AYE MARIA. Izhaja vsako drugo soboto Published every second Saturday by FRANCISCAN FATHERS in the interest of the Order of St Francis. 1853 W. 22nd PL. CHICAGO, ILL. Naročnina $2.00 na leto. — Subscribtion Price $2.00 a Year. Published and distributed under permit (No. 650). authorized by the Act of Oct. 6. 1917. on file at the Post Office of Chicago, 111. By order of the President, A. S. Burleson. Postmaster General. Entered as second-class mater Oct. 20, 1919. at the post office at Chicago, 111.. under the Act. of March 3, i879- Acceptance for mailing at special rate of Oct. 3, 1917. authorized October 25, I9I9" V ZALOGI "AVE MARIA" IMAMO SLEDEČE KNJIGE: MOLITVENIKI. Večno Molitev .............$2.00 Kruh življenja.............$2.00 Molitvenik............... Molitvenik Ave Maria ......$1.00 Bodi moj naslednik........$2.00 NABOŽNE KNJIGE. Dekletom: krščansko življenje 50c Fantom krščansko življenje 50c Roža sveta, povest.........$1.00 Vodnik marijanski..........$1.00 PODUČNI SPISI. Naša država................50c Zelišča v podobah............50c Zdravilna zelišča............50c Ne v Ameriko..............$1.00 Knjiga o lepem vedenju.....$2.00 Geometrija - . ..............i.oo Kubična računarica ..........35c. Vojska na Balkanu........$i-5° Vojska na dalnem vzhodu.....1.50 V verinjaku, spodobami......75c Dojenček, njegovo negovanje in prehrana . ...............5oc Francoska slovnica..........50c Grška slovnica..............50c Slovarček slovenskega in nemškega jezika..............50c Nauk o serviranju............75c Kako se pišejo pisma........75c POEZIJE Iz moje celice M. Elizabeta. .. .1.00 Cvetje, na poti življenja.....1.00 I evst:k, poezije............t.00 Gregoršič poezije .......... $1.00 POVESTI IN ROMANI. Bitka pri Visu............$1.00 Bojtek......................25c Boj in Zmaga................50c Daiovana zgodovinska povest. .75c Dane, A. Rape, povesti.......1.00 Don Krištof iz lamanke.......35c Dore, povest ................1.00 Genoffefa....................35c Sv. Ciril in Metodu ob 1025 let-Sv. Cirilu in Metodu ob 1025 letnici ....................50c Sosedov sin ................75c Skrišnost Najdenke ..........45c Svojemu narodu............50c Slovenska Talija............25c Ikonija .....................35c Iz dnevnika malega poredneža. 1.00 Josip Jurčičevi spisi..........1.15 Junaštvo in Zvestoba........1.50 Na valovih južnega morja ....35c Narodna Biblioteka.........1.00 Marijina otroka ............50c Mlada mornarja ..............35c Ribičev sin..................25c Rudeča in bela vrtnica.......50c Roža sveta povest..........1.50 Z'očin v Sarajevu............50c Zvesti sin . .................50c Zbirka narodnih pripovedek • --35C Zlatokopi....................50c lata Knjiga Orlov..........1.00 Zgodovna Slovenskega naroda. .40c Krištof Kolumb ali odkritje A- merike....................35c Korejska brata . ...........50c Kraljičin nečak..............50c Katoliški shod v Ljubljani 1913 2.03 Knjižica narodne založbe v Celju .......................1.00 Krilanovi spisi ..............75c Venec Slovenskih povesti.....75c Vstajenje ..................50c Večeri ob Lemanu..........1.00 Vojska in Mir ..............75c Val.* Orožnovi spisi ..........5oc Peter Barborič.............1.00 Prst Božji..................50c Petelinov Janez ........■....I.oo Povesti Dr. Tavčarja........1.25 Po cesti in stepi.............75C iiiiiiii!iiiit]iiiinniiiiauiuiuuioiniiiinii[]iiiiiiuiiii[]iiiumn FRANCIS D. NEMECEK FOTOGRAF Se priporoča Slovencem 1439 W. 18th St. Chicago. 111. Telephone: Canal 2534 PROŠNJE IN IZJAVE Rojakom, kateri želijo dobit» svoje sorodnike iz stare domovine v Ameriko izdeluje MIHAEL ŽELEZNIKAR slovenski javni notar v uradu "EDINOST" Pišite za pojasnila na: " EDINOST" 1849 West 22nd. Street, CHICAGO, ILL. FRANK SUHADOLNIK veliko stori za "Ave Maria" in "Edinost". On je zastopnik za ta dva lista. Rojaki, ali ne mislite, da tak mož zasluži, da kupujete pri njem. — On ima Veliko zalogo obuval Zanesljiva in točna postrežba 6107 St Clair Ave. CLEVELAND. OHfO. Slovanski zobozdravnik DR. M. JOSIP PLESE Z iJtdimra od <0 ure zjutraj do 8 ure zvečer. Ordinira tudi izven določenih ur po dogovoru. Specialist in Bridge Work and Gold inlays 2399 S'LVER STREET. BROOKLYN. N. Y. / , ŠTEV. (NO.) 26. OCTOBER 30th 1920. LETO (VOL.) XII. | felaročnina Naročnina za celo leto za Ameriko $2.00 ..... za Evropo .....$3.00 za pol leta za Ameriko $1.00 .....za Evropo.....$1.50 | List v obrambo sv. vere med Ameriškimi Slovenci. j Nekoliko prijateljskih besed. VICE SO, to je nauk sv. katoliške cerkve. Ko človek u-mrje je samo dvoje mogoče: Ali je srečno končal pot svojega življenja, srečno izvojeva] boj za krono večnega plačila, ali pa je izgubil igro svojega življenja, bil premagan in izgubil svojega Boga. Življenje je samo pofkušnja, ki naj odloči našo večnost. Toda vemo, da je Bog neskončno svet. Vemo, da so nebesa kraj neskončne čistosti in neskončne lepote. Vemo pa tudi, da je človeška slabost velika,,da je silno težko biti čist in svet. Dalje vemo, da moramo za vsak greh, ki ga storimo, zadostiti neskončni božji pravici. Da, po zakramentu sv. pokore nam Bog odpusti večne kazni, vendar pokora za greb ostane, zadoščenje ostane. Dokler človek živ', vemo, da gospoduje neskončno usmiljenje. Bog nam odpušča naše grehe, se daruje za naše zadoščenje pri sv. maši. Ko pa umrjemo, tedaj pa moramo stopiti pred sodni stol neskončne božje pravičnosti. Vendar je usmiljenje božje tudi za to sodbo pripravilo še en drug kraj, — vice, kjer se morejo duše kakor zlato v ognju očistiti, da morejo zadostiti božji pravici za vse ostale častne kazni in se tako očiščene in spravljene združiti z večno ljubeznijo in Svetostjo, z Bogom v nebesih. CfFD A ČMT j/D A T so te vice. Iz naukov svete vere vemo, da morajo tukaj duše nezmerno trpeti. Da, trpljenje v vicah se razločuje od trpljenja v peklu samo s tem, da vice niso večne, temveč samo začasne. Način trpljenja v vicah,kaj in kako duše trpe v vicah, tega ne vemo. Vemo pa, da je trpljenje strašno. Ljubezen je življenje duše. Da je v vicah za duše izguba ljubezni, če tudi samo za čas, strašna. Že njih čutno trpljenje se ne da primerjati z nobenim zemeljskim trpljenjem. Zraven pa še neustraena žeja po Bogu, ki ga vendar z vsemi močmi ljubijo, se jim še skriva. Kaj čuda če se jim iz dna trpeče in ljubeče duše izvija pretresljiva prošnja: "Usmilite se nas! Vzemimo še majhne primere iz življenja: Dete ljubi mater. Naj gre mati z doma, kako neutolažljivo joka to dete za svojo materjo! Kako nas njegov klic gane: "Mama, mama!" Ljubeči mož ljubi ženo. Smrt mu jo je pokosila. Kako se mu trga srce, ki stoji ob njenem grobu in vidi, da jo je izgubil. Ah če mati zgubi sina itd. Če že ta mala telesna ljubezen tako britko čuti izgubo osebe, kako mora še-le strašno boleti dušo izguba večne, neskončne Ljubezni! Neki pisatelj primerja muko duše v vicah muki ribe, k' je padla na suho. 346 AVE MARIA" —4- USMILITE SE NAS! nas je zadela!" To je kije, katerega nam sveta cerkev ponavlja cel me?ec november, zlasti pa -2. novembra. Sicer smo že letos praznovali državni,praznik "spomin ranjkih," na dan kinčanja grobov, 30. majgi. Vendar to je bilo, samo "kinčanje" grobov, ni pa bil to^dan molitve 'za1 ranjke. Nauk sv. cerkve je, da moremo pomagati vernim dušam v vicah z molitvijo in dobrimi deli, zlasti pa z daritvijo sv. maše in odpustki. CELI MESEC NOVEMBER ^tSlSft"« nas sv, cerkev vabi, da pridno molimo za nje, da opravljamo za nje dobra dela, sprejemamo za nje sv.-zakramente,'•skušamo za nje dobiti odpustkov, darujemo za nje sv. mašo. - ------- - - - - - Sv. cerkev silno želi, da bi storili veliko za naše raiij-ke ta dan, ki je za to določen. Zato je dovolila da se sme vsak duhovnik 2. novembra, opraviti tri s.v. maše, dovolila,je- posebne popolne odpustke tolikrat kolikrat kdo. obišče župno cerkev 2. novembra in dovolila veliko drugih odpustkov za ta mesec. . rf_. \ c ZATO PRIJATEU,« v večnosti veliko onih, katere si ljubil v ^ivljenju, kaj si pa ti že storil, ali še boš za svoje ranjke? Ali' je tvoja ljubezen do njih samo paganska ljubezen? Ljubil si jih dokler so bili živi. Okrasil si grob z rožami, ki so brez pomena, — in tu je tvoja ljubezen nehala. Če je bila to, nikar! "Bodite usmiljeni pa boste usmiljenje dosegli!" če ti ne boš usmiljen do drugih, tudi ti ne boš usmiljenja dosegel, ko boš morda prav kmalu v večnost', v vicah. Ti pozabljaš na svoje stariše. Tvoji otroci bodo tebe! Tvoja ljubezen do ljubljenih prijateljev se je nehala pri grobu, tudi ljubezen tvojih prijateljev do tebe se bode tam nehala. Doma so nas naši stariši lepo učili moliti za ranjke. Pokopališča so najraje naredili okrog cerkve. Vsaki večer so nas z malim zvonom po angelskem češčenju prosili za en očenaš za verne duše* v vicah. Če smo se udarili ali spekli, so nas naučili, da smo takoj-darovali bolečine za duše v vicah itd. Kako pa vi, Ameriški-stariši, učite ^voje otroke moliti za ranj,ke? Stariši, če hočete, da bodo Vaši otroci molili za Vas," ko boste vi v. večnosti, naučite otroke to v svojem življenju, izza mladega. Nat j otroci pogosto čuje-jo molitev za vaše stariše. Koiihtete sv. mašo za nje, naj gredo otroci v cerkev. Ti starišem, tvoj otrok tebi! Splošno: ''Hodimo usmiljeni do naših ranjkih m u-smiljtnjeliomo dosegli, ko bolno mi ranjki." 3iV Društva Najsvetejšega Imena, .društva Krščanskih Mater, kakor tudi druga cerkvena društva opozarjamo na dolžnost, katero imajo, da pos-krbe za mesec november letno sv. mašo z "Libera" za sfo-oje ranjke člane oziroma članice. To naj pa narede če le mogoče na tak dan, ko" fs"e bode tudi članstvo moglo kojikor mogoče korporativno udeležiti te sv. maše. Jako priporočamo društvom, da bi pri tej sv. maši šli tudi k sv. obhajilu. , < Katoliška društva morajo biti nekaka naša zavarovalna društva za večnost. Mi skušamo poskrbeti za' svoje sorodnike z raznimi smrtnimi podporami, ne pozabimo poskrbeti tudi za se, za čas, ko bomo najbolj potrebovali pomoči, za večnost. Naj. bi se pri cerkvenih društvih zlasti na to gledalo, da se temu primerno urede in da si članstvo poskrbi za se za večnost. . • POZOR! "Vera je mati vse vede. 2ezlo vede nosi Evropa le zato, ker je krščanska". —(De Maistre.) Nihče ne taji Boga razun tisti, katerega bi veselilo, ako bi Boga ne bilo. "Da je Bog, je tako očividno, da dvomim nad zdravo pametjo tistega, kateri ga taji," je rekel Cicero, najslavnejši rimski govornik pred Kristusom. "Vprašaj živino, in učila te bo, in ptice neba, in naznanile ti bodo! Govori z zemljo in odgovorila ti bo, in pripovedovale bode ribe morja; Kdo ne ve, da je vse to storila roka Gospodova."—Job. "Vera in nravnost sta najpotrebnejša stebra občnega blagra. Kdor izpodkopu-je ta mogočna stebra, ni nravi domoljub. Vsak pravi politik jih ljubi in. časti, isto-tako kakor vsak pobožen človek. Velikan ski je njeho vpljiv na družinsko in občno srečo. Kaj nam daje varnost za naše imetje? za naše življenje? naše dobro i-mef. ako se vera loči od prisege?—(George Washington.) e — kdo ste vi?" za-kliče precej surov in kakor se mi je zazdelo, pijan glas. Poveljnik straže je med tem prižgal žveplenko. V nje ni luči sem zagledal ob vratih velikega nadporočnika. "Župnik iz Marije na Zilji. Oprostite, spal sem že." "A tako? Oprostite. Lahko noč." In šla sta. Sedel sem in mislil na sl'čen dogodek z rajnim prijateljem Medve- dom. Bila sva v gostih pri Finžgar-ju, spala oba v eni sobi. A sem šel jaz spat pred Medvedom. Ta pride šele okoli polnoči. Jaz planem po koncu in misleč, da sem doma in je kdo vlomil v sobo, ker spim vedno zaklenjeni, zavpijem "Kdo je"? "Jaz, jaz, Medved," je naglo priznal prijateli, a že zopet odpiral dve-ri in hitel iz sobe. "Zbal sem se, da i maš morda revolver in bi ustrelil" mi je priznal, ko sva se umirila. Mislil sem na rajnega Toneta in ga blagroval: "Tone, tebi je bolje v črne zemlje krili, kot nam pod svetlim solncem." V teh mislih sem zaspal — prvo noč v ječi. . . . Oltar Matere božje, cerkve Sv. Štefana, Chicago, 111. Jezus in Marija zgled vdanosti v voljo božjo. Rev. J. Plaznik. Jezus je bil vedno zvest svoji prvi daritvi v templju, zvest do Kal-varije in do ponižanja v sveti hosti-ji; nikoli ni preklical svoje daritve, ampak jo le razširil. Svoje celo življenje je daroval v veselje in čast Očetovo. Njegovo življenje je bilo tako vdano v pokorščini, tako vdano v odvisnosti da je rekel: "Ničesar ne storim sam, ampak, kar dela Oče, delam jaz." "Moj nauk ni moj, ampak onega, ki me je poslal." "Jaz ne iščem svoje časti, ampak Očetovo." Prišla je ura, da ga je Marija darovala v templju in ni se odtegnil. Šel je pred svoje morilce. Dal se je umoriti brez ugovarjanja. Večkrat je rekel: "Prišel sem, da storim Tvojo voljo, o Oče!" "Zdihnil je svojo dušo" prostovoljno. To še ni bilo dovolj. Videl je, ko je bilo zadoščenje dopolnjeno, ko je v slavi, da je še lahko podložen, odvisen, da še lahko nadaljuje svojo daritev. Videl je, da še lahko časti svojega Očeta v najsvetejšem zakramentu, da bo ta daritev samo podaljšanje daritve v templju. Izvolil si je to daritev in tako se daruje neprestano. Nauk je jasen. Ali nam bo kaj. korit til ? Da pripadamo Bogu in da smo odvisni od njega, to nam nalaga veliko dolžnost. Ali verujemo v njegovo nadvlado? Ali verujemo, da se razteza njegovo gospodarstvo čez našo dušo in telo, naše misli, čustva, besede in dejanja, vse naše blago, naše sorodnike in prijatelje? Ali verujemo, da se niti za trenotek ne moremo oprostiti njegovega gospodarstva, da mu nič ne uide? Da se nam nič ne zgodi, karkoli more vplivati na nas, naj pride od koderkoli, naj bo mala ali velika zadeva, da se ne zgodi brez njegove volje in le v ta namen, katerega ima Bog? Ali pritrdimo vsemu, ker je vse božja volja, znak njegove vlade nad nami? Ali smo vedno vdani v voljo božjo? Ali se zavedamo, da živimo pred njegovimi očmi, v njegovi ro- ki, v njegovi moči? S kako težavo se vdamo v njegovo voljo! Kako se prizadevamo, da bi ji všli! Vsako prelomljenje njegovih zapovedi, vsak vpor proti njegovim namestnikom, vsako mrmranje proti temu, kar se nam prigodi, vsaka ne-potrpežljivost je pregreha zoper njegovo vlado. Nemir, prevelika zaupnost v svetne reči, v sebe, vse to je napad na božje gospodarstvo, odrekanje odvisnosti od njega. Z Marijino in Jezusovo pomočjo lahko popravimo vse, če vse darujemo Bogu, kar se nam primeri. Vse te napake se še povečajo v onem, ki prejema sveto obhajilo, ker hoče Jezus s tem, da pride k nam, biti naše dušno življenje, glava našemu telesu, vodnik v življenju. Prihaja k nam, da znova poživi svojo pravico do nas, da vtrdi svojo oblast. Kako škoda, da nas še nima popolnoma v oblasti! Moramo se resno prizadevati, ker tu je prvi pogoj krščanskega življenja. Ce se nam zde težave pretežke, obrnimo se k Mariji za pomoč. Glej, kako sprejme Simeonovo prerokovanje! Kako hoče imeti pred očmi darovanje Jezusovo na križu! Kako hoče pozabiti sebe zavoljo o-troka, kako se vda v voljo Božjo v vsaki stvari! Ko bo prišla ura, da dokaže svojo vdanost, tedaj bo Marija spremila Jezusa k žrtveniku. Stala bo pod križem, nevstrašena duhovnica, darovala s celim srcem preljubljeno daritev. Če hočemo slediti Mariji, moramo gledati, kaj dopade njenemu Sinu, izpolnjevati njegove zapovedi, sprejeti navdihovanje Njegovega svetega Duha, sodelovati z milostjo božjo in častiti svojega Gospoda. Vse te naštete čednosti lahko zaznamujemo z eno besedo, ki pomeni več, kakor darovi in čednosti — vdanost, zaupno, otroško, popolno v voljo božjo. Glej! Jezus se vda v voljo očetovo v življenju in smrti; Marija se odpove vsej materinski pravici, Simeon je pripravljen umreti, kakor Bog hoče. "O moj Bog, bodi edini gospodar mojega bitja, mojega življenja, vsega, kar imam, svetnega in duševnega. Tebi izročim vse in popolnoma. Od sedaj hočem živeti le odvisen od tebe, biti previden, da si ne prila-stujem tvojih pravic, da ne vzamem nazaj, kar sem Tebi dal!" Če popolnoma razumeš to skrivnost in ravnaš vedno vdano v voljo božjo, tedaj boš spoznal, da ne la-stuješ ničesar. Svetne stvari niso naše; Bog jih je dal, Bog jih lahko vzame. V duševnem oziru ne lastu-jemo ničesar. Talenti in učenost so dar božji; Bog jih je dal, Bog jih vedno lahko vzame. Tudi milost božja, tolažba, raz-svetlenje, veselje, lahkota v molitvi, zmanjšuje skušnjave, vse to ni naše, ampak sprejeti jih moramo s hvaležnostjo, sprejeti jih moramo, kakor Bog hoče. Bog je gospodar tudi darov, ki nam jih da. Kadar rabimo njegove darove, rabimo jih po njegovem namenu. Po zasluženju Jezusovega darovanja v templju in Marijini daritvi naj nam Bog da vdanost, kakor Simeonu. Zgled imamo pred očmi in pomoč pri rokah, bodimo vdani in podložni, kakor je Jezus v sveti evharistiji. Pogled na sveto hostijo naj nas navdušuje in nam pomaga. Kar sprejme Jezus za nas, moramo tudi mi sprejeti za niega. Pri vsakem svetem obhajilu se mu darujmo in mu dajmo sami sebe nazaj; ustanovimo zopet v sebi njegovo kraljestvo. Hodimo k svetemu obhajilu, da nas bo vladal, da nas bo imel popolnejše v oblasti. Pripadajmo Bogu, gospodarju svete evharistije, kakor pripada Jezus O-čgtu in njegov zakrament nam. Nek tesar je vedno želel, da bi do- 35° "AVE MARIA" til otroka. Ko se je njegova želja izpolnila, mu je bilo skoro žal, ker mu otrok ni delal nikakega veselja. Jerica je bila zelo samosvoja, se je slabo obnašala, bila je ničemurna, sploh, imela je napake, s katerimi je žalostila stariše. Njen oče ni bil veren, ni se brigal za cerkev in dušo in je pridobil tudi svojo ženo za iste ideje. Jerica se je učila katekizma in se pripravljala na sveto obhajilo. Od tedaj se je čisto spremenila. Stariši so rekli: "Pametna postaja; pamet pride z leti." Bila pa je vera, ki je prinesla spremembo. Stariši so to boljše razumeli, ko so sami začeli ceniti vero. Jerica je bila čisto spremenjena po svetem obhajilu: tiha, pridna, poslušna in pobožna. Oče ji je rekel nekoč: "Povej rni, Jerica, kaj te je tako spremenilo?" "Duhovnik," pravi Jerica. Oče je obmolknil. Ni ugovarjal, pa tudi razumel ni. Čez čas je zopet rekel: "Ali te je res duhovnik tako spremenil ?" "Da, oče; duhovnik me je naučil, da moram vbogati stariše, kakor Boga, ker so božji namestniki. Oče, če bi vedeli, kako dobro in koristno je moliti k Bogu, na čast Mariji in svetnikom. Kako prijetno je, če človek pomisli, da je v milosti božji!" "Jerica, s teboj grem k duhovni ku; zahvaliti se mu hočem. Četudi sem samo tesar, vendar nočem biti neolikan." Tesar je obiskal duhovnika in ga še sedaj večkrat obišče. On in njegova žena molita, sta vesela in v milosti božji. Podpiranje cerkve. K.' IZŠEL JE KOLEDAR "AVE MARIA" za leto 1921. Krasna je njegova vsebina. NAROČITE GA TAKOJ! Stane 50c- — v stari kraj 6oc. Draginja sedanjega časa ima velik vpliv tudi na vzdrževanje naših župnij in cerkvenih naprav. Vse se je podražilo za najmanj 100 odstotkov. Cerkvene kolekte pa so ostale povsodi iste. Ker je danes en dolar vreden polovico manj, kakor pred desetimi leti, noben faran ne da zato dva. Morda pogosto nasprotno. Zato ker je draginja življenja večja, da ta ali oni manj. Zato čitamo zadnje čase po raznih cerkvenih in katoliških listih pogosto članke o tem vprašanju. Do sedhj so bili glavni viri cerkvenih dohodkov: 1. Nedeljske kolekte med službami božjimi. 2. Cerkveni sedeži, za katere se je pobiralo ali letno ali četrtletno ali pa tedenjsko vsako nedeljo. 3. Mesečne kolekte, ki so se pobirale po hišah ali so jih pa farani prinesli vsako prvo nedeljo v cerkev. 4. Božična, velikončna kolekta, in druge posebne kolekte, kakor n. pr. za premog, jaslice, za božji grob itd- 5. ižazni darovi, kakor za olje, za sveče, za cvetlice, itd. 6. V°tivne svečke, katere si prižigajo verniki sami v čast raznim svet nikom. 7. Razne prireditve, bazar (Fair), igre, pikniki, itd. Iz teh virov je skušal župnik kot blagajnik župnije nabrati dovolj do hodkov, da je mogel plačevati tekoče stroške t. j. plačo sebi, kapelanom organistu, cerkveniku, učiteljem, po prave, d°l§i> 'td. Ta način zbiranje potrebnih svot za vzdrževanje cerkvenih naprav pa ima svoje slabe strani, dasi je že toliko let bil v navadi po vseh cerkvah. Vzlasti eno veliko slabost ima da namreč sili duhovnika, da mora velikrat oznanjevati razne kolekte, in tako govoriti izpred oltarja o denarju, kar pa vzlasti nekateri katoličani ne morejo slišati. Le pogosto potem čujenio opazke vernikov, da katoliški duhovnik ne govori o dru- gem kot o denarju. Pri teh sedanjih razmerah je. križ. Ako duhovnik ne oznanja teh kolekt in ne spodbuja vernikov k darežljivosti, ne dobi dovolj, in farani zabavljajo čezenj, da ne stori nič, da fara ne napreduje. Ako pa to stori, mu pa zopet očitajo, da je "strašno za denar". Ta način ureditve je tudi radi tega slab, ker sili župnika, da se mora ponižati v razne "režišerje" v "prire ditelja "plesov" itd. Zato se je pa zadnje čase začelo precej razmišljati in pisati o tem, kako bi se iznašel kak drug način zbiranja potrebnih svot za cerkvene stroške. V "Ecclesiastical Review" je bilo že več člankov in nasvetov, kako bi se naj to uredilo- Vzlasti eden se je nam dopadel katerega naj tu nave-damo. Neki irski duhovnik je uvedel v svoji župniji ta le način : V začetku leta je preračunal koliko potrebuje za celo leto denarja, da bode pokril vse tekoče stroške, plačal obresti in še par tisoč dolga. Potem je razposlal kartice, na katere so se podpisa • li oni, ki so pripravljeni, darovati vsaki teden zaslužek ene ure za cerkev. Velika večina župljanov je podpisala te listke in jih drugo nedeljo prinesla nazaj. Na te listke je vsak napisal tudi, koliko zasluži na uro. Iz teh svot je potem župnik preračunal, koliko bode imel dohod kov vsaki teden in koliko celo leto. Pokazalo se je, da bode svota za dohodkov veliko večja, kakor je pa kedaj mogel misliti. Takoj jejazdal vsakemu, ki se je podpisal, 60 malih kuvertic s številko dotičnega fara-na. Vsak faran je prinesel vsako nedeljo svojo kolekto v kuvertici. To kuvertico je pa oddal takoj pri*vratih, da se med nobeno službo božjo ni več motilo vernikov s kakimi ko-lektami. Po maši so kolektorji te kuvertice uredili po številkah in takoj vpisali v knjigo vsakemu pose-be. Konec vsakega meseca pa so razposlali vsakemu "Monthly State- ment," kako stoji s kolektami. Na ta način so odpadle vse posebne kolekte in vse prireditve. Samo kadar je bila kaka škofijska kelekta '' in velikončna in božična so ostale. Pa tudi za to je imel vsakdo že ku-vertico doma. Veliko župnij je že vpeljalo ta način pobiranja cerkvenih prispevkov, ki je v resnici zelo praktičen in tudi pravičen, ki natančno določa, koliko naj kdo prispeva za cerkev in koliko stori za cerkev. Zadnje leto je veliko Chicaških angleških župnikov vpeljalo ta način kolektanja cerkvenih prispevkov. — Nekateri so vzeli mesečno plačo ene ga dne, drugi pa eno uro na teden- Posebni kolektorji hodijo po hišah in vsaki teden sproti pobirajo pri onih, ki bi v nedeljo v cerkev ne prinesli. Hvalijo se, da se je povso{Ji obneslo, da je veliko več dohodkov pa tudi veliko več ljudi v cerkvi, ker ni nikakega pobiranja več. Tudi je ta način pobiranja edino pravičen. Kakor smo imeli do sedaj in še imamo po nekaterih župnijah, je gotovo krivično, ko zahtevamo enako svoto od vseh. Tako bogatin daje enako, kakor največji berač, pa se morda s tem še baha in ponaša. Kako bi bilo pravično, da bi tisti, ki ima na dan pod deset do petnajst ali še več dolarjev dohodkov, dal toliko, kakor kak siromak, ki zasluži morda kakih 4 ali pet dolarjev, pri tem pa ima morda še veliko družino. Tako se pa prav pravično razdeli. Kolikor kdo zasluži ali kolikor ima dohodkov, pri trgovcih ali posestnikih, koliko ima primeroma dnevnih dohodkov, in potem se razdeli svota, toliko je pa d°lžen dati. Zadnje čase se že govori, 'da 'še 1 namerava prositi škofe, da bi naredili po vsej Ameriki enako in ukazali kot uradno razlago pete cerk-'" vene zapovedi: "Podpiraj cerkev po''' .-.voji moči" tako, da mora vsakdo ' dati primeren del svojih ali dnevnih ali tedenjskih, ali mesečnih dohodkov Ako se to doseže, bode gOtdVo 1 j ako olajšano delo duhovi.ikovrt in bode marsikako slabo razvado odpra ' vilo in marsikake težave pri zupni : in gg. duhovniki in bi vsak povedal i ah prepričilo. r ^ ' svoje mnenje, ker upamo, da je tudi Ker je to vprašanje važno tadi.;ža \ipii nas — 'namreč pri pravih kato-naše slovenske župnije, zato bi^Uov-f lišk-ih'Slovencih — premagano sla-rnorda primerno, ako bi se o'Teni lišče, da so cerkvene kolekte "farška 1R vprašanju ^oglasili tud«' naši mc-žj'e. bisaga" ali "farški buzines t. Srebrni jubilej Rev. John-a Pifnlt. župnika v Anaconda, Mont. * / V nedeljo dne 12. septembra je praznoval naš rojak in neumorno delavni delavec v vinogradu'Gospodovem, Rev. John Pirnat, svoj srebrni jubilej ali petindvajsetletnico svojega mašništva v cerkvi Sv. Petra, kjer župnikuje. Pred petindvajset leti je častiti gospod jubilar opravil prvo sveto nekrvavo daritev prav v tem mestu, v Anaconda, v cerkvi sv. Pavla. Prav v isti cerkvi so peli svojo novo mašo tudi vsi trije njegovi bratje duhovniki, Revi Mihael Pirnat, župnik v Maedervil le, Rev. Alojzij Pirnat, župnik v New Duluth, Minn., in- Rev. Anton Pirnat, župnik v Toledo, O. Rev. John Pirnat je b'1 rojen v Dravljah, pri Svetem Roku, pri Lju bljani 1. novembra 1872. V Ameriko je prišel leta 1890, in je leta 1895 dovršil svoje študije v St. Pau-lu, Minn. Sprva je bil kapelan pri sv. Pavlu v Anaconda, Mont. Po štirih letih je bil pa že imenovan župnikom župnije Sv. Petra. Ta župnija še ni bila urejena.' Manjkalo ji je spretne roke, ki bi se bila z navdušenjem lotila težkega dela. In to je dobila s prihodom Rev. Johna Pirnata. Ta župnija ni čisto slovenska, temveč spadajo poleg Slovencev tudi še Irci in Francozi in Italijani. Veliki so vspehi, katere je dosegel Rev. J. Pirnat pri tej župniji. V štirih letrh so sjdačali do 50tisoč dol ga: L. 1898 je gospod Pirnat-postavil cerkev,Jčrez sedem let potem pa še župniščd: šolo ja>'fhwršil leta 1907. Sola je krasWo un&jtena in.j'e-'ena izmed najboljših' wr> 1' Hi lo'lc >k< d i oe j • T tiui tudi Višje rAetnede'fcJhfemfieg.tviiv trgovskega oddelka." u . > i -i. , .>,'. Ko je leta 191 ^"slavil svojo novo mašo najmlajši brat Rev. Anton Pir nat bili so vsi bratje skupaj. Obiskal jih je tudi mil. gospod škof, da je pokazal kako zna ceniti velike zasluge, katere si je stekel gospod jubilar za škofijo in za katoliško cerkev. Tudi sedaj pri srebrni sVetin maši je bil mil. g. škof navzoč in imel tudi nagovor. Brat Rev. Alojzij Pirnat je imel pa nagovor v slovenščini. Po sveti maši se je vršil slavnostni banket. Še enkrat danes sicer nekoliko po-' zno, vendar pa prav tako prisrčno' častitamo gospodu jubilarju k njegovemu jubileju in mu želimo, da bi ga ljubi Bog ohranil sc mnogo mnogo let zdravega in čilega, da bi se njegov sedaj srebrni jubilejni venec pozlatil in bi slavil zdrav in čil še zlati svoj jubilej. Rev. John Pirnat je silno blagega značaja in ga ima rad kdor ga pozna. Tudi je navdušen rodoljub in navdušen delavec za katoliške Slovence v Ameriki. Tudi vsaka dobra stvar, ki se je začela med nami, je našla v njem navdušenega podpor- 'n nika. Rojak in njegov faran piše: Cenjeni gospod urednik: ... Mi Slovenci spadamo k tej župniji in smo ponosni na svojega gospoda župnika in na njegove tri brate, ker se malo kdaj zgodi, da bi bili kar štirje bratje v službi Boga pred oltarjem." Naše podjetje ima čast in srečo šteti častitega gospoda med svoje dobrotnike in delničarje. Zato mi, kot takemu toliko bolj prisrčno častitamo. Bog Vas živi, častiti gospod župnik! Slava Vam! ' 352 "AVE MAKI A" 18.—Klerus (duhovščina) v krščanskem staroveku. Ko je bil v cerkveni ustavi naraven razvoj med duhovščino in lajiki dovršen, opažamo v duhovščini razne stopnje: škofe, mašnike, dijako-ne. Takoj za škofi, da mnogokrat, kakor smo videli v prvotnih časih krščanstva, takoj zraven škofa so stali "presbyteri" — starešine občine, mašniki. Ime "presbiter" se naslanja na pomen in način židovskih starešin, ki so imeli nadzorovati sinagoge. Vobče je mlada cerkev prevzela na ravno mnogo židovskih naprav, ki imajo svoj izvor v božjih odredbah in določbah. Za "presbyteri" — starešine — so vedno izvolili može v občini, ki so se odlikovali po starosti, skušenosti, pobožnosti in gorečnosti. Še v poznem srednjem veku so posvečevali za mašnike edino le može, ki so dopolnili 30. leto. Toda bili so pričetkom le nek višji red klerikov, kot pomočniki, svetovalci, namestniki škofov vezani na njihove oblasti. Bila je služba presbyte-rov le nekaka častna služba. Veliko pozneje še le, ko so nastale župnije, dvignil se je tudi pomen in važnost prebyterov. Njihova naloga in opravilo so bile pridige, pouk ka-tehumenov (kandidatov za sv. krst) soudeleževanje daritve sv. maše, na-domestovanje odsotnega škofa in druge slične dolžnosti. 19. KRŠČANSKA OBČINA. Naša zadnja razprava nam je pokazala organizacijo duhovščine- Po po volji njenega. Ustanov't. obstoji cerkev iz dveh glavnih delov vladajo čih (pastirjev) in podanikov (črede) Slednje so imenovali po grški besedi "laos" (ljudstvo občina) kratkoma-lo lajike. Prve krščanske občine so nastale po večjih mestih. Imenovali so jih paroiklai, to je občine; večkrat so pa imele večje občine, kakor na primer v Rimu, več oddelkov posebno a-ko je bilo več cerkev, molitvenic (tituli). Te posledne so bile povsod patrocinij, to je praznovanja cerkvenih patronov. Po trejem stoletju pa so nastale samostojne občine tudi po deželi. Predstojnik občin v mestu in po deželi je bil škof. Več mestnih župnij je tvorilo novo ''društvo", eparhija ali cerkveno provinco, ko-je meje so se redno krile z mejami rimskih upravnih okrajev. Predstojnikom cerkvene province, metropolit (nadškof), je bil navadno imenovan škof glavnega mesta province. Več cerkvenih provinc e bilo pa zopet, kakor omenja že sinoda v Niceji, podrejenih vrhovnemu metropolitu, patrijarhu. (To ime opazimo prvikrat še le v 5. stoleju.) Taki metropolis so bili v Rimu za zapadne dežele. v Aleksandriji, v Efezu, Anti-johiji itd pa za dežele na vzhodu. Čisto naravno se je razvijal sestav in organizacija cerkve ob naslombi na rimsko cesarstvo. Krščanstvo pa je jako vplivalo na meščansko življenje poganov in Judov Kristjani so sicer lahko obdržali navade in življenjske običaje sodržavljanov, v kolikor niso bili v nasprotji s Kristusovim naukom. Med prvimi kristjani nahajamo raznovrstne poklice, učenjake, uradnike rokodelce, vojake, zdravnike, trgovce, sploh vsak stan. Kristjani se ne razločujejo, tako piše neki takratni pisatelj (Diognetov list 5) v ničemur glede stanovanja, obleke, hrane od someščanov ampak se ravnajo in drže deželnih navad. — Mi nismo, pravi zopet drug, tu brez foruma, to je prostora za javni promet, brez kopališč, brez rokodelnic, 'brez pro-dajalen in drugih prometnih sredstev; pečamo se s plovbo, vojaško službo, poljedelstvom in trgovino. Izdelke naše umetnosti ponujamo i vam v porabo. (Tertulijan in Apol. c. 42). Klement iz Aleskandrije priporoča celo telovadbo v telesno ok-repčavo. To se da kaj lahko razlagati kajti naravne življenjske zahteve in družabne razmere niso v nikakem nasprotju s krščansko vero in vnje-ninii načeli. Le tam sa je pokazalo krščansko svetovno naziranje drugačno kjer so bili običaji v nasprotju z vero. Ta ko so se na primer kristjani izogibali vsem nanravnim igram, bojem gledi-jatorjev, državnih in uradnih služeb, vsljed katerih se je bilo treba pogosto udeleževati poganskih daritev malikom. Ravno tako so smatrali za pohujšljivo svako razkošje v obleki pri ženah, barvanje lic in oči; pri nožeh gizdalinske brke itd. Ljubili so cvetlice, niso jih pa rabili v o-kras glave ali grobov, ker so to delali pogani. Jemanje obresti so imenovali izkoriščevanje bljižnega. To da že v .4. stoletju prišlo je v tem oziru drugo naziranje, ki je dovoljevalo zmerne obresti. Že te malenkosti nam kažejo kako so prvi kristjani hrepeneli po poštenosti in samozata-jevanju, po vresničenju krščanskih idejalov. Tudi druga stopinja duhovščine, di-jakoni, ima svoje ime od starozakon-ske službe. Ime "dijakon" pomenja služabnika ali uradnika občine. Judovski dijakoni so sprejemali darove in jih razdeljevali potem med potrebne. Ustanovitev krščanskega di-jakonata nam je znana iz apostolskega dejanja. Sedem najuglednejših in nabolj navdušenih Jezusovih u-čencev so izvolili, kakor poroča, da so razdeljevali miloščino in vodili skupne obede. Bili so služabniki cerkve in neposredni pomočniki škofov. Pomagati so morali pri upravi premoženja in pri božji službi, posebno pri sv. obhajilu in krstu. Tudi druge občine so si izvolile po sedem di-jakonov. Njihove pravice so se tekom časa vsled naraščajoče službe večale. Skrbeti so morali za red pri sv. posodah in oblačilih, pomagati pri sv. maši, peli pri tej "Oremus" "Sursuin cor-da" in "Ite missa est." Čuvati so morali dalje, da e vzdrževal cerkveni red, nadzorovati so morali niž je cerkvene služabnike in nravnost vernikov. Ob času preganjanj so vršili dela krščanskega usmiljenja po ječah, navduševali in tolažili muče-nike, pisali akte mučenikov. Z dovoljenjem škofov so delili pozneje posamezne zakramente, poučevali in sprejemali zopet v cerkev izobčene. Stališče dijakonov je bilo, dasi nižji kot mašniki, veliko vpljivneje kakor duhovnikov. Prvi dijakon je imel naslov "arhidijakon", ki je bil, kakor na primer sv. Majnolf, "desna roka" škofova in istočasno njegov generalni vikar. Prvi mučeniki bili so dijakoni: sv. Štefan sv. Lavrencij. Na tisoče in tisoče jih nahajamo v številu teh, ki so prelili kri za Krista, zato pa je bil njihov ugled tako velik. Po apostolskih časih so se razvile še druge nižje stopinje klera. V pomoč sedmeilm diakonom so bili v oskrbo vstanovljeni redovi nižjih služeb- Suh ali poddijakoni bili so neposredni pomočniki dijakonov. "Lektorji" so čitali vernikom sv. pismo, "akoliti" (strežniki pri altar-ju) so nosili sv. Rešnje Telo in o-pravljali še druge službe pri oltarju; "eksorcisti' ' so morali oskrbovati obsedence, umobolne itd.; "ostijarii" (vratarji) so morali čuvati, da se nikdo nepoklican ni mogel vriniti k službi Božji. NAŠI NOVI DOSMRTNI NAROČNIKI: 149 Miss Anna Plevnik, Council Bluffs, la. 150 Mrs. Anna Badovinac, Calumet, Mich. 151 Mrs. Mary Drashler, Bradley, 111. 152 Mrs. Frances Susha, Sheboygan, Wis. 153 Terezija Šega, . Jugoslavija. 154 Mrs. Frances Okoren, Eveleth, Minn. 155 Mrs. Katherine Slogar, Ely. Minn. 156 Mrs- Marija Hoge, Bridgeport, Ohio. 157 Mss Angeline Skerl. Cleveland, O. 158 Mrs. Anna Susman, Farr, Colo. 159 Mrs. Marg. Zaletel Lorain, O. 160 Mr. Joseph Planinšek, Uniondalc, Pa. 161 Mr. Jakob Rink, Eksport, Pa. 162 Mrs. Antonia Glatz, New York, N. Y. 163 Mr. Frank Gorenc, Aurora, 111. nwt----- ——AI Za oskrbo služeb pri ženskah, ka-koršnih niso mogli opravljati možki. kakor na pr. pri krstu, pri oskrbi bolnikov in revežev, postavil so dijako-nise. Že apostol Pavel (Rim. 16, 1 ) jih omenja — navadno so jemali za to službo poštene, častivredne vdove—in jih opominja, da naj stalno molijo. Dijakonise so neposredno sledile kleru, duhovščini, kakor so bile "virgines devotae" (Bogu posvečene device) predhodnice ženskih redov. Papež Kornelij je pisal 1. 251, da je bil v Rimu sedem dijakonov, ravno toliko poddijakonov, 42 akolitov, 50 eksorcistov, lektorjev in ostijari-jev. Klerike. ki so bili vzeti vedno iz katehetskih šol, je posvečal vedno škof. Po preskušnji, so li vredni, so li zadostno pripravljeni, so polagali po molitvi in potu predstojniki roke na te, ki so imeli biti posvečeni, kakor je to storil Gospod apostolom. Večji slavneji obredi in strožja priprava s krepostnim življenjem je bila pri posvečevanju škofov. Te so lahko posvečevali sami drugi škofje, biti jih je morali pri posvečevanju vedno več, in sicer najmanj trije. Pred sprejemom k klerus, duhovščino, treba je bilo izpolniti nekaj pogojev. Tako n. pr. niso mogli biti sprejeti ti, ki so bili dvakrat oženje-ni, v sili krščeni, spokorniki, pohabljenci. Zo škofe je bilo predpisano 50'., za duhovne 30. leto. —Cerkev ni predpisovala, da bi bili neoženjeni. Še po sklenjenem zakonu je mogel postati duhoven. Vendar se po po-svečenju višji kleriki (dijakoni, duhovni, škofje) niso smeli več ženiti ali pa so morali pustiti duhovsko službo. Za izvsševanje službe dijakonata je zadoščalo prvotni cerkvi, da je bil dijakon sposoben opravljati svoje dolžnosti. Pozneje so posebne šole skrbele za potrebno izobrazbo. Škofje so zbirali okoli sebe učence, in so jih ali sami poučevali, ali pa poskrbeli, da so jih učili drugi. Vsem tem učencem je skrbel za hrano in druge življenjske potrebščine škof sam. Najbolj znane in najstarejše šole za izobrazbo klerikov so bile v Alek-sandriji, Cezareji, Antijohiji in Rimu, kjer so bile slavne katehetske šole. Po besedah sv. Pavla v 1. listu k Korinčanom (9.13), "da naj služabniki svetišča žive tudi od svetišča", dobivali so škofje in, sploh vsi kleriki sredstva za svojo prehrano in svo- 354 "A Vit MAJUA- je potrebš. od darov vernikov. Mnogo klerikov je živelo pa tudi od dela svojih rok, od trgovine, poljedelstva, obrti. Tako se je, kakor smo slišali zgoraj, sv. Pavel preživljal s tkanjem blaga za šotore. Jako ugodno za duhovščino je bilo dejstvo, da so bogati verniki vže zgodaj—nekateri trdijo to že o apostolskih časih—darovali prostovoljne darove, nekateri svoja obširna posestva, ki naj bi pod oskrbo škofov kot nedotakljiva cerkvena po-selstva donašala dovolj dohokov v preskrbljevanje duhovščine in cerkvenih zavodov , Obvezni postni dnevi v vsakem te dnu so bile srede in petki. Ravno tako vigilije (nočne straže) pred posameznimi večjimi prazniki, t. j. predvečeri teh praznikov. Na njihovo mesto so pozneje bili določeni dnevi pred temi prazniki. MODERNE FRAZE. Piše Rev. J. C. Smoley. Mati Elizabeta. KAKO TE LJUBIM! Kako Te ljubim, Miljena, Ti mati, — jaz otrok, na tisočkrat zapisana si mi v spomin globok, Te nosim v srcu dan in noč, v vseh mojih si željah, te išče upov ogenj vroč v tolažbi in solzah. Kako te ljubim, Blažena, za tabo gre oko, Ti si neskončno divnejša vsa lepša kot nebo. Ustvari Bog v vsemogočnosti nebesom večji žar, Kraljice lepše kot si ti ne vstvari nam nikdar. Kako te ljubim, milostna, Ti, vseh nebes nebo: kraljica mojega srca, kdaj sreča te oko? O blaženi, o srečni hip, ko vspnem se pod obok, ko sreča Mater prvikrat nad zvezdami otrok! XII. POGLAVJE. Gorečnost in delovanje duhovščine. "Duhovniki pasejo lenobo", te in slične besede je kaj pogosto slišati po nasprotnih listih in na shodih. " Lopato in kramp naj vzame v roke," vpije zopet drugi, ki misli, da je vzel vso mod.ost vzakup. Rečemo pa lahko, da te fraze, da duhovniki samo lenarijo, sami ne verjamejo. Taka trditev je sama od sebi tako pcdia, da se res čudimo, kako jo more kak pošten človek verjeti. Duhovnika seveda sovraži vse to je posledica francoskih prekucijskih idej.y Zato pravi prav primerno papež Gregor XIV.: "Bodi si anarhist ali mo-narhist, jedno imajo nasprotniki sku pno sovraštvo do Cerkve in njene duhovščine; povsod rabijo isto orožje." In kaj naj odgovorimo na tako obrekovanje? Blasphemamur et be-nedicimus, pravi apostol. "Sramote nas, preklinjajo nas, mi pa blagoslavljamo!" Koliko teh, ki bi radi duhovnika vtopili v žlici vode, so na smrtni postelji poljubili toli sovra- ženemu f.....roko iz hvaležnosti za besede, s katerimi jih je tolažil v strahu nred večno sodbo! In kai je resnica? Vsak katoliški duhovnki mora služiti vsako jutro sv. mašo, po navadi precej zgodaj; priprava za sv. mašo itd vzame skoro jcdno uro. Mnogokrat treba pred mašo še spovedati. Kjer so pri župniji župnijske šole, treba iti v šole. Pride čas za prvo sv. obhajilo, za sv. birmo, vzame pouk še veliko več časa. Duhovnik mora opraviti svoj brev'r, treba mu premišljevati, moliti sv. rožni venec. K temu pridejo obiski bolnikov, ko-likrat je poklican duhovnik k bolni kil v sredi noči; on mora biti vedno pripravljen. Treba se pripravljati na nedeljske govore, ob sobotah in pred prazniki treba spovedovati popolud ne in pozno v noč. Treba se 11111 izo- braževali v tcologičnih vedah, citati raznovrstne knjige, da ne ostane "mračnjak" in "nazadnjak"; koliko je duhovnikov, ki pišije za časnike itd? Preračunajte ves čas, in če ste pošteni in pravični, ne bote li morali priznati, da je trditev, da pase du iiovnik lenobo, veliko obrekovanje? Koliko korakov treba storiti, kako se t.eba pehati, da se poplača dolg na cerkvi, dolg na šoli, dolg na žup nišču?? Ko bi rekli takemu obreko-valcu, da naj si delo zamenja z du-hovnorh in njegove skrbi, smejal se vam v obraz in rekel: Si bom reč premislil. Duhovnik baje tega sam ne veruje, kar uči, trdijo dalje. Noben raz soden človek bi ne vzel tolikega dela, toliko odgovornosti, toliko zatajevanja, toliko žrtev za kako stvar na svoja ramena, ko bi ne bil prepričan o njeni resnici. Zaničljivo spo minjajo na Ciceronove besede: "Augur augurem irridet", "Vedežvalec se norčuje iz vedeževalca". Auguri so vedeli, da je njihovo vedeževanje gola sleparija. Toda katoliški duhov piki ne žive v basniškem poganstvu, oni ne prisegajo na vero, ki bi bila samo za "misera plebs", za prosto ljudstvo, marveč naša vera sloni na logiki in Božjih nauk. Kar duhovnik uči na prižnici, to 011 veruje, o tem je on prepričan, za to je on pripravljen žrtvovati svoje življenje ob kužnih boleznih, med poganina ledenih po jih severnega tečaja ali ob žgoči vročini osrednje Afrike. In poglejte na njihovo plačo! Finančni položaj je mnogokrat tak, da bi si s svojim znanjem služil lahko boljši kruh, da navaden delavec zasluži v dveh tednih več, kakor duhovnik celi mesec! Ko bi ne bili prepričani o resničnosti sv. katoliške vere, večina bi si bila poiskala že davno (iela, pri katerem bi si ložje služili svoj košček kruha, katerega bi jim potem nikak obrekovalec ne zavidal. XIII. POGLAVJE. Indiferentizem. Vsaj je vse jedno, kar veruješ. Jaz ne grem v cerkev, ne grem k spovedi ; v vsaki veri se lahko izveličaš. Je dovolj, če človek le "pošteno" živi. Ta trditev nam kaže indiferentizem v najhujši in najbolj razširjeni obliki, ki je tip našega časa. Ta trditev je v prvi vrsti v protislovju z filozofičnim naukom o resnici. Ja glavno načelo, da samo resnica stori človeka prostega in srečnega. To trdijo vsi filozofi brez izjeme, in to je tako jasno, da tega ne more nikdo tajiti. Že iz tega stališča se vidi,, kako lažnjiva je trditev, da je vse jedno, kaj kdo veruje. Vzemimo primero. Veste, da je različno zlato: 10, J4, 18, 22 karatno. To poslednje smatrajo kot najčistejše zlato. Kdo bo tako neumen, da bo rekel: "Je vse jedno, ali mi daš ro, ali 22 karatno zlatozlato je zlato". Razun tega je pa tudi teo-logično protislovje, da je vsaka vera i zveličavna. Niti jedno raznovrstnih veroizpovedanj še ni proglasilo tega nauka. Ko bi to storilo, izkopalo bi samo sebi grob, smešilo bi samo sebe, ko bi tudi drugim veram priznavalo moč, da se lahko v njej izveličajo. V tem pa ni nikaka netolerantnost, ampak je edino le posledica filozofičnega nauka o neizogibni potrebi JEDNE SAME RESNICE, in o njeni EDINI zmožnosti, da osrečuje in zveliča. Kdor trdi nasprotno, da se lahko zveliča v vsa ki veri, ta logično ne misli. Kdor veruje v Boga, mora neizogibno priznavati v Bogu absolutni princip resnice. Kdor trdi, da je Bogu vsaka vera ljuba, Boga naravnost prokli nja. More biti li še večje bo-gokletstvo, kakor fraza, da je Bogu vse jedno, kaj m kako kdo veruje. Recite možu, ki je znan vsled svoje resnicoljubnosti, 'dai ljubi on laž! Toda, kadar se gre za verske zadeve, potem naši moderni ne poznajo nikakih razlogov razuma, vse njihovo stremljenje gre za tem, da oblikujejo vero, po kateri naj bi vsak a tout prix lahkoživec — da le ni ropar in ubijalec — lahko izveličal, da ustanove verski sistem, ki naj bi u-spaval opominjajočo, po resnici hre-penečo vest. Kdor veruje v Boga, ne bo trdil, da je dovolj, če človek le pošteno živi! Nikakor ne zanikujemo never-cem one poštenosti, kakor jo imenujemo običajno v vseh dejanjih in opravilih: če pravimo, da je "poštenjak". Dejstvo je, da pri ljudeh, ki nimajo vere. povprečno to "poštenost" pogrešamo. So bili li verni ljudje, ki so izvrševali zločine v francoski revoluciji in svobodni na Ma-žarskem, Ruskem, ki polnijo ječe, ki odirajo in izžemajo delavca? Vsa zgodovina nam kaže, da je poštenost najti le tam, kjer vlada Bog, vera v njega in njegove zapovedi. Pojem poštenosti nikakor ni isto, kakor le skrb, da kdo ne pride navskriž z kazenskim zakonom. To poslednje obvaruje sicer človeka pred ječo, pred rabljem in vislicami, poštenost pa obsega pravičnost srca, ki ima svoj izvor v Bogu, ki se pri vseh svojih dejanjih ozira na odgovornost v večnosti. XIV. POGLAVJE. Ljubezen do sv. katoliške cerkve. Po tej kratki apologiji nas vodil dvojen namen: pouk milega nam naroda in želja, da bi v vseh katoličanih, katere je morda že okužil s svojimi dvomi moderni duh časa, o-živili ljubezen do sv. katoliške cerkve, ljubezen da katoliškega svetovnega naziranja, da bi s sv. Terezijo mogli vzklikniti: "Sem otrok katoliške, edine prave cerkve". Naša vera je zmaga, ki bo svet premagala". To smo čutili, ko smo pojasnjevali nekatere modernih fraz. Da, ljubezen do cerkve, udeležba na verskem življenju so boljša apologija za resničnost naše sv. vere. Tako bomo mi vsi postali luč, ki bo i brezvercem pokazala pot nazaj k edino pravi cerkvi Jezusa Kristusa. m i i Cleveland, O. — Najlepši praznik Matere božje se obhaja 8. decembra. Devetdnevnica pred tem praznikom se začenaj z 29. novembrom. Kako bogat in milosti poln dan se nam bliža! O, da bi vsi spoznali in razumeli in se sami prepričali, kolike milosti nam deli ta dan nebeška Mati Marija. Z odprtimi rokami ponuja vsakemu več, kakor jo kdo prosi, samo ako se hočemo k nji zaupno zateči. To je dan, ko nas bode Mati Marija gotovo usliša-la, ako jo bomo prosili tako zaupno, kakor prosi lačen otrok svojo lastno mater kruha, ki ga mati ravno v rokah drži, da ga mu poda. Darujmo ji to devetdnevnico in sv. obhajilo. Darujem $5.00 v čast brezmadežni Devici v zahvalo za vse milosti, katere smo prejeli od nje. John Intihar. S=3E= ! SLUČAJI KI NISO SLUČAJI, Cesar Oton" I., je pregnal papeža Janeza XIII. iz Rima. Nekolipo pozneje ga ze zadela kap. Cesar Friderik I. Barbarosa, se je bil vzdignil zoper papeža a utonil je v majhni reki na jutrovem. Cesar Friderik II., je preganjal papeža, umrl je zastrupljen. Filip Lepi, kralj Francoski, ki je zaničeval papeža, se je ubil, ko je padel s konja. Nepoleona je papež izobčil iz katoliške cerkve. Napoleon se je temu smejal in rekel; "Ali misli papež, da bodo zaradi njegovega izobčenja padle mojim vojakom puške iz rok?" Nekoliko mesecev so res padale puške iz rok vojakov. Ko so ozebli na Ruskem in je bila cela vojska uničena. V gradu Fontembeo (Fontain-bleau) je imel Napoleon papeža zaprtega. V ravno tem gradu se je moral pozneje odpovedati svojemu prestolu. 356 "AVE MARIA" ____ TVOJ NEDEUSKI TOVARIŠ. Piše Rev. Smoley. PRAZNIK VSEH SVETNLKOV. Radujte in veselite se z menoj, ker vaše plačilo je obilno v nebesih. Mat. 5, 12. Slavimo praznik Vseh Svetnikov. V duhu nas pelje cerkev v nebeške višine, v ono blaženo in srečno družbo izvoljenih in svetih, ki se že vesele v nebeški slavi, nad katerimi so se že spolnile besede Gospodove: "Veselite in radujte se z menoj, ker vaše plačilo je obilno v nebesih". Sv. cerkev nas hoče na ta praznik spodbuditi, da bi se tudi mi rado-vali s svetniki, hoče nas pa tudi spodbuditi, da bi tudi mi postali svetniki. Da bi postali svetniki, to je naša naloga, to je naš namen. Mnogo jih je, ki mislijo, da je to jako težko; so celo, ki mislijo, da to sploh ni mogoče. Je pa to velika zmota. Truditi se je seveda treba, ker brez truda in dela sploh ničesar ne dosežemo, toda nemogoče to ni. Kaj toraj treba storiti, da postanemo tudi mi svetniki? i,—Ali nam treba zapustiti svet? Mnogo svetnikov je to sicer storilo. Šli so v puščavo, v samoto, kakor na pr. sv. Anton, sv. Jeronim, drugi so se podali v samostansko samoto, kakor sv. Benedikt, sv. Bernard, sv. Norbert idt. Toda od nas tega Bog ne zahteva. V nebesih je mnogo svetnikov, ki so ravno v svetnem vrišču in šumu postali sveti. Ni burnejšega življenja kakor ravno vojaški stan in nimamo li iz tega stanu sv. Martina, sv. Sebastijana? Iz vseh stanov imamo svetnike, svete kmetovalce (sv. Izidor), svete obrtnike (sv. Jožef, tesar, sv. Eli-gij, zlatar), svete trgovce (sv. David, kupčevajec) svete služkinje (sv. Notburga), svete sužnje (sv. One-zij), svete berače (sv. Servul). Ni nam treba opustiti sveta, da bi postali sveti. Vsak pride lahko v svojem stanu in poklicu v nebesa, cesta v nebesa pelje iz vseh stanov. 2.—Ali nam treba da se odrečemo svojemu premoženju? — Mnogo svetnikov je to storilo. Že v evangeliju beremo, da so Simon in brata Jakob in Janez, ribiči, zapustil1 vse in šli za Jezusom. Tudi mnogi drugi svetniki so pustili vse: sv. Antonin je razdal vse svoje premoženje med reveže in šel v samoto. Sv. Bernard je 1. 1113 s štirimi brati zapustil očetovski grad in se podal v Citeaux, kjer si je izvolil samostansko življenje. ''Z Bogom, Nivard", rekel je Bernard najmlajšemu bratu, "grad in vse premoženje je tvoje". Toda mladi Nivard je že davno vedel od svoje matere, kako ceno ima pozemeljsko imetje za nebesa >n- rekel: ''Kaj ? Vi si hočete vzeti nebesa, meni pa pustiti zemljo?" Niso ga mogli zadržati, da ne bi bil šel z njimi v samostan. "Zapustili so vse in šli za Njim"—Toda od nas Bog ne zahteva, da bi pustili svoje posestvo, svoje premoženje. Koliko je v nebesih svetnikov, ki so bili na zemlji veliki bogatini. V nebesih so kralji in cesarji, sv. Vaclav, sv. Ludovik, ki je bil tak goreč častitelj Presv. Rešnjega Telesa, ki se je celo življenje spominjal materinih besed: "Sin moj, raje bi te videla mrtvega, kakor pa da bi storil smrtni greli '. Tudi s premoženjem postanemo lahko svetniki. 3.—Ali r.am treba posebnih del pobožnosti in samozatajcvanja ? — Mnogi svetniki so to dejali. Živili so se le od korenin in zelišč, spali na golili tleh, postili se tako ostro, da jih je bila sama kost (sv. Jeronim), mnogi so prečuli v molitvah cele noči, mnogi šli v jetništvo mesto drugih, darovali svoje življenje v nalezljivih bolezni. Vse to so junaška dela. Ali, dragi moji, od nas jih Bog ne zahteva. Kaj pa zahteva od nas? Dvoje: in to je vsakemu mogoče: Varuj se hudega! Delaj dobro. Varuj se hudega! Hudo nasprotuje svetosti. Kjer je greh, tam ni Boga, tam je hudič. Kdor greši, služi hudiču, za tega ni nebes. Zato pa : Varuj se hudega ! Ali ni to mogoče.? Kdo nas pa more siliti, da bi prelamljali Božje zapovedi? Bodisi v kateremkoli stanu, povsod se lahko varuješ hudega. Milosti imaš od Boga, vse, kar potrebuješ, je dobra volja. Delaj dobro! Tega je treba v okrašen je duše, ako hočeš pridobiti nebesa. Nebo je plačilo, plačilo se pa daje za delo. "Vaše plačilo je obilno v nebesih". Zato pa delaj dobro'- Vsak to lahko stori. Največji revež dela lahko dobro tudi bolnik stori lahko obilo dobrega v svojem trpljenju, vsak lahko moli, molitev je pa najboljše dobro delo. Tako toraj lahko postanemo svetniki. Ni nikakih posebnih težkoč. Edino le hudega se treba varovati in delati dobr" Seveda se treba potruditi, brez truda ni ničesar. Ta trud, to delo bo nam pa prineslo stoteren sad, zakaj: "Veselite in radujte se, ker vaše plačilo bo obilno v nebesih". Amen. — * VSEH VERNIH DUŠ DAN. Bratje, nočemo, da bi ne vedeli o teh, ki so umrli.* Tes. 4, 12. Vernih duš dan! Vernih duš se spominja danes sv. katoliška cerkev. V duhu nas pelje na pokopališče in v vice na pokopališče, da bi vedeli, kaj je človek, v vice, da bi se spomnili duš, ki tu trpe. Tudi jaz vas popeljem v svojem premišljevanju na ta dva kraja — pokopališče in vice. Kaj imamo storiti? Sv. Bernard je ob neki taki priložnosti rekel: Considera, ora, sanctifica! — Premišljuj, moli, daruj ! 1.—Considera—premišljuj! To je prvi opomin. Pojdi na pokopališče in pomisli, kaj je človek. Tu na pokopališču najlepše vidiš, da je človek revna stvar, prah in pepel- Prah si in v prah se boš povrnil. In vendar Ti je svet nad vse! Živiš, kakor bi Bog ne bil tvoj gospodar, gospodar tvojega življenja. Misliš, da si ti VSE, a si prazni NIČ! Considera, pomisli, kaj je življenje. Kratka doba kakor sanje! Na pokopališču vidimo to najlepše — grobovi otrok, grobovi starčkov. Tu leže glave, ki jim je bil svet vse, ki so mislili, da je njihova smrt še daleč, daleč — a življenje jim je minilo kakor sanje. Considera — premisli, kako je na svetu vse nestalno in goljufivo. Kako so se mnogi iz teh, ki počivajo tu, pehali za bogastvom, za zabavami — kaj jim je od vsega tega osta'.o? Tu na pokopališču vidimo vcsnico Gospodovih besed: "Kaj po-m-'ga človeku, če si cel svet pridobi,, na duši pa škodo trpi? Stopi v vice, in pomisli, koliko tu duše trpe. Kako hrepene, da bi pri-š'e k nebeškemu Očetu. Koliko trpe, da bi bile očiščene madežev! Pomisli, kdo je, ki trpi. Morebiti tvoj oče, tvoja mati, ki so tako skrbeli na svetu za te! Morebiti je tvoj brat, tvoja sestra, tvoj mož, tvo ja žena, tvoj otrok, morda kak tvoj dobrotnik. Considera — premisli! 2.—Ora — moli! Na pokopališču se uči moliti. Uči se moliti za sebe samega. Tu vidi človek, kako revna stvar je, kako ie odvisen od Boga, tu vid', kak grešnik ie, kako potrebuje odpuščenja od Boga. Ora — moli! Moli za duše v vicah! Že sv. pismo pravi, da "je dobra in koristna misel, moliti za mrtve, da bi bili rešeni grehov". Sami si ne morejo pomagati, minil je čas, ko so mogli dejati za se. A mi jim lahko pomagamo, mi jim lahko ukrajšamo njihove muke. Ora — moli! Moli za duše v vicah posebno sv. Rožni venec, ne imenuje se Marija zastonj: solatium purgatorii — tolažba vic! 3.—Sacrifica — daruj! Na pokopališču daruj Bogu vse svoje misli, svoje besede, svoje želje, svoja dela. Vse sčasom mine: telo in njegove poželjivosti. Gorje ti, če si v življenju služil hudiču s svojimi mislimi, željami, besedami, dejanji, ko boš tu počival, boš morda grozno kaznovan. Bogu daruj vse! On bo sprejel tvojo daritev in ji stotero poplačal. Daruj za duše v vicah! Kaj pa moreš za nje darovati? Vsa dobra dela- Najvišji dar pa bo daritev sv. maše. Že od prvih časov krščanstva opravljale so se maše za mrtve. Znano je, kako je sv. Monika prosila svojega sina sv. Avguština: '"Ne mislite na to, kako častno bote pokopali moje telo — ali za jedno reč vas prosim: Spominjajte se me pri oltarju in darujte za me sv. naše!" Da, sacrifica — daruj! Morebiti je tvej oče, tvoja mati, tvoj brat ali sestra, ki ti kliče danes iz vic in prosi za pomoč, usmili se teh ubogih duš! Considera, ora, sacrifica — Premišljuj, moli, daruj! Ne zapirajte svojih src pred temi resnicami. Pre mišljujte o sebi o dušah v vicah, molite za sebe, molite za duše v vicah, darujte za nje sv. maše, da hote vi in one videle obličje nebeške ga Očeta v nebesih. Amen. POSLEDNJA NEDTLJA PO BINKOŠTIH. Videli bodo Sina človekovega priti na oblakih neba z veji ko močjo in veličastvom. Mat. 24, 30. Poslednjo nedeljo no binkoštih praznujemo danes. Končujemo staro in stopamo v novo cerkveno leto. In na to poslednjo nedeljo nas spominja cerkev poslednje reči. ki čaka vsake era človeka: na poslednjo sodbo. "Videli bodo Sina človekovega priti na oblakih neba z veliko močjo in veličastvom". Pomenljiv, pretresljiv evangelij zadnje nedelje! Zato premišljujmo danes: 1.—kaj vemo, in 2.—česa ne vemo o poslednji sodbi. Vemo," da bo ta sodba gotovo. — "Nebo in zemlja bota prešla, moje besede pa ne bodo prešle". Katere besede? Besede, da "bodo videli Sina človekovega priti na oblakih neba z veliko močjo in veličastvom". )Z jasnimi, določnimi besedami prerokuje Kristus, da bo poslednja sodba. Kristus je prerokoval o sebi, da bo izdan poganom, da bo bičan, zasmehovan, umorjen, da bo tretji dan vstal od mrtvih. Apostoli niso mogli razumeti, kako bi se moglo vse to zogoditi a izpolnilo se je vse. Kristus je prorokoval apostolom, da jih bodo preganjali od mesta do mesta, da jih bodo bičali, da celo umorili. "Učenec ni nad učenikom". jim je dejal. Niso razumeli, kako bi se moglo kaj takega prigoditi njim, oznanjevalcem Božje besede; a Kristovo prerokovanje se je izpolnilo. Kristus je prerokoval, da bo uničen Jeruzalem, da ne bo ostal kamen na kamnu od templja. Nikdo ni verjel, da bi mogla biti ta mogočna stavba, krasni jeruzalemski tempel, uničena. A prišlo je 1. 70. po Kr., in Kristusovo prerokovanje se je iz-po'nilo do pičice. Kristus je prerokoval, kako bodo preganjali cerkev, a kljub temu da bo stala do konca sveta, "peklenska vrata je ne bodo premagala". Kdo bi bil pričakoval, da se to izpolni? Koliko preganjanj je morala cerkev prestati! Izginili so narodi, izginila cesarstva, a . cerkev stoji še vedno! Tako se je izpolnilo vse, kar je Kristus prerokoval in tako se bo iz pojnilo njegovo prerokovanje o poslednji sodb'. Poslednja sodba je toraj gotova! Vemo, da bomo pri tej sodbi vsi sojeni. Vsi brez izjeme. Tako pravi Kristus sam. "Ko pride Sin člo- 358- 'AVE MARIA" vekov v svojem veličastvu, zbrali se bodo pred njim vsi narodi". Tam bom stal jaz, tam bote stab vi, ki citate moje besede: "Vsi bomo stali pred sodnim stolom Kristusovim'', pravi sv. Pavel. Nikdo mu ne uide, nikdo se mu ne bo mogel skriti. Vsak bo sojen in — obsojen za nebo ali pa peklo; za večno vesglje ali večno trpljenje. Kristus sam je povedal, kako bodo ločeni izvoljeni od pogubljenih: ''Pridite blagosla-vljeni mojega Očeta", glasila se bo sodba k izvoljenim in "Poberite se od mene, vi prokleti, v večni ogenj", pogubljenim. In ta sodba bo ne-izpremenjljiva; kamor drevo pade tam obleži. Česa pa ne vemo o sodbi? Ne vemo, kedaj bode. "O tem dnevu in o tej uri nikdo ne zna, niti ange-lji nebeški, ampak samo Oče". Kaj pa sledi iz tega? Sledi to, k čemur nas je Kristus vzpodbujal: "Bodite pripravljeni". "Kaj' te to briga", je rekel misijonar ženi, "kedaj bo poslgdja sodba? Tako živi, kakor bi imela jutri umreti ali pa danes, pa se ti sodbe ne bo treba bati". Ne vemo, kako bo sodba za nas izpadla. Bom li stal na desnici ali na levici Gospodovi? Mi bo li dal Go spod večno'veselje ali me bo zavrgel v večno trpljenje? Grozno vprašanje, in odgovora na to vprašanje ne vemo. Grozno vprašanje, ker se gre za celo večnost. Ste li že kedaj premislili, kaj je to: večnost? V Mo-nakovem je živel mož, vzor katoličana. Na smrtni postelji je prosil, da bi poklicali k njemu splošno1 znanega misijonarja, da bi se mu za nekaj zahvalil. Prišel je misijonar in bolnik je rekel: Častiti gospod! Za eno besedo sem vam hvaležen, in te nisem nikoli pozabil. In kate1 ra je ta beseda?, je vprašal misijonar. In bolnik je rekel: Dolgo ni večno, ali večno je dolgo! — Da, dragi moji! Večno je DOLGO, neskončno dolgo, ne bo imelo konca! Zato pa se spominjajte večnosti! In ker ne vemo, kakšna bo naša sodba, skrbimo za to, da bo dobra! "Pred človekom", pravi sv. Duh, "je življenje in smrt". V naših rokah imamo oboje:: večno blaženost ali pa večno pogubljenje. — Amen. PRVA ADVENTNA NEDELJA. Oblecite Gospoda Jezusa Kristusa. Rim, 13, 14. Začenjamo novo cerkveno leto. Naša dobra mati sv. cerkev stopa pred nas in nas vzpodbuja k novemu, bogoljubnemu življenju, posebno grešnika vabi in opominja, da bi se obrnil k Bogu: "Bratje! Ura je že, da iz spanja vstanemo! Vrzi-mo od sebe dela teme in oblecimo orožje svetlobe". In ob jednem nas spominja na poslednjo sodbo, da bi ne pozabili, da bo treba enkrat odgovor dajati o našem življenju. Cerkev nas pa ne opominja saijio k bogoljubnemu življenju, ona nam daje tudi navodilo, kako pričeti: "Oblecite Gospoda Jezusa Kristusa", pravi. Kaj pomenjajo te besede? Pomenjajo: Živite po vzgledu Gospodovem; živite, kakor bi Kristus v vas živel, da bi mogli z apostolom Pavlom reči: "Živim, ali ne jaz, ampak Kristus živi v meni". Jezus Kristus — vzor našega življenja! To je predmet današnjega premišljevanja! "Jaz sem luč sveta", pravi Gospod; "kdor hodi za menoj, ne hodi v temi." Jaz sem pot, resnica in življenje", pravi na drugem mestu. Tn pri poslednji večerji je rekel apostolom : "Zgled sem vam dal'. V čem pa obstoji ta zgled? Kako moramo živeti, da bi posnemali nje-fov zgled? Dve veliki zapovedi najdemo v Gospodovem življenju, ki ste vodile vse njegove misli, njegove besede, njegova dejanja; zapovedi : "Ljubi Gospoda svojega Boga iz vse svoje misli . •. . . in bljižnega svojega kakor samega sebe." Te dve zapovedi je Kristus sam izpolnjeval. 1.— Zapoved ljubezni do Bog." O tem ne bo nikdo dvomil. Premis- limo le, kako je On to ljubezen kazal. Premislite, kako go.eče je On molil. Molil po dnevu, molil po noči. Kako rad je hodil v samoto na vrt Getzemani, da bi nemoteno molil; zato je Judež tako dobro vedel, kje ga najde, da ga izda farizejem. Z molitvijo je ?ačel vsako opravilo. Predno je pričel svoje javno delovanje, se je pripravljal z molitvijo in postom skozi 40 dni v puščavi; molil je, predno je izbral apostole -molil, predno je čudežno nasitil množico 500 v puščavi; molil, predno je vpostavil Presv. Rešuje Telo in ustanovil daritev sv. maše. Z molitvijo je prosil od Boga milosti za sebe: "Oče, ne Moja, ali Tvoja volja naj se zgodi." Z molitvijo je prosil milosti za druge: "Oče, za te prosim, ohrani te, katere si mi izročil-." Prosil je za Petra: "Prosil sem za te. da bi tvoja vera ne opešala." Z molitvijo je prosil za svoje sovražnike: ''Odpusti jim, ne vedo, kaj delajo." — Dragi moji; ne moremo li tudi mi naše ljubezni do Boga pokazati na podoben način? Kaj nam pa brani, da bi ne molili? Kaj. nam brani, da bi z molitvijo ne pričanje naših del, da bi ne molili za se, za druge, da bi se z molitvijo Bogu ne zahvaljevali? Zato pa molimo, molimo goreče in radi, da bi po-snema'i vzor Kristusov: "Oblecite Gospoda Jezusa Kristusa." 2. — Krustus je v vsem izpolnjeval voljo Božjo. "Tvoja volja naj se zgodi." je bilo pravilo pri vseh njegovih delih. "Tebi, Oče, je vse mogoče ; naj odide ta kelih od mene, ali ne moja, ampak Tvoja volja naj se zgodi." Kako krasna molitev! In kar je Oče hotel, to je Sin storil. Hotel je, da je izpil grenki kelih trpljenja, in Krustus je bil pokoren do smrti, do smrt' na križu. Ni li tudi nam mogoče tako izpolnjevati volje Božje? Zakaj bi ne bilo? Zakaj bi morali streči hudiču. Boga pa odbijati od sebe? "Zgodi naj se Tvoja volja," tako molimo! Izpolnjujmo voljo Božjo tudi takrat, kadar je treba pili grenki kelih trpljenja ! Jezus Kristus je pa izpolnjeval tudi drugi del zapovedi, namreč ljubezen do bljižnega. Tudi o tem ne bo nikdo dvomil, vsaj o tem nam priča njegova smrt. Poglejmo pa, kako je On to ljubezen kazal v svojem življenju. Vemo: Vsem je dobro želel. Vse je odkritosrčno ljubil, pravične in grešnike, o vseh je le dobro mislil, vsem želel, da bi bili zveličani. Kako britko je jokal nad zakrknjenci! "Jeruzalem, Jeruzalem," je rekel, "kolikrat sem želel zbrati tvoje sine, kakor zbira kura svoje mladiče pod krila, a ti nisi hotel !" Vsem je dobrote izkazoval. Kamor je prišel, tam je rad pomagal. Nasičeval lačne, ozdravljal bolnike, vzbujal mrtve — povsod sama dela usmiljenja. Ne moremo tudi mi podobno ravnati? Čudežev res ne moremo de- lati, toda bljižnemu vedno lahko pomagamo. Tudi mi Jahko lačne na-sičamo, bolnike obiskujemo, žalostne tolažimo itd. Storimo to, posne-majmo v tem svojega Gospoda, naš vzor! To je nam vsem zgled Gospodov, v vseh rečeh ravnati se po dveh glavnih zapovedih: ljubezni do Boga in do bljižnega! Bratje! Veste, da je ura že blizu, da bi vstali iz spanja! Mnogo izmed ins jih morda ni živelo po vzgledu Gospodovem, mnogo jih je morda, ki so celo ravnali proti ljubezni do Boga in do bljižnega! Čas je, da vstanete iz spanja, da vržete d sebe dela teme in oblečete orožje svetlobe. yZakaj naše zveličanje je sedaj bližje ko takrat, ko smo vero sprejeli. Amen. DOPISI. in krasen. Upamo, da bo sedaj v Brooklynu vse-boljše! S pozdravom Mrs. K. Snelar. Brooklyn, N. Y. — Ker nam tako lepe slike podajate v listu "Ave Maria" je moja želja in želja mnogih, da bi v listu tudi primerno razloži-'i življenje' tega svetnika, da bi vedeli, kaj je. njegov pomen. — Toda čudimo -se, kako zmorete toliko in tp.ko lepih slik, ko vendar vsi vemo, kako drage morajo biti te slike. Zato jaz mislim, da bi bilo dobro, ko bi Vam naročniki pomagali pri tem. Kaj ko bi se bogatejši hoteli nekoliki zganiti in bi za vsako številko kdo1 kupil to sliko in bi ta slika potem nosila njegovo ime? — Res, "Ave Maria" je jako lep list, tako da ga mora biti vesel vsakdo. Zato Vam jaz pri svoji revščini dam $1.00 v ta namen. — Potem bi Vas pa tudi rada prosila, da nič več v Ave Maria ne pišete o onih, ki nas napadajo. Kaj nam pa morejo? Res, koraj-ža je njihova — toda moč je naša! Kaj bode korajža sama brez moči? Mi Slovenci smo že toliko zavedni, da se ne bomo dali kar tako pohru-stati nikomur! — Sporočam tudi, da je bil tukaj sprejem novega našega gospoda župnika Rev. Kornelija Petriča OFM. Sprejem je bil res lep Odgovor urednika: — Hvala Vam, Mrs. Šnelar, za lepo misel, da bi bogatejši hoteli za list "Ave Ma- i ia" za naslovno sliko plačati. Prav radi bi natisnili ime darovalca, da bi bil to njegov spomin. Seveda to je na naročnikih ležeče. Veliko lepih misli se rodi med našimi naročniki, kar kaže kako veliko je navdušenje za naš1 list. Ako toraj hočejo, mi nimamo nič proti temu predlogu. Hvaležni bomo. Bomo pač zopet mogli narediti kakšen korak naprej za zboljšanje lista. — Glede Vaše prošnje, da bi ne pisali več o naših napadalcih odgovarjamo. Da, tudi nam že preseda pisati o tem. Vendar do sedaj smo morali, ker smo hoteli našim nasprotnikom pokazati ne z našimi besedami temveč z dopisi in spisi naših naročnikov samih, kako so se zmotili, da smo jim pokazali, kako je narod za nami in da so oni samo žaba v potoku, naj se toraj ne napihujejo, da ne bodo počili. Žalostno je bilo res, da smo se morali braniti pred kat. duhovnikom in pred katoliško organizacijo, katere sveta dolžnost bi bila, da bi nam bila še celo odglasovala kako večjo podporo, ker smo delali propagando za njo in ker se borimo za načela, katera so podlaga njenega napredka, ker kolikor bomo bolj katoliški, toliko več članov bode imela. Zato upamo, da pride čas, ko bodo tudi tam pri tej organizaciji spoznali svojo zmoto in bodo popravili to svojo letošnjo zmoto s tem, da nam bodo še finančno priskočili na pomoč. Vsaj bode to samo njih dolžnost, da popravijo storjeno škodo. — Zato jih ne !:omo več omenjali. Vendar kaj drugega je pa odgovarjati na napade na našo sveto vero in cerkev. Tu moramo sproti odgovarjati in to še premalo storimo. Mi bi morali vsak napad, vsako opazko takoj spodbiti z nasprotnimi dokazi in pokazati, kako so v zmoti. Mi se ne borimo proti osebam, nam se gre za stvar, za našo sveto vero in našo mater katoliško cerkev. Tu pa ne smemo molčati, ako jo kdo napada. Ne gre se tukaj za nae naročnike, ker ti vidimo, da so pametni dosti in imajo bister razum. Vendar naš list je naj-priljubnejši list tudi naših nasprotnikov. Ko bi vedeli, kako se stepo zanj in kako ga iščejo po hišah, da ga prebero. Zato nikdar naši naročniki ne smejo pozabiti, da imamo mi dvojne naročnike. — naročnike, ki ga naročijo in plačajo in naročnike, ki ga love. Vidite, tem našim naročnikom sovražnikom moramo tudi podati vedno kaj hrane. Ti so jo pravzaprav še bolj potrebni, kakor pa naši naročniki. Zato morajo naročniki vedno vsak naš članek presoditi z dveh strani: s stališča naših naročnikov in s stališča naših sovražnikom. Obojim moramo ustre či. Zato je pa naš 1'st tako utrjen med narodom, ker se nam je posrečilo vzbuditi zanimanje zanj tudi med našimi nasprotniki. Razloček med enimi in drugimi našimi čitate-lji je samo ta, da ga eni čitajo in se vesele, drugi ga čitajo, se pa ieze. Koristiti moramo obojim. Zdravi. — Urednik. 360 "AVE MARIA" IZ KATOLIŠKEGA SVETA. NAŠ STRIČEK. Franciscans and Protestant Revolution in England, se imenuje knjiga, ki je izšla te dni v uredništvu Franciscan Herold — a v Chicago, 111. — V tej knjigi podaja pisatelj zgodovino angleške verske revolucije in delo in žrtve, katere je prinesel frančiškanski red za ohranjenje svete katoliške vere med Angleži. To knjigo jako toplo priporočamo vsem, ki so zmožni angleščine. Pisana je jako poljudno in jako mikavno, tako da ne more človek nehati, ko jo začne čitati. V tej knjigi je tudi marsikaj pojasnjenega, kar nam je bilo nejasnega iz te žalostne dobe. Franciscan Herold je ime krasnemu katoliškemu mesečniku, katerega izdajajo naši sobratje v Chicago, 111. Stane $2.00 na leto. Mesečnik prinaša lepe povesti in zanimive članke. Kako mora biti to gotovo izvrsten list, kaže dejstvo, da ima nad 150.000 naročnikov. Naroče se pri nas. Glories of the Franciscan Order je ime knjižici, katero prav toplo priporočamo vsem, ki znajo angleški. Kdor hoče kaj več izvedeti, kaj je vse frančiškanski red storil za sveto cerkev in za blagor bljižnjega, tu naj d- v kratkem poročajo. Jako zanimiva brošu-rica. Pcv. Anzelm Murn O. F. M. slovenski župnik iz So. Bethlehemi, Pa., se ie vrnil iz stare domovine nazaj na svoje mesto Rsv. Hugo Brcn O. F. M. doktor bogoslovja in profesor domačega semenišči v Ljubljani, jc odpotoval v Ameriko, v Chicago, kamor prihaja na pomoč Pr' župniji svetega Štefana in pri listih, katere izdaja Tiskarna sloven-sk h frančiškanov. S tem gospodom doktorjev bo naše podjetje pridobilo zopet novo krepko moč, ki bo pomagala tudi list "Ave Maria" spopolnje-vati in zboljševatj. Veselimo se prihoda ljubega sobrata. R:v. John Plaznik je začasno sprejel zopet nazaj slovensko župnijo Sv. Jurija v So. Chicago. Naš navdušeni in goreči gospod sotrudnik sicer nerad gre nazaj v So. Chicago, vendar na proš 'jo mil. gospoda nadškofa se žrtvu jc za svoj narod. Sedanja službe v 1 K-m raju v Des Plains ga je pokre-pia na zdravju, da se čut' dovolj močnega sedaj za te "ko delo v So. Chicago So. Chicaški farani so se ga zve-sc Ji li. Bog blagoslovi b'agega gospoda v novem njegovem delokrogu! Rev. Luko Teržič, hrvatski župnik iz So. Chicago, III., se je povrnil iz stare domovine vesel in zdrav na svoje mesto. Cerkveni eair župnije sv. Vida v Cle-velandu, O., se je jako dobro dokončal. Finančni vspeh je jako povoljen. North Chicago, 111. — Dragi striček; Jaz sem učenka druzega razreda in hodim v šolo Matere božje. Moji sestri je ime Vn. Sr. M. Josephine in vam želim veliko spisov in prav rada berem Ave Maj'a, mi pentamo šolo in faruž in cerkev in tudi znotraj cerkev in vas povabimo, da boste tudi vi prišli pogledat našo cerkev. Z Bogom striček Vaša Štefanija Setničar. North Chicago, 111. — Jaz sem učenka v četrtem razredu. In jaz hodim v Matere božje šolo v Waukegan. 111. To je prvikrat iaz Vam pišem in jaz bom moj prvi obhajil naredila. Naši sestri je ime Ven. Sr. M. Winifred. Mi smo začeli šolo v septembru 17. 1920. J,az rada hodim v šolo. Jaz vsaki dan berem Ave Maria. Mi pentamo cerkev, šolo in fa-rovž in mi slikamo našo cerkev in vas povabim", da boste nrišli gledat našo cerkev. Z Bogom striček. Elizabet Pustavrh. Fredonia, Kans. — Dragi striček: — V "Ave Maria" sem videla, da vprašujete, kako smo se imeli v počitnicah Mi živimo na farmi 9 milj od katoliške cerkve ne gremo vsako nedelo k maši in katekizmu vsak mesec grem k sv. obnajilu včasih dvakrat. Takele se so bjle moje nedelje v počitnicah, v delavnikih sem delala vsako vrstne dela julija meseca smo trava kosili trave imamo 30 akre pa sem vse sama pograbila s konji je bilo dosti "fun" večkrat iaham konja imamo lepega ponv. Vse ]cpo pozdravim. Age 12, grade 6. Ana Bambich. Draga Anica, ti si bila pa res pridna, da si toliko oograbjla in tako lepo pomagala starišem. Le pridna bodi. Da boš pa še bolj pridna sem ti pa noslal mal darček. Tvoj st-iček. Fredonia, Kans. — Dear Friends; — Hello boys and girls, how are you this t:me? I am allright. I live on a large farm nine miles from town. We go to Church every Sunday if the weather permits and go to Holy Communion once a month. We have a Ford Car which we drive twice a week. We raised a good crop of corn, oats, haffir and vvatermelones this year. We are having lot of rain now. It is raining again to dav. I will close for this time. Respectfully yours Anton Bambich. Dragi Tony: Kaj ne, da se boš malo potrudil in tudi kaj po slovensko napisal. Ce prav ne bode ravno vse tako first class, ar napiši kakor znaš. Tvoj striček. Richwood, W. Va. — Dragi striček: Nai preji vas ljtibczno pozdravim. Nadalje vam dam znati kako sam ja ba- vila po izpitu ja i 7 druzih učenk. Išle smo 14 dana svaki dan k sveti misi i svake nedelje k sveti izpovjedi i svaki dan k sveti pričesti i nabavile jesmo svaka ponešto novaca in jesmo kupile eno žensko dijete za $6.00 ime joj je "Cecilid Agnes". Onda nadalje idem ja vsaki petak k sveti izpovijedi i sv. pričesti svaku 3 nedejju u mesecu school anrl Mission Club i ktomu idem še za kakoga grešnika k sv. pričesti. U ško-lu nisem išla, ker je nas velika družina i svi mali te sam pomagala doma. Sad ču iči drugi tjedan samo pol dana imam sestru ki je išla do sad vsaki dan a sada smo se dogovorili da čemo svaka pol dana iči. Za ovo ljeto moja sestra je u III. razred, uči'se Ijepo ja sam 6 razred in mi je žal što sam ostala doma, bi se pa rada naučila hrvatski čitat i pisat. Imam početnicu. Sada Vas najlepše pozdravim. Josephine Paulin. Cleveland, O. — Dragi striček; Povem Vam, kako smo se dobro spone-sli ii večerov smo prav, pridno dejali jast in mama, smo hodili od 7. do 11. večer 11a fair. Ludi je bjlo tolko da se je vse trlo prav dosti smo dobili pa niso še Father Ponikvar sešteli bom že pisala še koliko smo dobili. Ta mesec je pri kraji smo hodili skoraj vsak večer v cerkev molit rožni venec kakor Ave Maria piše. Tako sem vesela vsakega lista. Samo Edinost me p,ride tako redno pa pravijo ata bo še prišel ko ga tako težko čakamo. Zdaj Vam na sporočam od naše rajnke moje sestrice Marv, je umrla pred 3 leti bila if učenka 6 razreda v enem mescu je c-ireiela slovesno obhaiilo, bila v Mari-iino družbo snrejeta in umrla. Tudi ie bil list Mali Ave Maria njen nai-večie veselie. Zato orosjm spomnite se v mol'tvah mi je vedno v spominu Good by. yours truly Miss Christine Zakrajšek. Bridgeport, Ohio. — Dragi striček: Jas ne znam še prov pisat po slovensko, laz sem stara 10 let in sem v 5 razredu in hodim v St. Josephs School. Moj sester je ime Sister Anna Patricia.— Taz bi rada prišla na Vaš komer enkrat in sedaj pa vas pozdravljam. Z Bogom striček. Maria Smrekar. Collinwood, O. — Dragi striče^: — Jaz Vam pišem kako sem se imela med počitnicami. Naj večkrat sem delala ročna dela. Ko sem se naveličala sein vzela Ave Maria in brala kake povesti. V sobotah sem pomagala v hiši. Tri tedne pred začetkom šole sem šla v Cleveland, kjer sem bila za en teden. Tam sem pazila na otroke. Tako so pretekli dva meseca. Sedaj sem v šoli, ker se vsaki dan kaj novega zgodi. — Vas pozdravljam Mary Princ, učenka 7. razreda. "AVE MARIA" T riruhone: Canal 1614 VSTANOVLJENO 1888. A. M. KAPSA Slovencem priporočam svojo trgovino z železnino. Pošteno blago — zmerne cene 3« >0-2004 Blue Island Ave., Cor. 20th St. Chicago. Ill Pridite in prepričajte se! Severova zdravila vzdrzujejo zdravje v družinah. Držite ta liniment pri roki. Kadar trpite na revmatJzmu, lumbaei, sciaticii neuralgiji, bolečih mižioah, otrp-Ijenih členih, krčih in drugih zunanjih bolečinah, rabite samo Several Gothardol (preje SeverovoGothardskoolje) na mestu, kjer je bolečina, in ste lahko prepričani, da vam bo kmalu odleglo. Ta zanesljivi domači liniment je bil rabljen skozi Štirideset let z največjim in zadovoljivim uspehom za odvrnitev lokalnih bolečin in odstranjenja oteklin. Naprodaj v vseh lekarnah. V dveh merah, 30c in 60c. W. F. SEVERA CO. CEDAR RAPIDS, IOWA SELZ BROS. Priporoča vsem slovenskim duhovnikom svojo veliko izbiro nabožnih knjig ▼ yseh jezikih, vseh cerkvenih potrebščin, kipov, podob, svetinjic i. t. d. Prioroča se tudi vsem slovenskim društvom ri nakupu, zastav in društvenih znakov. 21 Barclay Street, Ney York Telefon, 5985 Barclay. Katoliški Slovenci zave-vedajte se svoje dolžnosti in podpirajte! "KATOL. ČASOPISJE." g KOLEDARJE CENJENIM ROJAKOM širom Amerike naznanjam, da imam v zalogi 8 tisoč velikih stenskih "KOLEDARJEV" za leto 1921, kateri bodo zelo primerni in pravi okrasek za vsako hišo in družino, kakor tudi za poslati v staro domovino. Ko sem se nahajal doma v domovini, sem videl v mnogih krajih moje koledarje od lanske pošiljatve. Doma nimajo koledarjev in ako jim pošljete veliki stenski koledar, jim s tem naredite veliko veselje. — Letošnji koledarji so eni izmed najboljših, kar sem jih še kdaj imel. Pri tem da so 20 x 28 inčev (palcev) veliki, so iz finega papirja, in imajo še posebej dnevna vremenska poročila, in z besedami označene dneve državnih praznikov in drugih zgodovinsko-važnih dnevov Združenih Držav. Na koledarju je tudi slika starca in starke s pesmico v slovenskem in angleškem jeziku, ki je primerna vsebina in olepšava koledarjem. — Za 25centov komad pošljem s poštnino vred, bodisi v Ameriko, ali v staro domovino. Pošljite takoj po uzorce in naročite si koledarje o pravem času za v staro domovino. Denar pošljite vselej na Anton Grdina 1053 E. 62nd St., Cleveland, O. S slabim želodcem ni uspeha! Dr. Orison Swett Marden, sloveči pisatelj pripoveduje: "Možgani dobe veliko kredita, ki bi ga pravzaprav moral dobiti želodec." In prav ima Na tisoče ljudi je na svetu, ki se imajo zahvaliti za svoj uspeh v življenju predvsem dobri prebavi. Kdor ima slab želodec in trpi bolečine, ne more imeti nikdar popolnega vspeha. Najbolj zanesljivo zdravilo za slab želodec je: Zlata kolajna TRINERJEVO AMERIŠKO ZDRAVILNO GRENKO VINO Pripravljeno je samo iz grenkih rastlin, korenin in lubja znane zdravilne vrednosti in naravnega rdečega vina. Izčisti želodec, odpravi vse snovi iz notranjosti, pospešuje prebavo, vrne slast in ojači živce in celi sistem. Za za -prtje, neprebavo, glavobol, omotico, nervoa-nost, pomanjkanje energije, splošno omemog-lost, i- t. d. Trinerjeva Angelika Grenka Tonika San Francisco Veliko darilo Panama 1916 je splošno odvajalno in zelo okusno sredstvo proti slabostim telesnegasistema, TRINERJEV LINIMENT je izvrstvo zdravilo, zelo močno, toraj uporabno za zunanja zdravila. Oprostilo te bo revmatizma in trganja. Ako so tvoji udje otrpli, ali imaš bolečine v hrbtu, ali si kak ud pretegnil ali zvil, za otekline itd., ako si z njim namažeš utrujene mišice ali noge potem, ko si se iskopal, boš začuden čutil blagodejen upljiv. TRINERJEV ANT^PUTRIN je najboljši čistilec za zunanjo uporabo : Grgranje, izpiranje ust, čistenje ran, odprtin i. t. d. V vseh lekarnah. JOSEPH TRINER COMPANY 1333-1343 S. Ashland Ave, Chicago III