimi tudi vse pomembnejše proslave v kraju. Izvedli so več šport- nih prireditev ter si izbrali samostojne teme predavanj, ki pa vsled slabe zainteresi- ranosti niso bila izvedena. Z namenom pomlajevanja organizacije so 70 mladin- cem v starosti o4 15-20 let poslali posebna vabila za govor o vlogi ZM na teJ dročju kakor tudi v ši« pomeni ter o njih«, vključevanju v družben/ gajanja. Iz neznanih vzrd se je tega razgovora ude'! zelo skromno število vat nih, še manj pa jih j. deluje v organizaciji. Člani konference so kri no ocenili dosedanje so^j vanje mladine in krajevi organizacij, ki kažejo; malo zanimanja za sb akcije in pomoč pri ^ mladine. Edino pomoč jj zumevanje dobijo mladj organizacije železničarjev Pragerskem, ki jim je - omogočila prostor za ne; teno delovanje. Aktiv ZM Pragerskoje, Ijal še pred dvema letom; enega najuspešnejših na"i močju Slov. Bistrice, kai letos ne morejo več trt saj je od okoli 180 mlad cev v tem kraju aktivnih! maj 40. Največ vzrokov takšno stanje pripisu- velikemu številu študeii kakor tudi zaposlenim, vsak dan odhajajo v šolo na delo v oddaljenejše I je, pa jim tako ostane le: lo časa za dejavnost v r. dins^kih organizaciji. D; krivdo pa je igkati tud neurejenih odnosih in enotnih pogledih v ob programskega dela k!t Pomanjkanje povezave z činsko konferenco ZM prav tako eden pomemi) vzrokov. Z namenom, da bi dei nost mladih na območju P gerskega ponovno pove! so ustanovili pred kra'.i prvi disko klub v občin;, katerega vlada med mlai Pragerčani kakor tudi v s sednjih krajih veliko Z8i manje. Na konferenci so ^ volili novi odbor ter za prf' sednika izbrali stud«* Branka ZNIDARJA. Sprejj so tudi program za nadal;^ delovanje, v katerem so W membnejše točke: najtesf^ ša povezava z obč. konf renco ZM in delom krajev' organizacij, poživitev ''''' turne in športne povečati skrb za pridob^ nje novih članov z orga"''" ranimi masovnimi akcija' ustanovili bodo lutkovni dramski krožek, v zii«^''^ času pa bodo imeli p'®^ tečaj sodobnih plesov. Mladi se dobro zaved^ da bodo vse postavljene pe uspešno izvedli sa"^"^ sJtupnimi močmi, zato 5" tudi dogovorili, da bo^^^ kratkem sklicali ra^zš:''- V)1 sestanek, na katerem . razpravljali o progra^ii^ cij in si razdelili delo- Viictor 50-LETNICA LJUBLJANSKE UNIVERZE Ljubljanska univerza sla- vi letos svojo 50-letnico. Ta pomembni jubilej bodo po- častili s številnimi priredi- tvami, osrednje proslave, katerih pokrovitelj bo pred- sednik SFR Jugoslavije Jo- sip Broz Tito, pa bodo v dneh od 9. do 11. decembra. Na te slavnosti so povabili predstavnike vseh jugoslo- vanskih univerz in visokih šol, prav tako pa še pred- stavnike petdesetih univerz iz tujine. V okviru proslav bodo pred univerzo odkrili kip prvega rektorja ljubljanske univer- ze prof. Josipa Plemlja, delo kiparja Borisa Kalina; pred fakulteto za elektrotehniko pa nameravajo postaviti Zaj- čev kip Jurija Vege. Ob osrednji univerzitetni pro- slavi bodo jubilejne slo- vesnosti pripravile tudi po- samezne fakultete, jugoslo- vanska pošta pa bo jubilej počastila s posebno znamko, za katero je načrt izdelal Božidar Jakac. Povsem v znamenju jubi- leja pa je razumljivo tudi univerzitetna založniška de- javnost. Tako so pred nedav- nim izdali drugo knjigo bio- grafij in bibliografij univer- zitetnih učiteljev in sodelav- cev za čas med leti 1956 in 1966 ter bibliografijo, dok- torskih disertacij univerze in drugih visokošolskih in znanstvenih ustanov v Ljub- ljani za leta od 1920 do 1968. Glavni prispevek na tem področju pa bo seveda uni- verzitetni zbornik, ki bo med drugim vseboval zgodovinski pregled visokega šolstva na Slovenskem od začetkov do danes (pripravljajo ga profe- sorji dr. Fran Zwitter, dr. Metod Mikuž in dr. Bogo Grafenauer) ter pregled štu- dentskih gibanj na ljubljan- ski univerzi in visokih šolah. IMLADI PRIJATELJI PRI OSTARELIH LJUDEH V OBČINI ORMOŽ o akciji pomoči mladine iz ormoške občine ostarelim lju- dem smo v našem listu že po- ročali. Dodamo lahko samo to, da je akcija pokazala lepe uspehe, še posebej minulo so- botd; ko je zajela celotno ob- čino. Mladinci so pomagali ostarelim ljudem — kmetom pri spravilu koruze, priprav- ljanju kurjave za zimo ter pri drugih kmečkih opravilih. Predsednik občinskega ko- miteja ZMS Jože Rakuša in sekretar komiteja ZMS Ormož Tonček Prapotnik sta nam po- vedala, da bo ta akcija odslej stalno oblika pomoči mladih prijateljev ostarelim ljudem, ki so ostali v svoji jeseni živ- ljenja sami in potrebni po- moči. J. S. V nedeljo otvoritev no- ve šole i^ri Miklavžu v nedeljo 26. oktobra bodo v Miklavžu pri Ormožu sveča- no predali učnp-vzgojnemu posla.istvu novo šolo, ki je za ta kraj vsekakor velika prido- bitev. Otvoritev šole bo v nedeljo ob 10. uri s kulturnim progra- mom, v katerem se bo zvrstilo nekaj govornikov, recitatorji, godba na pihala iz Ormoža ter učenci glasbene šole iz Ormoža. Pridite, r.ova šola pri Mi- klavžu vabi vse od blizu in od daleč. J. S. ..gpNiK — Četrtek, 23. oktobra 1969 STRAN 9 Desternik SREČANJE ODBOJKARJEV flAJŠPERKA, DESTERNIKA IN BREGA preteklo nedeljo so odigrali ij(jbojkarji iz Majsperka. De- jternika in Brega tekme je- jenskeTa dela tekmovanja na pesterniku. Desterničani, ki tekmovanje dobro pripra- vili ter pravo športno vzduš- je je pripomoglo, da je tek- movanje dobilo odlike prave- ga športnega srečanja, ki si ga je v lepem nedeljskem do- poldnevu ogledalo več gle- dalcev, med njimi smo opazi- li tudi miss Ptuja, Angelco Zagoršek. Za Majšperk so igrali: Jo- fe Klarič, Jani Leskovar, Branko Leskovar, Tone Kri- vec, Maks Sagadin, Jože Ra- kovec, Albin Lešnik. V prvi ekipi Desternika so igrali: Franc Simeonov, Mar- jetka Kačič, Dušan Simonič, Herman Savec, Emil Stum- berger in Branko Mramor. V drugi ekipi pa Ervin Mau- rič, Franc Maurič, Janko Svarc, Branko Mramor, Her- man Savec, Marta Simonič in Majda Zelenik. V ekipi Brega so igrali: Kari Zafošnik, Stane Fabjan, Bruno Korošec, Jože Krajnc, Aco Krajnc, Jože Breznik in Roman Zavec. Za tehnično vodstvo je po- skrbel Ivan Markež, sodili pa So Aco Krajnc, Marjeta Ka- čič, Stane Fabian in Jože Breznik. V prvi tekmi sta igrali e- kipi Majšperka in Desterni- ka II. Majšperčani so zmaga- li dvakrat z rezultatom: 15:6 in 15:8. Tekma med Desternikom f in Bregom se je končala v korist Brega. Rezultat je bil 15:11 in 15:7. Huda borba se je začela v 'irugem delu tekmovanja Jtied Majšperkom in Bregom ter med Desternikom in Maj- ^Perkom. V prvi tekmi so Majšper- čani^ z odlično igro nadigrali °režane, ki so doslej zmagali ^ spomladanskem in polet- lem srečanju. S požrtvoval- tio igro so branili skoraj vse, ^^^i ostro tolčene žoge. Re- j^itat prve tekme je bil 5:12 za Majšperk. V drugi 'ekrni so Brežani spremenili tistem igre in jo dobili z re- ^^Hatom 15:6. Napeta tretja igra, ko se je šlo za naslov jesenskega prvaka in prvaka tega leta, je bila najbolj huda na nedeljskem tekmovanju. Brežanom je s tesnim rezul- tatom 15:13 končno uspglopr Brežanom je s tesnim rezulta- tom 15:13 končno uspelo pre- magati nasprotnika in ohra- niti naslov jesenskega prva- ka in prvaka srečanja za le- tošnje leto. Ostra borba je bila med Majšperčani in. Desterničaai za drugo mesto jesenskega prvenstva. Po prvi zmagi Majšperčanov so Desterniča- ni zaigrali zelo dobro in v naslednjih dveh tekmah zmagali ter si priborili drugo mesto na tekmovanju. V jesenskem delu tekmo- vanja je dosegla prvo mesto ekipa Brega, drugo ekipa De- sternika in tretjo ekipa Maj- šperka. Glede na število le- tošnjih zmag je letošnji ima- govalec ekipa Brega. Po odbojki so se pomerili v nogometu. Domačini so igrali proti kombinirani e- kipi gostov. V podaljšku so zmagali gostje z več realizi- ranimi streli na gol. Po tekmovanju je bil ve- seli del, za katerega so po- skrbeli domačini, ki so tek- movalcem pripravili dobro zakusko. V dvorani Dester- nika jo je lepo servirala Oti- lija Zelenik iz Desternika. Med zakusko so Brežani o')- vabili Desterničane in Maj- šperčane na spomladansko srečanje, ki bo že drugo po vrsti na Bregu. Tekmovalci so z navdušenjem menili, da se mora prijetno srečanje nadaljevati. Poglejmo, kaj menijo o srečanju nekateri tekmovalci: Franc Simeonov, komandir milice Desternik, soorganiza- tor nedeljskega srečanja: »Veseli me, da je nastala po- vezava med Bregom, Maj- šperkom in Desterniko.m in da smo lahko organiz"rili srečanje. Prav bi bilo, da bi nas druge organizacije na Destemiku podprle, če r.e fi- nančno, pa vsaj moralno. V kratkem bomo registrirali športno sekcijo pri merodaj- ni organizaciji.« Jože Rakovec iz Majšper- ka: »Vsa srečanja so izredno uspela. Med srboj se spoz.na- vamo. To ni samo športno srečanje, ampak povezovaii.ie prebivalcev Desternika, bre- ga in Majšperka. Veseiitii se veselega dela srečanja po na- pornem tekmovanju, ki je v prijateljskem in prijetnem vzdušju.« Aco Krajnc — Breg: »Za ptujske razmere je odbojka na visoki ravni. Presenetila me je zmaga Desternika nad Majšperkom. Brežani smo po športni sreči premagali Maj- šperčane. Želim, da se sreča- nje nadaljuje še prihodnja leta.« Ivan Markež iz Desterni- ka: »Zamisel srečanja med Bregom. Majšperkom in De- sternikom je postala pleme- nita zveza človeške dejavno- sti. Upam, da jo bomo v tem smislu prirejali še v prihod- nje.« Maks Sagadin iz Majšper- ka: »Desternik je zelo dobro organiziral srečanje. Bilo bi prav, da bi ostalo tradicio- nalno, saj je dobro, da se or- ganizirajo športna srečanja tudi na podeželju.« Franci Maurič — Dester- nik: »Navdušen sem nad sre- čanjem, ki je združeno z ve- selim delom po napornem tekmovanju.« Bruno Korošec z Brega: »Zahvalim se gostiteljem iz Desternika za dobro priprav- ljeno srečanje. Obenem va- bim tekmovalce na spomla- dansko srečanje na Breg.« ZR Delo bistriške Svobode odvisno od sredstev Na zadnji seji upravnega odbora društva DPD Svobo- da v Slovenski Bistrici so se pogovarjali o nadaljnem delu društva. Osnovno delo dru- štva se razvija po sekcijah, ki so že bile ustanovljene. Za realizacijo umetniškega''pro- grama, ki ga je izdelala ko- misija pa so potrebna sred- stva. Od teh je tudi odvisno, ali bodo v naslednjem ob- dobju 1969-70 izvedli razšir- jen ali skrčen program. Ce nekoliko podrobneje po- gledamo program društva, vidimo, da bodo že v nasled- njih dneh izvedli Kettejev večer, ob pesnikovi sedemde- setletnici smrti. Vorančev večer, akademije ob držav- nem in drugih praznikih, več literarnih in glasbenih ve- čerov, razstavo foto kluba, pripravili bodo program ob novem letu, pripraviti misli- jo dve dramski deli ter go- stovanja večjih umetniških hiš Slovenije. Program je precej obširs".. zahteval pa bi okrog dva mi- lijona starih dinarjev. V ko- likor pa tolikšnih sredstev ne bo na razpolago, bodo ver- jetno odpadla gostovanja, ki bi bila potrebna, da bi do- mačini videli tudi večje do- sežke gledališke in druge u- metnosti. Razen o programu so se Do- govarjali tudi o drugih or- ganizacijskih problemih dru- štva. b. h. iaša pisma kot prezgodnja slana je prometna nesreča pomo- rila toliko nežnih cvetov, to- liko naših otrok ... Staršem in sorodnikom, pa tudi sošolcem in vzgojiteljem izrekam globoko sožalje. ALENKA jun.\Sko dejanje Zadnje počitnice bi bile za našo družino kaj lahko straš- no žalostne. Bila je nedelja. Mami sem pomagal nakrmiti svinje in pospraviti v sobi. Za to po- moč'me je nagradila, da sem se popoldne lahko šel kepat. S seboj sem vzel bratca in sestrico. Ce hočeš priti na prostor, kjer se kopljemo, moj-aš čez potok, ki teče v Dravo. Moja mala sestrica ni pustila,, da bi jo nesel čezenj, ampak se je sama spustila v vodo. Vodni tok jo je zgrabil in odnesel proti izlivu v Dra- vo. iHitro sem splaval za njo. Z vso močjo sem plaval, da bi jo dosegel. Zgrabil sem jo za lase in izvlekel na suho. Bo- ril sem se z vodo. Na bregu sem jo položil na prod. Bila je tako prestrašena, da še jo- kati ni mogla. Jaz sem jo to- lažil in ji dajal pogum. Rekel sem i;i, da je še živa. K nama so prihiteli tudi drugi kopalci. Eden me je potrepljal po rami in mi re- kel: »Fant storil si junaško delo!« Sestrica me je po tem do- godku vedno rada ubogala, saj sem jo otel smrti. To je resničen dogodek. Janko Horvat, Markovci 22 jesen Odšlo je poletje, prišla je jesen, ptički so odleteli. Le tu ali tam slišiš, otožno pesem ostalega ptička. Gozd je rumen, travnik pokošen vinograd zapuščen čriček žalosten. Bele rože se razcvetajo, da jih na grobove ponesemo. Odločila sem se za to pesmico, ki sem jo napisala in tebi poslala za spomin. Marija Stager, Vičanci pri Veliki Nedelji razbito okno Ko sem stopil v 6. razred osnovne šole, sem bil prve dni zelo miren. Premotili so me drugi otroci in potem sem tudi jaz postal »divjak«. Lani enkrat tovariša ni bi- lo v razred. Sedel sem v klo- pi in bral. Ker so bili vsi součenci nemirni, sem začel tekati po razredu in cviliti. Sosed me je cuknil za lase. Divjal sem za njim, da bi ga zlasal. Zaletela sva se v od- prto okno. Steklo je zažven- ketalo po tleh. Sošolec in so- šolka sta tekla po tovariša in mu povedala, kaj se je zgodi- lo. Mene je zelo skrbelo, kaj bo sedaj. Tovariš, pa je bil dobrega srca in se ni nič »drl<^ Rekel je, naj kupiva novo steklo in popraviva škodo. Vendar stekla še se- daj nisva kupila. V srcu me grize, kadar se spomnim na ta dogodek. Se- daj sem že v sedmem razre- du in pazim, da se mi kaj ta- kega ne bo več zgodilo. Janez Vincek, Stojnci Janko, čestitam ti k tvo- jemu junaštvu. V valove si se pognal in rešil sestrico. Dokazal si tudi, koliko je vredno, če zna človek plavati. Dobro znaš pisati, še se o- glasi! MARIJA, posebno ti hvala za ljubo pesmico. Za spomin si mi jo poslala ... Nikoli te ne bom pozabila, tebe, moja drobno deklica, ki si s pesmi- cami že dve leti polnila NA- ŠA PISMA. Se sodeluj! JANEZ, čeprav si po raz- redu tekal in okno razbil, si kljub temu dober deček. Kar lepo in zanimivo si opisal ta dogodek in se nisi nič ^^lepe- ga delal«. To je pošteno. Borut, Hvala za pesmico, ki prav gotovo tudi pride na vrsto. Vsem najlepše pozdrave! ALENKA Pismo uredništva 10. t. m. sem bil v ptujski kolodvorski restavraciji okrog 19. ure in 30 minut. Lokal je bil poln gostov, večji del naših v Avstriji za- poslenih ljudi. Ker ima radio Ljubljana ob ^ol osmih na sporedu dnevnik, je hotela večina gostov poslušati po- vzetek predsednikovega go- vora v Zagrebu. Ko se je ta prenos začel, je natakarica ugasnila radio, na zahtevo gostov, ki so želeli poslušati oddajo pa je odgovorila, da je govor že slišala in da ga naj poslušajo gostje nekje drugje. Njena sodelavka je radio nato ponovno prižgala, vendar ga je prvoomenjena ugasnila še enkrat. Ko so gostje natakarico opozorili, da bodo zadevo opisali v časopisu, jim je po- nudila še svojo sliko za ob- javo. Velikodušno, kaj? Franc Feguš, Gorišnica Med odbojkarskim srečanjem na Desterniku STRAN (! tednik — četrtek, 23. oktobra HLADNA JESENSKA SAPA Poslovili smo sc cd mladih in nedolžnih žrtev promelne tragedije pri Dorn^vj Slovenske gorice, Tomaž pri Ormožu. Košček naše sloven- ske zemlje, kjer vsako pomlad zaveje v zraku omamni vonj po cvetju in sveže zorani zem- lji, košček naše domovine, kjer je narava ustvarila silkovito pokrajino s kot morje valujoči- mi griči, zemlja, kjer je življe- nje med goricanii veselo pa tu- di orokleto trdo. Narava se je odela v živobarvni jesenski Dlašč in gorice so dale svoj žlahtni sad. ko je v minulem tednu na tem območju in sirom po naši domovini boleče odjek- nila vest o hudi prometni tra- gediji pri Dornavi. kjer je pla- čalo krvav davek s svojim mla- dim življenjem šest otrok: Ma- rian. Jožek. Ciril. Milan, Kar- lek in Ljubica. Nad to slikovito slovenjegoriško pokrajino in v srca ljudi, ki tod živijo svoje trdo življenje je hladna in mr- zla temina razgrnila svoj tem- ni plašč in pod njegovim okri- ljem je nrenehalo utrinati šest mladih življenj. »Sli bomo v mesto,« je vese- lo završalo med otroci osnovne šole Dri Tomažu ko so zve- deli. da si bodo v okviru učne- ga programa ogledali Ptuj in njegove kulturno-zgodovinske SDomenike. Da. mesto, visoke hiše. velike izložbe, mnogo lju- di. avtobusi in vlak. dolga jek- lena kača. ki se vije po nes- končno dolgih tračnicah .. . Da. vlak. avtobus in nezava- rovan železniški prelaz nri Dornavi. Prešerni otroški živ- žav. smeh in nesem tega usod- nega izleta in popotovanja v mesto, ki je za kmečkega otro- Ka Doseono doživetje, je bilo Konec že na polovici poti. Stra- hovit lom se je daleč naokrog razlegel v megleno jesensko ju- tro. trda kovina se je kot trav- nata bilka zvila v DoSastne ob- like. kri. jok, klici na Domoč tn truola, ki so negibno oble- žala na kraju nesreče . .. Sle- dili so prevozi ranjencev v ptujsko bolnišnico, kjer je ves medicinski kader z izredno do- žrtvovalnostjo začel bitko za življenje 32 ranjencev. Bitka za nekatera življenja je bila ne- izprosna ter za Marjana, .lože- ka. Cirila. Milana, Karleka in Ljubico izgubljena . .. Minuli netek smo se pri To- mažu in na Polenšaku oosled- njič poslovili od teh nežnih cvetov, ki jih strla hladna jesenska sana. Pred šolo pri Tomažu je bilo s cvetjem in venci ■ obdanih pet majhnih krst. okoli njih pa več kot dva- tisoč glava množica žalnega zbora, ki je prišla od blizu in od daleč, da jih pospremi na njihovi zadnji poti. Vonj po prižganih svečah, belih krizan- temah in kadilu je segal glo- boko v srca zbrane množice in redka so bila lica, po katerih niso polzele boleče solze, sol- ze, ki so poleg globokega žalo- vanja tudi obsojale. Učencem Marjanu, Jožeku, Cirilu. Milanu in Karleku. ki so bili ta dan poslednjič pred tomaževsko šolo in zbranemu žalnemu zboru je spregovoril ravnatelj osnovne šole Tomaž Ignac OMAN. S tresočim gla- som in s solzami, ki so mu sili- le v oči, se je od svojih učen- cev Doslovil z naslednjimi be- sedami : Dragi Mar.ian. Jožek. Milan, Ciril in Karlek! Komaj dober mesec je minil od takrat, ko se je ponesre- čil naš učenec Borut, ki smo ga pokopali v Ptuju. Ni še se polegla žalost za njim, saj ga ne moremo pozabiti. Niso se še Dosušile materine in sestri- ne solze, ko je smrt že zonet zamahnila s svojo hladno roko oa našem pionirskem odredu in zahtevala kar pet žrtev, pet mladih življenj. In še za dve- ma trepetamo in ne vemo, kaj se bo zgodilo z njima. V torek zjutraj ste se vsi veseli in ra- zigrani odpravili na poučni iz- let v Ptuj, da bi si ogledali vse ono. česar vam tovarišici nista mosli nrikazati z besedo in sli- ko. Med Dotjo pa vam je kruta smrt pretrgala nit vašega živ- ljenja. Nihče, ne vi, ne vaši starši in učitelji niso mogli slu- titi. da se bo ta izlet končal ta- ko žalostno in strašno. Ko po- čivate tu pred nami, obtožuje- te vse one. ki so krivi, da se s tega izleta niste vrnili še bolj razigrani in obogateli z znanjem. Ne moremo verjeti, da bodo vaša mesta v razredih prazna, ne moremo verjeti, da se nik- dar več ne boste odlašali iz klopi, ne moremo verieti. da vas vaše tovarišice učiteljice, ki sedaj ležijo z več vašimi so- •šolci v bolnišnici, nikdar več ne bodo videle, da smo danes zadnjič skunaj. da vas zadnjič snremliamo na kraj, od koder ni vrnitve. Od nas odhaiate. ko afe onravili trgatev in poma- eali posnraviti star.šem jesen- ske nridelke. odhaiate od nas, ko se ie narava odela v čudo- vite jesenske barve, kakor da bi .še enkrat pred svojim po- čitkom hotela pokazati ves svoj čor in se potpm odnočiti. Vi pa odhaiate od nas v ča.^u ■svoie pomladi, v cvetju svoje.ga živlienia. ki bi ea pravzaprav šele začeli živeti in ca spozna- vati. zapuščate nas v svoti brezskrbnosti in nič več ne ve- ste. kakšna žalost se ie nased- la v naša srca. posebno pa v srca mater in očetov, ki so \ ^ vzeajali in gojili nebroj upov za va.5o srečnej.šo bodočnost. Odhaiate in ne morete več razumeti in občutiti te brez- meine žalosti. Usoda vam ni naklonila te sreče, da bi rasli v ponos svolim staršem učite- liem in druGim dobrotnikom. Za vas se danes tako zgodaj končuie vaša življenjska pol v tihi jami. kjer bodo z vami počivali tudi vaši upi in na- črti. Ne moremo še razumeti da ie vse to res. Vse skupai je kakor grozne sanje, saj jc preveč eorja in žalosti, da hi mogli občutiti še kaj več. Ne- sreča. ki vas je doletela jo stra- šna. Naihujša je za vaše dra- ge starše. Naš pesnik Simon Gregor- čič pravi v svoji pesmi »Sam«: Gorje mu, ki v nesreči biva sam! Mi pa v tej nesreči nismo sami in v tolažbo nam je, da z nami sočustvujejo pionirji iz vse domovine. Brzojavke z glo- bokimi izrazi sožalja prihajajo v teh težkih dneh z vseh stra- ni. Pošiljajo jih pionirski od- redi, šolski kolektivi, množič- ne organizacije, delovni kolekti- vi, osebno pa sta nas obiskala predsednik in sekretar kultur- no prosvetnega zbora skupšči- ne SRS, ki sta nam izrazila globoko sožalje ter obljubila tu- di izdatno pomoč družinam po- nesrečenih pionirjev.. Dalje so nas obiskali tudi zastopniki za- varovalnice Maribor, avtobus- nega podjetja Maribor, pred- stavniki skupščine občine Or- mož, predstavnik Socialistične zveze in predstavniki raznih časopisov. Izraze sožalja spre- jemamo tudi iz drugih repub- lik. Tako torej ob tem bridkem udarcu nismo sami, saj z nami sočustvuje vsa domovina in ta zavest nam lajša bolečino v teh težkih urah. Vas, dragi pionir, ji ne bomo mogli nikdar pozgl biti. Obiskali vas bomo na po, kopališču in vedno znova poj. skali grobove našega Marjana Jožeka, Milana, Cirila in Kar- leka in se vas spominjali, kot dobrih učencev, ki ste tako ža- lostno končali svoje mlado živ- Ijenje, Ne bodo vas pozabili ne starši, ne sorodniki, ne sošoi- ci, ne vaši učitelji. Spomin r.a vas bo živel v srcih vseh pio, nirjev naše občine, saj so vam njihovi zastopniki iz vseh šol prinesli zadnje tople pozdrave in.cvetje. Staršem in sošolcem naj v tolažbo povem, da nas učitelje ta huda in grozljiva tragedija boli prav tako, kot, da bi bili to naši otroci. Izgubo petih pi- onirjev čutimo kot hud udarec za našo šolo in iskreno sočust- vujemo z vašimi starši in do- brotniki. Dragi Jožek, Marjan, Ciril. Milan in Karlek. počivaj- te sladko«. Za ravmateljem Ignacom 0- MANOM so se od mladih in nedolžnih žrtev te hude trage- dije poslovili z žalnimi govori tudi pionirji osnovne šole To- maž, pionirka iz Središča ob Dravi, pionirji in predstavnik učiteljskega kolektiva iz so- sednje šole Bučkovci ter Ed- vard PAJEK v imenu skup- ščine Ormož in družt>enopoli- tičnih organizacij. Pretresljive so bile besede pionirja tomaževske šole. ki je dejal: — »vaši sedeži v šolskih klo- peh so ostali prazni, namesto vas bodo odslej na njih .šopki rož. Ti. vedno nasmejani Mar- jan, ti Milan, ki si bil tako korajžen, ti Jože. ki si bii ved- no tako tih in miren in se bal teme, ti dragi Ciril, in ti Kar- lek, ki si bil vedno dober to- variš. — vi vsi ste nam drasi in vsem vam bomo krasili ftr«- bove ... Jožek. ti ki si se take bal teme. na tvojem grobu bo vedno gorela svečka ... « Edvard PAJEK je v svojem žalnem nagovoru med drugim dejal: .... »poleg svojih bratov sestric ste bili sreča naši» kmečkih domov, upi svojih O' četov in sonce sreče svojih ni^' mic. Se zadnji pozdrav z nji"*' usodnega jutra, pa nič več v^ selega snidenja, nič več živeg' Pet krst, pet mladih življenj, pet nedolžnih žrtev hude tra- gedije pri Dornavi Dušan Budja iz Hranigovec: »Bil sem v ponesrečenem av- tobusu. Skupaj z nekaterimi sošolci smo odšli s kraja ne- sreče peš proti Tomažu, ne po cesti, temveč po travni- kih in poljih. Danes sem pri- nesel mrtvim tovarišem šo- pek belih krizantem ...« ZINKA: 14. oktober 1969 Megla jesenska se je na zemljo sklonila, tomaževsko šolo v črni plašč je zavila. Otroci veseli so šli na izlet, a slutili niso, da spremlja jih smrt. Narava v jeseni list pozlati, sapica potegne, lista več ni. Usode vihar čez polje je privel, ugasnil je hkrati šestero življenj. Bila je megla, gosta kot mrak. na železniškem tiru v njih treščil je vlak. Mrtve potegnili so iz razbitin, za njimi ostal je le grenek spomin. V grobu preranem zdaj trupla ležijo, nsta negibno, molče govorijo: Dokler bo tekel življenja vam čas, sošolci vi dra.gi, ne pozabite nas! Ivanka Serec, učiteljica: »Ubogi otroci, ne vein, kako j'^^ bom pogrešala ob pogledu na njihove prazne sedeže šolskih klopeh.« ..gpnik — četrtek, 23. oktobra 1969 STRAN 11 pogleda, nič več božajočih be- sed. ne otroškega smeha, am- pak neizprosna resnica, da vas pi več. da vas danes v globoki jjolečini spremljamo zadnjikrat, (ja je to naše poslednje slovo. Dragi starši, bodite močni in vaš otrok bo v vas in v naših delih živel dalje. Globoko so- {ustvujemo z vami drage mate- re in očetje, bratje, sestrice in ostali svojci. Vem, da so vse besede, petje in cvetje, vsa to- lažba nič v primerjavi z izgu- bo. ki vas je doletela. Človek to bolečino doume šele takrat, ko njeno težo in neizprostnost okusi sam . . . Ko bo iz učilnic tomaževske Sole zopet zadonela pesem, naj ponese tem fantom pozdrave, njihovih součencev in učite- ljev, naj bolečina njihovih naj- dražjih boža prerane grobove, da bo njihov počitek miren in lahek . .« Se zapeta žalustinka pevske- ga zbora tomaževske šole in žalni sprevod je ob spremljavi žalostink, ki jih je zaigrala or- moška ^odba na pihala počasi in s težkimi koraki krenil na njivo večnega počitka. Sonce, ki zjutraj nikakor ni moglo prodreti skozi gosto meglo, je proti poldnevu poslednjič ob- sijalo in razlilo svoje žarke na petih krstah. Slikovita jesen- ska slovenjegoriška pokrajina, se je pokazala v vsej svoji le- poti in čarn, kot, da se želi po- sloviti od sinov svojih goric, skopih ilovnatih polj, s slamo kritih domačij in blatnih klan- cev. Hladen jesenski veter je zašepetal v krošnjah s sadjem obloženih jablan in rumeno li- stje je zaplesalo v vetru in počasi padalo na zemljo, ki je ta dan ob žgočih solzah pri od- prtih grobovih sprejela v svo- je črno okrilje pet mladih živ- ljenj — pet nežnih cvetov, ki jih je strla hladna jesenska sa- pa. Dragi Marjan. Jožek, Ciril, Milan in Karlek. Ne bomo po- zabili na vas. Vaša mlada živ- ljenja so preveč krut davek naše neodgovornosti, obsojamo tiste, ki so krivi vaše nesreče, čutimo se krive, da ste danes v preranih grobovih. Vam, drage matere, očetje, bratje, sestre, sorodniki, sošol- ci in učitelji tomaževske šole pa izrekamo ob hudi tragediji v imenu bralcev našega lista •'•'res iskreno in boleče soža- Ije. Tekst in slike: J. Slodnjak občutek, kot da je slutil, da mu nekaj prikrivajo. Z očetom in materjo seni se pozneje pogovarjal na hodniku pred sobo, v kate- ri je z drugimi ponesrečenci ležal Slavko. Povedala sta mi, da je ta nesreča za njiju najhujši udarec v življenju. Imela sta samo dvojčka Lju- bico in Slavka. Takoj, ko sta zvedela za nesrečo, sta pri- šla domov. Kot navadr^), ji- ma nista pritekla naproti otroka, dom ju je pričakal prazen z mrtvo hčerko Lju- bico in s Slavkom, ki je le- žal v bolnišnici. »Najhujše bo jutri, ko bo- mo Slavku povedali, da je njegova draga sestrica že v grobu. Bojiva se tega tre- nutka, ko bova videla, da bo z nama zajokal tudi Slavko, najin dragi Slavko, ki nama je «stal še edini up in to- lužba.« V očeh so se jima zalesketale solze. Nenadoma so se odprla vrata. Bil je Slavko, ki je slišal, da smo se pogovarjali pred vrati. Našega pogovora prav gotovo ni razumel, saj se je še enkrat v vsej otro- ški razposajenosti in veselju, da bo že naslednji dan za- pustil bolnišnico — oklenil očeta in matere, ki sta ga brez besed čvrsto stisnila k sebi. Prav gotovo si ne moremo predstavljati, kako ga je stisnilo pri srcu in v njego- vi otroški duši, ko so mu na- slednji dan pcvedali resni- co, da je njegova sestrica že v grobu, in da je ob njeni krsti žalostno zatulil pes Le- si. ki je pri hiši že od nju- nega drugega leta starosti dalje. To je zgodba, ki io je s krvjo napisala prometna ne- sreča pri Dornavi. J. S. Zgodba, ki jo je s krvjo napisolci prometna nesreča pri Darnesvi ^^ " ^ ^ ic . "" • " " Isti dan, t. j. v petek, ko je bila pogrebna svečanost pri Tomažu, so se tudi na Polenšaku svojci in številni domačini poslednjič poslo- vili od komaj lO-letne Lju- bice GRACER s Polenšaka, ki ji je pri nesreči pri Dor- navi prenehalo utripati nje- no razigrano otroško srce. Z bratcem-dvojčkom Slav- kom sta bila na poti v glas- beno šolo v Ptuj in sta bila tako po naključju v avtobu- su skupaj s šolarji od To- n^aža. Vse od takrat, ko sta kot dvojčka prijokala na svet, sta bila nerazdružljiva prijatelja, vedno in povsod skupaj ter odlična učenca. Toda zgodilo se je tisto pajhujše. Ob trčenju vlaka in avtobusa, je Ljubica umrla v ptujski bolnišnici, njen bratec-dvojček Slavko pa je bil prav tako prepeljan ra- njen v Ptuj. O usodi sestre Ljubice mu ni nihče nič Povedal. Rekli so mu, da je bolnišnici v eni izmed so- sednjih sob in da ne more ^ njej na obisk. Bilo je v ponedeljek po- poldne. ko sem se odpravil na obisk k ponesrečen-im otrokom^v ptujsko bolnišnico. Moj vodič je bila Fani KO- RENJAK, glavna medicinska sestra na kirurgičnem oddel- ku. Živahni fantič Slavko GRACER je imel ravno v ti- stem času obisk. Ob njegovi postelji sta stala njegov oče Slavko in mama Heda. Oba sta zaposlena v Nemčiji, otroka pa živita pri dedeku in babici na Polenšaku. Zmotil sem njihov pogovor in prisluhnil živahnemu Do- menku, med katerim sta oče in mama večkrat izmenično ali pa tudi oba hkrati pobo- žala svojega sina, ki se je počutil zelo dobro in je ver- jetno že čez neka i dni zapu- stil bolnišnico. Živahno nam je pripovedoval, kako se je pripetila nesreča in kako je skoz: okno avtobusa padel med koprive. Videl je, kako je švignil mimo njega vlak, kako so začeli nalagati ra- njence in se takoj zatem onesvestil. Dalje se ni spo- minjal. Med pogovorom se je ne- nadoma zresnil in vprašal: »No, očka in mamica, povej- ta mi, kje je in kaj dela Ljubica?« To je bilo vpra- šanje, ki se nam je globoko zarezalo v srca in ušesa vseh, ki smo stali ob njegovi po- stelji. Pogledal sem očeta ir mater. Prej prisiljen smeh na njunih licih, ki se še ni- so posušile od solz, ki sta jih v zadnjih dneh pretočila ob izgubi hčerke Ljubice, se je nenadoma skril za zaveso izraza na licu, ki vam ga ne morem opisati. Toda ostala sta trdna, lahko bi tu- di rekel jeklena. Solze, ki so jima ob Siavkovem vpraša- nju siiile v oči, sta prisilila, da so ostale in vrele globo- ko v njunem očetovskem in materinskem srcu. ki je bilo že tako strto od bolečine. Slavko pravega odgovora na to vprašanje ni dobil. Oče in mati sta obrnila po- govor na šolo, na njegove prijatelje in na dedeka in babico, ki ga doma že ne- strpno pričakujeta. Imel sem Ljubica Gracer, še do ne- davnega razigrana in razpo- sajena deklica z dolgima ki- tama, danes že v preranem grobu. Slavko Gracer v trenutku, ko sta bila pri njem na obi- sku atek in mamica. Prva z leve: Fani Korenjak, glavna medicinska sestra na kirurgičnem oddelku. gre m bolje Obisk pri ponesrečenih otrocih pri prometni nesreči pri Dornavi sem vam delo- ma že opisal v sestavkih »Povejta mi, kje je in kaj dela Ljubica?« Poleg Slavka Gracer j a sva z glavno medicinsko sestro kirurgičnega oddelka Fani KORENJAK obiskala pri- klenjene na postelje tudi druge ponesrečence. Šopki rdečih nageljnov in najraz- ličnejša darila na nočnih omaricah so bila lep dokaz, da ponesrečeni otroci niso osamljeni, in da jih pri laj- šanju njihovega trpljenja obiskujejo njihovi svojci, so- šolci, predstavniki družbeno- političnega življenja iz cele Slovenije,skratka, solidarnost ie tokrat dosegla tisto mejo, ki bi morala biti prisotna v našem življenju povsod in na vsakem koraku. Med drugimi sem se pogo- varjal z učenko Mileno STANJKO iz Lahonc, s Tonč- ko DOVECAR, z malim Loj- zekom VENTA iz Rucmanec, ki je negibno ležal v postelji s težjim zlomom roke in po- škodovano glavo, s Treziko ARKLINIC iz Bratonečic, s Frančkom MAJCNOM iz Male vasi, ki ima zlomljeni obe nogi. z Romanom KLE- MENClCEM, ki ima poško- dovano glavo in hrbtenico, ter z njihovima učiteljicama Marto RAJH in Ivanko SE- REC, ki sta bili pri nesreči nrav ta.ko težje poškodovani. Marta RAJH, učiteljica: »Ko je strahovito treščilo, sem z glavo razbila šipo in se znašla na pokrovu mo- torja skupaj z drugimi gla- (Konec na 13. strani) Od leve proti desni: operacijska strežnica Silva Ribič, dr. Henrik Žlebnik, Rudi Cimprič, rentgenski tehnik, Amali- ja Kreft, glavna instrumentarka, in dr. Karel Fraunseis na hodniku bolnišnice dr. Jožeta Potrča v Ptuju. STRAH 12 TEDNIK — ČETRTEK, 2,3. oktobra ir^ Od Ptuja do Ptuja (Planinski izlel po Slovenskih goricah v začetku oktobra je Planin- sko društvo Ptuj organiziralo enodnevni izlet po Slovenskih goricah. Ta bi naj imel dvojni namen: vključitev PD Ptuj v praznovanje 1900-letnice ter spoznavanje domačih krajev. Tudi tokrat se je izkazala sta- ra resnica, da ljudje, ki včasih prepotujejo pol sveta, ne po- znajo svoje ožje domovine. Ne bom se zlagal, če trdim, da je več kot polovica od 20 udele- žencev bila prvič v nekaterih cd obiskanih krajev, ali pa je bila tu že pred tolikimi in to- likimi leti. Zato, je bil marsi- kateri tako ali drugače prese- nečen nad lepotami in zani- mivostmi teh krajev. Pa še nekaj. Medtem ko se pravi pla- ninec ne sme nikoli pritoževati nad vremenom, naj bo lepo ali grdo, je nekako tiho pravilo, da je vsak bolj vesel lepega vremena, saj ob takih eno- dnevnih izletih, ki imajo sicer bolj namen spoznavati lepoto obiskanih krajev in mi smo imeli res čudovit dan. S šestimi avtomobili smo se v nedeljo zjutraj odpravili po asfaltni cesti iz Ptuja, tega spomenika starodavnosti, pro- ti Desterniku in še naprej. Kmalu, preden se je sploh skril ptujski grad, smo v Ro- goznici občutili blagodati luk- njava in prašne ceste, koliko bolj pa še pešci, ki smo jih prehitevali. Zjutraj še sicer ni bilo takega prahu, da bi se vle- kel za nami, smo vendar vsi mislili na novo cesto, ki bi jo naj nekoč tu začeli graditi. Kaj kmalu smo se ustavili v Novi vasi na Lackovi doma- čiji. Tu sta nam postregla po- kojnikov sin Milan in njegova žena s pristnim domačim žga- njem. Ogledali smo si spomin- sko sobo tega kmeta, ki je za- radi svoje preprostosti bil iz- redno priljubljen med kmeč- kim prebivalstvom v stari Ju- • goslaviji in spominjam se, da mi je preprost očanec, ki mu je politika in ideologija deve- ta vas, dejal ob vprašanju, ali se spominja Lacka: »Oh, Juža ti je bil ta pravi. Tako je go- voril, da smo ga kar poslušali. Pa človek je bil...« Ko smo se odpravljali naprej, smo vze- li s seboj petletnega Andrejč- ka, sina in ljubljenčka naj- mlajše Lackove hčerke Lizike in ker sta bila z nami še dva tako majhna državljana, smo imeli kar pravcati živžav. Pčt nas je vodila skozi Ja- nežovce, kjer smo si ogledali rojstno hišo našega ptujskega rojaka in velikega ljudskega zdravnika, pred nekaj ' leti umrlega Jožeta Potrča. Tu smo tudi zavili s ceste proti Drstelji, se peljali kakšna dva kilometra in se odpravili peš proti domačiji enega največjih slovenskih slovničarjev in li- terarnih zgodovinarjev, profe- sorja Matije Murka. Sli smo mimo polnih vinogradov, kjer je sadje kar ležalo po tleh in zdi se, da bo marsikaj zgnilo, saj nimajo kmetje ob takih prilikah dovolj posode, proda- ti pa ga ne morejo. Pri Murkovi, ali po domače pri Cafovi hiši, nas je sprejel sedanji lastnik in nam ponudil kruh in jabolčnik. Pokazal nam je tudi globok studenec na kolesa, ki ga je pomagal kopati sam Matija. Hiša je pred nekaj leti pogorela, tako da je sedanja popolnoma no- va. Na njej je spominska plo- šča. V lepem jutru smo se od- pravili nazaj v dolino do av- tomobilov. Kraji so prav lepi, čeprav so nekam odmaknjeni. 2e od daleč se dviga ponosno Desternik. Kraj ima tako ču- dovito lego, da ni čudno, če je zamikal našega lokalnega sli- karja Janeza Mežana, da ga je večkrat upodobil. Ima tudi že pravo zgodovino, saj se prvot- na kapela Sv. Urbana, zaščit- nika vinogradnikov, omenja že 1. 1100. Sedanja cerkev je zgra- jena v letih 1505—1518, pozne- je pa so še prizidali kapele in stranske ladje. Tu je bil rojen Lavoslav Gregorec (1839—1924), ki je bil strasten zagovornik Slovencev in slovenščine, zato je bil zaradi tega tudi zaprt in kot duhovnik prestavljen. Tuje služboval in napisal največ pe- smi »veseli pevec Slovenskih goric« Leopold Volkmer, eden prvih slovenskih pesnikov sploh. Zanimivo je tudi, da so pri Vrbanu 1. 1803 ustanovili nekako štajersko filološko aka- demijo, v kateri je sodelovalo več takratnih štajerskih prepo- roditeljev, kar pomeni za te- danji čas in slovenski jezikov- ni razvoj nekaj izredno poseb- nega. Tudi šola ima že lepo tradicijo, saj je bila tu že leta 1776. Ze pred vojno je bila tu lepa izletniška točka, seveda za pešce. Se malo naprej po hrbtu hri- ba, pa smo v Vintarovcih, pri spomeniku na nekdanji doma- čiji družine Reš, odkoder je čudovit razgled na vse strani. Lepo se vidi Andraž, Anton in Trojica, na drugi strani tudi Pohorje. Pričenja se območje vinogradov, tu pa tam vidimo in slišimo posamezne klopotce, toda mi se obračamo nazaj, da pridemo spet na glavno cesto, ki pelje proti Trnovski vasi. Peljemo se mimo bolfenške cerkve, o kateri je kmet sa- mouk in ljudski pesnik Mati- ja Belec napisal priljubljeno pesem »Prelepa je bolfenška fara«. Tu v bližini se je rodil tudi profesor Ivan Macun (1821—1883), prvotno ilirec, po- zneje znan kulturni delavec v Trstu. Med drugim je napisal »Književno zgodovino sloven- skega Stajerjac ter že 1. 1850 »Cvetje jugoslavjansko«, anto- logijo južnoslovanskih naro- dov. Ze smo v Bišu, o katerem se že med potjo sučejo številni pogovori. In zakaj? Kajti tu bi nas naj pričakovale prave pr- leške gibanice. Zato smo s pravo nestrpnostjo pustili av- tomobile na nekdanji občinski gmajni, poleg zadružnega do- ma in po stranski poti odhiteli proti »Zivkovim«, kjer so nas res čakale »gibanice«. Medtem ko so nam še to specialiteto Prlekije pripravljali, nam je v^odič govoril o življenju in delu Jožefa Muršeca-Zivkove- ga (1807—1895) in prebrali smo si lahko napis s spominske plošče. Kot duhovnik je služ- boval v Ptuju in v ptujski okolici. Po njem nosi tudi ime ptujska obdravska ulica. Bil je eden najbolj navdušenih rodo- ljubov in dobrih organizator- jev. V Gradcu je ustanovil politično društvo »Slovenija«, kjer je izdelal ob revolucio- narnem letu 1848 najnapred- nejši tedanji slovenski pro- gram. S svojimi političnimi članki je vplival na poznejše programe slovenskih taborov. Težil je tudi k tesnejšemu so- delovanju z ostalimi južnimi Slovani. Sedaj živijo na domu potomci njegovega brata. Z gi- banicami nam je postregla že- na sedanjega gospodarja, po domače Živkovega Ignaca. Po- trebno je priznati, da so nam pripravili prave in dobre giba- nice, ki smo jih nato zalili z domačim vinom. Nekaj hiš da- lje, bliže glavni cesti, pa stoji druga domačija, rojstna hiša pesnika in pisatelja Jakoba Gomilšaka, nečaka Jožefa Mur- šeca. Mladim je ime popolno- ma tuje, toda starejši še vsi vedo za čudovito domoljubno pesem »Slovenec sem, tako je mati djala«, ki jo je zložil prav Jakob Gomilšak — Vrbanov, a še bolj je znana njegova pe- sem »Dere sen še mali bija«, ki je zaradi priljubljenosti po- stala prava prleška himna. Vsak ve navadno tri do pet ki- tic, a pesem jih v resnici ob- sega čez 40, z variantami pa še več. Pesem kar diha od spro- ščenosti in prave prleške ve- selosti. Tudi pri Vrbanovih so nam postregli njegovi sorodniki, ta- ko da že kar jesti nismo mogli več. Tu se je izkazala prava slovenska gostoljubnost. Poslo- vili smo se od prijaznih Bišan- cev in se napotili naprej. Pot nas je vodila skozi Gočovo pro- ti Trojici, na naši poti drugi veliki razgledni točki. Edino, kar nas je motilo, je bila iz- redno slaba cesta. Vsi ti kraji v bližini Trojice in Lenarta so polni najdišč iz rimskih časov. Pri Trojici je znamenita božja pot, ki jo zlasti obiskujejo Prekmurci. L. 1631 je bila na griču »Gradišče« zgrajena lese- na cerkev, posvečena sv. Du- hu. 1636—1643 so pozidali pra- vo cerkev. Sem so prišli 1662 avguštinci, ki so cerkev pre- novili in še dozidali samostan. Današnja čudovita baročna cer- kev je dobila obliko v letih 1735—1740. Zaradi svoje lepo- te in lege so ji nadeli ime »slovenski Jeruzalem«. 1693 je bila prizidana loretska kapela. Ko je Jožef II. prepovedal bož- je poti, so avguštinci zapustili samostan, cerkev je za nekaj časa izgubila na pomenu, po- zneje pa so sem prišli franči- škani, ki so še sedaj tu. V cer- kvi so lepe freske slikarjev Jakoba Brolla, Ožbalda in Egi- dija Biertija. Hvale vredno je tudi, da je v cerkvi tudi nje- na kratka zgodovina, značil- nosti ter posebni umetniški pomeni, kar marsikje pogi-eša- mo. Ob tem smo se tudi spom- nili, da vse premalo skrbimo za naše narodne spomenike, jih premalo vodimo v eviden- ci, ni niti približnega seznama, kje je kaj ohranjenega oziro- ma kaj imamo v naši okolici. Tu bi morali bolj delati učite- lji, saj bi nam morali v Ted- niku ali kje drugje prikazati razne zanimivosti in značilno- sti posameznih vasi in krajev, da bi se tako temu posvetila večja skrb. Učiteljeva naloga ni samo golo delo z učenci, temveč bi moral biti kulturni nosilec na vasi, ne pa po služ- bi v avto in gremo! Ta čudovita pokrajina je si- cer naturalističnega pisatelja Alojza Kraigherja tako pre- vzela, da je ves Kontrolor Skrobar prepleten s krasnimi pokrajinskimi opisi o lepoti Slovenskih goric. Tudi Ivan Cankar je ob obisku pri Kraig- herju pri Trojici, blodil po gričih proti Bolfenku in Anto- nu, opisoval v svoji korespon- denci to pokrajino kot čudovi- to, čeprav je preklinjal blato in dejal, da bi bile Slovenske gorice bogate, če bi lahko svo- je blato prodajale. (Ni si še mogel predstavljati današnjih prašnih cest!) Spuščamo se mi- mo jezerc in ribnikov proti Lenartu, si ogledamo cerkev. Tudi Lenart je že star in se omenja 1203. leta. Sedanja po- znogotska cerkev ima pet ba- ročnih oltarjev in iz časa tur- ških ropanj je bila obdana s taborskim obzidjem, ki pa so ga pozneje odstranili. Za časa protestantizma so številni tr- žani, Lenart je postal trg že v 2. polovici 15. stoletja, pre- stopili v novo vero. Tu so se pojavili bičarji ali skakači, fa- natična verska sekta, ki sta jo podpirala domači župnik More- nus in hrastovški graščak Her- berstein. Vlada je morala dva- krat posredovati, preden jih je popolnoma razgnala oziroma uničila. Glavno postojanko pa je ta sekta imela v bližnji Ra- dehovi vasi. Toda tudi sicer je Lenart znamenit, saj so tu že prazgodovinske in rimske najd- be. Zanimivo je tudi, da je že L 1787 moral trški sodnik pri- segati po slovenskem obrazcu. Turki so dvakrat trg razrušili. Sola je bila tu že leta 1795. 1871 so ustanovili Slovensko društvo. Kot znamenitost je ohranjen tudi »gerihtni križ«, veliko trioglato zidano zname- nje s kamenitim križem na vr- hu. Tu so obsojenci opravljali zadnje molitve pred smrtjo. Po asfaltirani cesti, ki vodi proti Mariboru, smo se peljali skozi Črni les, kjer stoji velik križ, kot spomin na Agato, ki jo je hrastovška graščakinja iz rodu Herbersteinov obtožila ča- rovništva, ker se je v njo za- ljubil njen sin in jo zato dala ubiti. Ljudska pripovedka, ki ima verjetno zgodovinsko ozad- je, je krožila naprej, iz tega je nastala povest in pozneje ljudska igra, ki je zaradi svo- je romantičnosti izredno pri- ljubljena. Zapustili smo mari- borsko cesto, se obrnili proti Hrastovcu, lepem gradu, ki pa je sedaj spremenjen v bolniš- nico za duševne bolnike. Grad se prvič omenja že 1265 njo obliko je dobil 1055-..,!^ Po nekaj rodovih je gra(j ^ šel v roke Herbersteinov je tudi nekaj časa živel si J' državnik in znanstvenik ? opisovalec Rusije Žiga Herb^ stein (več njegovih dragom J"! del hrani ptujska Študij^,) knjižnica). Pred vojno so tu številne dragocene slike i so jih nato Herbersteinovl n. nesli v ptujski grad. ' Nato se peljemo proti Ba, bari, kjer so ravno ta dan o( krili ploščo padlim borcem gostilne se slišijo poskočne 4 mače viže. Ogledamo si lij, cerkev. Nekaterim se že nm, domov, ostali pa se počasi pe Ijemo po lepi gozdni poti pr« Vurberku, kjer nam je doira či župnik razkazal cerkev i razložil zgodovino. Cerkev j bila zgrajena 1773—1776, Okro je vzidanih več nagrobniko vurberških graščakov. Notrj njost je 1. 1894 poslikal slika France Gornik. Znamenit j okoli 400 let star marmorni ol tar in prav tako je prava utnet nina Sojčev križev pot. Kroni ko cerkve in gradu je napis znani lokalni zgodovinar Mi tej Slekovec. Za časa prote stantizma je postala cerke protestantsko svetišče. Povzpeli smo se tudi na m valine nekdanjega mogočne? gradu, ki je omenjen že v 11 stoletju. Bil je last solnogr« ških škofov, ti so ga prepustž vurberškim gospodom. 1267 j je dal češki kralj Otokar I Pfemisl razrušiti. Novi grad sezidal v 2. polovici 13. stole ja Friderik III. Ptujski. 1446 j oblega znani madžarski gubei nator Ivan Hunjadi, 1. 1493 p Turki, vendar grad ne padi Po pregonu protestantskih last nikov so pozneje grad prevze li Herbersteini in Attemsi. Vurberk je bil tudi zadni naša postaja pred Ptujem. Z avtomobili smo kar hitro co- ma, zadnji hip pred mestom pojavi ptujski grad in že smo na mestnih ulicah, E, J. Slovenska Bistrica ANALIZA V IZDELAVI Končno se je začel reševaj sklep, ki so ga sprejele celo V' večkrat vse družbeno-polit«'^! organizacije v slovenjebistn« občini in skupščina občine. Pred dnevi je bil sestanelt predstavnikov EkonomsKes •centra iz Maribora, skupsci"' občine Slov. Bistrica, ImP®^^? Monterja iz Poljčan in EMi»' iz Slov. Bistrice. Na sestJJ ku so se dogovorili o pri.P^L analize o možnostih ra^sin , oziroma finalizacije aluminS skih polizdelkov v kombina<^^^ z lesom. Dogovor je bil taK, , bo Ekonomski center iz^^ osnutek analiza oziroma aisP zicijo z raziskavo tržišča- Na naslednjem sestanku^ se bodo pogovorili, ali so ^ našteta podjetja zainteresir^ za ekonomsko oziroma po^ no sodelovanje pri nju novega obrata, ki bi jj ziral aluminijske jih proizvaja Impol. VseK ,, bo ta začetna analiza J pokazati, kakšne so moz" "j plasmaja teh izdelkov. ..gpNiK — Četrtek, 23. oktobra 1969 STRAN 13 II) zlatem jubiSeju Alojzije in Petra Vericka s Hajdine pri Ptt;ju »Delila sva dobro in slabo, bila sva srečna« polgih 50 let je že miinilo jj takrat, ko sta, danes že ;voIasa zakonca Alojzija in Jeter Verlek s Hajdine pri Ptuju, sedla v čolniček za- [onske sreče, ki je minulo loboto po razburkanih valo- (ih življenja zaplul v pri- lian zlatega jubileja. 50 let f zgodovini ne pomeni ve- Fjo, vendar pa je ta oblet- nica na drugi strani veliko pomembnejša takrat, če im^- Bo v mislih polstoletja tra- jajočo zkonsko zvezo, ki je iiapisala tako zajetno knjigo spominov, da je v kratkem fazgovoru ni mogoče preli- stati. Povsem po naključju smo se minulo soboto srečali pred liotelom Poetovio v Ptuju, fo svečanem zlatoporočnem •eremonialu in zakuski v ho- telu so se ravno v času mo- iega srečanja odpravljali v avtomobile z namenom, da odpeljejo na »ženinov in nevestin dom«. Ne bi bil ra- doveden novinar, če se ta- "at ne bi »prislinil« v nji- hovo družbo in veselo sva- ®vsko druščino prepričal za "atek razgovor, ki smo ga »Pravili v bifeju hotela Poe- tovio. Seveda sta bila moja glav- _ sogovornika Peter in ^'ojzija, ki sta stiskala v ro- zajetne šopke rdečih na- geljnov: 'Bilo je pred 50 leti. Uso- naju je združila in vpre- p v zakonski jarem. Za- gonsko gnezdo sva si spletla '^korekoč iz nič. S prihran- ' sva si kupila hišo, ki na- Ja je leta 1928 pogorela, .kadila sva si nov domek J v njem vzgojila 8 otrok. je še živih: Justina, ropoldina, Marija, Vinko, ij^n in Mirko, ki je ostal ^"[^a na domačiji. Življenje ''.nilo lahko, toda s skupni- ' naočmi in razumevanjem ® Uspešno premagovala vse ovire, ki so se v teh 50 le- tih pojavile na najini skup- ni življenjski poti. Delila sva dobro in slabo in bila drug drugemu v krepko ooo- ro. Otroci, ki so se razkro- pili po svetu, se radi vrača- jo domov in v tem je v na- jini jeseni življenja tudi največje zadovoljstvo in ti- sta tiha sreča, ki je oče in mati ne moreta opisati. Med drugo svetovno vojno nama je padel sin Evald. To je bil za naju najhujši udarec, to- da življenje je pač tako, da nam mnogokrat pokloni ve- sele in radostne trenutke, še večkrat pa nam obrne hrbet in razpara srce.« To ie bila v kratkih bese- dah njuna življenjska pot, ki sem jo v skopih besedah prenesel na papir. Danes že sivolasi očka Peter se še ži- vo spominja tistih dolgih sedem let avstrijske vojske, dela v rudniku, kjer je za las ušel smrti in poznejšega dela v Pirihovi tovarni v Ptuju, kjer je bil zaposlen kot usnjarski delavec. Tudi mama Alojzija ima se vedno sveže spomine, ki segajo v prečute noči ob otrocih in v nenehni skrbi za njihovo h srečno prihodnost. Pogovarjal sem se z nju- nimi otroci, ki v bistvu ni- so več otroci temveč možje in žene, z zeti in snahami, besedo sem povezal tudi z vnuki in celo z malim pra- vnučkom Matjažekom, ki je bil prav ta^ko navzoč na tej družinski slovesnosti. Ne , morem vam opisati vseh nji- hovih besed in izjav, ker bi nam to vzelo preveč prosto- ra, navsezadnje pa je nji- hova želja tako skupna in enaka, da jo lahko združimo v naslednji stavek: »Želimo, da bi naša mamica in očka živela še dolgo med nami, da bi nas dedek in babica vedno tako toplo, kot do se- daj. sprejela ob naših obi- skih. da bi..da bi...« Vse preveč je želja, toplih in iskrenih in k temu se pridružuje tudi uredništvo našega lista, J. S. bila sem zavest, in ko sem se zbudila v bolnišnici, sploh pisem vedela, kaj se je zgo- dilo. Ubogi otroci, ne vem, kako jih bom pogrešala v šoli ob pogledu na njihove prazne sedeže v klopeh.« O nesreči sem se pogovar- jal tudi s predstojnikom ki- rurškega oddelka, s prima- rijem dr. Karlom PRAUN- SEISOM. Med drugim je de- jal: »V času, ko se je zgodila nesreča, sem bil na sodišču, kot medicinski izvedenec. Poklicali so me po telefonu in v bonišnici se je začela bitka za otroška življenja. V trenutku smo imeli 32 ra- njencev, ki so bili več ali manj vsi potrebni najnujnej- ših zdravniških posegov. Združili smo vse svoje moči in uspeli, upam, da smo. Storili smo, kar je bilo v močeh našega celotnega me- dicinskega, strežnega in dru- gega osebja, ki dela v bolniš- nici. Trenutno je pri nas na zdravljenju še 11 ponesre- čencev te hude prometne tragedije, dva sta še vedno v šok sobi, nista se še zbu- dila iz nezavesti, toda upa- mo in storili bomo vse, da se bosta tudi ta dva pridru- žila svojim prijateljem, ki so že zapustili bolnišnico in bo- do po nekajčasni domači ne- gi zopet sedli v šolske klopi.« Na hodniku ptujske bol- nišnice sem se po naključju srečal in kratek čas pogo- varjal tudi z dr. Henrikom ZLEBNIKOM, z rentgenskim tehnikom Rudijem CIMPRI- CEM, z glavno instrumen- tarko kirurškega oddelka Amalijo KREFT ter z ope- racijsko strežnico Silvo RI- BIC. Dejali so mi, da so še- le takrat, ko so po napornem delu prišli domov k svojim družinam in otrokom, obču- tili in doživeli to katastro- falno nesrečo, in da so ta- krat močneje, kot kdajkoli prej stisnili k sebi svoje otroke. Celotnemu osebju bolniš- nice dr. Jožeta Potrča v Ptuju gre zares vse priznanje za nesebično in požrtvovalno delo, ki so ga opravili v teh težkih dneh, ko smo vsi tre- petali za mlada življenja. Prejeli so že številna prizna- nja od mnogih predstavni- kov družbenopolitičnega živ- ljenja iz cele Slovenije, od priznanih medicinskih stro- kovnjakov, od staršev pone- srečenih otrok in navsezad- nje jim gre tudi naša javna zahvala. J. S. Odbojka V zadnjem kolu vzhodne skupine slovenske odbojkar- ske lige sta se v Crešnjevcu sestali ekipi CRESNJEVEC in TURBINA iz Selnice ob Dravi, doslej še edini nepo- raženi ekipi v tej ligi. Tako so domačini imeli redko pri- ložnost uživati v tem športu tudi kot gledalci. Medtem ko je v začetku vse kazalo, da bodo gostje iz Selnice k seriji zmag do- dali še zadnjo v jesenskem delu prvenstva in tako po- stali edina neporažena eki- pa v tej skupini, se je stvar nenadoma obrnila. Vodstvo TURBINE z rezultatom 2:1 in še določeni del četrtega seta ni zadostovalo za obe točki. Borbeni domačini so dali vse od sebe. da bi se kar dostojneje oddolžili vztraj- nemu občinstvu, ki jih spremlja požrtvovalno že vrsto let. Uspeh je bil ne- sporen. Postali so edina eki- pa, ki je uspela premagati v jesenskem delu prvenstva vodeče moštvo vzhodne slo- venske odbojkarske lige. Končni rezultat j.e bil 3:2 za domačine. Posamezni se- ti: 15:13, 0:15, 12:15, 15:9, 15:13. Za domačo ekipo so nasto- pali: Kmetec, Bizjak, Rajh I, Soršak. Rajh II. Pučnik in Pahič. Viktor Horvat Kdaj asfalt do Sp. Polskave? Tudi prebivalci Sp. Pol- skave so zbrali okrog enajst milijonov starih dinarjev za asfaltiranje odseka ceste od ceste Pragerska—Slov. Bi- strica do Spodnje Polskave. Vendar manjka za asfal- tiranje te ceste še precej sredstev. Ker pri asfaltira- nju te ceste ni mogoče iskati pomoči republiškega cestne- ga sklada, ker je to cesta če- trtega reda, bodo morali naj- ti manjkajoča sredstva v ob- čini. Kako in kdaj, pa je še vedno veliko vprašanje".' bh vami, ki so klicale na po- moč ...« Ivanka SEREC, učiteljica: »Pri nesreči sem dobila mo- čan pretres možganov, izgu- Zahvala krvodajalcem Ob hudi nesreči, ki se je pripetila prejšnji te- den na nezavarovanem železniškem prelazu v Dornavi, v kateri so bili težko poškodovani pot- niki, predvsem otroci, smo vsi globoko sočust- vovali s ponesrečenimi. Vsi smo jim želeli po- magat: in karkoli dobre- ga storiti zanje. In zdra- vi ljudje smo jim lahko pomagali s svojo krvjo, tega smo se zavedeli v trenutku nesreče. Nikoli doslej nismo na naši transfuzijski posta- ji zabeležili v tako krat- kem času — komaj pol ure po nesreči — toliko želja po pomoči, nikoli doslej se ni prijavilo toliko krvodajalcev, ki bi želeli otrokom vrniti zdravje in življenje. Nenehno je zvonil te- lefon, vrstile so se pri- jave mater, gospodinj, delavcev, kmetov, pri- javljala so se podjetja, ustanove, tovarne, po- samezniki. Ce bi bilo mogoče, bi s krvjo reši- li vse ponesrečene, ven- dar je bilo za nekaj otrok, žal, prepozno. Posebno zahvalo smo dolžni izreči: Tovarni avtoopreme Ptuj, Teh- noservisu Ptuj, Gozdne- mu gospodarstvu Ptuj, Krajevni skupnosti Ptuj, Trg. podjetju Izbiri Ptuj, Službi družbenega knjigovodstva Ptuj, Del- ti Ptuj, Občinskemu od- boru RK Ptuj, mladini Ptuja, kakor tudi obča- nom Ormoža. Središča, kolektivu bolnišnice Ptuj. učiteljskemu zbo- ru iz Podlehnika, vsem prizadetim iz Polenšaka, posameznikom iz Spuh- Ije. Rogoznice In Mest- nega vrha. Prijavilo se je skupno nad 400 krvo- dajalcev. Toliko krvi za pone- srečene nismo potrebo- vali, zato se vsem, ki jim krvi prav Iz tega razloga nismo odvzeli, zahvaljujemo za željo po pomoči. 115 krvoda- jalcev pa je darovalo kri in se jim zahvalju- jemo v imenu bolnikov in njihovih staršev. Hvala vsem, ki ste po- magali ali želeli poma- gati. Vsak ozdravljen otrok, ki se bo vrnil iz bolnišnice k svojim do- mov, bo zdrav tudi po vaši zaslugi. Hvala! Dr. Jožica V^rečko Eatoporočenca Alojzija in Peter Verlek v družbi svojih nžjih sorodnikov, ki so jima čestitali k visokemu živjenj- skemu jubileju. strah 1« TEDNfK — ČETRTEK, 23. oktobra Igg Pečem piščosici na ptujski mčin Na zabaviščnem in gostin- skem prostoru kmetijske razstave je imela svoj kiosk tudi ptujska »Perut.nina« Po.sebno pozornost so vzbu- jali s pečenjem piščancev na žaru. ki so jih prodajali po solidni ceni. Presenetljivo nizka cena je bila tudi za porcijo ražnjičev (450 S di- narjev). Gostinci v sosednjih kioskih so jezno pogledovali na cenik in na številne gi^ste. ki .so se odločili za cenejše porcije. Za krajši čas smo se po- mudili pri pečenju piščan- cev Za Dečenje so sezidali imoroviziran kanal, kakih pol metra visok in meter ši- rok Kanal je bil dolg nekaj metrov. V njem je bil ogenj Kurili so z lesnim ogljem Cez kanal so poHbžili mreže iz debelejše žice na nje pa razrezane dele piščanca, ki so jih prej nasolili, namočili v mešanico olja paradižni- kove mezge z dodatkom pa- prike, timijana, gorčice in drugih začimb po okusu. Ta- ko pripravljene kose, polo- žene na rešo, so pekli. Po dvajsetih minutah so piščan- ce servirali. Tako pečene Pečenje piščancev na »ptujski način« je prikazala ptujska »Perutnina« na kmetijski razstavi. Inž. Slavko Brglez, Kon- rad Zoreč, Mirko Segula, Viktor Rebcrnak, Jože Ojsterc In Stane Vauda so bili pravi mojstri.. Ob pogledu na lepo zapečene kose piščancev ob prijetnih vonjavah so se mar- sikateremu obiskovalcu pocedile sline... VAŠE ZDRAVJE VNETJE SEČNEGA MEHURJA Vzroki vnetja sečnega me- hurja so mikroorganizmi, naj- Mgosteje bakterije in virusi. Ce gre za zdravljenje, je treba najprej ugotoviti izvor mikro- bov in njihovo pot v mehur. Seveda prihajajo bakterije ali virusi v n -hur s krvjo ali z limfnim obtokom. Lahko pa pridejo tudi s sečem iz ledvic ali prodro v mehur iz prednje- ga dela sečne cevi. Statistika kaže, da bolujejo zaradi vnetja sečnega mehur- "ia žene pogosteje od moških. Zakaj? Predvsem zaradi ana- tomskih posebnosti sečnih or- ganov. kjer mikrobi lažje pro- dro v sečni mehur pri ženski kakor pri moških. Ce upošte- vamo še, da se ženske zaradi mode oblačijo tudi v zimskih mesecih prelahko, ter eventu- alne nestrokovna prekinitve nosečnosti, potem je jasno, za- kaj zbolijo ženske pogosteje kakor mo*- i. Seči nikakor ne bi smeli za- držati v mehurju, ker tudi to lahko povzroči vnetje. Potreba po odvajanju vode je pogostej- ša ob pojavih peska ali kam- nov. rr. mnških tud-i pri hiper- trofiji prostate, kar otežuje odvajanje seči. Da bi seč- ni mehur normalno' funkci- oniral. je pomembna pra- vilna prehrana kakoi tudi delovanje črevesja. Alkohol in mastna, močno začinjena hrana povzroča močan dotok krvi v sečne organe, kar tudi ustvar- ja pogoje za vnetje. Nemiru^ spolno življenje, ki ga spretn. Ija uživanje močnih pijač, živa vnetje sečnega mehurja.' Da bi pozdra-'ili vnetje seš. nega mehurja, je treba ozdra" viti vzporedno še druge bolez, ni, med drugim tudi operirati prostato, če je to potrebno, Marsikaterega bolnika napotijo k zdravniku bolečine pri od- vajanju seči. Nekateri bolniki »se zdravijo sami« z 2:dravili, ki so pomagili temu ali druge- mu prijatelju. Koliko takšno zdravljenje pomaga, se vidi do tem. da takšne bolnike zdrav- niki navadno napotijo v bol- nišnico. Dr. Jv, UTOMIL, KO SE JE PO- GNAL ZA USTREUE- NIM FAZANOM Nedeljski lov se je končal a I člane lovske družine Leskovec zelo tragično. 14-letni Zlatko KOS iz Zg. Leskovca, učenec 7. razreda, je bil v skupini lov- cev kot gonjač. Lovili so fa- zane na dravskih otokih. Ko je lovec Babič ustrelil fazana, ki je padel v Dravo, se je fant pognal za njim. Ob nabrežju mu je spodrsnilo in se je v trenutku znašel v močnem to- ku reke, ki ga je ugonobila za mlado življenje. Eden izmed lovcev je skočil za njim, žal pa je bilo prepozno. Po 200 metrih so malega Zlatka po- tegnili na obrežje. Zal je bil že mrtev. J. S. PRrSPEVEK DRUŽINSKIH ČUHOV PRI GOSPODINJSKEM DELU V družinah, kjer mati ni zaposlena zunaj doma. opravi večino gospodinjskega dala sama v času. ko so drugi dru- žinski člani 2 doma — v služ- bi ali šoli. Tam. kjer je tudi mati za- poslena. pa se mora gospo- dinjsko delo porazdeliti med vse za delo sposobne družin- ske člane Razdelitev gospo- dinjskega dela je treba izve- sti po skupnem dogovoru vseh družinskih članov^ Pri opravilih, ki odpadejo na oo- sameznika. upoštevamo šia- rost, telesno zmogljivost, za- poslenost z drugim delom, veselje do posameznih del in še druge okoliščine, ki so v različnih družinah različne. Navajati vse družinske čla- ne k sodelovanju ni vedno lahko in preprosto. Mnogo-' krat je enostavneje in hitreje,, da opravi delo mati sama, ka- kor da potrpežljivo kaže, raz- laga, opominja in nadzira Zato bomo začeli z navaja- njem k redu. Vse člane mo- ramo najprej vzgojiti, da ne bodo razmetavali po stano- vanju in dvorišču, da vsak pospravi za seboj torbice, plašče, čevlje, časnike, igrače, knjige, posteljo, pa tudi je- dilni pribor. Pri tem bodimo doslsdni in nepopustljivi, se- veda pa morajo biti starši za zgled. Ce gosp>odinjska dela raz- delimo med člane, se ustali v družini neki red. Dela so med seboj povezana (prinašanje kurjave iin kurjenje peči. na- kup živil in priprava hrane) zato je važno, da jih opravi- mo v določenem času. Po vsem tem izdelamo s Kupno dnevni in tedenski urnik de- la. Umik pa mora vsebovati tudi čas za dnevni in teden- ski počitek, igro im razvedri- lo. Potrebno je tudi planirano menjavati lažja in težja dela pa dnevno določiti približno enak čas za delo in počitek Sprejete delovne obvezno- sti morajo vsi člani družine opravljati disciplinirano. Starejši naj dajejo mlajšim dober zgled Neorganizira- nost spet privede do tega. da se vse 2'>spodinjsko dele po- časi zgrne na enega ali dva družinska člana — r.avadno na ženo in starejšo hčerko Vsako delo, tudi g-jspodinj- sko. vzgojno vpliva n-5 m^ade ljudi Skrajno pomanjkljiva je vzgoja v družini, kjer je obremenjen samo eden, drugi pa lenarijo na niegov račun Ce bodo že mladi spo.znali go- spodinjsko delo. se b ^do ču- tili zanj odgovorr.e. Tako bo- do tudi lažje pretehtali, ali naj ga še vnaprej ssmi o- pravljamo ali na je bolje in smotrneje, če ga vsaj delno oddamo iz gospodinjstva. piščance so ponudili prvič v Jugoslaviji, Način priprave in pečenja je razširjen v Ameriki... Na razstavi so ga imenovali pečenje piščan- cev »po ptujsko«. Tak način pečenja je primeren za dru- žine doma in na vikendu, ob večjih prireditvah, kjer se zbere za krajši čas veliko ljudi Sam način priprave je enostaven in cenen, za po- trošnika pa primeren, ker lahko dobi piščanca v želje- nih kosih. ZR GTROK ZANETIL POŽAR 19. oktobra je izbruhnil po- žar na gospodarskem poslopju last Vinka Tušeka iz Miklavža pri Ormožu. Ogenj je izbruhnil v steljniku. kjer je bilo okrog 800 kg slame. Po dosedanjih ugotovitvah je z vžigalicami zanetil požar Tušekov 3-letni sin. ki se je skupaj z drugimi otroci igral z vžigalicami. Hitri intervenciji gasilcev se je zahvaliti, da je bil požar pra- vočasno lokaliziran in da ni zajel tudi stanovanjskega po- slopja. Na gospodarskem po- slopju je zgorelo ostrešje v dolžini 20 metrov, 3000 kg se- na in okrog 800 kg slame, ki je bila v steljniku. Materialna škoda znaša pri- bližno 1,500.000 S din. Poslop- je je bilo zavarovano, vendar za manjšo vsoto, kot znaša po- vzročena škoda. J. S. tednik — ČETRTEK. 23 oktobra 1069 STRAN 15 Osnovno opazovanje bolnega otroka (Maiialjevanje) Včasih nam otrok pove o svoji bolezni drugače, kakor o njej mislijo starši. Prav tako včasih odrasli otroku marsikaj vcepljajo v glavo in ga prepričujejo o nečem, kar otrok zdravniku vse drugače pove. Zato je razgo- vor z otrokom izredno va- ien. Z njim se pogovorimo toplo in iskreno, mirno in zaupno. Razumljivo ga vpra- šajmo o vsem, karkoli bi I_ah- ko bilo v zvezi z njegovo"bo- Icznijo, to seveda le. če je Dtr'>k to!i'ko star in priseben v takem duševnem stanju, da so njegove navedbe upo- rabne za zdravniško razoo- inavo ter za presojo okoli- žčin. v katerih je zbolel ali fe poškodoval in če nam omogcTajo presojo okolja, v katerem otrok prebcleva bo- kzen. Otroka vprašamo, kje je bil. kaj je delal, kje se je udaril, kdo mu je kaj sto- ril, kaj je na skrivaj poje- del, kje ga je pričelo boleti, kaj se mu je pripetilo, kdb izmed njegovih vrstnikov je iadi bolan, s katerimi otroki je bil nazadnje v družbi. Včasih namreč ravno tak jtaupen pogovor z otrokom farnim odkrije presenetljivo važne in uporabne podatke o otrokovi bolezni. Opazovanje otroka v bo- lezni nam torej daje temelj- ne kamne za sestavo zdrav- niške razpoznave. Spremembe v splošnem počutju, vedenju in zadrža- nju otroka, spremembe v te- lesni toploti, spremembe pri dihanju, kašelj, izmečki in iztrebki, bruhanje in blju- vanje. utrip srca. otrokova rast in teža, spremembe na koži in sluznicah, bolečine in otrokove navedbe so pred- met temeljnih opazovanj otroimo presto- pali dopustnih meja, bo ta- ko znanje našim otrokom nedvomno samo v prid. Pred-r S KOMBiJEM V JAiEK 19. oktobra se je pripetila na odcepu ceste Jeruzale;-n—Krče- vina prometna nesreča. Voznik kombija znamke VW je peljal šest sopotnikov iz Jeruzalema na poti proti Ormožu. Zaneslo ga je v obcestni jarek, iz ka- terega je hotel speljati nazaj na cesto, vendar se je pri tem avtomobil prevrnil. V nesreči je bila lažje po- škodovana voznikova žena Ju- lijana Grager, ki so jo po ne- sreči prepeljali v mariborsko bolnišnico. Materialna škoda na avto- mobilu znaša okrog 350.000 S din. J. S. V nedeSfo 26. okiohrci zlst Icbsrnlksv v Pioju V počastitev 1900-ietnice mesta Ptuja pripravlja ob- činska zveza tabornikov Ptuj in zveza tabornikov Slove- nije velik zlet tabornikov, ki bo 26. oktobra v Ptuju. Po predvidevanju se bo tegazle- ta udeležilo 1350 tabornikov iz vse Slovenije. Taborniki l^do ta dan pripravili ob taborniški ko- či, ki stoji ob stadionu Dra- ve v Ptu]u — kulturni pro- gram ob taboi-nem ognju. Vabijo vse občane, pred- vsem pa mladino, da si ogle- dajo to zanimivo srečanje, ki se bo pričelo ob 15. uri po- poldne. V primeru slabega vremena bo prireditev v ptujskem gledališču. Vabi pripravljalni odbor Kim eorisnica 26. oktobra ameriški film fepartak. kidričevo 23. oktobra nemški film na svidenje na morju: 25. in 26. oktobra mehiško- it film obračun fekosa; 29. oktobra šp.-it. film obračun na indijskem oceanu; UUTOMER 23. oktobra fr.-it. film DIV- JI SAM; 25. in 26. oktobra 8loven,ski film KEKCEVE UKANE; 29. oktobra ameri- Ski film ODSEV V ZLATEM ocesu. ^ruj ^ 23. oktobra fr.-it. film MA- ŠČEVALEC Z MEČEM; 24. oktobra franc. film BRADA- TI AGENT; 25. in 26. oktobra ameriški film ODSEV V ZLA- TEM OCESU; 27. in 28. okto- ^>»•3 ameriški film BOSONO- GA V PARKU; 28. oktobra |ob 19.30) it.-fr. film MOŽ, KI JE VELJAL MILIJONE. SLOVENSKA BISTRICA 24., 25. in 26. oktobra nem- ški film PESEM PRERIJE; 29. in 30. oktobra nem- ški film UBIJALEC S TEM- ZE. ^OMAŽ PRI ORMOŽU 26. oktobra ameriški filrn IIUR. Rezervirciilo zo Ly|zeka Dober den drosi Prleki no fsa cejena iio spuštovon.i žlohta z mojega rez«?rviranega kota! Moren van ali najpret povedati, ke me je v tctih zame^Ienih dne- vih, pdo se ,i»sen tak p« malen v zimo spremlja, napela tista strašna bolezen, ki jih v Prleki- ji tak po domočen šmrktafka re- čemo. Ja pa to še neje fse. Kdo se en hujdič nad človeka sprovi te ga še začne driigi jezditi. Šmrklafki sta Se pridriižla še be- tega »moštitis« no »šmarnikulas — v jorek padnus«. Vena fsi do- bro vete za pov/ročiteLi tote ,ie- senske kuge. ki razsoja fsoko je- sen v Prlekiji no v Haloviah. r«> sta mošt, ki že precik VTeže, no šmarnica, ki te že po enen iitri na glavo v jorek vrže. To sta zlo hajfla betega, za kera dohtari rto zaj še neso najšM provega vro- štva. Xo. pa kaj bi se van to2a. če ven, ke tiidi pri vaših hišah totj beteg razsoja, no, da ste glih toki reveži kak sen jas. Od dopisnika Tuneka s slove- njebistriške občine s^n pa doba eno pismo, pa si te poglejmo, ke nan je napisa: SPOSTOVONEMI PRLESKESn LUJZEKI PRI TEDNIKI! Poleg toga. ke sen nekšni kverglavi erota, man po gnes ce- li kup božjih monter, ki so se spravle nad tnene no ti jih uač moren s črnega na belo sprafti. Vidiš, kak je po naenok pri nas vse narobe grotalo. V štaeu- njh so naenkrat vzdignoli ccno skoro fsen artiklon, ki jih more- mo v želodce felačti, najvekše procente pa so si po mesnice pri- voščile. Jas te ali pitan I.ujz, kom te gre na kon mo prišli, Ce de šlo to tak dale naprej? Kaj nan ti ali nemreš čista nič pomogati? Ploče no penzije so skoro sploh glih vejke, kaj pa je treba kQ- piti pa se z leta v leto podražiiv- le. Reveži pač skos gor pločamo. Mon precik cajta za razmišlaje pa sen priša, na idejo, kak bi te trti; naš liibi standard nekak ma- lo na boj trde tace postavli. V zodjih letih smo ga malo povro- čli no mo naredli malo boj mo- čen »špacirštok«. zaj naenkrat pa je po revmatizem doba v no- ge. Cene gor, mošje prozce, penzije za vraga strasti, — kon ali fse to gre? Jebli ga ali čuk na palci — kon fse to gre? Ormožonec se pritožiivle, ke more odovati mošt po dvo di- nara, v krčmi pa more za tisto vino pločati skoro celega jurja ali pa še celo več Pa tista sla- tinska voda je tak droga, ke bi blo resen bojše. Ce bi naše krave namesto mleka kislo vodo dojile, tak kak ti je zodjiC pisala ena tan od Vejke Nedle pri Ormoži. Kdo dobi kmet por dir-.-srof več za rep v stali, te me I i takoj za nekaj deset dinarov vzdignejo cene pri mesi tak. ke resen več ne vemo. kak mo še dale napre živeli, no Ce mo še sploh lehko meso prežvekovali. Lnjs. če maš ti koke svoje predloge, nan jih n.^piši v svo- jen rezerviranen koti. Mislin, ke nisen nič tokega blekna. k? bi prišla v keho Tan se ali nesen nikol bija pa si tiidi z.aj na štora leta kaj tokega ne bi rad privo- ša. Tebe no fse brolce Tednika lepo pozdrovla dopisnik Tunek. POZDROVI^ENI TVNEK Vidin, ke maš glih toke težove s svojin zdrovjon kak jas no, da si betežen grofa. Veš pa, kaj si Cema pomogati, Ce sma že v leta prišla no de naji skoro teta Ma- tilda obiskala. Opisa si nan neke problemof, samo veš fse to, ke si mija v to- ten rezerviranen koti poguCima je glih tak kak, da bi človik boh v steno meta. Kaj si Cema, Ce ne sma pod tisto srečno zvezdo rojena, ke bi bila na kokšnih stolecih no, da bi mela zadosti penez tudi te gdo mesori no tr- govci cene vzdignejo. Jas sen že tak flegmatičen grota. ke si več nič preveč k srci ne žc^nen. Kak do drugi, tak mo te vt-na tiidi jas. Pišeš, ke je naš dinar doba revmatizen v noge no da mo mogli poskrbeti, ke mo kokšne bergle z inozemstva uvozili. Pje, ti se ali čista nič ne znajdeš. Ce maš duma v štunfi kaj dinarskih rezerv, jih zaj, dokič še je cajt, hitro v marke zamejaj. Jas sen oda fse letošje prosce no kravo, peneze zameja ea marke no sa- mo še čokan gdo de marka re- valvirala no kak bi to po domo- čen rekli več vredna grotala. Ja veš, kšeft je kšeft. Covik more biti malo špekulant, samo novad- no je tak, ke tistin ta malm pret na prste stopijo, tistin ta vejkšin pa te pač večkrot skoz prste po- gledamo. Lepo te pozdrovla Lujzek Pismo pa je napisala tudi Mle- ka iz Prlekije: CENJENI LUJZEK! v Prlekiji smo zodje cajte fst zlo na aufbiks. Pa kaj tudi ne M bili, Ce pa je naš »direktor« — šmarnica že tak ojštrega žmaha, ke te takoj na r.t vrže. Pridi ali neke k nan pogledat, ke mo te malo napojli, ti natlaCili v žepe joboka no posušene kljujece. Kre sete si lehko prlneseš celi fla.škon, ke boš neke še svoji Mi- ci no deci domu nesa. Lepo te pozdrovla Micka iz Pr- lekije. ZDRAVO MICA Ce si ti tak pesasta, kak je mo^ ja ta štora, ki je glih tak Mica, te se ali ne hi vujpa spistiti k te- bi. Ce pa si kaj boj pohlevna pa mo se te ali v krotken zglosa pri tebi, ke ma si ke pogučala, se molo napila no v jorek skotnola. Tejko po te naj bo za gnes. Pi- šte mi na antrps: Uredništva Tednika, Heroja Lacka 2, Ptuj. VaS zvesti Lujzek STRA?^ 16 TEDNIK — ČETRTEK, 2,3. oktobra O KRAJEVNIH PROBLEMIH NA KOGU SMO SE POGO- VARJALI Z ODBORNIKOMA MATIJEM LUSKOVICEM IN ALBINOM ŽGANCEM Asfaltirali bodo center Koga Ob zadnjem obisku na Kogu, ko smo s predstavniki skup- ščine občine Ormož, TP Zarja, stanovanjsko komunalnega po- djetja, družbenopolitičnili or- ganizacij in krajani iz tega ob- močja neuradno krstili nov bi- fe, sem se pogovarjal o kra- jevnih problemih tudi s pred- sednikom krajevne skupnosti Matijem LUSKOVICEM, ki je sočasno tudi odbornik .skup- ščine občine Ormož ter z od- bornikom Albinom ŽGAN- CEM V razgovoru, ki je potekal kar na prijetnem jesenskem soncu na vrhu Koga sta mi povedala, da je kot v mnogih drugih krajevnih skupnostih tudi pri njih najbolj aktualna tema vseh sej in sestankov — ureditev krajevnih cest. Sred- stva, ki se stekajo iz naslova krajevnega samoprispevka, so v triletnem delovnem načrtu programirali za gramoziranje cest, za ureditev krajevnega pokopališča in nekatere druge manjše krajevne akcije. Na e- nem izmed zadnjih razgovorov o krajevni problematiki so se dogovorili, da bi še letos ozi- roma takoj spomladi prihod- njega leta asfaltirali center Kcga. Sredstva za to delo bo- do prispevala gospodarstva, ki so ob cesti v centru kraja, TP Zarja iz Ormoža, ki ima tu prodajalno in bife, obrat Je- ruzalem-Ormož ter zdravstve- na postaja Ormož, ki ima tik ob cesti zdravstveno postajo z občasnimi tedenskimi obiski zdravnika. Matija LUSKOVIC in Albin ŽGANEC sta mi deja- la, da od tega načrta ne na- meravajo odstopiti, seveda pa pričakujejo pomoč in razume- vanje zgoraj navedenih de- lovnih organizacij in ustanov. Po besedah mojih sogovor- nikov na Kogu nimajo težav z zdravo pitno vodo, saj ima skoraj vsaka hiša svoj stude- nec, kar je seveda velika pri- dobitev za kraj in ljudi, ki de- lajo in živijo na tem območju. Albin ZGANEC, kmet in od- bornik SO Ormož je posebej o- menil težave, ki se pojavlja- jo pri odkupu kmetijskih pri- delkov, kot tudi pri njihovi proizvodnji. Dejal je, da seda- nji način proizvodnega sodelo- vanja s kmetijsko' delovno or- ganizacijo kmetov ne ustreza, še posebej po integraciji s po- djetjem Slovenija vino iz Lju- bljane. Dejal je: »Kmetje si želimo takšno organizacijo, ki bo upoštevala naše želje in in- terese in v kateri bomo lahko tudi soodločali ne samo ta- krat, ko je treba trdo delati, ampak tudi takrat, ko je treba pridelke vnovčiti in deliti do- hodek po vloženem delu in sredstvih za proizvodnjo«. Na Kogu se kaže želja po raz- vijanju kmečkega turizma. Na- ravne lepote kraja nudijo za to idealne pogoje. Vendar pa so te prirodne lepote Sloven- skih goric premalo, saj popot- niku. ki ga pot zanese v te kraje, razen teh lepot nimamo nuditi kaj drugega. Bife, ki ga je odprlo na Kogu TP Zarja je za razvoj turizma na tem območju premalo. Sogovornika sta v razgovo- ru nakazala tudi problem, ki se pojavlja pri prodaji sadja in mošta. Sadje, ki je slabše kvalitete in ga ob dobrih le- tinah ni mogoče prodati, so kmetje prisiljeni predelati v jabolčnik in še večkrat v žga- nje. Na eni strani se borimo proti alkoholizmu, na drugi strani pa na tak način še bolj »gnojimo« njegove korenine. .. Pa kaj, ko se ne da nič poma- gati . . . Obljube so včasih ta- ko lepe, toda žal ostaja samo pri njih ... J. S. Nova šola na Kogu — ponosno zre v dolino PTUJSKA OSEBNA KR0N2KA RODILE SO: Ivanka Mero, Zagrebška 34 — dečka; Marta Premužič, Medlog 23, Celje — Sonjo, Anica Mere, Mariborska 3 — Roberta; Marija Smigoc, Majšperk 16 b — Sonjo; Margareta Slatič, Gregorčičev drevored 5 — deklico; Jožefa Grašič, Juršincl 61 — Branka; Herta Lupinski, Cermožlše 71 — deklico; Avguština Sobočan, Vučkovcl 59, Ljutomer — dečka; Zofija Mohorko, Zupečja vas 26 — dečka; Angela Krajnc, Morav- ci 65, Ljutomer — dečka; Justina Menhart, Trubarjeva 2/IX — An- dreja; Elizabeta Kramberger, Ra- belčja vas 19 — dečka; Marija Oman, Levajnci 23 — dečka; Ana Gregorič, Predava 9 — Stanisla- va; Ana Roškar, Gabernik 51 — dečka; Marija Kapun. Zupetincl 32 — deklico; Frančiška Rajh, Ze- rovinci 27 — Stanka. POROKE: Ivan Zaplotnik, Trg svobode 5, in Jožica Bigec, Mestni vrh 49; Martin Zajšek, Sturmovci 30, in Ana Rašl, Kicar 3. UMRLI SO: Ljubica Gracer, Polenšak 4, roj. 1959, umrla 14. 10. 1969; Ka- rel Grašič, Rucmanci 70, roj. 19a8, umrl 15. 10. 1969; Franc Bohak, Moškanjci 94, roj. 1905, umrl 15. lO. 1969; Jože Hrašovec, Maribor- ska 13, roj. 1911, umrl 18. 10. 1969; Martin Klajnšek, Sitež 15, Maj- šperk, roj. 1923, umrl 18. 10. 1969; Andrej Anžel, Dom upokojencev Muretinci, roj, 1899, umrl 18. 10. 1969; Anton Horvat, Trnovska vas 4, roj. 1936, umrl 19. 10. 1969; Franc Ožinger, Gorenjski vrh 3, roj. 1909, umrl 16. 10. 1969. Srečanje pionirjev - zgodovinarjev v Piujy Preteklo soboto m neaeljo je bilo v Ptuju srečanje pionir- jev zgodovinskih krožkov Slo- venije. Srečanje je bilo v o- kviru proslav 1900-letnice Ptu- ja pod pokroviteljstvom SO Ptuj. V soboto so odprli razstavo izdelkov pionirsko-zgodovin- skih krožkov v dvorani na ma- gistratu. Pionirji so v slikah in spisih prikazali svoja me- sta. Za tem je bil sprejem pio- nirjev pri predsedniku SO Ptuj, Franju Rebernaku v Na- rodnem domu, ki jim je med dobrodošlico pripovedoval o starem Ptuju in o jubilejnih prireditvah. Med drugim jim je dejal, da naj v svojih krož- kih pridno delajo, da bodo nji- hove in naslednje organizacije znale ceniti zgodovinsko pre- teklost slovenskih mest, zati je treba vreduote, je doseglo slovensko IjufjJ''" v zgodovini z novimi dosežj Pionirji so se s šopkoi^ zahvalili predsedniku p j," bernaku za gostoljublje. šlj je kulturni spored, v katere^ so sodelovali pionirski peYj. zbor, recitirali so učenci pt^- skih osnovnih šol, nastopiij^ tudi pionirska baletna in fj klorna skupina. V nedeljo je pionirjem govj ril prof Jože Maučec o pretj klosti in sedanjosti Ptuja j okolice. ' Delegacija pionirjev je obi skala ponesrečene pionirje i ptujski bolnišnici. Pionirji s si ogledali ptujski muzej j druge znamenitosti. 23 Franc Potočnik, predsednik DPM govori pionirjem MAL! OGLASI SIVILJO-POMOCNICO, sprej- mem takoj. Naslov v upravi. LASTNIK, ki je pozabil pred 10 dnevi cekarje na hodniku občinske uprave, se naj ogla- si pri hišniku občine. OPREMLJENO SOBO in 7 arov vrta dam v najem. Brenčič, Lackova 7, Ptuj. UGODNO prodam skoraj novo lončeno peč in par zajčkov. Ptuj, Mariborska 29. SOBO v Ptuju iščem. Danica Pšajd, Krčevina pri Ptuju 13. PRODAM singer šivalni stroj — super special v kovčku. Než- ka Kek, Maribor Pobrežje, Zr- kovska 85. RABIM 800 kg krompirja, v za- meno dam jabolčnik ali pla- čam. Alojz Lovrec, Slavšina 56, Vitomarci. OPREMLJENO sobo oddam mo- škemu. Vprašajte Na Tratah 2, Ptuj. UGODNO PRODAM rabljeijo po- hištvo, moški obleki, moški zimski plašč in stajice za zaj- ce. Ptuj, Trstenjakova ul. 5 (blizu lekarne). AGROKOMBINAT MARIBOR sprejme za svoj obrat v Pesnici dve družini za oskrbo živine. V poštev pridejo družine, ki imajo za delo sposobna najmanj dva družinska člana, ki obvladata delo pri živini, predvsem pri molži. Družinska stanovanja so na voljo. Interesenti naj vložijo prošnje v petnajstih dneh po objavi ali se osebno zglasijo v obratu Pesnica, Maribor, Sentiljska 161. S seboj je prinesti dokazila o dosedanjih zaposlitvah in strokovni izobrazbi.« TVD PARTIZAN PTUJ URNIK TELOVADBE 1969/1970 Oddelek čas telovadnica vaditelj CICIBANI I četrtek od 15. do 17. ure EKS Jelka Berl;c| ŽENSKA DECA, 6—10 let sreda od 15. do 16. ure EKS Božena Horvat; MOSKA DECA sreda od 16. do 17. ure EKS Stevo Ečedmi PIONIRKE, 10—14 let ponedeljek od 16.30 do 18. ure »Mladika« Marjetka Faj' četrtek od 18,30 do 19.30 »Mladika« Hedviika Kreutt PIONIRJI, 10—14 let ,, torek od 16.30 do 18. ure »Mladika« Jože Strafei petek od 18,30 do 19.30 »Mladika« Boris Žohai MLADINKE, 14—20 let . ponedeljek od 18. do 20. ure »Mladika« Hedvika Kreu^ četrtek od 19.30 do 20.30 »Mladika« Marjetka F"" MLADINCI, 14—20 let 1 torek od 18, do 20. ure »Mladika« Oto Mesar* petek od 19.30 do 20.30 »Mladika« Oto Mesar' CLANI torek od 20. do 21. ure »Mladika« Oto Mesar« petek od 20. do 21. ure »Mladika« Oto Mesar^ Ob nedeljah od 9. do 12. Opomba: vstop v telovaj^ ure MLADINCI, MLADINKE, nico je dovolden le v telova" CLANI, skupno v Mladiki. nih čevljih im v navzočnos vaditelja — vaditelj ice! »PETROL«. poslovna enota Ptuj sprejme v službo za delo na bencinskem servisu v Ptuju DVA TRGOVSKA POMOČNIKA Nastop službe taikoj. Tednik izdaj« ča.soplsni tavod Ptujski tednik. Ptuj, Heroja Lacka 2. Drejuje uredniški odbon Anton Bauman (glavni In odgovorni uredniki Hmelina, Jože Slodnjak In Inž. Roman Zavec Izhaja vsak četrtek. Tekofil rafun pri SDK Ptuj. §1 524-3-72. Tiska časopisno podjetje Mariborski Maribor, Svetozarevska 14. Rokopisov ne vračamo.