Poštnina plačana v gotovini ^^^^ ^H ^^^^Bf^^L^H^^^ ^^^^B ^^^^A ^H^H ^^ Cena 1.50 dln Izhaja vsak petek ob 15. // Naročmna znaša mesečno po pošti 5 din, v Celju z do- stavo na dom po razmišalcih 550 din, za inozemstvo 10 din // UredniStvo in uprava: Celjc, Strossmeyerjeva ul. 1, pritličje, di-sno // Telefon št. 65 ,'/ Račun pri poštnern čekov- nem zavodu v Ljubljani štev. 10.666 // Leto XX. Celje, petek IS. februarja 1Q3S Stev. S. Turistična petletka za mesto Celje Celje, 18. februarja. Na podlagi pravilnika o proglašanju turističnih krajev je bilo mesto Celje z rešitvijo ministrstva za trgovino in industrijo z dne 22. decembra 1936. proglašeno za turistični kraj v ožjem pomenu. Da pa mesto Celje kot važno tujskoprometno središče izpolni pogoje, ki mu še manjkajo kot turističnemu kraju, in da se kot turistični kraj čim bolj dvigne in spravi v sklad s sodob- nimi zahtevami turističnega občinstva, je Olepševalno in tujskoprometno dru- štvo v Celju po svojem predsedniku magistratnemu direktorju g. Ivu Subicu izdelalo turistični program za mesto Celje, ki se naj izvede v dobi petletke, in ga predložilo v obliki obširne spome- nice mestni občini celjski. Ta izredno važni, nujni in skrbno izdelani pro- gram bo gotovo zanimal tudi naše čita- telje. Program turistične petletke je sledec: Gradnja kopališča in druge higien- ske ureditve mesta Z vso pospešenostjo naj se zgradi novo kopališče ob Savinji in sicer po možnosti z naravnim bazenom in umet- nimi bazeni. Uredi naj se vsaj v strnjeno zazida- nem delu mesta odn. praktično pove- dano v bivšem policijskem rajonu me- sta Celja, to je v bivŠem mestu Celju, na Bregu, v Zavodni, v Gaberju, na La- vi in v Liscah odvažanje smeti na ta način, kot je urejeno odvažanje smeti v drugih večjih odnosno higiensko bo- lje urejenih mestih: V tern pogledu se sklicujemo na določila § 73. mest- nega reda, ki določa: »Smeti in drugi odpadki nai so v vsakem gospodinjstvr. po možnosti vpepelijo in vpepeljeni od- daio Smetarju. Smeti, pepel in druge FUhe odpadke odvažajo v mestu Ljub- ljani občinslci vozovi, ki morajo biti jrgrajeni po predpisu § 70. te uredbe. Stranke smejo prinesti zaboje z odpad- ki pred hišo šele potem, ko je smetar naznanil prihod. Zaboji se ne smejo postavljati pred dohodom smetarja v veže. - Kjer še ni urejen ta način odva- žanja smeti, mora biti v vsaki hiši do- volj velika in s tesno zapirajočim že- leznim pokrovom opremljena betonira- na greznica, da se v njej smeti odlagajo in po potrebi odvažajo. Pristojna občina določi, ali se dopušča ta način, ali uve- de odvažanje po načinu lz prejšnjega odstavka.« — Mestna občina naj ne dopušča več odvažanja smeti iz zadev- nih greznic, temveč naj uvede odvaža- nje smeti vsaj po ljubljanskem vzorcu. To je zahteva, ki jo moramo na mesto Celje v intereau javne higiene, kakor tudi z ozirom na njegov prestiž kot tu- ristični kraj brezpogojno staviti. Uredi naj se izpraznjevanje stranišč in greznic z napravo centralne greznice. Greznice naj bi se v bivšcm policijskem rajonu celjskem izpraznjevale izključ- no ponoči. Uredi naj se prepoved razlivanja fekalij na zemljiščih v notranjem delu velikega Celja. Z vso pospešenostjo naj se postavijo javna stranišča na krajih, ki jih je mestni svet že določii v ta namen (na hribu sv. Jožefa, Rajterjevem hribu in v bližini kapucinskega samo- stana). Nujna pa je tudi postavitev javnega stranišča v Gaberju. Kar najbolj se naj poostri kontrola na trgu v pogledu snage in, v kolikor je to na podlagi obstoječih predpisov izvedljivo, tudi glede cen. Mestna občina naj za kontrolo živ- ljenjskih potrebščin nastavi strokovno usposobljene organe. Pristopi naj se čimprej k prestavit- vi tržnega prostora na drug primer- nejši kraj, kjer naj se uredi po vzoreu drugih turističnih krajev, odn. večjih mest, sodobnim razmeram odgovarja- joča tržnica z vsemi higienskimi napra- vami. Sedanji tržni prostor ni le pre- j majhen, temveč je tudi v pogledu higi- j ene višek primitivizma. Manjka pred- j vsem tekoča voda, kajti en sam javen vodnjak v tem pogledu gotovo ne za- došča. Tržni prostor tudi nima nobene- ga stranišča. Manjkajo prostori za shranjevanje stojnie, nikjer ni mesta za očišeevanje stojnie in priprav, ki se potrebujejo pri prodaji življenjskih j potrebščin. Vse to mora imeti moderna ! tržnica in po vsej pravici se mora to zahtevati od turističnega kraja. Napravi naj se kanalizacija v Ga- berju in drugih predmestjih. Nabavi naj se še 1 škropilni avto za intenzivnejše škropljenje cest v mestu. Na najprometnejših krajih se naj postavijo košarice za odpadke, kakrš- ne so na Masarykovem nabrežju. Ureditev komunikacij in orientaeijskih ter opozorilnih napisov Vsaj v notranjem delu mesta je ure- ditev pločnikov nujno potrebna. To naj bi se izvršilo po posebnem programu. V vsem mestu naj bi se enotno ure- dili vsi opozorilni napisi in sicer v bar- vah opozorilnih napisov Olepševalnega in tujskoprometnega društva, ki so so dobro obnesli: temnomodro polje, bele črke in rdeče pušČicc. Na križiščih naj bi se postavile table s puščicami, ki bi označevale smer vožnje v Ljubljano, Maribor, Zagreb, Dobrno, Laško, Rim- ske toplice, Rogaško Slatino, Savinjsko in Logarsko dolino. Te table naj bi bile izdelane kot transparenti po vzorcu raznih mest v inozemstvu (ali kot sa- mostojni transparenti, ali pa na kan- delabrih za električne svetilke). V bli- žini ima najlepše izdelane take transpa- rentne napise mesto Gradec. Intcmacionalni znaki, s katerimi se prepovcduje uporaba ozkih ulic in ki se- daj visijo, pritrjeni na žicah v sredini dotičnih ulic, naj bi se dopolnili s tab- lami, ki razložijo pomen dotičnega znaka. Tako imajo prometne prepovedi ¦v manjših ulicah in celo na zelo frek- ventiranih trgih urejene, n. pr. v Ita- liji (torej internacionalni znak na okrogli ploskvi in pod njö pravokotna tabla s tekstom). Ureditev in obnova najlepših celjskih spom$nikov Popravi naj se predvsem Grofija, ki i)i znamenita le glede svoje zunanjosti, temveč tudi vsled dragocene umetnine : Ccljskega stropa«. Popravi naj se fasada mestnega po- glavarstva, urada, za katerega se zani- ma vsak tujec in pri katerem imajo tujci mnogokrat tudi posla. Priložnostna razsvetljava najlepših spomenikov in zgradb Ob slavnostnih prilikah naj bi se po vzgledu drugih mest v državi, zlasf.i pa v inozemstvu, z reflektorji razsvet- lile naše najlepše zgradbe odn. naši najlepši spomeniki. Mestna elektrarna naj bi nabavila potrebno število reflek- torjev, ki naj bi bili trajno nameščeni za razsvetlitev sledečih objektov: Gro- fije (seveda po ureditvi fasade in od- Rlranitve arestantovskega prizidka), Marijmega kipa na Glavnem trgu, opa- tijske cerkve, srednjeveškega stolpa na oglu Razlagove ulice, Kalvarije na hri- bu sv. Jožefa in Starega gradu. Za razsvetlitev prvih petih objektov bi stroški ne bili preveliki, dočim bi za razsvetlitev Starega gradu znašali pri- bližno 42.000 din, vendar se bo mestna občina morala slej ali prej tudi za to žrtev odločiti, kakor je tudi mestna občina ljubljanska za naravnost bajno razsvetlitev svojega gradu žrtvovala lepe tisočake. Gcstna razsvetljava Pomanjkljiva rajsvetljava v mestu Celju naj bi se vsaj v notranjščini me- tta izboljšala z montiranjem močnejših žarnic. Uredifcev nasadov in namestitev klopi na najbolj frekventiranih razglednih točkah Za namestitev večjega števila klopi na najlepših in najbolj frekventiranih razglednih točkah, tako na hribu sv. Jožefa, na Miklavškem hribu itd. naj bi se dali na razpolago potrebni krediti. Z vso pospešenostjo naj bi se uredil park ob cerkvi sv. Maksimilijana, park v bližini cinkarne, v bližini Spod. La- novža in uredili naj bi se nasadi na hribu sv. Jožefa. Brv, most in pota Napravila naj bi se brv, ki bi vezala Lisce z otokom, odn. nekoliko višje nizvodno Savinje. Z vsemi sredstvi naj bi se forsirala gradnja novega mostu čez Savinjo, ki naj bi nadomestil se- danji kapucinski most. Dokončala naj bi se Cesta na grad. Uredila naj bi se cesta ob Savinji. Ureditev mestne knjižnice in muzeja Muzeju naj bi se dali novi, primer- nejši prostori. Mestna knjiinica naj bi se premestila v boljše prostore, kjer naj bi bila na razpolago tudi javna či- talnica. Rogulacijski naert in kanalizacija Kar najbolj naj se pospeši naprava regulacijskega načrta za mesto Celje, da se z njo uredi pravilna zazidava mesta in določijo mesta za javne nasade Ker je sedanja kanalizacija le delna in zelo pomanjkljiva, naj da mestna občina izdelati vsaj kanalizacijski na- črt, da se bodo novi kanali polagali pravilno v okviru kanalizacijskega načrta. Nov kanalizacijski načrt naj predvidi niodrno kanalizacijo msta: kanaliza- cijo za odpadne in meteorne vode s končno eistilno napravo. Mestna kanalizacija je namreč sedaj v sledečem stanju: Kanalizacija obstoji v glavnem le v srednjem delu mesta in sicer se odva- ! jajo vse odpadne vode iz stavb in feka- lije najprej skozi dvodelne greznice, kjer sedimentirajo. Trdi deli ostanejo v greznici, tekočine pa se odvajajo preko i:ifonov in hišne kanalizacije v mestno kanalizacijsko omrežje. Dežcvnica se odvaja direktno v kanalizacijska omrež- ja. V srednjem delu mesta je dvoje manjših zbiralnih kanalov: eden poteka od glodališča po Prešernovi in Gospos- ki ulici ter se izteka ob Grofiji v Sa- vinjo, drugi pa teče od Kralja Petra | ceste po Kovaški, Gubčcvi in Razlagovi ulici ter se pri javnem skladišču izliva v Savinjo. Oba kanala sta iz srednjega veka in še v uporabnem stanju. V oba je z manjšimi kanali, večidel zidanimi v 19. stoletju, izpcljana vsa ostala ka- nalizacija notranjega "mesta. Novejše kanalsko omrežje je na »Dolgem po- lju« in ima iztok v Koprävnico ob ru- darski šoli, v Aškerčevi ul. in na Cankar- jevi cesti z iztokom v Voglajno. Ga- l^rski in spodnjehudüijski kanal pa se izteka pri železniškem mostu v Kopriv- nico. Novejša cestna kanalizacija ima premer 40 do 80 cm. Kjer ni kanalizaci- je, se v izjemnih primerih odvajajo odpadne vode v ponikovalnice. To bi bil turistični program, ki naj bi si ga osvojila mestna občina in ga iavedla, v kolikor ne gre za savinjski most, z lastnimi sredstvi. Za izvedbo tega programa naj bi določila mestna obeina dobo petih let — ta program naj bi torej tvoril turistieno petletlto mestne obeinc Mestna občina pa naj bi od tega programa izvršila v prvem letu vsaj to, kar mora izvršiti v smislu določil čle- na 17. pravilnika o proglašanju turi- stičnih krajev do 21. decembra 1938, ker bi aicer obstojala možnost, da se uradoma črta in izgubi vse pravice in. ugodnosti kot turistični kraj. Po mne- ! nju Olepševalnega in tujskoprometnega : društva bi morala v ta namen izvršiti vsaj tole: Izvesti predloge glede higienske ure- ditve mesta in gradnje kopališča. Za gradnjo kopališča bi naj v teko- čem letu vsaj vse potrebno pripraviia, tako gletle načrtov in kreditov. Kopa- lišče naj bi se dogradilo do začetka k»- palnc sezone 1. 1939. Za kopališče pri- poroča društvo vsaj delno najetje in- ternega posojila pri meščanih. -Zanima- nje za novo kopališče v Celju je toliko, da je društvo prepričano, da bo v mestu samem mogoče dobiti posojilo v znesku 1 do l^ milijona dinarjev, ki bo vsaj za 1% cenejše nego pri denarnih zavodih. Zgolj s posojilom pri svojih meščanih je zgradilo mesto Murska Sobota svo- jim razmeram odgovarjajoče in pov- sem moderno urejeno kopališče po pro- jektu inš. arh. Novaka, ki je napravil tudi načrte za Delavski dom v Celju. Dalje naj bi se izvedli predlogi glede ureditve komunikacij ter orientaeijskih in opozorilnih napisov, predlogi glede lireditve odn. obnove najlepših celjskih spomenikov in predlogi glede prilož- nostne razsvetljave najlepših spomeni- kov odn. zgradb in sicer Marijinega kipa na Glavnem trgu, opatijske cer- kve, srednjeveškega stolpa na vogalu Razlagove ulice in Kalvarije in predlogi glede ureditve nasadov in -namestitve klopi na najbolj frekventiranih razgled- nih točkah. Cestna razsvetljava naj bi se izbolj- šala, ako to s sredstvi elektrarne v prihodnjem proračunskem letu ne bi bilo mogoče, vsaj v naslednjem prora- čunskem letu. Vse ostalo naj bi se izvedlo po to5- nem programu petletke, ki naj bi ga določil mestni svet na predlog turistiC- nega odbora mesta Celja, finanenega in gospodarskega odbora in gradbenega odbora. Obenem z odobritvijo programa naj bi se za proračunsko leto 1938-1939 (ioločil proračun za izvedbo predlaga- nih del. V tem proračunu naj bi se upoštevala tudi izdaja nove propagandne brošu- i'ice za mesto Celje, ker bo sedanja v najkrajšem času pošla. V času izvajanja svoje turistične pet- letke pa naj bi bila mestna občina trajno v stiku z državno, bariovinsko in sresko cestno upravo, da bi te odstra- niie one hibe, ki preprečujejo porast tujskega prometa v Celju, in izvedle one naprave, ki morejo Celje turistično dvigniti in mu s tem pripomoči do bolj- šega gospodarskega napredka. Tako naj bi mestna občina ponovno in stal- no dajala pobudo za ureditev držav- ne ceste Maribor—Celje—Ljubljana, stalno zasledovala uvcdbo avtomatske telesonske centrale, ponovno zahtevala uvedbo celonočne telefonske službe, ki traja sedaj le do polnoči, in zahtevala večjo pažnjo pri izvajanju cestnopoli- cijskih predpisov. Urediti bi bilo treba hojo pešcev na najprometnejših krajih, tako n. pr. v ulici dr. Gregorja Zerjava, na Glavnem trgu in Kralja Petra cesti. Urediti bi bilo trcba vožnjo biciklistov na nave- den ih komunikacijah. Urediti bi bilo treba končno tudi garažiranje avtomo- bilov. Vztrajati bi bilo treba na rigoroznem izvajanju cestnopolicijskih predpisov. CJim bi se cestna policija dvignila, naj bi se ukinila prepoved voženj z moto- cikli skozi Prešernovo ulico, Glavni trg in po Kralja Petra cesti. Prepovedalo naj bi se oddajanje signalov s trobili s strani avtomobili- stov ponoči, kakor je to prepovedano n. pr. že v Ljubljani in Zagrebu in dru- gih mestih. Skušala naj bi se prestaviti prome- nada iz ulice dr. Gregorja Zerjava v kako drugo primernejšo komunikacijo, n. pr. v Prešernovo ulico od Samostan- ske ulice do Narodnega doma. Da bi se to doseglo, naj bi se ta ulica razsvetlila velikomestnejše, morda po vzorcu Alek- sandrove ceste v 'Mariboru. Stran 2. »NOVA DOBA« Stev. 8. Celjsko ohčinsko gospodarstvo Prejeli smo in objavljamo dobesedno: Na osnovi čl. 26 zakona o tisku Vas prosim, da z ozirom na Vaš članek »Celjsko občinsko gospodarstvo - Za- ključni računi o gospodarstvu mestne občine celjskc in njenih podjetij za proračunsko dobo od 1. IV. 1936 do 31. III. 1937«, ki ste ga objavili v svo- jem listu od 21. I. 1938, St. 4 na stra- neh 1 in 2 vsled izvajanj v stolpcili 1, 2 in 3 na drugi strani, priobčite sle- deči uradni popravek: 1. Mestno avtobusno podjetje. Iznos 1,213.077 din predstavlja čisto vozarino brez odškodninskega prispevka. Izguba 766.424 din, katero je zračunal Vaš poročevalec, ni nastala morda tekom 1 poslovnega leta, temveč predstavlja svoto letnih izgub po letu 1931, koncem katercga je doletela mestno avtobusno podjetje znana velika nesreča v Med- logu. Proraeun za mestno avtobusno podjetje za leto 1936-1937 je bil pre- tečeno leto razpoložcn občanom na vpogled z ostalim proračunom mestne občine in njenih podjetij. Proračun mestnega avtobusa je bil uvrščen v mestni proračun šele pod sedan jo mestno upravo, ker je mestno avtobus- no podjetje ravno tako obravnavati, kakor druga mestna podjetja in se za- to tudi nanj nanašajo določila § 116. z. o. o. 2. Regulaciia Savinje. Vpogled v knji- ge poročevalcu ni bil zabranjen iz no- benih nerazumljivih vzrokov, pač pa na podlagi zakonitih predpisov. § 122. za- kona o mest. občinah namreč predpisu- je, da mora predsednik mestne občine razgrniti zaključni račun skupno z bi- lanco in inventarjem za čas 8 dni na obči vpogled. To se je tudi storilo in je bilo vse navedeno razpoloženo na obči vpogled. Zakon pa nikjer ne predpisu- je, da bi moral predsednik občine dati na vpogled tudi knjige. Završni račun občine namreč obstoji po navodilih fi- nančncga ministrstva za financijsko poslovanje mestnih občin, ki so ob- vezna tudi za mestno občino celjsko: 1. iz računa razhodkov in dohodkov obešnskega proraeuna, 2. računa izrav- narija občinske blagajne, 3. iz bilance ali pregleda o stanju vrednosti občin- ske imovine po inventarju in dolgovih, 4. iz pregleda izplačil obč. obvezno3ti. 3. Vzdrževanje predstojništva mest- ne policije. Res je, da je imela mestna občina v svojcm proračunu za 1. 1937- 1933 kot prispevek države k vzdrževa- nju predstojništva mestne policije zne- sek 300.000 din. Res je tudi, da mestna občina tega zneska v celoti ni prejela, ker v drž. proračunu za mestno ob- čino celjsko ni bil predviden znesek 300.000 din kot podpora za navedeno svrho, ampak je bila za vsa mesta, ki morajo vzdrževati predstojništva most. policije, določena majhna pavšalna svota, iz katere je prejelo mesto Celje sorazmerno največji prispevek v znes- ku 80.000 din. Ni res, da delovno ob- močje ccljske policije ne obsega vsega mestnega okoliša, res pa je, da obsega predstojništvo mestne policije eel okoliš velikega mesta Celja in da vrši tamkaj to oblastvo svoje agende po uredbi o ustroju in področju predstojništva mestne policije od 8. oktobra 1929, Ur. list št. Ill od 5. XI. 1929. Le var- nostnc službe ne vrši predstojnišivo motttne policije na celem mestnem teri- toriju, temveč vršijo to službo njegovi eksekutivni organi samo v bivšem poli- cijskem okolišu, to je v bivšem mestu CcHu, na Bregu, na Lavi, v Liscah, v Gaberju in Zavodni, dočim na ostalem območju mesta Celja vrši varnostno ßluzbo orožništvo. Tudi prejšnja mest- na uprava se je zaman trudila, da bi država prevzcla na sö vsaj vse izdatke za eksekutivne organe in ji to ravno- tako ni uspelo, kakor dosedaj še to ni uspelo sedanji mestni upravi, ki pa povoljno rešitev tega problema z nai- večjo vztrajnostjo in z upanjem na skorajšnji uspeh zasleduje. Prevzem \seh stroškov predstoiništva mestne policije po državi pa bi bil mogoč šele po predhodni izpremembi uredbc o ustroju in področju predstojništva mestne policije, ki je bila izdana na osnovi čl. 55 in 56 zakona o notranji upravi. 4. Mestno zavetišče. To se vodi na prehodncm prometu. O podjetju se vodi točno knjigovodstvo. Natančen obračun je podal finančni referent na seji mestnega sveta dne 7. IX. 1937. Ta obračun se nabaja v sejnem zapis- niku, ki je po zakonu o mestnih obči- nah javen in torej vedno razpoložen na obči vpogled. V novem proračunu bo izkazano mestno zavetišee v smislu sklepa lanske proračunske seje mest- nega sveta kot posebno podjetje. i 5. Prebitek 712.934.25 din. Glede te- ga veljajo določila § 122 zakona o mest- nih občinah. Ta znesek se upravlja po predpisih za finančno poslovanje mest- nih občin in je njegova uporaba raz- vidna iz blagajniških poročil predsed- nika mestne občine, ki jih podaja po potrebi v javnih sejah mestnega sveta. 6. Red in štednja v mestnem gospo- darstvu. Ni res, da je treba občinski I upravi šele uvesti red in štednjo v svo- I jih panogah gospodarstva, res pa je, I da vodi mestna občina svoje gospodar- j stvo po zakonitih predpisih in po .na- čelu največje štednje. Mestno poglavarstvo Celje, dne 10. II. 1938. Predsednik: AI. Mihelčič. Naše ugotovitve k mestnemu obracunu G. predsednik celjske mestne obeine nam je poslal dva uradna popravka k našim poročilom o obračunu mestne ob- čine celjske za 1. 1936-37. Po določ- bah tiskovnega zakona je mogoče z uradnim popravkom označiti natisnjene einjenice za neresnične ali pa navesti činjenice, s katerimi naj se izpodbijajo natisnjene činjenice. V kolikor je to iz- vršeno, se lahko prepriča vsakdo, ki je prečital naša izvajanja in poslana po- pravka. Res je namreč, da nismo nikjer trdili, da je nastala izguba 766.424 din pri mestnem avtobusu »morda tekom 1 po- slovnega leta«, res je, da iz popravka niso razvidni nadaljnji številčni podat- ki glede vsote 833.191.08 din in je tudi res, da opravlja varnostno službo na delu območja mestne občine tudi orož- ništvo. Popravek priznava, da se vodi račun Mestnega zavetišča v Medlogu na prehodncm računu, torej neproračuna- no. Res je končno, da veljajo glede prr> bitka 71*2.934.25 din določbe § 122. za- kona o mestnih občinah. Ravno ta pa- ragraf pa doloea, da se ostvarjeni pre- bitki kakega proračunskega leta upora- bijo za plačilo obveznosti iz prejšnjih let. Obveznosti so po našem mnenju razna posojila in odprti računi in teh — dokaz obračim z bilanco — ne pri- manjkuje. Po zadostitvi obveznosti iz prejšnjih let se sme ostanek prebitkov, ki ni potreben za obratno glavnico, po sklepu mestnega sveta vnesti v prora- čun in uporabiti za pokritje izdatkov. Glede obraeuna Mestnega zavetiaea, ki ga je podal finančni referent v seji dne 7. IX. 1937, kakor se to v obeli popravkih navaja, ugotavljamo, da je ta trditev pomotna, ker na mestnem poglavarstvu ni najti zanisnika o seji, ki bi naj bila ta dan. Našli smo pa, da je v neki drugi seji poročal finančni referent, da so znašali vsi izdatki go- spodarstva in zavctišca v Medlogu za 1. 1936-37 in vse invosticije do 30. VIII. 1937 skupaj 373.127.16 din. Poročilo pravi, da so to vsi izdatki in vse inve- sticije za gornji dobi, ne pove pa nič, kako je z dohodki za navedeno dobo. Mi takega poročila ne moremo imeno- vati obraeun. Z ožirom na navedbo o točnem knji- p;ovodstvu poročamo, da smo našli v seji mestnega sveta dne 30. decembra 1937 sklep, da se prične voditi v mest- nem zavetišču knjigovodstvo, iz katere- ga bo razvidno ne samo, koliko se je prejelo za poedine kmetijske predmete, pač pa tudi, koliko stane njihovo pri- dolovanje. Torej se je tako knjigovod- stvo pričelo voditi šele po gornji seji. Mi smatramo poleg raznih drugih činjenic za red v mestnem gospodar- stvu to, da se proračun sestavi in raz- grne po določilih § 117. zakona o mest- nih občinah, t. j. najkasneje 3 mesece pred pričetkom proračunskega leta, kar se leta 1937. in 1938. ni zgodilo, za stednjo pa smatramo tudi dejstvo, da se ražgrnjeni proračun ne poviša na- pram prejšnjemu, kakor n. pr. za 287.711 din v dobi 1937-38 in za 1,641.429 din v dobi 1938-39. G. predsedniku so po potrebi še na- daljnje činjenice na razpolago. f Dr. Mano Dereani V torek ob pol 6. zjutraj je 'umrl v Strossmayerjevi ulici 3 v Celju po daij- šem trpljenju v 71. letu starosti bivši celjski mestni fizik ter zdravnik OUZD in banovinski zdravnik v p. g. dr. Mano Dereani. Pokojni se je rodil 29. marca 1867. v Zužemberku. Medicinske študije je dovršil na graški univerzi. Kot visoko- šolec se je z veliko vnemo udejstvoval pri akademskem društvu »Triglavu« v Gradcu. Kot zdravnik je služboval v Ljubljani, Cerknici, Metliki, Trebnjem in St. Vidu nad Ljubljano. Leta 1922. se je naselil v Celju ter prevzel posle mestnega fizika, zdravnika OUZD in zdravnika v bivšem Invalidskem domu. Leta 1933. je stopil v pokoj in se pre- selil v Ljubljano, kjer je ostal do leta 1934., nato pa se je spet vrnil v Celje, ki ga je bil v teku let zelo vzljubil. V Celju se je udejstvoval politično kot odločen pristaš nacionalne ideje. Bil je agilen član mnogih nacionalnih in kul- turnih društev, m, dr. tudi odbornik Ljudskega vseučilišča, na katerem je večkrat predaval. Dr. Mana Dereanija so spostovali in cenili nešteti prijatelji in znanci kot odločnega naprednjaka, značajnega in blagega moža ter prijetnega družabni- ka. Zapustil je sina g. Pavleta ter hčer- ke go. Vero, soprogo veletrgovca g. Eožidarja Ravnikarja v Celju, gdč. Mi- leno in go. Lidijo, soprogo g. Adolfa Grilca v Celju. V sredo ob 11. dopoldne se je zbrala pred hišo žalosti v Strossmayerjevi uli- ci velika množica, da se zadnjič poslovi od nepozabnega pokojnika. Navzoči so bili funkcionarji JNS, zastopniki obla- Ktev, uradov in društev, pokojnikovi ' stanovski tovariši in mnogo drugega obeinstva. Odvetnik g. dr. Juro Hrašo- vec se je z globoko občutenimi beseda- mi poslovil od pokoinega ter očrtal nje- gov svetli lik in njegovo poklicno in zaslužno javno udejstvovanje od dobe, ko je bil pokojni aktivni član akadem- &kega društva »Triglava« pa vse do smrti. Moški zbor Celjskega pevskega -irnžtva je zapel »Blagor mu«. Nato so prencsli krsto in vence v mesfm avto- furgon, ki je krenil v Gradec, kjer je bilo potem pokojnikovo truplo vpepe- Jjeno. Dr-. Manu Doreaniju, markantniimu narionalnemu predstayniku povojncga Celja, bodi ohranjen časten spoinia, svojeem naše iskreno sožalje! zvezni kancelar dr. Schuschnigg ter raz- pravljala v dolgih razgovorih o spravi "obeh nemških držav. Posledica teh raz- govorov, ki so vzbudili po vsem svetu ogromno senzaeijo, je bila rekonstruk- cija avstrijske vlade, ki je bila v noči od torka na sredo. V rekonstruirano vlado dr. Schuschnigga so vstopili štir- je narodni socialisti, med njimi dr. Ar- tur Seyss - Inquart kot minister za no- tranje zadeve in javno varnost. Obenem. je bila izdana politična amnestija, ki je je bilo deležnih nad 3.000 narodnih socialistov ter mnogo socialnih demo- kratov in komunistov. Narodni socia- listi so zavzeli tudi nekatera vodilna mesta v vodstvu domovinske fronte. S temi velikimi izpremembami v Avstriji se je začela doba pomirjenja in tesnega sodelovanja med Nemčijo in Avstrijo. Domače vesti — Dr. Ante Pavelic f. Dne 11. t. m. je umrl v Zagrebu v 69. letu starosti senator in bivši predsednik senata dr. Ante Pavelič, zaslužni nacionalni dela- vec iz dobe pred vojno in po osvobo- jenju. Dne 1. decembra 1918. je dr. Ante Pavelic v Beogradu v imenu Na- rodnega veča slovesno prečital in izro- čil tedanjemu regentu Aleksandru adreso Narodnega veča, na podlagi ka- tere je bilo izvršeno s kraljevskim proglasom zedinjenje Srbov, Hrvatov in Slovencev v enotno državo. Slava spominu dr. Ante Paveliča! — Volitev patriarha. Volilni zbor za izvolitev patriarha srbske pravoslavne cerkve je sklican za ponedeljek 21. t. m. ob 10. dopoldne v saborno cerkev v Beogradu. — NašJm čitateljem priporočamo so- ciološko zbirko novel L. Mrzela »Bog v Trbovljah«, ki je izšla v Ljubljani v založbi Trbovlje, in Ravljenovo zbirko črtic, novel in satir »Zgodbe brez gro- ze«, ki je izšla v založbi »Cesti« v Ljubljani. Kino METHOPOL Celje Psinaža: 18., 19., 20. in 21. februarja film Carobna tgra V glavni vlogi Martha Eggerth, Paul Hör- b'ger, Hans Moser, Theu Lingen in Rudolf Carl. 22., 23. in 23. februarja : Upor Vzhoda V glavni vloqi Errol Flunn. KINO UNION - CISLJE predvaja-. 19,20,21 in 22 febr. veselofilmskoopereto LjilbaVni pOlk (n^ L^be-r^i.np. t) Film o vojaSkm nmncvr h O mladern de- klehi, ki je zbežalo 'Z penzijonata na motor- nern kolesu in n;išl> v#?pem nororniku tolko zaželjem-cja rnoža Film poln lcpih pesini, gUizbt» m ves ]ih doživljajcv Leo Siezak, Ida Wüst, Hans Holt, M ria Andergast 23., 2H in 25. februarja prekrasno filtnsko reiiK-k delo o Ijubezni n zvestobi V sedmih npbes h Im siebenten Himmel V glavni vloqi obožcvana filrnskn umetnica Simone Simon in Jam^s Stewart Film, ki govori milijonom na sree! Political' pregled X Proraeunska debata v skupšcmi. Dne 11. t. m. se je pričela v Narodni skupščini načelna proračunska del.ata, ki se je lideležujejo številni opozicijski in vladni poslanci. X Narodni poslanec dr. Rudolf Do- bovišck, ki je bil izvoljen na dr. Maö- kovi listi v šmarskera srezu, je prispel v četrtek v Beograd ter predložil pred- sedniku Narodne skupščine svoja po- oblastila in prosil za verifikacijo svo- jega mandata. X Proračunsko zasedanje banskega s'.-4'üi se je pričelo v ponedeljek v Ljubljani. Eanovinski proračun za 1. 1938-39 je za 9 in pol milijona'dinar- jev višji od sedanjega. V novem pro- računu je m. dr. prodvidena nova trn- šarina na jedilno olje v znesku 1 din od litra, banovinska davščina na prevox blaga z motornimi vozili v višini dr- žavne pavšalne takse in povečanje )ia- novinske šolske doklade od 26 na 35%. Predviden je tucli nov pravilnik za trošarino na vino in žganje. Po ba- novinskem ekspozeiu o proračunu in položaju v dravski banovini se je pri- čela debata o proračunih posameznih oddelkov. X Zmaga nemšUoga vpliva v Avstri- ji. V soboto sta se sestala v Hitlerjevi vili »Berghof« v Obersalzbergu pri Berchtesgadnu na Bavarskem nemški državni kancelar Hitler in avstrijski Celje in okoiica c Ljudsko vscučilišče. V ponedeljek 21. t. m. ob 20. bo predaval v risalnici mescanske sole univ. prof. dr. Zlatko Pregrad iz Zagreba o temi »Pslholo- pja v službi izbire poklica«. Vprašanje izbire poklica je za vse starše gotovo eno najtcžjih, saj je od njegove pra- vilne rešitve odvisna življenjska sreča otroka. Starši žele, da bi dosegli oLroci kar največ uspeha v svojem poklicu, toda tega bodo mogli doseči le tedaj, če so jim izbrali poklic, za katerega so po naravi najbolj sposobni. Pri nas je izbira poklica prepuščena večinoma slučaju. Staršem je predvsem mnogo lcžeče na tern, da pride otrok čimprej do kruha. Na to, ali ima za določeni poklic tudi potrebne sposobnosti, se na- vadno ne gleda. V naprednih državah so usUnovili posebne poklicne posveto- valnice, kjer znanstveno preizkušajo sposobnosti otroka in jim na podlagi to preizkušnje svctujejo, kateremu pokli- cu se naj posvetijo. Te posvetovalnice so se zelo dobro obnesle in mnogi obra- ti itd. sprejemajo vajence le, če prcd- ložijo zadevno izpričevalo poklicne po- svetovalnice. Tudi Zagreb ima svojo >'Stanico za savjetovanje zvanja«, ki jo z velikim uspehom vodi g. predavatelj. Njegova izvajanja, v katerih nam bo govoril o svojih zadevnih izkušnjah, bodo gotovo vzbudila vso pozornost staršev in vzgojiteljev. Štev. 8. »NOVA D O B A« StraM 3. c Sreski odbor Kdečega križa v Celju je imel v četrtek. zvečer svoj redni letni občni zbor v sejni dvorani na mestnem poglavarstvu. Predsednik g. dr. Juro Hrašovec je sporočil zboru pozdrav banovin. odbora RK in izro- eil bivšemu dolgoletnemu društvenemu blagajniku častno diplomo glavnega od- bora RK v Beogradu. Izrazil je vdanost društva vrhovnemu zaščitniku RK Nj. Vel. kralju Petru II., Nj. Vel. kraljici Mariji in Nj. Vis. knezu namestniku Pavlu, nato pa je prečital poslanico RK. Tajnica ga. I. Zupančičeva je poročala, da ima društvo 366 članov. Društvo je tudi v preteklem letu zbiralo članstvo, vzpodbujalo k poživitvi dela za RK v celjskem srezu in zbiralo prispevke, da jc moglo priskočiti na pomoč, kjer je bila potreba nujna. Lani je organiziralo gamarijanski tečaj, ki je trajal dva me- seca in se je končal z izpiti 28 tečajni- kov, ta teden pa je otvorilo bolničarski tečaj, ki se ga udeležuje 54 oseb. Dru- štvo je med letom razdelilo podpore šolskim kuhinjam in šolam ter poklo- nilo zaščiti dece in mladine 1.500 din za Miklavževo obdarovanje revne dece vseh štirih celjskih narodnih šol. Pod- mladek RK na celjskih šolah äteje 1316 članov. Na predlog magistratnega direktorja g. Subica je izrekel občni zbor tajniei zahvalo za njeno požrtvo- valno delo. Poročilo blagajnika g. Jeri- na izkazuje 11.646.75 din iohodkov in 12.378.80 din izdatkov. Po poročilu dru- štvenega skladiščnika g. dr. Draga Ho- čevarja je prejel odbor na predlog pre- gledovalca računov g. ravn. Kralja razrešnico. Izvoljen je bil zopet dose- danji odbor, v katerega je na novo vstopil koraandant mesta g. polkovnik Milkovič, in dosedanji nadzorni odbor. c Capkovo clramo »Bela bolezen« bo vprizorila ljubljanska drama v torek 22. t. m. v celjskem gledališču. Zaradi dolžine igre sc bo pričela predstava že ob 19.30. Predstava je za abonma. c Dr. Schwabov konccrt v proslavo skladateljeve 70-letnice bo priredilo Celjsko pev3ko društvo dne 28. marca. Vsa društva se naprošajo, da bi upo- števala ta datum. c O smrtni kazni bo predaval v ne- deljo 20. t. m. ob 9. dopoldne v dvorani Delavske zbornice v Celju znani zgodo- vinar, sodni svetnik g. dr. Travner iz Maribora. To zanimivo predavanje bo priredilo društvo »Vzajemnost«. Adamičev jazz fanfare je pripravil, da princa Karnevala dostojno bo pozdravil. Zato na pustno vsi soboto prihitite, da noč v kraljestvu mask veselo preživite! c Celjsko občinsko gospodarstvo. Prejeli smo in objavljamo dobesedno: Na osnovi čl. 26 zakona o tisku Vas prosim, da z ozirom na Vaš članek »•Celjsko občinsko gospodarstvo«, ki ste ga objavili v svojem listu od 28. I. 1938, št. 5 na strani 2 v prvem in dru- gem stolpcu, priobčite sledeči uradni popravek: 1. Prebitek 712.934.25 din. Ta znesek se opravlja po predpisih za finančno poslovanje mestnih občin in je njegova uporaba razvidna iz blagaj- uiških poročil predsednika mestne ob- čine, v katerih je naveden vedno tudi obračun o naložbah denarja mestne ob- čine. Ta poročila podaja predsednik mestne občine po potrebi v javnih sejah mestnega sveta in se nahajajo v zapis- nikih o javnih sejah mestnega sveta, ki so razpoloženi ved- no na obči vpogled pri mestnem po- glavarstvu celjskem. 2. Mestno avto- busno pod jet je. Izguba 766.424 din, ka- tero je ugotovil Vaš g. poročevalec, ni nastala morda tekom 1 poslovnega leta, temveč predstavlja svoto letnih iz- gub po letu 1931, koncem katerega je doletela naše podjetje znana velika ne- sreča v Medlogu. Ni rcsnična poroče- valčeva trditev, da stroški, ki jih je ulrpel mestni avtobus radi te nesreče, ne dosežejo »te horentne svote« nam- reč 766.424 din. Ne le, da je ne dose- žejo, celo znatno presegajo jo, saj zna- šajo preko 900.000 din. Znesek 339 ü- boč 845.33 din, katerega ]e morala vr- niti država podjetju, je bil izplačan šele v septembru 1937; vsled tega ni mogel — Dunajska vremenska napoved za soboto 19. t. m.: Pretežno jasno, ponoči mraz. biti do 31. III. 1937 niti v proračunu, niti obračunu. V letih po medloški ka- tastrofi je moralo avtobusno podjetje razven visokih odškodnin plačevati še ogromne javne dajatve, ki dosegajo svoto skoro 700.000 din. Istočasno pa je začel vsled splošne gospodarske krize naglo padati promet, tako, da se je inkaso v teh letih zmanjšal za 30%. Medloška nesreča z vsemi njenimi po- sledicami in večletna gospodarska kri- za sta glavni vzrok pasivnosti podjet- ja v tej dobi. Avtobusno podjetje se vodi po vseh principih opreznega go- spodarstva in največje varnosti. o. Mestno zavetišče v Medlogu. To se vo- di na prehodnem prometu. O tern pod- jetju se vodi točno knjigovodstvo. Na- tančen obračun mestnega zavctišča jo podal finančni referent na seji mest- nega sveta dne 7. IX. 1937. Obračun se nahaja v sejnem zapisniku, ki je po zakonu o mestnih občinah javen. V novem proračunu bo izkazano mestno zavetišce v smislu sklepa mestnega sveta iz lanske proračunske seje kot posebno podjetje. Povdarjam, da se mestno zavetišče vodi po smernicah in navodilih finančnega ministra za finan- čno poslovanje mestnih obcin in torej v skladu s § 124 zakona o mestnih obci- nah — VII. poglavje. — Mestno pogla- varstvo Celje, dne 10. II. 1938. Pred- sednik: Al. Mihelčič. c Fredpustni gledališki večer bo pri- redilo Sokolsko društvo Celje-matica na debeli četrtek 24. t. m. ob 20. v ve- liki dvorani Narodnega doma. Na spo- rcdu je spevoigra »Zapor«, nastop Brede Rajhove in Maria Sancina z dve- raa harmonikama, dva samospeva go. Helene Rajhove, nastop članic, soloples Tatjane Mravljakove, tri samospeve ge. Helene Lapajnetovie, koncertne pcvke iz Ljubljane in učiteljice solopetja na Glasbeni Matici v Celju, ter komični kvintet »Koietarce« v režiji ge. Rajho- ve. Obe solopevki bo spremljala kon- certna pianistka ga. Mirca Sancinova. Vstopnice v predprodaji v knjigarni K. Goričarja vdove. Za ta večer vlada zelo živahno zanimanje. c Otroško maškarado bo priredilo So- kolsko društvo Celje - matica na pustno nedeljo 27. t. m. ob 15. v veliki dvorani Narodnega doma. Vabimo sokolsko liJadino in sokolstvu naklonjeno ob- činstvo. c Sta Ina vojaška god na v Celju. S 1. majem bo dobilo Celje stalno vojaš- ko godbo. Tako se bodo izpolnile želje vsega prebivalstva ter uresničila dolgo- letna prizadevanja mestne občine ter Olepševalnega in tujskoprometnega društva. c Nastop šajhovskega mojstra Vasja Pirca v Celju. Slovenski šahovski moj- ster Vasja Pirc bo igral v sredo 23. t. in. s pričetkom ob 20. v Celju simul- tanko, ki jo bo organiziral Celjski ša- liovski klub. Prijave sprejema g. Rab- zelj vsak večer v kavarni »Evropi«. Simultanke se lahko udeleži vsak Sa- hist. Sahovnico naj prinese vsakdo s seboj. c Anton Robek — 70-letnik. Te dni je praznoval splošno znani in priljub- ljeni gostilniear in posestnik g. Anton Robek, lastnik gostilne »Branibor«, svoj 70. rojstni dan. Jubilant se je ro- dil v Zdolah pri Brežicah kot sin imo- vitega posestnika. Vojaščino je služil v Leobnu. Leta 1894. se je v Zdolah po- rocil z gdč. Ano Jevšnikovo, ki mu je sedaj že 44 let vzorna življenjska dru- žica. G. Robek je bil štiri leta na Vid- mu oskrbnik vinogradniških posestev Humrove rodbine iz Celja. Leta 1899. se je izselil v Nemčijo in se naselil v Hambornu, kjer je ostal do 1. 1909. V Hambornu je bil zaposlon v rudniku, zadnja štiri leta pa je vodiltam s svojo soprogo tudi gostilno. Po povratku v domovino je vzel v januarju 1. 1909. v najem znano gostilno Pleterski (sedaj ;>Na škarpi«) na Bregu pri Celju. Leta 1912. je prevzel restavracijo v Narod- nem.domu v Celju in jo odlično vodil do 1. 1917. Leta 1916. je kupil gostilno »Mesto Gradec« na Kralja Petra cesti, jo preimenoval v gostilno »Branibor« in prevzel 1. 1917. vodstvo tega svojega podjetja, ki je kmalu zaslovelo daleč naokrog in postalo priljubljeno shaja- lišče zavednih Slovencev. G. Robek je cdini še živeči nacionalni gostilniear iz >stare celjske garde. Bivša Zveza gostil- niearskih zadrug v Celju ga je štela nied svoje ustanovitelje. Jubilant se z veliko vnerno posveča lovu. Kot od- loeno nacionalnega in značajnega moža ' ga iskreno spoštujejo in cenijo nešteti j prijatelji in znanci. Gosp. Robeku pri- i srčno čestitamo k jubileju in mu želi- j mo še dolgo vrsto let sreče in zadovolj- stva ob strani njegove soprogc, pri- ljubljene »Robekove mame«. c 40-letnico poroke je obhajal te dni kapitan v p. g. Andrej Kopinšek v Ce- lju, oče znanega celjskega alpinista g. Andrina Kopinška, s svojo soprogo Antonijo. Jubilantoma iskreno čestita- mo in jima želimo še dolgo vrsto let sreče in zadovoljstva! c Poroka. V ponedeljek 14. t. m. ob 10. sta se poročila v opatijski cerkvi v Celju posestnik g. Franc Videnšek z Ostrožnega in posestnikova hči gde. Marija Dimčeva z Dobrove. Zaradi bo- lezni ženinovega očeta g. Jakoba Vi- denška, uglednega posestnika na Ostrožnem, se je vršila gostija v njego- vi nisi le v najožjem rodbinskem krogu. Zanimivo je, da je ženinov oče ravno pred 38 leti privedel na ta dorn svojo nevesto Marijo Rojnikovo iz Sp. Gruäo- velj, vzorno gospodinjo Videnškove do- mačije. Iz tega doma so izšle tri skrbne in marljive gospodinje dobrih kmetij: Marija, poročena Planinškova na Zg. Hudinji, Ivanka, poročena Strenčanova na Lavi in Frančiška, poročena Kače- va v Bukovem žlaku. Svatbe sta se ude- ležila na svojem bivšem domu tudi že- ninova strica, naša stara celjska znan- ca g. Jernej Videnšek, višji davčni upravitelj v p., in g. Ivan Videnšek, upokojeni kletar Celjske posojilnice in posestnik v Cretu. Mlademu paru želi- mo obilo sreče, ženinovcmu očetu pa skorajšnje okrevanje! Srečka drž. razredne loterije Stev. 13.472, kiipljcna pri KOLEKTIJRI MI- LAN LAVRIC, BEOGRAD, jc /adela din 40.000.— V CELJU! c Svetosavska beseda se bo pričela v soboto 19. t. m. ob 20.30 v Narod- nem domu. Dvorana bo toplo zakur- jena. Igral bo Ronny jazz. Vabilo se ymatra kot vstopnica. Oblačilo poljub- no. Cenj. dame se naj blagovolijo ude- ležiti prireditve po možnosti v noäi katcrcgakoli slovanskega naroda. Vstopnina: prostovoljni piispevki. Plesni red so bo dobil pri vhodu. Cenj. meščanstvo je vabljeno k udeležbi. c Glavna skupščina Sokolske župe Cfclje se bo pričela v nedeljo 20. t. m. ob pol 9. dopoldne v sejni dvorani Celjske posojilnice v Narodnem domu. . c Smuearske tekme sokolsk« deco bo priredilo v nedeljo 20. t. m. Sokol- vsko društvo Celje-matica za vse' moške ocldelke. Po maši naj se deca zbere pri xökalni kleti«. Tekme se bodo pričele ob 10. dopoldne. Natanenejša navodila dobite pri bi1. vodnikih oddelkov. c Sokolske župne tekme v slalomu, smuku in patruljnem teku bodo v ne- deljo 27. t. m. pri Celjski koči. Obenem bo tarn tudi zbor vseh sokolskih smucarjey. c 30 cm snega je zapadlo v torek in sredo v Celju in okolici, na hribih pa okrog pol metra. Sneg se je zaradi ; toplega vremena sicer sesedel, vendar I pa ga je še toliko, da bodo mogli smu- čarji v nedeljo v polni meri uživati le- pote belega sporta. c II. celjski karneval, ki ga je priredil SK Celje v soboto v Narodnem domu, je bil zelo dobro obiskan in je sijajno uspel. Poleg Celjanov in okoličanov so ' se udeležili te priljubljene prireditve 1 tudi gostje iz Ljubljane, Maribora, Las- kega, Zalca, Trbove^j, Hrastnika in drugih krajev. Mask je bilo 70. Ob zvo- kih Jonny jazza se je razvila v zelo \ okusno in učinkovito okrašenih prosto- i ill animirana pustna zabava, ki je tra- jala do jutranjih ur. Udeleženci, mečJ katerimi so bili tudi zastopniki vseh celjskih sportnih klubov in nekaterih zunanjih klubov, med njimi SK Laške- ga in SK 2alca, so se zelo pohvalno iz,ražali o aranžmanu in organizaciji prireditve. Pri konkurenci mask je do- bila kot »kraljica karnevala« prvo da- lilo (zlato zapestno uro) gdč. Anica PVajletova s 1330 glasovi, drugo darilo gdč. Rada Presingerjeva s 563, tretje darilo gdč. Marica Spegličeva s 440, četrto darilo gdč. Slava Pusovnikova s 412, peto darilo ga. Dccmanova s 197, šesto darilo gdč. Anica Juhartova s 192, sedmo darilo maska štev. 46 s 148, osmo darilo gdč. Valči Proselčeva s 126, deveto darilo gdč. Iva Kukčeva s 118, deseto darilo gdč. Lebičeva s 106 glasovi, enajsto darilo gdč. Jožica Za- fretova. Darilo za najoriginalnejšo niasko je bilo po soglasnem sklepu ži- rije prisojeno ge). Betki Vernikovi. c Japonsko-kitajska ofenziva prelo- žena! Joka - Hana Jo - Ze - Va - Ra Pe- pin - Ku: Za prve dni marca t. 1. name- ravano ofenzivo odgodimo sporazumno, ker se osebno udeležimo »Planinskega sejma« v Celju dne 5. marca t. 1. — Za kitajski generalni stab: Ca - Kaj - Sent mp. Za japonski generalni stab: Ku - Suj - Ja - No mp. KINO DOM GELJE Dne 18. t. m.: »Pies v Metropolu« Od 19. do 21. t. m.: »Vse za ljubezen« Od 22. do 24. t. m.: »Gasparone« c Bolničarski tcčaj Rdečega križa v Celju se jc pričel v sredo. Predavanja so ob sredah in petkih od 19. do 20.30 v Zdravstvenem domu. c Nadaljtwanjc občnega /bora Celj- skega šahovskega kluba bo drevi ob osmih v hotelu »Evropi«. Ker je na dnevnem iedu sprememba pravil in po- slovnika, naj se vsi člani udeležijo občnega zbora. c FilateHstično društvo »Celeja« v Celju bo imelo svoj redni letni občni zbor v soboto 19. t. m. ob 20. v druš- tvenem lokalu pri »Zelenem travniku«. Clanstvo je vabljeno, da se udeleži občnega zbora polnoštevilno. Društvo vabi vse zbiralce znamk v Celju in oko- lici k pristopu. Tudi začetniki so iskre- no dobro došli. Zbiralci naj ne hodijo svoja pota, marveč naj vstopijo v nase vrste. Hočemo resno sodelovati, izme- njavati svoje znanje in svoje sku&nje ter delovati za napredek jugoslovenske filatelije. Letna članarina znaša samo 48 din. Clanstvo ima pravico do upo- rabe katalogov, casopisov in filatelis- tične literature. Društvo ima lepo šte- vilo članov, med njimi stare zbiralce in izkušene strokovnjake. Clani se sesta- jajo vsak torek ob 19.30 v društvenem lokalu pri »Zelenem travniku«, kjer ima društvo svoje menjalne večere. Fi- latelisti, pridite, mi Vas pričakujemo! Za društveno vodstvo: dentist "R. G. Hoppe, predsednik. c Krajevni odbor kr. jugofslo\enske- ga At-rokluba »Naša kiila« v Celju bo imel svoj redni občni zbor v ponedeljek 21. t. m. ob 20. v kavarniški sobi Celj- skega doma. c Lovsko društvo v Celju bo imelo svoj redni letni obeni zbor v nedeljo 27. t. m. ob 9.30 dopoldne v Celjskem domu. c Diplomski izpit na filozofski fakul- teti ljubljanske univerze je napravila v torek gdč. Teka Sparhaklova iz Ce- lja. Cestitamo! c Ztlruženjc uradniko\ poštno tele- ft'rafske stroke v Celju sporoča, da se dobijo pri vseh okencih celjske pošte — pri pisemskem, paketnem, blagajni, telegrafu in telefonu — znamke po 1 din, katerih izkupiček je namenjen za dograditev okrevališča poštnih urad- nikov na Pohorju. Občinstvu priporo- čamo, da kupuje te znamke in s tern pripomore, da bo okrevališče dograjeno. c Soferski izpiti bodo v sredo 16. marca ob pol 9. dopoldne na sreskem načelstvu v Celju. Kandidati, ki name: ravajo polagati izpit za vozače motor- nih vozil, naj predložijo predpisane prošnje čimprej izpitni komisiji na sres- kem načelstvu v Celju. c Zetvx sini-tl V celjski bolnici so umrli: dne 11. t. m. 60-lctna postrež- r.ica Katarina Fibigerjeva iz Celja, v soboto 51-letni cinkarniški delavec Franc Dečman s Teharja, 62-letna vdova po tovarniškem delavcu Ana Ko- tinova iz Gaberja in 33-letni delavec Friderik Znidar iz Košnice, v nedeljo pa 36-letni posestnik Ivan Gajšek z Brezja pri St. Juriju ob juž. žel. in 33- letna dni^iarica Ivanka Jelenčeva iz Vodic pri Slivnici. N. p. v m.! c V počastitev spomina pokojnega tovariša dr. Mana Dereanija so daro- vali prijatelji iz zdravniSkih vrst Di- .laski kuhinji v Celju 300 din. Namesto Profs zaortiu /^^ rrvEM zaprifn O«)»i rr« 5 br 3/36 do« 19. H. 1934 SU-an 4. »NOVA O O B A« ¦8tev. 8. venoa na krato g. dr. Dereanija sta poklonila gg. dr. Juro. in dr. Milko Hrašovec Dijaški kuhinji 150 din. c>DijaLki ikuhinji v Celju je daroval g. iFranjo Vrecko, uradnik cinkarne v Cejju, ,50 ,din. namesto cvetja na krsto g, dr.. Mana Dereanija. c .Opazarjamo na razgias o varstve- nib. merah |>roii gozdnim požarom, ki je nabit na ohčinskih uradnih deskali. c N«Lno JekaroiškoKlužbo ima od 19. do. 25. t. m. kr. dvorna lekarna »Pri Mariji pomagaj« na Glavaem trgu. c Gawlska četa Celje. Od 20. do 26. t. m. ima službo IV. vod, inspekcijo p^edsednik g. Dobovičnik. Trgavske knjige, rednike, brzoveze, razne mape, raster in vse ostale pisar- niške potrebščine tudi v letu 1938. pri tvrdki Karl Goričar vdova, Celje, Kra- lja Petra cesta 7 — 9. Sport * Medklubsko skakalno tekmo za seniorje in juniorje bo priredil SK Celje v nedeljo 20. t. m. ob 15. na svoji skakalnici v Zagradu pod Stegu- jem. Prireditev je združena z otvori- tvijo nove skakalnice. Tekmuje se po pravilih JZSS. Prijavnina za seniorie znaša 3 din, juniorji so oproščeni pri- javnine. Prijave se bodo sprejemale še pol ure pred pričetkom tekmovanja odnosno se lahko pošljejo na naslov : SK Celje. Skakalnica dopušča skoke do 20 m. Prvoplasirana tekmovalca vsake skupine dobita diplome. Raz- glasitev rezultatov in razdelitev diplom bo po tekmi v restavraciji Stegu. * Mladinsko smučarsko tekmo v četvornl kombinacljl za MIslejev po kal bo priredil SIC Olimp dne 20. in 27. t. m. V nedeljo 20. t. m. bo tek 5 km in skoki. Start za tek bo ob pol 9. dopoldne na skakalnici v Za- gradu obenem s tekmovanjem, ki ga priredi SK Celje. V nedeljo 27. t. m. bo tekma v alpski kombinaciji. Pri- javnina za četvorno kombinacijo znaša 5 din. Prijave sprejema g. Herman TkalčiČ pri tv. Zangger, sprejemale pa se bodo tudi Še eno uro pred startom. * Gostovanje zagrebške Sparte v Celju. V nedeljo 20. t. m. ob 15. se bo pričela na celjski Glaziji prijatelj- ska nogometna tekma med HŠK Sparto iz Zagreba in SK Celjem. Sparta je prvak zagrebSkega prvega razreda. Njen trener je bivSi znani vratar ljubljanske llirije Mihelčič. Moštvo igra zelo lep, smiseln in učinkovit nogomet. Nedelj- ska tekma bo gotovo nudila velik sportni užitek, ker se bo tudi moštvo SK Celja potrudilo, da pokaže in uve- ljavi vse svoje znanje. * Juniorska tekma v slalomu pri Celjski kočl. Zimskosportni odsek Savinjske podružnice SPD v Celju je priredil v nedeljo juniorsko tekmo v slalomu pri Celjski koči. Proga je me- rila okrog 500 m z višinsko razliko 120 m. Startalo je 28 juniorjev. Za najboljše tekmovalce so bila določena lepa, praktična darila, ki jih je poklo- nila tv. Kramar & Mislej v Celju. Tekmovalci so pokazali mnogo znanja in napredka. Tekmovali so člani SK Celja, Smučarskega kluba Celje, SK Olimpa in SPD Celje. Doseženi so bili sledeči rezultati : 1. Fnc Dvoršak (SPD) 1 :59.8 (ki je dosegel v drugem teku najboljši Čas dneva 54.2); 2. Valter Dvoršak (SPD) 2:02.3; 3. Ljubo Knop (SPD) 2:07.9; 4. JoSt (Srnuč. kl. Celje) 2.24.8; 5. Romih(SK Celje) 2:27; 6. Danilo Božič (SK Celje) 2:27; 7. Breznik (Olimp) 2:27.1; 8. Janko Bo- lit (SK Celje) 2:28.5; 9. Cuš (SPD) 2:29.4; 10. Kurt Kossär (Smuč. kl. Celje) 2:30. * Vremensko poročllo z dne 18. t. m. Mozirska koča (1344 m): —5, oblačno, na podlago 150 cm je za- padlo 50 cm pršiča. Celjska koča (700 m): —3, oblačno, na staro podlago je zaoadlo 45 cm novega suhega snega. * Medklubska slalomska tekma na Smohorju. Zinxskosportna sekcija SK Laškega v Laškem bo priredila v nede- ljo 20. t. ra. ob 11. medklubsko slalom- sko tekmo na Smohorju nad Laškim. Tekmuje se po pravilih JZSS. Dolžina proge 650 m, višinska razlika 140 m. Start točno ob 11. Razglasitev rezulta- tov .po tekmi. Trije prvoplasirani prej- mejo diplome. Iz naših krajev Store Ob petletnici šentlovrenskega odra St, Lovrenc, 18. februarja. Pod tern naslovom je priobčila »No- va Doba« v zadnji številki moj dopis, ki je bil potem tema nedeljskega pre- ciavanja s prižnice pri prvi maši ˇ te- harski cerkvi. G. župnik se je to pot ^opet spravil nad ubogo šentlovren- sko rajo. V podrobnosti se ne born spuščal, glavno pa je, da sem bil zad- njo nedeljo važnejši od samega papeža Pija, saj je g. župnik pustil pridigo o papežu doma na mizi, namesto nje pa vzel v roke »brezverski« časopis »No- vo Dobo«, izrezal iz nje moj članek in ga čital javno s prižnice svojim vernim ovčicam. Jaz sem do sedaj vsak napad mirno prezrl, nikdar in nikoli niseni začel prvi napadati, ker sem se učil v katekizmu: Kdo je, ki lahko prvi po- bere kamen in ga vrže . .. ? Vsak, kdor je čital moj zadnji čla- nek, je moral priznati, da ne tiči v njem riiti najmanjša sled podtikovanja ali političnega napadanja, ampak, da so v njem navedene glavne smernice za bo- doče delo, ki smo si jih začrtali mi sami, ki si želimo samo tihega in mirnega, nepolitičnega prosvetnega dela. Da pa niso nekatere napisane misli samo moja fantazija ali kakor bi g. župnik rekel —- laž, povem g. župniku, da so se pri- javili posestniki: eden, ki prevzame na wvoje stroške ves prevoz (füre pravimo po domače), četudi gredo v tisoče; dru- gi prevzame brezplačno vsa zidarska, dela; tretji ponuja že kot drugi po- nudnik prostor za gradnjo doma in če treba žrtvuje polovico posestva za ure- sniČenje naših načrtov. In jih je še in šc, pa jih ne bom našteval. Z imeni- kom teh oseb sem vsak dan na razpo- lago. Samo g. župniku ga ne bom po- kazal, ker ga ne smatram za poklicano- ga in izvoljenega, da nadzira naše delo in imenike in da popravlja moje do- pise. Ne bom na tern mestu razčlenil predavanja g. župnika, tako kakor je on blagovolil razčleniti moj dopis. Glavno je, da je naše društvo nepo- Htično. Stavek v dopisu, ki se je glasil: »Z lepim vzgledom nesebičnega delo- vanja so si pridobili naklonjenost celo pri političnih nasprotnikih« je uteme- ljen s tern, da so hoteli nekateri člani Katoliškega prosvetnega društva na Teharju pritegniti k temu društvu ne- katere naše članice. G. župnik pa je rekel baš obratno: da je naše brezver- sko društvo hotelo odtegniti čiane te- harskemu društvu. In ker g. župnik vidi v nas politične nasprotnike, je jasno, da smo v vabljenju naših članic na Te- harje videli nekako roko v spravo, če- prav prepira ni bilo. Drugi dokaz, da vidi v našem nepolitičnem društvu --- politične nasprotnike, je to, da si je na nekrščanski način javno na vse tešče privoščil poleg Prosvetnega društva v St. Lovrencu in Zveze kulturnih druš- tev še nas tri Sentlovrenčane Franceta K., »iz ta belih bukev vun štrihanega ino u ta černe perglihanega«, dalje g. A. Jerina, za katerega baje do nedelje ni vedel, kakšnega prepričanja je, pa še »dobrega« Jakca. Nič ne pomaga, ce je g. župnik imenoval Sentlovrencanc [ »mojf; dobri Sentlovrenčani«. »Dobri Šontlovrenčani« dobro vedo, da je to bilo božanje z roko, namazano s sajami. Tudi nie ne pomaga. če g. župnik še s takšnim zaničevanjem govori o veli- kem prazniku, ki bo meseca maja v Sentlovrencu ob otvoritvi letnega gle- rlališča — za. katero nam jc obljubil obisk iz Belgrada. Ce bodo g. župnik }.'rišli, bodo videli tu mogoče še Hrvate in Srbe še iz oddaljenejših krajev. Praznik pa le bo! Vse ostale napade na mojo osebo pa ignoriram! Samo o tern sem prepričan, da je g. župnik napravil ogromno re- klamo za naše društvo, ki je postalo zdaj tako znano — pa še za brezversko casopisje, cigar članke čita kar s priž- niee ... France K. š (Gostovanje šentlovrenskega odra v Celju. V nedeljo 13. t. m. je gostoval v Narodnem domu v Celju šentlovren- ski oder z narodno igro »Revček An- dre jček«. Igro je zrežiral g. Marjan Jerin, ki rnu moramo čestitati, da je tako dobro zajel smisel igre in podčrtal vse ono, kar daje tej narodni igri tako naturno domačnost. V naslovni vlogi Revčka Andrejčka se nam je predsta- vil naš znanec s šentlovrenskega odra Gregec Ocvirk, ki je v tej vlogi brilji- ral. Njegov Revček Andrejček je bil zelo naraven, sicer v glasu včasih malo šibak, včasih sentimentalen, a zopet učin kovit kot predstavnik in zagovornik izgaranih in dosluženih poslov. Težko vlogo je odlično obvladal. Očeta Hra- starja je kreiral Fran Plank. V maski in izgovorjavi je bil zelo dober. No- sanka (Plankova) je s svojo dialektično izgovorjavo vzbujala mnogo smeha. Da bi ta odlična igralka tudi v naprej ostala zvesta šentlovrenskemu odru! Marička (N. Ocvirkova) je bila v začet- ku malo pretiha, tuintam je malo popu- süla, vseskoz pa se je zavedala važno- sti vloge in je v glavnem zadovoljila. France (Tine Stor) je dobro pokazal kmečkega fanta — hlapca, ki ljubi go- ftpodarjevo hčer. Janezon (Fr. Tofant) je bil v izgovorjavi nerazločen, v maski in kretnjah tudi malo premlad, pazil pa je, da ni prešel okvira igre. Prav za- divil pa nas je s svojo igro Janez (Fr. Sterlekar), ki je podal težko vlogo bebca tako dovršeno, da je prekosil marsikaterega starejšega igralca. Skrb- nc se je ogibal karikiranja vloge. Iz mladega Sterlekarja se bo razvil še spo- soben igralec. Ivan in Jaka Gajšek, Gu- zejeva in Tone Jager so debutirali, a so po pravilni režiji zadeli svoje vloge. Skupine lovcev so bile dobro izbrane, ravno tako skupine predic in fantov v III. dejanju. Izgovorjava je bila lepa in pravilna brez spakedrank, ki jih cesto čujemo s podeželskih odrov. Vsi ostali so po svojih močeh pripomogli, da je bil moralni uspeh igre tako na višku. S tern gostovanjem je šentlovrenski oder pokazal, da zmore tudi težja dela, in si pridobil sloves enega najboljšili podeželskih odrov. Vodstvu bi priporo- čali, da naštudira za petletnico kakšno večje delo, ki bi ga vprizorilo na pro- stem. Prah iz praznih tabatjer onih, ki nam niso naklonjeni, naj vas nikar ne sili h kašlju, ki bi vas oviral pri vasi nepolitični kulturni misiji in pri pripra- vah za petletnico, ki bo naš praznik! France K. š Dramatski odsek »Bodočnosti« iz Stor je vprizoril v soboto 12. in nedeljo 13. t. m. v Sokolskem domu dramo »Rdeče rože« v režiji br. Skelaca. Obisk je bil obakrat zadovoljiv. š »Pesem s ceste«. Dramski odsek Sokola Store - Tehar je bo vprizoril v nedeljo 20. t. m. ob 16. v Sokolskem domu krasno Schurekovo delo »Pesem s ceste«, s katero je gostovala v pre- tekli sezoni ljubljanska drama v celj- skem gledališču. V glavnih vlogah: Maučeva, Jančičeva, Staut (režija), K. Jug in Kojnik. Pred predstavo bo krat- ko predavanje o tem delu zaradi lažje- ga razumevanja, zato opozarjamo cenj. občinstvo, da bo začetek točno ob 16. Ker vlada za to igro veliko zanimanjc in ker se obeta obisk tudi od drugih društev, opozarjamo, da si preskrbite vstopnice še pravočasno. š Sportni klub Store vabi na maška- rado, ki jo bo priredil v nedeljo 20. t. m. ob 19. v vseh prostorih gostilne Adrinek v Storah. Za zabavo bo skrbel priljubljen jazz. Maske do- bro došle! Za čim večji obisk se pripo- roča odbor. St. Jurij ob j. ž. j Zivinorejski rodovniški tečaj za okoliš sivopšeničnega goveda celjskega, iaškega, brežiškega, konjiškega in šmarskega sreza ter ptujsko-ormoške- ga pincgavskega goveda je bil 15. in 16. t. m. na banovinski kmetijski soli. Taki tečaji se vršijo vsako leto, da se izvežbajo kmetski fantje za kontrolorje mlečnosti in pa za vodstvo rodovniških knjig. Predavali so gg. inž. Koprivšek, inž. Oblak, dr. Moser in Leopold Gosak. j Kuluk za Sokolski dom so uvedli člani telovadci šentjurskega Sokola. Iz Voglajne in Kozarice so spi'avili že iepo količino peska. Lotili so se tudi že kamenja. Slabo vreme s snegom je dela ustavilo. S svojo nesebično požrt- vovalnostjo so . dali lep vzgled, kako je treba prijeti za delo, da se dosežejo uspehi. j Na zadnji sejem dne 10. t. m. so prignali kmetje zelo veliko in lepe ži- vine. Le kupcev je bilo premalo. Cene so.padle. Kupci so ponujali in plačevali ^ole po 5 din za kg. V jeseni so place- vali. po 6 din. j Sokolska maškarada bo v nedeljo 27. t. m. pri Brežniku. Nova csrkev n»Solski oder« je imel v ponedeljek v soli svoj redni občni zbor ob lepi udeležbi članstva. Iz poročil funkcio- jjarjev je razvidno, da društvo marljivo deluje. Geprav je društvo obleklo Iepo število najbednejših in najpridnejših otrok, izkazuje blagajna še vedno ne- kaj gotovine. Izvoljen je bil p0 večini dosedanji odbor. Predsednik je g. Oton Samec, podprodsednik g. Rudolf Zupa- r.ek, upravnica odra gdč. Parfantova, tajnik g. Lojze Haber, člani odbora pa ge. Paderjeva, Stokojnikova in Tajnško- va, gdč. Samčeva in g. Lojze Kline. Društveni pevski oktet se pod vodstvom pevovodje g. Lojzeta Habra in piani- sta g. Filipa Križnika iz Celja marljivo pripravlja za vprizoritev spevoigre »Kovačev student«, dramski odsek pa za vprizoritev igre »Kadar se utrga oblak«. Društvu želimo tudi v bodoče mnogo nspehov pri izobraževanju kmet- ske-mladine in podpiranju najbednejših. n Požar. V petek 11. t. m. sta pogo- reli do tal hiša in gospodarsko poslop- je posestnika Antona Rakovnika v Straži št. 1 pri Novi cerkvi. Rakovnik je- kupil gospodarsko poslopje šele tri dni pred požarom. Zgorelo je vse, tako da so si pogorelci rešili samo golo življenje. Konjico V Se nekaj no vie iz Lam- brechtinišča Kon j ice, 18. februarja. Starca Finkova se še nista izselila iz te hiše. Pač pa pridno iščeta sta- novanje. Menda sta ga že našla. Pro- sila sta, da bi ju pustili še nadalje v Lambrechtinumu, pa ni nič pomagalo. Prgovec Šumer je imel še najbolj u- smiljeno sree, stavil je predlog Fin- kovi, da lahko oba ostaneta v hiši, če bosta tudi denar, ki ga dobita po bratu, t. j. okrog 8000 din oddala predstojništvu te ubožne hiše. Finkova seveda na to ne pristaneta in se bosta rajši izselila. V tej nisi je sedaj cela revalucija. Delajo prostor za t. sestre ter beiijo in slikajo sobe. Stare ženice, ki so še ostale, morajo po dve in dve v eno sobico, samo da bo prostor za tiste, ki pridejo. Velika krivica se je tudi zgodila go- spe Tereziji Polegekovi. Njen oče je bil Konjičan, mesarski obrtnik, umrl je pred več desetletji. Polegekova je sta- ra 76 let. Do nedavnega je imela v komunski hiši malo stanovanje, kjer je prežtvljala svojo 94 let staro mater, ki je bila nad 7 let v postelji. Tere- ziia kakor tudi njena mati nista nik- Jar iskali podpore pri občini. Po smrti svoje materi je pa tudi Terezija začela^ hirati in je prišla v to ubožno hišo. Žena, ki je nad 50 let opravlja- la poleti in pozimi delo perice, se v 76. letu starosti pač težko preživlja. V Celju ima poročeno hčerko. Ta je tež- ko zbolela in mati jo je šla obiskat. Dne 11. t. m. je dobila v Celje dopi- snicaneke prijateljske rodbine, da naj takoj pride, ker mora izprazniti svoje stanovanje. Opoldne je dobila karto in zvečer je bila že v Konjicah. Vsa ne- srečna je opazila, da je njena soba Že odprta in prazna. Nekaj stvari so ji znosili na podstrešje, večje komade pohištva pa kar na hodnik oz. dvori- šče. Vse borno imetje, ki si ga je v svojem težkem poklicu pridobila, so morali na ukaz znositi ven. Polegekova zatrjuje, da službeno sploh ni bila obveščena, da mora ven. Tako je bila ta starka z vsem irr.etjem na cesti. Neka dobra gospa ji je do- volila,. da spravi svoje stvari na njeno podstreSje in da lahko ostane nekaj dni pri njej. Kam naj bi se bila star- ka podala v tej hudi zimi, če bi ne bilo usmiljenih ljudi ! fetev. 8. »NOVA DOBA« Stran 5. k Za občni zbor sreskpinmladtnske org*nizacije JNS, ki bo v nedeljo 20. t. m. ob 16., vlada veliko zanimanje. Gg. narodni poslanci so obljubili svojo udeležbo. Z veseljem pričakujemo naše voditelje. — Tudi za zabavni večer nacionalne mladine konjiškega sreza, ki bo v nedeljo, se vršijo priprave. Igrala bo odilčna godba iz Slovenj- gradca. Javljeno je tudi nrecej omla- dincev iz drug'h srezov. Poseb^o Slo- venjegradčani se bodo odrezali. Želimo, da poteče ta večer v lepem bratskem veseliu. k Sokolska maškarada, ki bo v soboto 26. t m., bo ena najlepših pri- reditev v zadnjih letih. Zato vabi Sokol vse svoje člane in prijatelie iz vsega sreza in tudi od drugod, da se povesele med nami. Stranice s Zadnjl dopls v »Novi Dpbi« je povzročil v Stranicah veliko razbunenje. Sedaj so šele Ijudie uvideli, za kaj prav- zaprav gre. Organist pa še vseeno teka okrog po podpise, da so liudie za zi- danje prosvetnega doma ali kakor so ga sedaj prekrstili »f^rnega doma«. Mogoče bo to ime bolj pridobilo Ijudi... OdločnejSi posestniki so po večmi vsi za zidanie sole. Tudi taki, ki so že podpisali, so sedai za zidanie Sole. Ne- kdo.se je celo izrazi': »Saj bi ne bil podpisal, pa se gospoda nisem mogel zneoiti !«' Torej tako se Ha ! Stramčani se pa ne dado. Vztrajali bodo na tern, da se denar porabi za Solo. Kdor pa Jioče iz svojega dajati denar za »farni dom«, ga naj da, oni denar pa se mora porabiti v tisti namen, za katerega je bil doiočen. V zadnp števlki smo do- zab'li omeniti, da je o vsej zadevi poleg g. Fijavža še naibolj i fornvran tudi bivši župan g- Komšec, po domače Trobenšek, ki je takrat žuoanil, ko je občina prejela oni denar. G>spod so se pa izrazili, da bod<\ četudi ne bo lega denarja, uredih, te že ne dom, pa vsaj sedanjo farovSko hiSo za za- drugo. Oni namreč numeravaio usta- noviti zadrugo po vzo^cu zr^ftkega g. kaplana. Ndvadno se nekateri ^oxpodie pritožujejo, kako so ^bbo pličani za svojo naporno službo. M «mo pa mnp- nja, da ta služba rn preveč naoorna, če imajo gospod]e Le tohko c«sa ?a druge posvetne stvari. V Srramcah je bil mnogo let lep rrnr in srrpno^t. Seiaj pa ti5ti, ki bi moral po boi ih naukih ljudstvo navajati k s'o^i. mini n bratskl ljubezni, povzroča nejotrehne razprtije. Zalec ž Zanimivo predavanje. Pod okriljem Sokolskega društva v Zalcu bo preda- val v soboto 19. t. m. ob 20. v sokolski telovadnici sodnik g. dr. Vladimir Trav- ner iz Maribora »O čarovniskih proce- fcih na Slovcnskem, s posebnim ozroin na Savinjsko dolino«. Vsebina predava- nja je zajeta iz zgodovine našs ožje domovine ter je za vsakogar zelo po- učna in zanimiva. Predavatclj, ki je dobro znan naši javnosti, je vzbudil s svojimi znanstvenimi deli splošno pozornost v znanstvenih krogih v do- movini in v inozemstvu ter je dosegel s svojimi dosedanjimi pol/iudnimi pre- davanji povsod mnogo uspeha in pri- znanja. Prepričani smo, da se bo ude- ležilo sobotnega predavanja g. dr. Travnerja, ki uživa slovcs izvrstnega predavatelja, poleg članstva žalskega sokolskega društva tudi ostalo narod- no občinstvo iz Zalca in širše okolice. Št. Peter v S. d. §t Pevski koncert. Mo^snenl s «jHrn-s'oj I'm koncertom. Vs- pr znun e n.-*e bični delavnosti /bora ki us >^no premaguje ov.re. s knienm se b re po večiffi vsa podezH.ka pevskH dnj šrva. Zbor se ne pi,,<, t T_v ,n fi(lla ki ie zvezan z goi tv. o nj)rodne „. ,nj in utrjevanju nuaon ine /.„v^n y )a. mo, da bo narodno ohf nstvn Tii/U , „,o stremljenje »Sa^mi^k^« ?von„« ,, ^H v polnem Stevilu odz«ai«> v^i, ,,>,;,h vrlih pevcev. št Iz Sokol kega di^Ua. P., iH_ toSniem občnem zhom k <1 r114r«o >¦* jela nenavadno ?w/ahn» del-^nn t. vki, iflnvmi io redno pod spretrnm vnd,akor v oporo novemu odboru. Poročilo g. arhivarja, ki je nabral in rešil pozab- ljenju marsikateri podružnični dogodek in sestavil kratek preglcd udejstvovanja podružnice od ustanovitve dalje, je vzbudilo splošno zanimanje. Novemu odboru predseduje g. Milan Straus, ki bo vsekakor poživil dolovanje v dru- atvu, pri cemer želimo mnogo uspehov v dobrobit naše velike narodnoobramb- ne organizacije. vr Sokolska maškarada bo na pustno nedeljo 27. t. m. ob 20. v telovadnici pri br. Grčarju pod devizo: »Po delu. smeh in pa zabava — naporom novjm je priprava!« Vsa pripravljalna dela so v polnem teku. Telovadnica se na novo plcska in bo br. Marko pripravil posetnikom prijetno presenečenje. Tudi ostale dekoracije so v veščih rokah, tako da bo zunanjc lice prostorov že samo pripomoglo k predpustnemu raz- položonju. Tudi za zabavo bo obilno poskrbljeno. Družabne igrc, pies z ba- ' lončki in nagradno tekmovanje mask, ! ki imajo prost vstop, naj pripomorejo ' k čim večjemu gmotnemu uspehu — , saj je čisti dobiček namenjen za novi ! dom. Izdamo prav radi skrivnost, da : so za najlepše in najoriginalnejäe ' maske pripravljena lepa darila. Ker bo bife dobro založcn in je br. Grcar oskrbel tudi dobro kapljico, bodo prišii pač vsi na svoj račun. Ker bo maška- rada Sokola edina društvena pustna prireditev pri nas, smo prepričani, da jo bo posetilo vse, kar nacionalno čuti, in da bodo tudi ni*.ale sokolske edinice poslale močna zastopstva. vr Orkester Vranske vile je pričel zopet z rodn'mi viiami. Pripravlja se na koncert skunno s pevskim zborom. Koncert bodo pr^dvidoma ponovili v St. Pavlu pri Pr-1 nldu, ki kaže že od nekdaj največ z-in'manja za kulturna fltremljenia nas'h rlruštev. vr Naši smumrii so bili zaradi snež- nih razmer prisiljeni poiskati terene \' hribih. Na novo zapadli sneg je bil sprejet z velikim vcseljem, ker bo omo- gočil izvedbo sokolskih smučarskih te- kem našega okrožja, ki so morale 23. januarja žal odpasti. Termin teh tekem SM ni določen, tekme pa bodo predvido- ma še ta mesec. vr Nabiralna akcija za novi društveni Dom bo vsekakor potrebna tudi pri nas in smo prepričani, da bo uspela tudi v sosednjih krajih, ki pri nas niso nikdar zaman trkali na vrata. Laško 1 Ofočittske volitve v Laškem. Vodja Ivan Deželak je prinesel iz Ljubljana novico, da bodo občinske volitve za združeno občino Marija - Laško v ne- deljo 27. marca t. 1., kar je pripovedo- val s prav posebnim zadoščcnjcm, češ zdaj pa vidite, da ni Roševa pritožba nič pomagala. Državni svet pa seveda pvoje odločitve še ni izrekel. In tako se prav lahko zgodi, da bomo imeli vo- litve prihodnii mesec, pa potem še en- krat to pomlad. Raste pa tudi že zani- manje za kandidatne liste. Kakor se cuje bo JRZ postavila kar dve listi. Duša prve liste bo Ivan Deželak, duša I druge pa sedanji mestni župan in pod- župan. Prav posebno zatrjujejo tudi kmetje, da nam Deželaki županili ne bodo. To mnenje pa izrablia zase Miha j Iirastnik, ki bi tudi rad že enkrat po- stal župan. Zato smemo Laščani priča- kovati, da bo sušec prav vesel in za- baven. 1 Donuncianstvo je svojevrstna cvet- ka, ki najbohotneje poganja in raste v gnoju in blatu. Ker tega v Laškem v sedanjih časih ne manjka, je seveda tudi denuncianst'vo pognalo in najdes denunciante povsod, kakor gobe v mo- krem in solnčnem polotju. Denuncian- te najdeš tako v boljših, kakor tudi v preprostih hišah in ima ta cvetka zase to dobro lastnost, da, če ji enkrat od- biješ glavo, požene znova. Denuncian- ?.tvo pa je tudi jako zdravilno, namreč za tiste, ki se ga poslužujejo. S po- močio denuncianstva se lahko znebiš svojega prijatelja ali tovariša, sovraž- nika ali konknrenta, onega, ki ti za- scda kako mesto in sploh vsakega, ki so g-a hočeš na lep miren način iznebiti. Zato pa le naprej, le denuncirajte, ko- likor se da! 1 Javnost našega kopališča. O tern vprašanju iz izvestnih razlogov za- enkrat. nc bomo več razpravljali v jav- nosti. Ko pa pride čas, bomo seveda z vso silo nastopili v obrambo Laškega in naših toplic. 1 GostJlničarska pivovarna. Preteklo sredo je dospelo nadaljniih 7 vagonov, med njimi 2 special na vagona strojev y:a našo tovarno. Delo se pridno nada- liuie. Kotlarna bo kmalu gotova. Se- daj pride na vrsto varilnica in ostalo. Tanki in druga kletna oprema bodo prispcli kot zadnja pošiljatev v teku prihodnjega meseca. Kakor se napove- ciuje, bo montaža gotova mescca junija. Tivo pa bo prišlo v promet predvidoma j čele na zimo. Kot podpivovaritelj je j ^prejet in že sodeluje pri montaži te- j harsld rojak g. Rafko Cajhen, ki je bil ; žg svo'cas namcščen v Delniški pivo- varni v Laškem. 1 O obnašanju in prepevanju. V tu- kaišnim kopališču Radio-thermi je vsako nedeljo od 16. do 20. koncert s plesom, ki ga poleg Laščanov posečajo , tudi gostje iz Celja in drugih krajev. N^ko nedeljo ob koncu decombra okrog ' j7.30 so je vračala iz toplic polog dru- j gih tudi skupina laških fantov. Po poti so prenevali med slovonskimi tudi raz- ne srbske narodne popevke. Družba je krenila še v Kačičovo gostilno, nakar Fo se nosamczniki v času večernih vla- kov razšli na svoje domove. Na kolo- dvoru so bili v tern' času neki gostje, ki so v veselem razpoloženju vneto pre- pevali, pa tudi ncdostojno vzklikali. kar se ni z^odiio prvič, pa tudi ne posled- ni'c. Neki klerikalni separatist P., ki mu srbske popevke očividno gredo na živco, io izkoristil to priliko in na7nanil stvar orožnikom, spretno izkoriščujoč pri tom tudi situacijo na kolodvoru, in zval;l vso krivdo na laške nanrodne fanto, ki so mu od zadnjih volitev trn v tWi. Rledile so orožniške poizvrdbe, ^asl'sevania na občini in končno kazni: vsak i> bil obsojen na 140 din donarne kazni ali odgfovarjajočo zaporno kazon. V utemeljitvi razsodbe se navaja, da -?E!EJ,- .7.1- llSia 1 cenimo Ijudi, ki **™w*>-vx-*"*>*BBBBBmmammm imajo čista usta in blestočo z(ibe. Orodje, ki se Btalno rabi — kakor naši zobje —^ je trcba seveda redno ueg'ovali. Zjutraj in zvcčer zobno ßcetko in Chlorodont, pa zobo ouistiti v vseh sineroli! Nič. strahu: zobje to pronesejo. Le slabo uege ne vzdrže! Zato: Chlorodont, kvalitetno zobno pasto! Domaci proizvod. jih je pri tern zalotila orožniška pa- trulja in razgnala. Zanimivo je, da je orožništvo vršilo poizvedbe šele nekaj dni po tern, kar bi v primeru, da jih je orožništvo' razgnalo, gotovo ne bilo tre- ba, saj orožniki poznajo vse laške fan- te, ali pa bi jih prav gotovo legitimirali na kraju samem. Kot glavna priča je v utemeljitvi naveden orožnik V., ki pa je bil po lastni izjavi tisti dan v Zagre- bu. Pri takih procesih bi bilo prav go- tovo na mestu, da upravna oblast po- drobnejše ugotovi event, krivdo posa- meznikov in ne dopusti, da se ustvar- ja i i j i, s čemer j zbujajo najostrejšo kritiko vsega ob- i činstva. Tako postopanje prav gotovo i ni v skladu z načelom enaJiopravnosti. 1 Novice. Pred dnevi so se pojavili v Laškem in okolici, pa menda tudi dru- god Ljotičevi letaki, tarn pa tarn pa so bili na zidovih naslikani znaki »Zbora«. Orožništvo je vse te letake odstranilo in začelo s poizvedbami, zasliševanji, preiskavami itd., kakor je to običajno. Poleg tch so iztaknili med nacionalnimi omladinci neke letake, baje o sanaciji Zadružne žveze, torej o stvari, ki smo jo čitali ob priliki banovega ekspo- zeja na zasedanju banskega sveta in ki jo bomo, kakor ekspoze navaja, v bodočem proračunskem letu opazili v praksi. Na orožniški postaji in sreskem načelstvu je bila zaslišana cela vrsta naprednih fantov, izvršene so bile hiš- ne preiskave in se obetajo težke kazni. 1 Maškarada v Sokolskem domu bo na pustno soboto 26. t. m. z začetkom ob 20. in sicer pod geslom »V deželi smeha«. Kakor vsako leto, vlada za to veliko prireditev tako v Laskcm, kakor tudi v okoliških krajih veliko zanima- nje, saj je vsakoletna sokolska maška- rada ena izmed najzanimivejših in naj- bolj obiskanih prireditev v letu. Prire- ditelji bodo presenetili občinstvo tudi lotos z duhovito in učinkovito dekora- cijo. Kakor je videti, je geslo izredno primerno in bo gotovo vzlrudilo živah- no zanimanje za maskiranje, zaradi česar je pričakovati veliko udeležbo mask. Tudi za godbo je kar najbolje poskrbljeno. Igral bo priznani Svarov jazz-kvintet iz Ljubljana. Na tej prirc- ditvi sc nam obeta obilo zabave, kakor menda- še nikoli doslej. 1 Na pustni torek zvečer bo imela naša Mestna godba svojo predpustno prireditev v Sokolskem domu. Z lastno močjo, vztrajnostjo in z lastnimi žrtva- mi se godbeniki trudijo, da bi godbo vzdržali in jo izpopolnili. Občina jim je prejšnjo subvencijo reducirala, privat- niki odstopajo, ker je preveč društev, Olepševalno društvo, kopališče in rud- nik, ki ob raznih prilikah potrebuiejo dobro godbo, nimajo zadostnega razu- mevanja ter godbe ne podpirajo tako, kakor bi jo morali. Godbi pa je treba instrumentov, treba je naraščaja, potre- hovala bi dobrega kapelnika in podob- no. Zato naj bi naše občinstvo vsaj z obiskom. prireditve na pust.ni torek Mestno godbo čim bolj podprlo. 1 Potres. Srednje močan potresni su- nck, ki je trajal, spremljan s podze- meljskim bobnenjem eno sokundo, smo čutili v sredo 16. t. m. ob 14.46. Po- tres ni napravil nobene škode. 1 Osebna vest. Za dnevničarja na tuka^šnjem sodišču je bil imenovan doscdanji sodni dostavljač g. Alojz Berglcz in sicer na interveneijo našega g. župana. 1 Gojenci rndarske sole v Celju so priredili v sredo ekskurzijo v rudnik Kudo jamo pri Laškem. Ravnatelj g. inž. Kloc in obratovodia g. inž. Potrič sta jima razkazala vse naprave rudni- ka, nakar so imeli zakusko v Igričniko- vi gostilni. Ekskurzije se je udeležilo okrog 20 oscb. 1 Sv. Krištof. Prihodnjič bomo ob- javili razne zanimivosti iz občinskega proračuna in razložili davkoplačeval- cem, kako se gospodari z našim de- isarjem. Stran fi »NOVA D O B A« Stev. 8. Hrastnik h Da se prav razumemo! Odkar je pričela »Nova Doba« priobčevati dopi- se iz Hrastnika, se obračajo najraz- ličnejši ljudje do dopisnikov in onih, o katerih mislijo, da so dopisniki, z rrmogovrstnimi željami in tudi dobri- ini nasveti. Brezposelni (pa ne naši simpatizerji) hočejo, da napadamo ob- čino, češ da jih premalo podpira, ob- činski odbornik zahteva, da morarao äe nadalje pisati o novi stanovanjski hiši — z najboljšimi informacijami nam bo on postregel v obilni meri, klerikalci pravijo, da ne smemo napadati kleri- kalcev, socialisti hočejo zopet za sebe mir. — Na vse take in enake potrebe Hrastničanov odgovarjamo sledeče: »Nova Doba« bo rada priobčevala vso, kar je v korist naših prebivalcev ali pa služi za razčiščenje naših medsebojnih odnošajev. Nikdar pa ne bo zgolj v veselje kakega klerikalnega občinskega odbornika napadala niti socialistov, niti koga drugega, ne bo pa tudi ničesar pisala, o čemer ne vemo točno, da drži! In ker je čista vest najboljša obramba proti napadom, pravi tudi oni dopisnik, ki je poročal o razdelitvi stanovanj, da ga očitek »lažnivec« ne zadene, ker enostavno — ni lagal! V bodoče pa ne bomo več o takih stvareh razpravljali, ker imamo drugega dovolj in tako za~ čnemo enkrat z ugankarai: 1. Katero hlago v Hrastniku najlepše samo sebe hvali? 2. Katero im« se najvcčkrat čita v casopisju v poročilih iz Hrastnika? — Rešitev ugank bomo morda prinesli v prihodnji številki. Ce bodo našim cenj. čitateljem uganke ugajale, bomo pa še v prihodnje katero zastavili. Dol pri Hrastniku d Ga. Gnusova f. V nedeljo zjutraj je za vedno zatisnila svoje oči v 69. letu starosti soproga šolskega ravna- telja v p. ga. Jerica Gnusova. V torek smo spremili pokoino do njenega zad- njega poČivaliŠča na dolskem pokopa- liSču. Pogreba se je udeležila vehka množica domačega prebivalstva, pri- speli pa so tudi številni priiatelji in znanci Gnusove rodbine iz drugih kra- jev. Na zadnji poti so spremili pokojno tudi Sokoli v civilu z znak' in domača gasilska četa. Združeni domaf.i in hrast- niski pevci so pod vodstvom učitelja g. Davorina Čandra iz Hrastnika zapeli dve 7alostinki in sicer pred hiSo ža- losti in na pokopalšču Ob odprtem grobu se ]e v lepih besedah poslovil od pokojne domači g. župnik. Ga. G usova je že več let bolthala za težko srčno bolezniio. Ravno pred enim letom je še s svojim soprogom obhajala zlato poroko. Pokojna zapušča soproga, Sol skega ravnatelja v p, ter sina Mirka, prokurista tv. »Tran« v Kamniku, hčerko go. Miroslavo, soprogo šolske- ga upravitelja g. Jiuka na Dolu, in hčerko gdČ. Stano. Plemeniti gospe bodi ohranjen fasten spomin, svoicem naše iskreno sožalje I Sloven jgradec s Gg. Smolcniku in dr. Piceju v od- govor. V nedeljo sta se po dolgem ča- su zopet opogumila gg. Smolčnik in dr. Picej in ponovno priobčila v »Slovencu« ödprto pishio na našega döpisnika. Öba gospoda naj se kar pomirita, kajti brez yseh skrbi in nepotrebnega razburje- hja bosta v doglednem času imela pri- liko odgovarjati za svoje nepremišljene besede pred ljubljanskim okrožnim so- diščem in se tarn oprati. Cudno se nam 1c ždi, da ta gospoda na eni strani trobi v svet, da ji »cast in ponos« ne velevata odgovarjati na naše obtožbe, na drugi strani pa pobožno zavija oči k nebu in skuša z odprtimi pismi vzbu- diti v javnosti vtis preganjane nedolž- nosti. Zanima nas tudi, zakaj g. dr. Picej ni smatral za potrebno, da od- govori na naša javna vprašanja, s katerimi smo pokazali javnosti čudno gospodarstvo na občini in vse nezako- liitosti, ki se dogajajo. Namesto trez- hega in odločnega odgovora pa je klerikalna gospoda objavila v katoliš- kem tedniku »Slov. gospodarju« grd klevetniäki dopis, v katerem je pač po- kazala vso svojo srčno kulturo in »ka- toliško« resnicoljubnost. Po starih pre- izkušenih' klerikalrilh metodah si ta go- spoda s svojo zakrknjenostjo in stra- in om pred odgovornostjo seveda ne upa predvzeti pred javnostjo odgovornosti za te klevete, ampak se kot volkovi v ovčjih kožuhih skriva za širokim hrb- tom odgovornega urednika. Toda kljub tej zahrbtnosti bo imela naša javnoat kmalu priliko videti in čitati, kdo je >. podel obrekovalec in razširjevalec laži« in kako resnieoljuben in Bogu do- padljiv je časopis, ki ga gg. župniki nedeljo za nedeljo hvali jo in priporo- <":ajo s prižnc svojim poslušnim ovcicam. š V okoliških v'aseh je nastalo zad- nje dni veliko razburjenje zaradi pri- silne izterjave bere. Posamezne slučaje mora že obravnavati naše sodišee. Mi- slimo, da bi naša podeželska duhovščina Jahko bila toliko uvidevna in socialna, da ne bi skušala v teh težkih časih iz- tisniti iz našega izmozganega kmeta še žadnjo peščičo zrnja in tako njemu in n^egovi družini vze'ti zadnji košček kruha. Saj bi tudi naš kmet, kakor vedno, rad dal svoj delež, samo če bi imel, toda saj morajo tudi gospodje duhovniki vedeti, da je bila zadnja leti- na izredno slaba in da si mora dane3 itaš kmet še kupovati potrebni živež. Vsled tega tudi ne more nikogar prese- netiti primer, da je neki okoliški kmet prijavil izstop iz cerkve, ker pac ne zmore več prevelikih cerkvenih daja- tev. Namesto da duhovščina zbira in pošilja darove kitajskim, zamorskim in indijskim otrokom, naj rajši pusti ubo- gim slovenskim otrokom So tisti borni košček kruha, ki jim ga hočs s prisil- nim izterjavanjem bere odvzeti. s Veliko zanimanje vlada za plesni venček, ki ga bo 'priredila sokolslfa plesna sola v soboto 19. t. m. ob 20. v vseh prostorih Sokolskega doma. Igral bo naš priljubljeni »Jazz orko- ster«, ki si je pridobil sloves že izven meja našega mesta. Vsi prijatclji naše mladine in prave zabave vabljeni! s V Dravogradu je pred nedavnim sresko načelstvo prepovedalo izvrševa- nje zobozdravniške prakse znanenra narodnemu delavcu in Sokolu g. Pečen- ku. Ker je g. Pečenko svak slovenje- graškega zobozdravnika in züpana g. dr. Piceja, je ta prepoved vzbudila med prebivalstvom veliko začudcnje. G. Pe- čenlco je bil zaradi svojega globokega socialnega čustvovanja zlasti med rev- nim prebivalstvom zelo priljubljen in ga bodo revni sloji v srezu pogrešali. s V dvanajstom liolu zimskega prven- stvenega šahovsliega turnirja je žmagal Debelak proti Lupincu, dr. Pohar proti Hajtniku, Pušenjak proti Kavsu in Kralj proti Zupančiču. Trinajsto kolo je prineslo zmago Debelaku nad Her- nausom, Pušenjaku nad Kraljem, par- tiji dr. Pohar :Kavs in ZupančiČ:Haj'.- Jiik pa sta bili prekinjeni. Stanje po 13. kolu: Pušenjak 10, Debelak 7 (1), dr. Pohar 6Ml, Hernaus 5 (1), Krali 4^ (T),'Hajtriik, Kavs 3^ (3), Lupine 3 (3), Zupančič 2 (2). — V soboto 19. t. m. ob 20. bo v Soštanju izločilna tekma za šahovsko prvenstvo dravske banovine med slovenjegraškim in šoš- tahjškim šahovskim klubom. V kraljestvu mask Marsikdo si be I i giavo zaradi pri- mernejfa kostuma za karneval Zato b1 bilo morda komu u