Telefon št. 119.
Poštnina plačana v gotovini.
Posamezna številka 1*25 Diru
DELAVSKA
POLITIČEN DNEVNIK
Št 10. V' Ljubljani, sredo 13. januarja 1926. Leto L		
Izhaja vsak delavnik ob 11. do*poldne. Uredništvo je v Ljubljani, Breg štev 12./II. Rokopisi se ne vračajo. Nefrankiranu pisma se ne sprejemajo.	Uprava: Ljubljana, Breg 12. pritličje. Ček. račun: 14.335. Reklamacije se ne frankirajo. Naročnina za državo SHS znaša mesečno: v Ljubljani in po pošti 20 — Din, po r-znašalciii izven Ljubljane 22 — Din, za inozemstvo mesečno 32*— Din,	Malih oglasov, ki služijo v posredovalne in socijalne namene delavstva ter nameščencev, stane vsaka beseda 50 para. Debato 1 iskana beseda stane 1* Din. Malih oglasov ligovskega značaja, slane beseda I*— Din. V oglasnem delu stane pe-Utna enostolpna vrsta 3 — Din. Pri večjem številu objav popust.
Sem z reformo državnega gospodarstva!
•Finančni odbor K orodne skupščine »pretresa« proračun za leto 1926-27. Časopisi poročajo o debatah, predlogih i:n nasvetih, 'ki so bili izrečeni in predloženi. Govori in piše se o strašnih vsotah, ki naj se vz-ženio iz prebivalstva na direktne ali indirektne načine. * 8. leto že imamo skupno državo, ali do danes še ne moremo izvedeti: kako smo gospodarili h 19191 Ali smo imeli zgubo.’ Tudi ne verno, kako simo gospodarili v letih 1920, 21, 22, pa 23. Mi samo vemo, da moramo plačevati vedno večje davke,, ker izdatki države so vsako leto večji im večji ...
Za vsako pravilno gospodarstvo pa je nujno, da ima vsako leto natančen obračun pred seboj. Če je zguba, potem je treba takoj dognati vzroke ter reformirati, kar je reforme potrebno.
Naloga in dolžnost parlamenta je, da terja od vlade obračun.
Seveda, če vemo, da (predstavlja v naši državi gospod Pasic vlado im parlament v eni osebi — če vemo, da je radikalna stranka edino radi Pašiča, da brez Pašiča ni ne radikalne stranke in ne njene vlade, potem razumemo, da je tako, kakor je. Kako pa naj parlament, v katerem prevladuje 'do kraja radikalna istiranka, zahteva od Pašiča, ki je sam v svoji osebi »vsa vlada in ves parlament«, dovršen obračun dohodkov in stroškov in sploh vsega vladnega delovanja?
Človek, ki to ve, ve obenem tudi, da ne bo tako dolgo rednega gospodarstva v državi dokler ne bo parlament res — parlament.
Če hočemo reformo državnega gospodarstva, potem moramo začeti z reformo — volilcov. Edino vo-lilci bi mogli odločiti, edino volilci bi mogli poslati v parlament take zastopnike, ki bi anali# urediti državo v interesu njih samih, to je v interesu volilcev-državljanov. Da-pa je tako: če kdo izmed radialnih poslancev ni zadovoljen s P!In kar se godi, in to glasno pove, m.°.r° že prej vedeti, da pri prihod-N .vplit vah ne bo več poslanec, njogočni bivši radikalni pr-astas Petrovič, je
Kombinacije in kompiikaoije.
Belgrad, 13. jan. Pasic je obolel in odpotoval v inozemstvo; on zna vedno oboleti, kadar mu trda prede za njegovo politično moč. Posnemati ga je jel Radič in je obolel po njegovem vzoru. Kar se tiče političnih sestankov .Pašiča in Pribi-čeviča, se je stvar pojasnila v to-
liko, da Pribičevič menda ni, morila pa vsaj za kratko dobo posetil Pašiča, pač pa je prav dolgo kon-feriral z njegovim osebnim tajnikom. Listi so v splošnem mnenja, da ponovni PP režim več ne prihaja v poštev.
izpremamba vodne koalicije.
Belgrad, 13. jan. Po. vseh indicijah sodeč, se v notranji politiki naše države zopet pripravljajo neke izpre-membe. Radič je le politično bolan, Pašič bi bil raje ostal doma. Radičev „Dom“ demantira .govorico", da je Pašič odšel v inozemstvo, zato, da se bodo doma lažje iznebili Radiča, ki naj bi se ga tožilo radi veleizdaje in tako onemogočilo za vse večne čase. Laza Markovič potuje med Belgradom in Zagrebom, Ljuba Jovanovič konferifa z Marinkovičem. Vlada kot taka-pa »poči-
va", Med tem razlaga zastopnik finančnega ministrstva Uzunovič, kako misli vlada „štediiti“. V vseh političnih krogih se pa povprašujejo, kaj je stari Pašič zopet „pogruntal“. Da se nahaja Radič v težki situaciji, o tem ni več dvoma, in da stoji vlada takozvanega »narodnega sporazuma" na trhlem temelju, tudi ne. Precejšnji interes vlada v tukajšnjih političnih krogih tudi za Pribičeviče-vo potovanje v Slovenijo in za njegove izjave ob tej priliki.
Velika antanta noče -- mala antanta hoče.
Budimpešta, 13. jan. [ Nadvojvoda Jožej je izjavil -zastopnikom časopisja, da bodo današnje korupt-
ne razmere trajale na Madžarskem toliko časa, dokler Budimpešta ne bo imela zopet kralja. Madžarska monarhija ise mora izpostaviti, seveda kot samostojno kraljestvo, ker ni upati, da bi se zopet pojavila Avstro-ogrska monarhija. Celo nadvojvoda Jožef se jo odločno izjavil proti izpostavitvi stare podonavske monarhije, ker od nje pač •nima dosti pričakovati.
Berlin, 13. jan. Na intervencijo Male antante je Anglija odgovorila, kakor -e doznava iz diplomatskih krogov, da smatra ponarejeval no afero za interno zadevo Madžarske in da nima povoda posredovati. Slično izjavo pripravlja francoska vlada. Kakor smo že poročali, je Češkoslovaška, kot najmočnejša predstavnica Male antante s tem ravnanjem Anglije in Francije skrajno nezadovoljna, in je tako pričakovati političnih zaplet-
Ijnjev med veliko in malo antanto.
Praga, 13. jan. »Večer" poroča, da je Čehoslovaška razočarana, ker Anglija in Francija nočeta podpirati akcije proti Madžarski, marvee hladno opazujeta madžarskega škandala ter indirektno svarita pred agresivnostjo v afera, češ, da so Angleži in Francozi stari prijatelji Madžarske. »Večer" sklepa iz nerazpoloženja, ki vlada na Čehoslovaškem proti Angliji in Franciji, da je prav zadnji čas, da se čehoslovaška zunanja politika nasloni na Italijo ter ustvari z njo prijateljske politične in gospodarske odnošaje.
Budimpešta, 13. jan. V ponare-jevalno afero zapleteni knez Wim-disohgratz je bil precej radodaren. Ta je med drugim za brzotiskalni stroj izdal preko 375 milijonov, za druge stroje pa okoli 350 milijonov. Papir in potni stroški ga stanejo 400 •milijonov, vsega pa je bila v tej nečedni aferi potrošenega poldruga milijarda madžarskih kron.
Pred revolucijo v Romuniji.
L' . p o i •eu't.H na- svoji osebi. Mi-auMci .' °tevič, ,se je ne_
kaj 'btnti > ®p J,e «o nedavno komaj zbudil, m zč m bil veft __ mini,,sten Kajti potegoval se .1G za stvari> :ki bi bile sicer držav ^ v korist, ki pa niso bije všeč Pasičn in minister ni bil yeč minister.	0
Refornia državnega gospodarstva zavisi od reforme voiilcev. Ni« ne pomaga še tako hrupno pritoževanje lin negodovanje. Jugoslavija je država, v kateri odloča le volilna kuglica.
Zapomnimo si to! •
■■■■■■■■■■■■■■
V DELAVSKE DOMOVE »DELAVSKO POLITIKO«!
Beograd, 13. jan. Bratianijeva vlada je proglasila nad šestimi pokrajinami obsedno stanje, ker se je jelo ljudstvo; resno vznemirjati radi izgona prestolonaslednika Karla. Časopisje je podrejeno vojaški cenzuri. Inozemski novinarji se ne smejo posluževati brzojava in telefona. Med tern blodi pregnani prestolonaslednik
Karel po Italiji, zaenkrat je v Milanu, v kratkem pa odpotuje in se sestane z grškim razkraljem Jurijem.
Bukarešta, 13. jan. (Listi poročajo iz Bukarešte, da so stopili v stavko vsi romunski odvetniki, ki navajajo za vzrok svojega koraka popolno (zmešnjavo v romunskem pravosodju. Res lepe razmere!
FRANCOSKI STRANKIN ZBOR.
Berlin, 13. jan. V nedelja so govo-rjli na socialističnem kongresu v Parizu sodrugi Bračke in Leon Blum odločno proti udeležbi socijalistov na v.adi, le Blum se je izrekel za nadaljevanje lojalne opozicije z ozirotrt na politični položaj. Sodrug Renandl je pa nasprotno priporočal vstop v vlado, ga celo zahteval, ker se boji, da bi sterilne izolacije socijalistov v
tem težkem položaju dežela ne razumela.
V razpravah se je naglašalo, da naj socijalisti ne dajo videza, da so razbili levičarsko vlado. Večina pa je sprejela resolucijo, da preprečijo popolno reakcijo, za vstop v vlado, toda le pod pogojem, da sami sestavijo vlado oziroma le tedaj, če imajo večino v vladi. Tej resoluciji se je pridruži! tudi Blum.
NACIJONALISTI V NEMČIJI SANJAJO.
Berilu, 13. jan. V vladni krizi v Nemčiji še ni bistvene izpremembe. Predsednik Hindenburg je včeraj konferiral z večjimi strankami, toda do vidnega zbližanja med strankami z ozirom na sestavo parlamentarne vlade ni prišlo. Vsekakor ima pa dr. Luther največ izgleda, da dobi mandat za sestavo parlamentarne vlade. Socijalni demokrati še niso zavzeli stališča napram rešitvi krize, pač pa delajo nacionalisti, ki jih podpira velik del velekapitalisov, propagando za uvedbo diktature, ki bo v Nemčiji naletela na velik odpor. V vprašanju vladne krize, če se ne reši do četrtka, je obljubil Hindenburg, da poda sam incijativo za rešitev krize, smatrajoč, da je ni mogoče več zavlačevati.
PROGLAS BOLGARSKIH EMIGRANTOV.
Belgrad, 13. jan. Proglas bolgarskih pregnancev - zcml j uradnikov, ki so radi nasilja vlado marali pobegniti v Jugoslavijo, jo povzročil tako v naši državi, kakor po Vsej Evropi vznemirjenje. Posredovali sta velika in mala antanta, ki sta dosegli toliko, da bo bolgarska vlada sprejela emigrante nazaj ter jim zajamčila prosto politično delovanje itn skrbela za njihovo osebno varnost. Y koliko je taka varnost zanesljiva in priporočljiva, se bo kmalu videlo.
RUSIJA NOČE V ZVEZO NARODOV.
Moskva, 13. jan. Ruski listi se obširno »bavi,jo z vprašanjem vstopa Rusije v Zvezo narodov. Soglasno odobravajo mnenje Rokovskega, da se Rusija kot edina, na socialističnem temelju urejena država, ne more družiti s kapitalističnimi državnimi organizacijami v Zvezi narodov, ki hi epe le za tem, da za 'krinko človekoljubnosti zakrijejo svoje imperija 1 i s tič n e t ežn je.
PRED NOVO MOBILIZACIJO?
Belgrad, 13. jan. Vprašanje ponarejanja tujih bankovcev je stopilo v akutno stanje. Vse kaže, da tiči za tem propaganda H absb urgo v cev, Hohenzollerncev in Wittetebachov-cev. Grof Bethlen je zadnji dan prejel zaupna poročila o gibanju nemških »Kreuizhacklerjev«, kakor tudi o rovarenju njim sorodnih madžarskih organizacij*. — Velika, kakor tudi mala antanta sta si prišli na jasno, da je Madžarska .s svojim delovanjem zadnjega meseca zakrivila mednaroden prestopek, vsled katerega sta ogrožena mir in red vse Evrope. Anglija in Francija, ki sta doslej to mirno gledali, sta se menda . odločili, in hočeta finaneijsko pritisniti na Madžarsko. Iver ipa smatrata za potrebno tudi vojaško posedovanje, sta naročili mali antanti, naj pripravi svoje vojne sile,, tla za vsak slučaj nastopijo v akciji proti Madžarski. Tako se govori v tukajšnjih političnih krogih — bližnji •dnevi bodo (pokazali, če se za vsem tem me skrivajo drugi računi in nameni.
MONARHISTIČNE ZAROTE V RUSIJI.
Dunaj, 13. jan. Sovjetska vlada je nedavno odkrila v Ukrajini večjo zaroto in zaprla nekaj sto ljudi. Te dni pa zopet prihaja vest iz mest na Kavkazu Tiflis, Batuin in .lakaterinoslav, kjer so dokrili nova gnezda monarhistov. Med zarotniki v Batumu se nahajajo celo višji poveljniki rdeče vojske. Aretiranih je bilo zopet okolo 150 oseb.
ZOPET REVOLUCIJA V ALBANIJI?
Belgrad, 13. jan. Iz albanske 'meje prihajajo zopet vznemirljive vesti. Pripravlja se nov pr evra t. Po neki vesti so vzdržuje verzija, <la se hoče Ahmed beg Zogu proglasiti za albanskega kralja in da si je v ta namen že zagotovil naklonjenost Italije, po drugi strani se pa javlja, da je notranji položaj Albanije izelo kritičen in da niso izključena huda presenečenja. V Albaniji rovari še vedno evropska diplomacija, ki ne da deželi miru.
NEZAPOSLENOST V NEMČIJI NARAŠČA.
Berlin, 13. jan. Dne 15. decembra je bilo v Nemčiji brez dela 1,067.121, dne 1. decembra pa le 671.115. To so oni, ki prejemajo podporo. Meseca novembra je izplačala Nemčija nezaposlenimi 24,521.785 državnih mark.
— Koliko so pa plačali pri nas nezaposlenim siromakom?
Delavsko zbornico - delavcem!
Spodaj priobčujemo okrožnico ta-•kozvane »Neodvisne delavske liste« m a podjetnike v Ptujskem okraju. Tako okrožnico so razposlali združeni demokrati in narodni socijalci ina vse svoje (kapitaliste v Sloveniji.
Ker so ti gospodje, zlasti naeijo-nalni socijalisti, izgubili vsako zaupanje med delavstvom in se raditega med /njim ne upajo več prikazati s svojo pravo firmo, se poslužujejo raznih imen, kakor: »Neodvisna delavska stranka«, »Neodvisna delavska lista«, »Združene neodvisne strokovne organizacije«. Neodvisna delavska stranka •in neodvisne strokovne zveze so bile
— kakor je znano — organizacije, ki jih je predlansko leto razpustila PP vlada, ker so te zveze združevale levičarski revolucijonarni proletarijat. Demokrati in narodni socijalisti so glasovali za zakon o zaščiti države, ki je vzel delavstvu Jugoslavije svobodo govora, tiska, organizacije in stavke in po kratkem so se razpostile delavske organizacije. Danes pa prihajajo med isto preganjano delavstvo isti reakci-jona rni demokrati in nacijonalni socijalci z ukradeno firmo od njih samih razpuščenih delavskih organizacij. Toda ta predrzni in nesramni trik ise jim ni posrečil.
Zato se danes obrača njihova »Neodvisna delavska lista« naravnost na
podjetnike, da naj ti terorizirajo delavce in da naj podjetniki sami oddajo glasovnice svojih delavcev za »Neodvisno delavsko listo«, katere predstavniki bi sploh odpravili Delavsko zbornico, če bi prišli vanjo.
Klerikalci niso prav nič boljši. Tudi za njihovo »Jugoslovansko strokovno zvezo« se krijejo: Zadružna gospodarska banka, gospod Pollak in drugi »krščanski« izkoriščevalci delovnega ljudstva.
Delavci, branite Delavsko zbornico! Ohranite jo sebi! Rešite jo pred kapitalisti in njihovimi podrepniki!
Volitve so tajne. Noben podjetnik Vas ne sme siliti, da bi .njemu oddali glasovnico. Kjerkoli bi to delodajalci poskušali, javite to takoj pismeno na Glavni volivni odbor »Združene delavske strokovne zveze Jugoslavije«, da ta poskrbi, da bodo kaznovani vsi oni, ki bi skušali terorizirati delavstvo pri teh volitvah.
Zaupniki, upoštevajte in izvršujte navodila, ki Vam jih je poslal Glavni volivni odbor »Združene delavske strokovne izveze«! Bodite možje na mestu, te dni, ko se bodo razdelile med delavstvo glasovalne kuverte za volitve v Delavsko zbornico!
Niti enega delavskega glasu nc sme dobiti »Neodvisna delavska lista« ali Jugoslovanska strokovna zveza«. Kajti te liste so postavili podjetnik:.
Vsi delavci morajo glasovati kot en mož za edino in enotno, resnično delavsko listo:
»Združeno Delavsko Strokovno Zvezo Jugoslavije«.
Potem bo pripadala bodoča Delavska ■zbornica delavcem.
Potem bo bodoča Delavska zbornica delavska skupščina, ki bo zajezila sooijalno reakcijo in ki bo izdatno podprla delavstvo v njegovem boju proti izkoriščanju in zatiranju ter za boljše, svobodno življenje.
Prečitajte si sedaj to okrožnico »Neodvisne delavske liste«, razložite jo delavcem, da bo zadnji nezavedni proletarec spoznal, da se za listo gospoda Juvana, dr. Bohinjca in Terseglava skrivajo podjetniki, ki bi radi zadali delavstvu najhujši smrtni udarec s tem, da bi mu odvzeli Delavsko zbornico.
Ta famozna okrožnica se glasi dobesedno sledeče:
»Strogo zaupno! Ptuj, dne 8. I. 1926. Delodajalci pozor! V smislu izakona se vrše v prihodnjih dneh volitve v »Delavsko zbornico«, ki so iste važnosti za vsakega delodajalca kakor delojemalca.
Kakor razvidite iz priloženega oklica bo ta zbornica vplivala na delavsko zakonodajo, kakor na ublaže-nje razmer med delodajalci in delojemalci.
Grozi nevarnost, da se polaste te zbornice ali komunistična-soeijaldemo-kratska stranka ali rimskoreakcionar-ma, ki so postavile svoje lastne liste.
Kako bi izgledala zakonodaja in medsebojno razmerje v teh slučajih,
nam daje najboljši zgled zgodovina zadnjih let v Rusiji in današnji faši-stovski teror v Italiji. Ge hočete varovati tudi svoje gospodarske interes«* in koristi Vašim delavcem, Vas poživljamo, da zastavite svoj vpliv na svoje nastavijeince, da glasujete za »neodvisno delavsko listo«, o ko je ciljih Vas točneje pouči priloženi oklic.
Za te volitve je upravičen vsak Vaš nastavljenec brez ozira na spol, ki je bil 5. decembra 1925. priglašen pri kojemkoli zavarovalnem zavodu {bolniška blagajna, bratovska skladnica, trgovsko bolniško društvo itd.), dopolnil 25, leto starosti in se mu dostavi glasovnica, ki Obstoji v volilni kuverti ali je upravičen sam isto dvigniti pri ekspozituri tuk. O. u. za zav. del., kar velja za slučaj oddaljenosti 5 km. V okrožju razdalje do 5 km od Ptuj* mora namreč volivni upravičenec dvigniti to kuverto osebno — pri obratih čez 20 inastavljeneev se dostavljajo te glasovne kuverte tudi v tej razdalji potom kontrolorja Okrožnega urada delodajalcu — izven te razdalje se te glasovnice dostavljajo po navedenem kotrolorju ali pa potom pošte.
Uplivajte na svoje nastavljence, da dvignejo te kuverte najkasneje do 27. januarja oziroma, ker se iste dostavi v Vaše roke, da Vam jih Vaši nastavljene! zopet vrnejo, katere izvolite doposlati na popolnoma zanesljiv način najpozneje do 2. februarja 1926. podpisanemu odboru, ki ima svoj sedež v »Narodnem domu« v Ptuju, alko ne bi prišel istih osebno pobrat ko ji naših zaupnikov, ki se izkažejo s tozadevnim pooblastilom podpisanega odbora.
Tozadevno kandidatno listo vloži v kuverto tuk. odbor sam.
Vaša naloga je torej, da Vam nastavljenec izroči prazno kuverto z njegovim podpisom na zadnji strani.
Varujte torej svoje interese, da ne bodete trpeli škode.« — Volilni odbor »Nneodvisne delavske stranke«.
*
Delavci, sedaj veste, kako delajo vaši nasprotniki. Na delo! Delavska
zbornica mora biti vaša, in ne od podjetnikov.
Pravijo...
Pravijo:	prehitra	izprememba
ni dobra, prehitra rzprememba irada škoduje. Ta resnica se je tudi nad Radičem maščevala. Ko se je prevažal na seljaških in kmečkih »samčkih« in »lojtreah«, nosil s seboj čebulo in luk pa čovječansko republiko, je bil zdrav kot riba in zgovoren kot farna magija. ‘Ko pa je Ise-del v mehki ministrski fotelj in ise vozil z ministrskim vozom ter monarhistično vero, tedaj je ta prehitra izprememba povzročila 'prehlad1, ‘prehlajen j e in na španski leži naš Radič že cel teden bolan. — Tako je sedaj: Radič-republikanec je pljuval in bruhal, Radič-monar-hist pa kašlja in hreca.
Glose.
Sladke besede božajo tudi politike.
O, ne! Bog obvaruj! Nikakor ne mislite, da mislim pri tem na politike klerikalne, demokratske, radikalske, radičevske itd. To ne, to bi bila pregreha zoper čistost načelnega boja vseh zgoraj navedenih in še nekaterih drugih strank, Ali človeka obide nečedna slutnja, če prebira meščanske časopise, ki so par tednov krvavi kakor turšika sablja, par tednov lojalni, par tednov za revolucijo, par tednov za sporazum im 'za svetost skupnega dela meščansko kapitalistične družbe v državi. In čitatelji se čudijo, ugibajo, kako je to mogoče, da kaže politični barometer teh strank tako različne stopnje krvne temperature. Žarišče izpremembe politične temperature je pa navadno Belgrad. Ko so klerikalcem radikali fige kazali, je postala klerikalna 'kri naravnost revolucionarno vroča, sedaj je bolj mlačna. Ko je Radič vstopil v vlado, je zavrela demokratska im klerikalna ikri. Toda zadnje dni so radikali obetali obem rekonstrukcijo vlade, pri čemer bi prišla v poštev ali kombinacija tPribiče-vič-Pašič, ali Pribičevič-Pašič-Radifi, pa je postala vroča kri revolucionarjev — ribja. O sladike besede, kako ča-rovito vplivate na politiko »programov«.
Klerikalni zmaj. Brezzobega in z repom pred vsakim denarnim mogotcem migajočega klerikalnega zmaja ne bomo pobijali. Ampak: iz človeške družbe je treba izločiti vse tiste, ki jim je hinavščina, priliznjenost in zahrbtnost prva natura. Klerikalci delajo tako-le: grizejo in otepajo okoli sebe, ko pa jih človek brcne, četudi si že s tem čevelj omaže, takrat govore o far-ški gonji o protiverskem boju in o pobijanju klerikalnega zmaja. Klasičen primer je nedeljski govor poslanca in maziljenca Smodeja. Njega seveda so-cijalna beda ne zadene. Zato je per-sifliranje delavskih protestov že to, da je isti Smodej sploh nastopil na shodu. Kaj čuda, če ,ni govoril o socijalnih krivicah, ki jih blagoslovljeni Smodej ne pozna, pa je raje napadel delavske stranke. Za nedeljsko pridigo je Smodej govoril: Takšni demagogi so najnevarnejši, ker hranijo ljudi z lepo zvenečimi frazami, po drugi strani pa barantajo z reakcijo... v tem tonu je nadaljeval duhovnik Smodej svojo pridigo. Nas to veseli, da se ‘tako prezen-tirajo ti svetohlinski Rimo\ ci St/daj pa. še duhovnu Smodeju ad personam: pridite pogledat, pa boste videli, da je »Delavska Politika« nastala zato, ker so delavci in delavske organizacije svoj pristradani in težko zasluženi denar žrtvovali za svoj dnevnik. Boste vsaj spoznali, da je blatenje poštenih ljudi eno, požrtvovalnost pa drugo. Seveda, taka požrtvovalnost je Rimskim duhovnim 'tuja.
širite »Del. Politiko«!
Charles Dickens:
To Božična pesem
v prozi.
Ko izgovori prikazen te besede, vzame robec z mize in si ga ovije zopet okoli glave. Scrooge spozna to samo po šklepetu zob, ko obveza sklene čeljusti. Zopet si upa dvigniti oči in vidi nadnaravnega obiskovalca vzravnanega nasproti sebi, krog telesa in rok se mu vije veriga.
Prikazen stopa od njega zadenjski proti oknu, ki se jame samo od sebe odpirati in je široko odprto, ko se mu prikazen približa.
Scroogeu da znamenje, naj pride bliže. Ko sta še dva koraka oddaljena, dvigne duh Mar-leyev roko v svarilo, da se Scrooge ne približa.
Bolj iznenaden in prestrašen kakor pokoren. Ko je namreč prikazen dvignila roko, se je zaslišalo v zraku zmedeno vpitje, pretrgani glasovi, tarnanja in kesa, tožbe neizrazno žalostne sovi tarnanja in kesa, tožbe neizrazno žalostne pridruži tožnim žalostinkam ter odplove v pusto, temno noč.	,
Scrooge stopi za njo k oknu, ves drzen v svoji radovednosti in pogleda.
Ozračje mrgoli prikazni, ki potujejo z nemirno naglico semintja, globoko vzdihujoč. Vsaka nosi verige kakor duh Marleyev; nekaj (mroale so biti slabe vlade) jih je vklenjenih sku-
paj; nobena ni prosta. Mnogo jih je Scrooge za njihovega življenja osebno poznal. Povsem zaupna prijatelja sta si bila z nekim starim duhom v belem telovniku, k čigar gležnjem je pritrjena velikanska železna blagajna, in ki otožno vpije, ker ne more pomagati bedni ženi z otrokom, ki jo vidi spodaj sedečo na nekem pragu. Njihova nesreča je očividno v tem, da bi radi dobrohotno posegali v človeške zadeve, a so izgubili to oblast za vselej.
Ali so se te stvari razblinile v meglo, ah jih je megla zagrnila, Scrooge ni mogel oovedati. Zmanjkalo je prikazni in njihovih glasov obenem. Postala je noč, kakršna je bila, ko se je vračal domov.
Scrooge je zaprl okno in preskusil vrata, skozi katera je prišel duh. Bila so dvakrat zaklenjena, kakor jih je lastnoročno zaklenil, in za-pahi nedoknjeni. Skusil je reči „Budalost!“, a se mu je pri prvem zlogu uprlo. Bodisi od pre-stalega razburjenja, bodisi od dnevnih naporov, bodisi od bežnega pogleda v nevidni svet ali bedastega razgovora z duhom ali pozne ure počitka zelo potreben, je šel oblečen naravnost lec in je v hipu zaspal.
Druga kitica.
Prvi izmed treh duhov.
Ko se je Scrooge zbudil, je bilo tako temno, da je gledaje iz postelje komaj ločil prozorno
okno od neprozornih strni svoje sobe. Skušal je prodreti temo s svojimi T>odlasicjimi očmi, ko je udarilo pri neki bližnji cerkvi stin četrti. Vlekel je na uho, da mu ne bi ušla ura.
V njegovo nemalo začudenje je bil večji zvon od šest dalje na sedem, od sedem na osem in naprej do dvanajst; tu je obstal. Dvanajst! Bilo je dve proč, ko je Šel leč. Ura ni mogla biti prav. Ledena sveča je morala priti med kolesje. Dva-
"aJSSprožil je vzmet ure — ponavljalke, da bi popravil to celo bedasto uro v stolpu. Nagel, Pre' sekan udarec bije dvanajst in obstoji.	...
Ni mogoče," ukrene Scrooge, „da bi spal ves dan in globoko v drugo noč. Ni mo« , da bi se bilo solncu kaj pripetilo, in bi dvanajsta ura opoldne?"	,
Ker je misel vznemirljiva, plane -PJ in se pritipa do okna. Z rokavom pos J ga
plašča mora drgniti ivjasto sko[2a,rwenp °lf kaj videti; tudi nato vidi le maj .	--	le, da
je še vedno zelo megleno in s	. m da
ni duha ni sliha o ljudeh, dMuoOh hrupno sem in tja, kakor je navada, kadar svetli tlan prie:žene črno noč in zakraljuje nad svetom. Io je za Scroogeja velika tolažba, ker bi postala „tri dni po vpogledu te prve menice plačate gospodu l-hcnzeriu Scroogeju ah po njegovi naredbi" itd-ogrožena zgolj nevarnost Zedinjenih držav, brz
kn bi zmanjkalo dni, po katerih bi šteli. .. .
(Dalje pri n. J
Kultura.
Dnevne novice.
REPERTOAR NARODNEGA GLEDALIŠČA V LJUBLJANI.
Drama:
Začetek ob 20. uri zvečer.
13. jan., sreda: Henrik IV., premi-jera, izven.
14. jan., četrtek: Profesor Storicin, red A,
15. jan., petek: Henrik IV., red E.
Opera:
13. jan., sreda: Glumači, Povratek, red B,
14. jam., četrtek: Orfej v podzemlju, red C,
15. jan., petek: »Vihar«. Simfonična pesem za veliki orkester, soli in zbor. Koncert v vel. dvorani hotela »Union«. -Začetek ob 20. uri zvečer.
Razstava umetnika Trstenjaka doživlja usodo svojih prednic. O tej razstavi prinesemo te dni izčrpno poročilo, medtem pa naj se javnost sama pobriga, da si izložbo ogleda in si ustvari
0 njej svoj sodibo. Umetnost vendar mora prodreti v najširše sloje ljudstva in naj ne bo, ko doslej, monopol nekaterih posedujočih ljudi.
Prav izboren koledar za naše delavstvo, je izdala Zadružna založba, r. z. z o. z., pod spretnim uredništvom Antona Kristana.
Z geslom »V slogi je moč, v delu rešitev!« otvarja brez običajnih . formalnosti svoj koledarski del, podkrepljen s prepričevalnimi poudarnicami za vso socijalno čutečo javnost. Uvodna pesem G. Hervvegha, posvečena »Splošnemu nemškemu delavskemu društvu«, ki ga je 1. 1864. ustanovil F. '.Lassalle, pozivlje delavstvo k samozavesti, predvsem s kitico:
»Robski svoj zlomite duh, ker svoboda vaš je kruh!«
G pravnega stališča temeljito izčrpen članek je A. H—n.: »O zadrugah«. Iz njega naj sodrugi pridobe osnovne pojme o gospodarskem združevanju. Avtor nas docela pouči, kaj je zadruga v bistvu, kako se ustanavlja, kako je organizirana.
Nič manj ni važen članek sodruga Cugvica, .ki poroča o pomenu gospodarskih organiizaci j. Naš znani soc. delavec s. Golouh nas je v članku »Več dela, več lastnega kapitala« poučil, kako je nujna zahteva, znižati nepotrebne investicije, kako se morajo zvišati prejemki nameščencev ter znižati izdatki za obresti za nepotrebna posojila s tem, da si delavske organizacije priskrbe lasten kapital. Zastopan je v koledarju še z raznimi razpravami: »Zadružno gibanje v Avstriji«, »Švedske konzumne in produktivne zadruge« in »Ob petletnici Zveze gospodarskih zadrug za Slovenijo« ,z vrlo zanimivimi kulturnimi, gospodarskimi in strokovnimi podatki ter izčrpno bilanco omenjene Zveze .
Članek o Zadružni banki nam osvetljuje, kolikega pomena je denarstvena organizacija za nemoteni razvoj splošnega delavskega gibanja. V članku je od pare do pare številčno izkazano poslovanje te banke v zadnjih treh letih.
Emil Podkrajšek piše o taylorizmu v produktivnih zadrugah, o namenu »Stana in doma« ter o »Zvezi stavbnih ®adrug«.
V prosvetnem delu poroča zopet s. Golouh o težnjah in ciljih »Kmetske hrQsvetne podporne jednote«, ki ima na-leP° knjigo pripovedne, , • ’	'znanstvene in socijalne vse-
1	'"niširše sloje delavskega in kmetskega naroda.
1 a\ le C. Poudarja v članku »Pod l,p„« »skupnost *mujali8tižne ,kllji^ „
proletarija om«. » od Hpo<i je ■zamašila vrzel, ki je doslej zevala na ,polju delavske literarne prosveto. rpG gotovo eden najlepših letošnjih koledarjev.
Zadružni koledar se dobi v »ga-druž založbi«, Ljubljana, Aleksandrova c. 5 zn ceno .Din 5, Koledar toplo priporočamo.	Iris.
Brez naslova.
Obresti in »Narodni Dnevnik«.
V polemiki o programu »Delavske Politike« j e yaišel »Nar. Dnevnik med —- obresti. Tudi prav. Kapitala res ni v njem. »Obresti« 'so pa še precej mršave.
Jutri, v četrtek, 14. t. ni. vsi na Delavsko akademijo v Mestni dom, kjer predava ob 7. uri zvečer stari soeijalistični borec dr. H. Tuma: »O organizaciji delavske izobrazbe«. Nihče naj ne izostane!
Železničarji in Delavska zbornica. Naši čitatelji se še spominjajo, kako so klerikalci govoričili, da so naše organizacije proti temu, da bi spadali tudi železničarji pod Delavsko zbornico. — Čini je pa. glavni .volilni odbor (oficijelini) na prizadevanje naših sodrugov sklenil, da imajo tudi železničarji pravico, da volijo, če ise vreklamirajo, so se pa pokazala dejanja, ki so postavila vso klerikalno 'besedičenje na glavo. Dočim so naše organizacije, zlasti »Ujedinjeni iSavez. 'železničarjev« vreklamirale skopo 4 tisoč železničarjev, niso klerikalci, ki so o stvari največ govoričili, vreklamirali niti sto! Taka je razlika med besedami in dejanji!
Stanovanjska beda in železničarji. Državna železnica gradi stanovanja. To ni šala. Dotični, ki ne verjame, naj si ogleda zgradbo poleg inšpektorata. Tam se gradi za signalno sekcijo nova delavnica, sicer za ta namen jako, skromno poslopje, vendar direkcija ve, da stanujejo nekateri nastavljenci signalne sekcije v barakah, drugi pa daleč izven Ljubljane, in je najbrže uprav zato v tej stavbi dala napraviti dvoje stanovanj. Radovedni pa smo, ali bodo vsaj ti dve stanovanji dobili tisti, iki bi ju morali dobiti. Kolikor poznamo razmere, se 'bodo zopet našli brezsrčneži, ki bodo skušali izpodriniti tiste, ki imajo res pravico do teh stanovanj in našli se bodo najbrže tudi taki merodajni faktorji, ki jim pojdejo na roko. 'Siti smo že poglavij o več ali manj očitnih korupcijah izvršenih 'z namenom, da se -služi strankarstvu in vzgaja klečeplazce. Zapomniti si pa bomo morali marsikaj ter o priliki, ko bo zopet kaj slišati o javni morali, povedati, da se ne strinjamo s tako jezuitsko prakso: »Ne glej me, ampak poslušaj me.«	ose.
Ustanovili občni zbor abstmeniškega društva »Treznost« za Ljubljano se je vršil v nedeljo, .10. t m. v lii-gijenslki točilnici na velesejmu. Otvo-ril ga je dr. F. Mikic 'kot predsednik pripravljalnega odbora, ki je poročal, da ima društvo doslej 55 odraslih članov, ter dela. živahno za propagando popolne abstinence zlasti med mladino. Zbor sta pozdravila dr. K. Lončar v imenu prosvetne uprave in g. Kunaver v imenu skavtov. Dr. K. Lončar je omenjal zlasti .svoj boj proti alkoholu, nikotinu in razuzdanosti ter proti politikarjenju v telovadnih društvih. Zavzemal se je za enakopravnost Sokola, Orla in DTE... Po poročilu tajnika, blagajnika in revizorja je bil podan dosedanjemu odboru absoluto-rij. Pravila so bila sprejeta en bloc. V nov odbor je bil izvoljen med drugimi dr. 'Milkič, A. Cerkvenik, Primožič i. dr. Izvoljeno je bilo tudi nadzorstvo ter načelniki posameznih sekcij. Po volitvah so se vsi navzoči svečano prisegli, da se bodo držali društvenih pravil. Ko so sklenili poslati policiji, šolskim upravam in javnosti posebne resolucije in je predsednik odgovoril na razna vprašanja, je bil ob K13. uri zaključen zbor. — Vse delavce poživljamo, da akcijo društva podpro in če že ine vstopijo ikot člani v društvo »Treznost« naj ustanove v naši kulturni zvezi »Svoboda« abstinentske 'krožke. Vsak delavec naj bo pa prepričan, da sta alkohol in nikotin škodljiva!
Na ljubljanskem Gradu je magistrat kakor čujemo preuredil vse številne dvorane v stanovanja in tako spravil pod streho lepo število družin, ki so se pehale iz stanovanja v stanovanje s ceste na cesto, kar je izpodjedalo zdravje njim in njihovim otrokom, Nekaj ruskih emigrantov, sluša-'djev ljubljanske univerze, je tudi še <K ,!['n na Gradu in se trdno oklenilo naj lepše dvorane. Ta d*>rana je do za njega ovirala po svoji starinski izvedbi, da magistrat ni mogel predelati dveh zraven ležečih dvoranic. Bivšo viteško dvorano, ki za preureditev v stanovanju ni pripravna, je magistrat
takoj odstopil Rusom, s čimer pa seveda nišo bili zadovoljni. Napovedana jim je bila deložacija, ki pa ni bila izvedena. Rusi so gospodje! Magistrat se je moral pogajati z njimi, in pogoji so bili precej težki. Rusi so zahtevali, da .se jim v viteški dvorani, poleg dosedanjih peči, postavi še dvoje, prebeli in da se jim napelje v dvorano električna luč, vse seveda na magistralne stroške. Do tu naj bi bilo vse v redu. Ne gre nam samo v glavo ljubezen magistrata do Rusov, zlasti, ko gledamo kako v nemar se puščajo prošnje drugih grajskih stanovalcev — domačinov, zlasti onih, ki doma opravljajo svojo obrt .in morajo ves dan čepeti pri petrolejkah. Ti ljudje bi tudi že zdavnaj radi električno napeljavo in plačali bi jo, pa se jim vedno izgovarjajo, da je premalo toka. Kje so ga neki sedaj dobili! In Rusom še brezplačno. Enakopravnost naj tudi pri bratoljubju ne bo 'tako očitno okrnjena.
O brezposelnosti smo v našem listu že govorili in nazorno pojasnili vso strahoto tega vprašanja. Zadnje vesti nam vedo povedati, 'da je število brezposelnih, zlasti v Nemčiji grozno poskočilo. Višje ne gre in ne more iti. V Nemčiji je ta trenotek okoli 700.000 ljudi brez poLsla in kruha. To je številka, ki tira v obup.
O Nemčiji so nam podatki znani. Drugače je to z Rusijo, kjer nomadski (pastirski) narodi uprav poginjajo. Stvar sicer ni tako huda kot jo opisujejo buržuazijsiki listi z gotovim namenom, a vendar je jasno, da prehru-na v krajih brez vsakih občilnih sredstev, ne more biti brezhibno. Saj je celo staro,kulturno Italijo zgrabila še nedolgo nesreča gladovanja. V Španiji ni nič bolje, velika mesta notorično trpe na pomanjkanja (pomislimo na Dunaj in njegovo majhno okolico, ki naj bi ga redila!), necivilizirani kraji Aizije, Amerike in Afrike .pa so že stoletja pravi pekel človeške bede.
Nova metla v Pollakovi tovarni. V Pollakovi tovarni hoče nova metla kar vprek pometati. Prestavlja, odstavlja delavce, odpušča že dolga leta zaposlene delavke, sedaj pa se je ta neizdelana, pa neuporabna metla spravila nad mojstre. Nad tiste ljudi ki so osiveli v Pollakovi tovarni, pustili v njej vse svoje živi jen jsike sile. Po tovarni pripovedujejo, da bo ta metla privlekla v tovarno tuje, inozemske mojstre, ki bodo z delavci še bolj strogi, še bolj kruti in še bolj neusmiljeni. Mi dobro poznamo slabe strani Pollakovih mojstrov. Vsaj so 'bili na dnevnem redu konflikti in vsakdanje zmerjanje Pollakovih mojstrov. Da bi pa sedaj izmenjali te mojstre s še bolj strogimi ljudmi, tega pa Pollakovi delavci .ne bodo trpeli. Tudi Pollakovi delavci so ljudje in ne živali.
V Zeleni jami se je našla zlata damska ura brez stekla in enega kazalca. Dobiti jo je pri izvoščaku št. 6!.
V Mariboru se je ustrelil redov Viljko Bajkič iz strahu, ker so ga radi J>rekoračenja retretne ure hoteli zapreti. Pognal si je v glavo strel iz puške in takoj obležal mrtev.
Kar naprej s takimi podlistki! Odkar izdaja dnevno časopisje, in celo revijalne izdaje, podlistke povsem detektivske vsebine, natrpane z zločini, uboji, umori, tatvinami, sleparijami itd., ni čudno, da se tako slovstvo predvsem prime mladine. V našem listu »smo že opetovano poročali o moralni propalosti naše mladine. Naj omenimo še slučaj, ki se je pripetil v Berlinu. Še-le osemnajstleten dečko J. Klotz, je bil prijet od policije, ker je imel čudno vsekakor sadistično navhdo, da je zasledoval ženske, ki so hodile same domov. Cim je katero zasačil samo, ji ,je vrgel zanko okoli vratu, podrl na tla in jo neusmiljeno pretepel. Ko so ga tirali pred sodišče, se je izgovarjal, da so ga pokvarile knjige detektivske in razbojno-romanske vsebine. Obsojen je bil na leto dni težke ječe.
Razne tatvine. Berač, star okrog 60 let, je ukradel iz žepa suknje Frančič Mihaela v Dalmatinovi ul. št. 2 par svilenih rokavic vrednih 20'Din. Antonu Gjstercu je 'bil pa ukraden v gostilni pri »Sokolu« pred Škofijo moški dežnik, vreden 200 Din. Rjave usnjate rokavice, podložene s kožuhovino, vredne
1.50 Din je pa neznanec izmaknil Pavlu Perdanu iz Ribnice in sicer v kavarni »Slon«. Čudni tatovi, vse jim prav pride.
Vlom v Šmihelu. Pri sejmarju Ivanu Mišjak so vlomili neznani tatovi in pokradli različnega blaga v vrednosti 30.539 Din.
Nepoklican trgovec. Jereb Blaž je bil najbrž v denarni zadregi, pa bi bil gotovo se rad veseljačil v restavraciji pri Mikliču v Kolodvorski ulici, zato je jel mešetariti z zlato uro in jo ponujal za Din 200. Ker se je možakar pri trgovskem poslu z zlato uro precej sumljivo obnašal, tako da so se gostje jeli spogledovati, so mu uro odvzeli in izročili stražniku. On sam naj bi pa prinesel od svojega županstva potrdilo, da je ura res njegova last, na kar bi jo lahko mirno prodajal pa magari pod cena Ker pa je bila ura vsekakor ukradena, ni blizu ne Blaža in ne potrdila od županstva.
Nasrkala sta se ga. P. Joahim in Ž. Anton, so se v Židani volji hotela tudi posloviti, ne da bi vprašala za račun. Ker je take vrste gostoljubnost že zdavna ob veljavo, je oba vzel v svoje varstvo redar.
Za Božične praznike se je neznan tat lotil tudi akademskega kolegija v Kolodvorski ulici. Kakšen je bil tat in odkje je prišel, je še zagonetno. Oškodovanih je pa precej akademikov. Stor jan Globočniku je ukradel iz odprte sobe črno salonsko suknjo, vredno 500 Din, Anton Umeku iz zaklenjene omare dežnik, vreden 100 Din, Slavko Gorupu iz odprtega umivalnika tri kose toaletnega mila — da si je kot Pilat umil roke —, Bogdanu Vatovcu iz zaklenjene omare 10 bankovcev po 100 Din. Denar je last Kluba gradbenih tehnikov. Toliko je pobral za praznike. Najbrž si je privoščil dobrih potic in veselega silvestrovanja, precej 1. jan. 1926 je pa še v odsotnosti obiskal Otmar Cvirna in mu izmaknil 8—10 sa-moveznic in eno srajco, v skupni vrednosti 600 Din. Uprava kolegija tatvine ni takoj naznanila, iker je domnevala, da izsledi tatu mogoče sama. Tat 'bo vsekakor izven kolegija.
Policijska kronika z dne 12. t. m. Napovedani sta bili dve aretaciji, vloženih pa 6 ovadb radi prestopka cestno policijskega reda, 1 radi prekoračenja policijske ure, 2 radi prekoračenja poslovne ure, 2 radi kaljenja nočnega miru. V bolnico je bila odvedena C. J. radi spolne bolezni.
Prireditve.
Strokovna organizacija natakarjev, hotelskih in kavarniških uslužbencev za Slovenijo, priredi danes, 13. jan., v veliki dvorani »Kazine« in v vseh prostorih »Zvezde« svoj VIJ. vsakoletni ples. Godba Dravske divizije pod vodstvom dr. Čerina. Plesne točke. Žaltava. Začetek alb 20. uri.
Trbovlje;
Morala je v nevarnosti, pravijo klerikalci. Župni urad je zato nabil na cerkvenih vratih razglas, da ženske z kratkimi krili in z globo izrezanimi bluzami ne smejo v cerkev, ker pohujšujejo s tem druge. Svoje dni so pa ravno klerikalni prvaki kupovali kar na debelo kratka krila in Židane bluzo za nežni spol.
Nszgoda. V pondeljek dopoldne ob 9. uri se je na vzhodnem okrožju v jami vdrla stena ter zasula rudarja Mateja Čebina. Težko poškodovanega tovariša so prinesli v bolnico bratovske skladnice. Obžalovati pa moramo, da ni v jami nobene nosilnice, tako da se morajo ponesrečenci voziti iz jame v jamskih vozičkih, kakor živina. Radovedni smo, kedaj pride rudarska oblast pregledovat jame, ker se godi tukaj vsak dan kaka nesreča, zgane se pa nihče- Sicer so pa k tej stvari še 'povrnemo.
Blamaža. V nedeljo 10. t. m. so sklicali skrajni levičarji shod, z namenom, da onemogočijo skupni nastop razredno zavednega delavstva pri občinskih volitvah. Shod je bil skrajno slabo obiskan, okroglo 150 ljudi in še ti so bili v večini nasprotniki razbija-ške politike. Neki visokošolec je naglo prebral neki komunalni program, ko-jega so sestavili v Ljubljani, ne da bi poznali razmere v naši občini. Saj po-
Stran 4.
»DELAVSKA F O UTI K A“.
Štev. 10.
udarjajo v svojih zahtevah, da mora občina izgradiiti vodovod, hi je pri nas že zdavnaj zgrajen; in ne samo eden, marveč kar dva sta, tako da nam ni treba trpeti žeje. Drugi govornik je na dolgo in široko razkladal, kako so se blamirali v Ljubljani in drugod s kompromisi ter poživljal »levo orijentira-no delavstvo«, na samostojen nastop; večji hrup je nastal, ko je pozval navzoče, naj podpišejo kandidatno listo. Pa ni ga bilo, ki bi hotel na ta lim, da bi podpiral razdiralce delavske enotnosti. Sodr. Klenovšek je poročal o sklepih zaupniškega zbora, ki je že sestavil listo ter da bo šlo delavstvo enotno v volilno borbo, ker se zaveda, da sloga jači, nesloga tlači. O tej stvari bomo še povedali.
Celje.
Samostojni demokrati obljubujejo baje že zopet, kakor pri občinskih volitvah, golaž in pivo onim, ki bodo prinašali glasovnice za volitve v delavsko zbornico v tajništvo SDS. Mi pa opozarjamo delavstvo, da nam vsak tak slučaj takoj sporoči, ker je vse to protizakonito in strogo kaznjivo. Delavstvo ne boste podkupovali z gola-žom. Pogledali si jih bomo malo bolj od bliže podikupovalce ‘111 podkupljene.
Toza pride v Celje. Kdo je Toza? Toza je znamenit človek, znan kot izvrsten strelec na dvonožno divjad, velik zaščitnik zakona o zaščiti države, skratka jugoslovanski Mussolini. Celjanom se bo predstavil dne 30. t, m.
Ljudsko gibanje v Celju. V celjski župniji je bilo leta 1925 rojenih 436 otrok; umrlo pa jo v tem času 363 ljudi. Narastek »naša toraj 73 oseb.
Demokrati in volitve v Delavsko zbornico. Kakor klerikalcem, tako se tudi demokratom cedijo sline po Delavski zbornici. Tetka »Nova doba« jim je posvetila celo uvodnik. V njem pravi; »Delavska zbornica je poklicana ščititi delavstvo pred izrabljanjem in varovati njihove pravice.« To je vse lepo, pozabila pa je povedati, kdo je tisti, iki izrablja delavstvo; da so to liberalna kapitalistična gospoda okrog »Nove dobe«, in da bi »Delavska zbornica, če pride v roke hlapcev te gospode, bila izročena na milost in nemilost tistih, ki delavstvo izkoriščajo. Nadalje pravi, da so različni gospodje sodrugi od rdeče internaci jonale delavstvo ogoljufali. Ne pove pa, kdo so tisti. Želeli bi, da bi bila tetka »N. D.« bolj dosledna in povedala tudi imena teh gospodov sodrugov. Na koncu pa poživlja delavstvo, da se naj ne da
begati in naj voli demokrate in fašiste, to se pravi, takozvano »Neodvisno delavsko listo«. No, delavstvo je bolj pametno in zavedno nego si ti gospodje mislijo. Zavedno delavstvo bo glasovalo kompaktno za listo razredno zavednih združenih strokovnih organizacij.
»Nova doba« pozi sije delavstvo, da pazi in zasleduje način razdeljevanja glasovnic za volitve v »Delavsko zbornico« in pobiranja istih. Pri tem je pa kakor vselej pozabila delavstvo opozoriti tudi na to, da naj si obenem zapomni, kako bo zopet terorizirano od strani delodajalcev, ki so pristaši samostojne demokratske -stranke.
Cirkus pride v Celje. Po Celju se govori, da pride v Celje klerikalni cirkus, z 21 tigri pristne kranjske in štajerske pasme. Predstave se bodo vršile teden dni pred volitvami v »Delavsko zbornico«. Za piliterja. in izkličača se jim je posrečilo dobiti v Celju dobro znanega Lojzeta in njegovo družbo. Čas in kraj se še pravočasno objavi.
Ptuj.
Ptuj. Suženjske razmere v tovarni »Petovia« na Bregu pri Ptuju nas silijo, da jih enkrat za vselej razkrinkamo in pokažemo naši javnosti, kako je tam, kjer delavstvo nima tiste zavednosti in moči, kakor bi jo moralo imeti in kjer se oblast ne ozira na vsa pojasnila in naznanila.
Pri »Petoviji« je ‘.zaposlenih nad 120 delavcev in nameščencev, ki delajo zadnje tri mesece kakor nori tja v en dan. Tovarna je dobila pred tremi meseci dobavo vojaških čevljev, ki bi jih imela do konca leta izvršiti. Od tistega dne se je delalo v tovarni vedno s podaljšanim delavnikom, od 7. ure zjutraj do 8., 9., 10. celo do 12. ure ponoči. Rekord pa se je napravil v dnevih pred prazniki. Dne 23. decembra so iza-čeli delati zjutraj ob 7. uri ter so delali brez prenehanja ves dan, celo noč in naslednji dan do poldneva, to je — reci in piši; trideset ur nepretrgoma. Tako dolgega šilita še menda ni bilo napravljenega v Jugoslaviji.
In kako se je delalo? Ravnatelj Tatscher, Avstrijec iz Gradca, je uvedel akord, toda tak akord, ki človeka ubije, če hoče priti vsaj malo na svoj račun. Povprečne urne plače tega akorda znašajo od 2 do 8 dinarjev. Večina ne pride na 5 dinarjev na uro. Zato se je delalo čez čas v akord in brez vseh doklad. Reklo se je; Kdor hoče več zaslužiti, naj dela dalje časa. Da delo ni bilo prvovrstno, bo pri po-
znanju takega akorda vsak razumel. Zato pa je tovarna tudi dobila en vagon čevljev nazaj. Te čevlje sedaj prodajajo po 300 do 400 kron. Da je to tudi hud udarec za domače obrtnike in čevljarje, se razume.
O podaljšanem delovniku in slabih razmerah v »Petoviji« se je obvestila že Delavska zbornica, ki je tudi naznanila slučaj inšpekciji dela v Mariboru. Ali čudno je, da se doslej ta institucija še ni zganila, da bi napravila v tem obratu red. Za zadnji trideseturni šiht pa energično zahtevamo, da se uvede preiskava in se dožene vse nedostatke, ■ki so se zgodili. Ravnatelj Tatscher je delavcem dal večerjo — salato in makarone — da jim ni.trebalo hoditi domov, ker se je bal, da bi delavci potem ne prišli več nazaj. Opolnoči jih je traktiral s čajem in žganjem, so bili nazadnje tako izmučeni, da so se od trudnosti in deloma tudi od žganja kar zibali stoječ pri strojih. Upravni svetnik tega podjetja je g. dr. Fermeve, odvetnik v Ptuju, ‘.seveda demokratar in eden »najboljših« Slovencev v Ptuju. Pod njegovim protektoratom se vrši to že dolge mesece in mož ne vidi nič drugega ikakor domače delavce, ki ga tujec izrablja do skrajnosti na tako nesramen način. Njega delamo v prvi vrsti odgovornega za to. V tem obratu je nad 20 inozemskih delavcev, ki so večinoma vsi »mojstri« in preddelavci. Ti gospodje so prijadrali pred 4 leti v tovarno, noben izmed njih ni imel spričevala o sposobnosti za mojstra, za mojstre jih je polagoma napravil ta in oni inozemski ravnatelj in sedaj zaslužijo po dve do štiritisoč dinarjev na mesec, domači delavci pa pridejo kvečjemu na en tisoč. Ne pravimo, da ne smejo pri nas delati. Danes noben ne dela, če mu delo ni potrebno za obstoj.• Privoščimo jim zaslužek, saj so ga potrebni. Ali zakaj pa ti gospodje, ki se izdajajo za internacijonalce in pripovedujejo, kaj vse so bili v domačih avstrijskih in čeških delavskih organizacijah kot funkcijonarji, ne povedo našemu »neumnemu« delavstvu, da se naj organiziral Zakaj odrivajo naše domače delavstvo od st rojev? Mi jih po dosedanjem njihovem delovanju smatramo le kot zaupnike ravnateljev, ki jih za hvaležnost napravljajo za »Petovijo« »unentehbrlieh«. In delavstvo samo. Človeka ob pogledu na te razmere prime taka jeza, da bi kar rekel; Prav se Vam godi, še kožo vam naj potegnejo z glave, če ste tako neumni. Ali niste imeli pi^ed leti organizacije? Ali niso bile takrat dosti boljše razmere v
je ta organizacija zopet tukaj? Zakaj ste delali tri mesece dnevno po 15 in 16 ur? Ali zato, da boste šli v novem letu lahko vsi na cesto? Polovica bo Vas šla na počitnice in priliko boste imeli premišljevati svojo nespamet
Mariborski raznašalec »Delavske
Politike« je dobil od stranke, katere somišljenik je, pismen ukor, zakaj je sprejel službo raznašalca za ta list in grožnjo, ua bo izključen, če je ne zapusti. Naš raznašalec je že dalj časa brez posla in navezan izključno na podporo svojih prijateljev, s katero se pa vendar trajno ne da izhajati. Stranka pa v tem oziru še ničesar ni zanj storila. Samoumevno je, da v takem položaju človek rad spr%jme vsak posel, kakoršenkoli se mu nudi. Ali pa mislijo dotični ljudje, da je v kakem kapitalističnem podjetju kruh bolj rdeč kakor pri »Delavski Politiki«? Če bi bilo po njihovem, potem bi pa morali vsi razrednozavedni delavci takoj zapustiti delo v vseh kapitalističnih podjetjih. Mislimo pa, da je »Delavska Politika« vsekakor bližja delavskem* pokretu, kakor kakšen Pollak ali pa Kranjska industrijska družba«. Pridno zahtevajo dotičniki od svojih pristašev takih žrtev, naj sami sebi izprašajo vest. Sicer se jo deri izmed njih pri neki priliki v Mariboru hvalil, da po štiri dni ničesar ne je, pa bi vendar jaz tega našemu raznašalcu nikakor ne priporočal, ker je preslabe konstitucije. Delavska Politika« je delavski list, ki služi celokupnemu delavskemu razrednemu pokretu. Pri tem našem listu lahko sodelujejo sodrugi z leve in desne. Vse se v listu priobči, kar služi razredni borbi in razrednim načelom proletarijata. Vsakemu razredno zavednemu delavcu, brez razlike, je prostor v našem listu na razpolago.
Šoštanj.
obratu? Ali ne veste, da
V petek, 15. t. 111. vsi mi javni shod, ki se 1m» vršil ob 4. pop. v hotelu »Jngoslavija«. Dnevni red zelo važen! Pridite vsi!
POSLANCU
Podpisani preklicujem trditev, da je Delavski <10111 pri Jelenu na Savi, g. A. Kristana last, in da ‘ga je g. Zngvic kupil ®n 30.000 kron, kar seveda no odgovarja resnici.
Frane Smrekar.
MALI OGLASI.
Službe.
Za Hrastnik In okolico
iščemo raznašalca za Delavsko Politiko. — Oglasi naj se v Konzumnem društvu rudarjev v Hrastniku.	70
Za Jesenice in Javornik
iščemo raznašalce za »Delavsko Politi o". Ponudbe na upravo lista.	69
Pozor delavci
Pozor delavci!
Za Zagorje
in okolico išče uprava našega lista spretne raznašalce oz. kolporterje. OgDsiti se je pismeno na upravo „Delavske Politike" v Ljublj ini. 23
Razno
Sodavičarska naprava
se proda. Pisma pod „Soda-ičar na upravo lista. 46
PISALNI STHOJ
rabljen, v dobrem stanju, se kupi. Ponudbe na upr. lista.
Vinograd
z zidanico blizu proda Pisma pod na upravo lista.
Litije se ,Z.danica“ 48
Kupim dobro, pristno be.o in rdeče	49
vino
dolenjskih in štajerskih goric. Ponudbe pod „Vino“ na upravo »Delavske Politike*.
ŽIMNICE
matracc, posteljne mreže, železne posteče (zložljive), otomane, divani in tapetniške izdelke nudi najceneje
RUDOLF RADOVAN,
lapelnik
Krekov trg štev. 7
poleg Mestnega doma
„xj »ri o wr«
čbkolada in bomboni so najboljši.
„U N I O N“
TVORNICA KANDITOV IN ČOKOLADE, ZAGREB.
Kupujte srečke državne razredne
loterije pri
Zadružni banki v
niehsandFDva cesto S.
Glavni dobitek Din I 900.000. -. Vsaka druga srečka zadene!
Cena
n
■
m
m
cela
l)iu
m\
srečka Din 80*—, polovica srečke g 40*—, četrtina srečke Din 20 —.
mm
Naročilo potom dopisnice zadošča.
■
S* SPLOŠNO KREDITjMO DRUŠTVO V LJUBLJ ANJ ®
^.................................... .. «	Ustnnnvlieno	1*
r. z. z o. z.
Aleksandrova cesta 5
SPREJEMA
hranilne vloge na tekoči račun in jih obrestuje po dogovoru
Pisarna: Ljubljana, Aleksandit>va cesta, štev. S
iimu 1 r mrrr^r~T"~—
Ustanovljeno
POSOJUJE
.	.	•	1	u	1	mrodni	obrest,	meri.
na menice, zastavna pisma 111 lombard po
1
Glavni in odgovorni urednik: Rudolf Golouh.
Izdaja konzorcij ..Delavske Politike- (odgovoren Josip tiskarno odgovoren Mihael Rožanec.
Pastorek) v Ljubljani, l isk .1. Blasnika nasl. v Ljubljani. _ Za