406
Dopisi.
Iz Varaždina. (O narodnem gledališču) piše „Pučki Prij." take neugodne reči, da ne bi verjeli, da Varaždin je na slovanski zemlji. Pripovedovaje, da bodo ondašnji rodoljubni dobrovoljci predstavljali veseli igri „Liepa mlinarica'' in „Tko zna čemu je to dobro", toži milo, da je društvo dobrovoljcev v zel6 težkem položaji in da se mora boriti z velicimi težavami, odkar je nemško kazališčno društvo zaprlo prostorije tako, da gospodje dobrovoljci morajo poskušnje za hrvaške igre imeti kjer koli. Narodno občinstvo — ali ga je v Varaždinu pod Rauchom mnogo ali ne, tega ne vemo — je jako hvaležno društvu dobrovoljcev za njegovo veliko žrto-vanje, s kterim odstranuje zapreke kolikor le more, da so vsaj manjše hrvaške predstave mogoče. — Tudi mi kličemo vrlemu društvu slava! in moramo iznova izraziti živo željo, naj bi kmalu iz Hrvatske zginula ona mora, ki tlači narodnost slovansko, in ki je kriva, da se šopiri od ene strani oholi Magjar, od druge predrzni Nemec. — Tudi v Varaždinu rodoljubi hrvaški pogo-stoma napravljajo predavanje (berila). Poslednjič ste bile: „črtice iz hrvatske povestnice" in o „uzgoju naše mladeži". Na mladeži, to je, na njenem odgoji, stoji naša prihodnost, zato je tako berilo gotovo vreden predmet.
V Gorici 3. dec. (Fcm. grof JVimpffen t / svilorej-ski zbor) tajnik kmet. družbe; katoliško društvo; ravna-telj Ohlsen] nova ulica.) Brž ko ne je že kdo mislil, da sem zgajil ali zmrznil, popred zarad dežja, ki je celi mesec lil, zdaj zarad nepričakovanega izrednega mraza (danes 5—6 stopinj pod ničlo R.), pa ni tako; še sem tu. — V pondeljek 28. u. m. je bil tukaj svečan pogreb 74 let starega fcm. Franca grofa Wimpffen-a (umrl 26. nov.) nekdanjega namestnika v Trstu, višega poveljnika pomorstva in imetnika našega primorskega polka. 30. nov. so odpeljali truplo v Gradec. Kdo bode zdaj imetnik našega polka? Spodobilo bi se kako slovansko ime, in ne tako, da ga naši ljudje še izgovarjati ne morejo. Tudi to ne bi bilo slabo, ko bi se primorski regiment iz samih Slovanov nabiral; Lahi naj bi se devali v poseben laški polk, kajti naši mladenči ne vidijo in ne slišijo nič dobrega pri njih. — Svilo-, rej s ki shod 28. in 29. dne u. m. je zboroval v gle-diščini dvorani; sešlo se je bilo kakih 70 poslancev. Zbor je bil mednarodski, govorili so pa vsi deležniki, razen enega, po italijanski. K letu bo zbor v Vidmu. Dotični predlog je bil kolikor toliko s politiško solijo potrošen; dišal je po pobratimiji avstrijskih in inostran-skih Lahov. O reči sami prepuščam besedo našemu „Gospodarskemu listu". — Naša kmetijska družba ima zdaj pravega plačanega tajnika (stroko vnika) g. A nt. Streinz-a (zemljemerca), ki bode vredoval italijanski gospodarski list („Atti e Memorie"). Naš Ernest Klavžar
407
ni tedaj dobil tiste službe. — Te dni se je izdal nek razglas zarad ustanovljenje „katoliško-politiskega društva'1. Pravila je namestništvo potrdilo 30. decembra 1870.; prvi shod bo ta mesec. Razglas (v ital. in slov. jeziku, pa posebej) ima na čelu gesli: „Mo-litev, delo, žrtva*' in „za cerkev, za cesarja, za cjom". Zraven občeznanega namena ima društvo tudi ta: pospeševati lepo soglasnost med Lahi in Slovenci na neu-iralnem polji nase sv. vere". Podpisani so: Karol dr. Doliak (bivši deželni poslanec), Ivan Simšič in A. V. Toman (oba učitelja v pokoji). — Ravnatelj tukajšnje deželne kmetijske šole Karol Ohlsen je od Italijanske vlade poklican v Kaserto za ravnatelja imenitne kmetijsko-tehnične (realne) naprave, ktera šteje neki do 30 učiteljev. Odhod tega teoretičnega kmetijskega učenjaka menda ni nikakoršna zguba naši šoli. — Našemu mestnemu starešinstvu je došla od neke strani lepa ponudba, da bi se lahko odprla nova ulica od Rabatišča sem čez proti veliki cerkvi, toda s tem pogojem, da se ono zaveže sozidati nov farovž prvostolnim vikarjem (namesti sedanjega hleva, kije cerkvi in mestu na sramoto). V ta namen hoče odstopiti nekdo brezplačno prostor za ulico in posoditi denar za zidanje duhovnišnice; slišimo pa, da se mestni starešine obotavljajo, menda zato, ker se nekterih liberalnost ne more sprijazniti z mislijo, da bi se v sedanji šri duhovnisnica zidala!
Trst 10. dec. D. (Vslišana prošnja, —vojaški duhoven Jož. Zamejc vtoniL) Prošnje, s kterimi je depu-tacija naših okoličanov na Dunaj šla, je cesar vslišal in odobril. To je med nami veliko veselja napravilo, ker previdimo, da skupnost z mestom nam je le v kvar. Res, da na videz živimo z lahoni v prijaznosti, al na tihem so enaki vulkanom, ki, kedar čas pride, izme-čejo žlindro iz sebe. Zarad nemške realke se „Cit-tadino" in „Triesterica" vedno vjedata; laški list doka-auje (čujte, kdaj nas Slovence Lahi štejejo!), kako veliko nas Slovencev tukaj prebiva, Nemcev pa je le pešica, ktere vlada na vso moč podpira, da so dobili na državne stroške realko. Da se nam Slovencem krivica godi, to je očitno, kajti tudi iz našega žepa se polni državna vreča, nikjer pa nimamo srednjih slovenskih šol. Nadejamo se od naših poslancev, da se krepko potegnejo za naše pravice, in da dobimo, kar je naši boljši bodočnosti temelj. — 8. dan t. m. je v tukajšnjem lazaretu, kjer morje zasipljejo, po nesreči vtonil c. k. vojaški duhoven g. Jožef Zamejc ob 6. uri zjutraj, ko je bilo še tema in je burja hudo brila; misli se, da je pot zgrešil, zagazil v blato in potem po mehki prsti v morje zdrčal, kjer so ga še le ob 8. uri dobili. Se le kakih 14 dni je tukaj bival, kamor je iz Ljubljane prestavljen J)il.
Iz Rojane. (Čitalnica naša) napravi v nedeljo 18. t. m. ob pol 6. uri popoldne veliko „besedo" na spomin Fr. Prešerna z deklamacijami, petjem in gledališčino veselo igro: „Bog vas sprimi! kdaj pojdete domu?" Uljudno vabi odbor vse ude in rodoljube; neudje plačajo 30 sold. vstopnine.                                    Odbor.
Iz Celovca. (^Trdnjava"), politično društvo koroških Slovencev, imela bi bila imeti občni zbor 7. t.]m. Mnoge neugodne okolščine so bile vzrok, da seje moral ta zbor preložiti na ugodniši čas. — Slovenska čitalnica v Celovcu, ki je bila leta 1862. ustanovljena in je zadnja leta komaj še životarila, oživela bode na novo, ter svojo sobo imela od 15. t. m. naprej v gostilnici „zum weissen Lamm". Kdor želi pristopiti, naj se oglasi pri predsedniku g. Rosbaherju.
Iz Poloma na Kočevskem. — 6 iztisov stenskih tabel (Wandfibeln) blagovolil mi je poslati gosp. Hrovat, vodja ljublj. preparandije,  z željo,  naj je razdelim po
svojem prevdarku ljudskim šolam po Kočevskem. Kdor izmed g. učiteljev želi toraj za svojo šolo imenovanih stenskih tabel, naj se oglasi pri podpisanem za-nje, in vstreglo se bo njegovi želji. Gospodu vodji pa se tukaj javno zahvaljujem za lepi učni pripomoček. Hvala! — Ni dolgo tega, kar so „Novice" po vsej pravici hvalile nove frančiškanske orgije v Ljubljani. Naj tudi jaz povem, da nove orgije, ki jih je naredil mojster Dev za cerkev na Robu, so izvrstno delo; kaj lepo se glasijo posamesni spremeni, ki jih je 12, pa tudi vsi spremeni skupaj glasijo se nekako veličastno v prelepi harmoniji. O tem pa gre čast tudi Robškemu preč. župniku gosp. J. Lenčeku, znanemu prijatelju in izvedencu godbe. Domača godbina umetnost se po vsem tem tedaj lepo razvija. Ker so pa na Rob dobili prav izvrstnega orglavca in učitelja g. Avg. Adamiča, mislim, da R. ne bo nikdar žal, davso si omislili nove orgije.
Novomesto. (Čitalnice naše občni zbor) bo vsled §. 18. društvenih pravil 18. dan decembra 1870. ob 3. uri popoldne v čitalničini dvorani. Cestite dru-štvenike uljudno vabi                                        odbor.
Iz Postojne 5. grudna. — Za siromake pogorelce postonjske je podaril svitli knez Windischgratz iz Has-perga 50 gld. — in podporni odbor v Trstu je zopet poslal 130 gld. 50 kr., ki so jih zložili dobrotniki: D. Margoni 50 gl., Jož. Anagnosti 20 gl., Franjo Gostiša 10 gl., Juri Dornig 10 gld., Franjo Dimer 10 gld., Lu-devik Dolenec 5 gld., V. Tolentino 3 gld., Jož. Naglas 1 gl. 50 kr. in G. Mahorčič 1 gld. Za velikodušne darove in neutrudljivo prizadevanje slavnega podpornega odbora v Trstu izreka srčno zahvalo Županija postonjska 5. grudna 1870.
A. Lavrenčič.
Iz Viševka 9. dec. R. — Tudi naše selo dobi ljudsko šolo. Že prihodnjo spomlad bodo boje začeli zidati poslopje zanjo. Kakor je dobro vredjena ljudska šola velika dobrota za uka željno in uka potrebno mladino in je zato v več selih gotovo potrebna ter od mnogih jako zaželjena, vendar ne umemo, kako bodo tukaj šni z raznimi davki že preveč preobloženi selani vse to skorej sami zmagati mogli, da postavijo primerno poslopje in plačujejo učitelja. Bog daj srečo, da ne bi marsikteremu boben zapel!
Iz Ljubljane. — Ministerstvo kmetijstva, kakor drugim kmetijskim družbam, je naročilo tudi družbi naši, naj za deželo kranjsko izdela za leto 1870. sporočilo o kmetijskih pjridelkih ali statistiko pridelkov. Gosp. Fr. Solmajer, ud glavnega odbora, je prevzel to zelo važno in silno težavno delo, in jo s pripomočjo 60 najimenitnejših izvedencev na deželi, do kterih je osebno potoval ali pismeno ž njimi obravnaval, srečno dokončal in v nedeljo glavnemu odboru predložil, da ga izroči ministerstvu. Ker prostor „Novicama ne prepušča, da bi mogle na drobno popisati obseg teh bukev, ki so velike kakor velike masne bukve in polne številk, sicer pa razjasnjene z ličnimi malanami kartami , naj jim povemo le to, da celo delo spada v 6 razdelkov. 1. razdelek popisuje katasterske deželne in kulturne razmere, 2. razdelek razmere zemeljne, 3. razmere gospodarske, 4. razmere vremenske, 5. razmere pridelka, in 6. razmere naše domače živine. Vsak razdelek popisuje obširno svoj del in tudi v številkah našteva. Najobširnejše je obdelan 5. razdelek, kterega ne razi-jasnujejo samo tabele pridelka, temuč tudi 6 kart o glavnih pridelkih naše dežele.^ Tudi 3. razdelku je dodana grafiška karta, na kteri se razvidi, s čem se v 910 katasterskih občinah naše dežele kmetovalci najbolj pečajo. 2. razdelek, ki popisuje zemlji naše dežele, je tudi z grafično karto izvrstno razjasnjen. — Te kratke črtice kažejo,   koliko  truda je  obširno to delo
408
prizadjalo pisatelju, kteremu bi se bila pač lahko glava mešala predno je dovršil ogromuo krdelo številk. Kmetijska družba se raduje o izvrstnem delu in je prosila si. ministerstvo,   naj  bi ga v natis  dalo za obširnejšo
porabo.
—   (Nižje merstvo ali poljemerstvo) se imenuje knjiga, ktero po profesorju Ivanu Tušeku v Zagrebu iz hrvaškega poslovenjeno, deloma pa tudi predelano bode deželni odbor na svitlo dal za deželno gozdarsko šolo v Šneperku. Ker pa praktična geometrija, razjasnjena s 106 merjaskimi podobami vsakemu umnemu gospo-darju kmetijstva mnogokrat prav hodi, ako si sam znA izmeriti njive, travnike, gozde, naj si bodo ravni ali bregoviti itd., in ker tudi kaki drugi šoli utegne ta knjižica pripravna biti, je deželni odbor sklenil, jo v več iztisih na svetlo dati,  da po  nizki ceni na prodaj
pride.
—   (Železnica gorenska iz Ljubljane v Trbiž) se za ljudi in blag6 odpre danes 14. decembra.
—  (Dr. Jožef Kranjc), naš rojak, dozdaj profesor • na pravni akademiji v Sibiriji na Erdeljskem, je imenovan za  rednega  profesorja  avstrijskega  civilnega in nemškega prava na vseučilišču v Insbruku.
—  (Gosp. dr. Tancer) nam dobroznani zdravnik za zobe* iz Gradca, nas je še le pred kratkim zapustil, ker je imel toliko opravila, da je moral bivanje svoje v "Ljubljani za več dni podaljšati. V kratkem času si je pridobil toliko zaupanja pri nas, da je res treba, da vsako leto večkrat pride le-sem. Obljubil je tedaj, da za gotovo pride vsako spomlad in jesen.
—  (Mož dveh žen: Albert Meninger vitez Lerchental) je bil v pondeljek pri konečni sodniški obravnavi hudodelstva dvojnega zakona kriv spoznan in v težko ječo na 15 mesecev obsojen. Več o tej zanimivi obravnavi v prihodnjem listu.
—  (Dramatičnega društva) glediščina predstava v saboto, rekli bi, je prekosila še prejšnje. Igrala se je po profesorji Man delcu poslovenjena igra „Pesek v oči." V njej se nahajajo značaji, jako dobro iz življenja povzeti; polna olikanih komičnih momentov ima pa tudi v resnici moralo pred oččm, česar pogostoma pogrešamo pri novejših igrokazih. Naj bi se prestavljalci glediščinih iger, da so narodu „podučna učilnica", ravnali po tem izgledu! Skor vse role so se pa tudi vršile izvrstno in vse se je vjemalo lepo. Po pravici moremo čestitati vsem, še posebno pa omeniti gospoda Gra-seli-ja, ki je mojstersko predstavljal pariškega meščana. — Mična opereta „Pijerot in Violetta" se je tudi letos občinstvu zel6 prikupila; gospa Odi jeva in gospodičina Neugebauer-jeva ste se odlikovale v petji, prva pa tudi s živahno predstavo svoje role.
—   (Citalniški nedeljski besedi) bil je biser Prohov „trio" za glasovir, gosle in violončel, s kterim so si gospd Solmajerjeva in gospoda Viktor Bučar in Harpf gromovito hvalo pridobili ter živo željo izbudili, naj bi nas prav kmalu razveselili z enakim umotvorom. Moški zbor je pel Nedvedov izvrstni pa težki zbor „Popotnik" tako dobro, da ni bilo pred miru, dokler ga ni še eukraj pel. Berilo gosp. Fr. Ravnikarja pod naslovom „Zena" bila je navdušena apote6za žen; gotovo Schillerjeve poezije „Ehret die Frauen" še ni noben slovensk pisatelj tako živo ilustriral kakor naš gosp. Ravnikar, čegar berila so že iz Sokolovih večerov na glasu. — V veseli (?) igri „Kovač" ste posebno gospodičini Velunšek-ovi, za gledališke predstave talentirani sestrici, storile, kar koli je bilo mogoče, da ta pusta igra ni prišla pod naklo zamere. Pri tej pri' liki moramo prestavljalce gledaliških iger resno opomniti, naj dobro izbirajo nemške ali druge igre, predno se lotijo dela; ni vsaka tuja smet vredna prestave.
—  (Revnim Šolskim otrokom) se je 8. dne t. m. v čitalnici delila obleka, ki so jo pod vodstvom katoliškega društva izdelale milosrčne gospč in gospodičine. Gosp. prof. Vončina je pred delitvijo v imenu kat. društva, po delitvi pa g. dr. Jan. Bleiweis v imenu čitalnice ogovoril otroke in vso skupščino; obd sta Orlovi rodovini dala čast, da je vpeljala to dobrodelno napravo, ki je v pravih rokah zdaj, ko je kat. društvo osnovalo poseben oddelek za milodarstvo. 40 fantičev in 40 deklic od glave do nog lepo oblečenih in še s štrucami obdarovani, ki so jih radodarni pčki podelili, je veselega srca zapustilo čitalnico. Naj se še dolga leta ohrani ta lepa naprava!
—  (Odbor katoliškega društva za Kranjsko) nazna-njuje, da občni zbor bode med 22, in 27. januarjem 1871. leta; vse drugo se bode natančniše pozneje naznanilo. Oni društveniki, kteri pri občnem zboru nameravajo staviti kak predlog, naj blagovolijo ga vsaj do 10. jan. 1871. leta odboru pismeno naznaniti ali pri predsedniku ustmeno se oglasiti, ker drugače bi se predlog na dnevni red staviti ne mogel. — Vsak ud katoliške družbe dobi eno ali če hoče tudi dve knjižici „Papeževa nezmotljivost" za polovico navadne cene, namreč po 15 krajcarjev.
—  (Osma slovenska predstava) dramatičnega društva v javnem gledališči bo v nedeljo 18. decembra. Igrala se bode Linhartova veseloigra „Veseli dan ali Matiček se ženi" v 5 dejanjih, ktera se je že leta 1849 s prav dobrim vspehom predstavljala na tukaj-šnem gledališči. Gotovo bode tudi zdaj privabila obiio občinstva, ktero se sme nadejati prav veselega večera. Sedeži se bodo dobivali, kakor po navadi, v nedeljo zjutraj od 10—12. in zvečer od 6—7. pri gledališki kaši, popoldne od 2—4 pa v pisarnici dram. društva (v čitalnici I. nadstropje.)
—  (Peta apoteka v Ljubljani — peto kolo.) Iz „Lab. Zeit." smo razvideli, da je v poslednjem mestnem zboru bila razprava žara d 5. lekarnice v Ljubljani in da se je izreklo, da bi je bilo želeti, pa kje odzunaj. Peta lekarnica je prava „Seeschlange" v Ljubljani, ki se prikaže vsacih 10 let, da zopet zgine. Čudno je pri te} lekarnici le to, da želje po njej niso še nikoli izrekli m es tj a ni, ampak zmirom še le takrat potreba po-vdarja, kadar bi rad kdo kot ,,Cicero pro domo sua" apoteko začel. Po pameti bi v Ljubljani več apotek le takrat na korist bilo, ako bi za zdravila ne bila tarifa predpisana. Takrat bi morebiti konkurencija dobra bila, da bi drug druzega gnal na n i ž o ceno zdravil. Al kakor je postava dandanes, da vse lekarnice po e n i tarifi morajo prodajati zdravila, kaj neki je bolnikom po-magano s pomnoženjem apotek? Nekteri sicer zagovarjajo 5. apoteko s tem, da bode bolj priročna temu ali unemu kraju. Al vprašamo vas: kam jo hočete djati? Na dunajsko cesto! Prebivalci dunajske ceste so tako blizo Majerjeve apoteke, da je presmešno, če se ravno na tem Jsraji potreba apoteke zagovarja. Gotovo bi Gradišče, Št. Jakobska fara, in doljne Poljane s St. Peterskim predmestjem apotek bolj potrebovale, ker so dalje od mestnih. Če jo na dunajsko cesto daste, po pravici morejo gori omenjeni mestjani in predmestjani na noge stopiti in tudi z a-se zahtevati apoteko. Deleč pa v Ljubljani ni v nobeno apoteko, izvzemši tiste hiše, ki so že zunaj mesta, kamor se novi kompetent gotovo ne bo vsedel. Ce bi apotekarji večletnih skušinj ne imeli, kje da morejo izhajati, gotovo bi se ne bili vsedali vsredišče mesta. Če kdo že zdaj, ko so 4 apoteke, ne more izhajati, kako neki bode izhajal še le potem, ko jih bo 5? In ali morete razpisati apoteko tako, da rečete: „ein Apothekergewerbe auf der Wienerstrasse," ali  „in der Floriansgasse" ali
409
„auf der Poljana ist žu vefgeben"? Kakor koli tedaj 5. apoteko ooračamo, pridemo do tega, da bila bi 5. kol6 in da potem potrebujemo tudi še 6., 7. in 8, kolesa, da na vsacem koncu bode ena, vsi apotekarji vkupaj pa potem namesti poštenega kosa kruha — „re valento arabico" vživajo.
—  (Naša cesarska „Studienbibliotheku) je prava mačeha slovenskemu in slovanskemu slovstvu, kajti po knjigah, ki si jih vsako leto nakupuje, vidi se, da tudi ona dela najbolj le „ad majorem Germaniae gloriam." Da morebiti kdo ne poreče, da nam pa le spet narodna strastper6 vodi, postrežemo mu s številkami. Imenik knjig za leto 1870. kaže kupljenih knjig 334 in 160 zvezkov v znesku čez 650 nemških tolarjev. In kaj mislite: koliko kupljenih slovenskih ali slovanskih knjig nahaja se med to vrsto? —Edini češki „naučny slov-nik"! A še ta je le nadaljevanje pred več leti naročenega obširnega dela. Zdaj pa sodite sami: ali taka knjigarna v Ljubljani — v središču slovenskih dežel — ni istinita mačeha svojim sinovom? Vsaj ne ena slovenska knjiga, ki je poslednjih 20 let prišla na svetlo, ne bi se imela pogrešati v ljubljanski ces. knjigarni, in koliko jih ima! Glasoviti nemški kolovodja Anton Auer-sperg je menda res v ljubljanski biblioteki iskal slov. knjig, da je potem rekel, da »vse lahko na enkrat pod pazduho odnese!" Ne ene nove češke, ne ene hrvaške ne nahajamo v imeniku za leto 1870, čeravno je, na priliko, jugoslovanska akademija že izdala izvrstnih znanstvenih knjig! Vsemu temu pa ni sam bibliotekar kriv, ki v Ljubljani vkljub vsi svoji drugi učenosti ni na svojem mestu, ampak krivo je tudi tisto veliko krdelo Heinrichov in drugih enacih mož, ki posedajo tukajšnje učiteljske službe, naši slovenski sinovi pa morajo si kruh služiti na tujih učiliščih, kjer jim je popolna spretnost za slovenska učiliščaprav od več! Ako večina tujih ali pa narodnim pravicam naših učilišč zo-pernih ali vsaj mlačnih domačih učiteljev po večini glasov odločuje nakupovanje knjig je pač naravno, da med 334 knjigami iu 160 zvezki je cela ena slovanska! In s ta c i mi učnimi pripomočki hočete snovati slovenske srednje šole? !
—  (Poberki iz časnikov.) Shod južnih Slavenov v Ljubljani ne daje mini nemškutarskim časnikom; najbolj neukretno in prav brez glave pa se repenči ljublj. »Tagbi." Enkrat pravi, da smo popustili »Slovenijo" in zavrgli dosedanji program! Kdo neki vam je to opico natvezel? Brez »Slovenije" ni južno-slavenske zveze. — Kako — čenči »Tagbl." dalje — se bote razumeli s Bulgarom? Ker »Tagblattovec" cel6 ne pozna jezika bulgarskega, naj gre vsaj v 2. Valvasorjeve bukve brat »očenaš" bulgarski, da si razjasni vodene možgane svoje! — »Deklaracija jugoslavenska ne ve nič o Avstriji, govori le o »habsburški monarhiji" — se grozi »Tagblatt". Kdo pa je zapravil »Avstrijo" kakor vi, in pogubil staročastno ime, namesti kterega se nam zdaj le ponujajo »die im Reichsrath vertretenen KonigreicheundLander"? Pojdite se solit Kafki denun-cijanti! Habsburška monarhija je tudi Prusomanom močna jez. — „Pa večidel le »obskure namen" so bili v shodu ljublj." — blodi »Tagbl." Na to vam pač lahko rečemo, če tudi 10 konštitucijonalnih društev vaših skupaj zmeiete, ne dobite toliko zaupanja v narodu , kakor ga vživa eno samo ime v shodu bivših mož. — »Slov. Narod", ki menda misli, da je takrat najbolj pikanten, kedar pika po »prvakih" kranjskih, deželnem odboru kranjskem itd., ošteva zdaj tudi Ljubljančane, da niso nikogar štajarskih Slovencev vabili v shod. Al to pšico bi bil »Slov. Nar." moral na svojo adreso obrniti; vsaj sta bila, kakor dva poslanca iz Kranjskega, tudi dva iz Štajarskega v Sisku, kjer
je bil shod za Ljubljano dogovorjen. Naša dva žastop* nika nista več vedela kakor štajarska. — Čudno je res to, da se tako rado pred drugim pragom pometa, domači kupi pa se ne vidijo! Koliko je »Slov. Nar." že pikal dr. Gosto, da deluje tudi v katol. društvu v Ljubljani; unidan pa je hvalil gg. Hermana in Šu-mana o jstem delovanji pri katol. društvu v Mariboru?   Čemu v eno mer ta ljubeznjivi dvalizem!
— Hvaležno potrjujem milodare za ubogo rodovino prejete od E. R. — N. N. — od bogosl. — od J. — N. N. in D. R.                                                Dr. Jan. Bleiweis.