lnserati ha sprejemajo in v«lj» iriatopna vrsta: 8 kr., ue so tiska lkrat, » i> n «• ® ii i, „ i, n Pri večkratnem tiskanji ieoH primerno zmanjft&. Rokop l«l «o no vračajo, nefrankovana pisma so 11» (prejemajo. Naročnino pojema opravniJtvo ;»dmiiiistr»r,ija) in ekgpediofja ua velikem trgu k. stev '.), JI. nadstropji. Pol i ti Cen list zmliTinti uril Nova obrtnijska postava. Z Dunaja, tf>. decembrn. Večini državnega zbora ne pač no more očitati, da bi po nepotrebnem čas tratila. Odkar se je sešel državni zbor, bila je vsaki dan seja, ki je navadno trajala 5 do (i ur, včeraj pa se je ob 7. uri pričela še /večerna eeja, v ktTi Be je nadaljevala obravnava ebrt nijBke poBtave. Pri § 86 stavil je dr. Fuchs že v mojem dopiHU omenjeno resolucijo o po-aveČevanji nedelj, ki je med levičurji zbudila veliko nevoljo. Ker so Be pa bali jej stvarno nasprotovati, znosili so se z izgovorom, da ne gre pri obrtnijski postavi o tej reči govoriti. Pri § 37 ntavil je Liiblich predlog, naj se tudi za kupčijo zahteva dokaz, da se jo je izučil, kdor jo hoče samostojno pričeti. Poslanec Zullinger pa je ta predlog nekoliko ekrčil, ter tak dokaz zahteval samo za kupce, ki »e poleg kupčije tudi pečajo s kako obrtnijo. Pa pri glasovanji Bta biia oba predloga zavržena iu § 38 bil jo sprejet po nasvetu odse-kovem, ravno tako naslednji paragrifi do § 55 Pr: §§ 56 in 57 pa se prične živahna raz pravu. Ta paragriifu določujeta, da se i m ti lastniku obrtnijskega podvzetja povrniti 6kcda, ako se iz javnih vzrokov iu ozirov ustavi uli oa pravi njegovo podvzetje. To Škodo bi imeli v prvi vrsti povrniti posamezni ljudje in občine, kterim odprava koristi, ako bi pa to povračilo presegalo njih premoženje, bi gs moralu trpeti dežela ali pa dtžava. Reč dala je že odseku veliko opraviti. Odborniki češki gu in IIohen\vartovega kluba ho namreč rekli, du bi zamogli le tedaj pritrditi tej postavni določbi, ako b: povračilo trpela država, da pa nikakor ne morejo privoliti, naj se v to z ivežejo po8iimezni ljudj', ali občine in dežele. Pa levičarji, ki so zmerom gledali le na korist fubrikantov, zadobili ho v odseku s pomočjo Poljakov večino, iri zastopniki omenjenih klu hov ostali so v manjšini. Ko He je pa reč pretresala v klubih, izrekel ho je češki klub odločno, da ne more pritrditi §§ 56 iu 57, ampak naj he iz obrtmjske postave izpustita in naj bo reč vravna s posebno postavo, ali pu naj ostane pri dosedanjih določbah, po kterih ima vsakdo še lo po civilnem procesu dokazati pravico do povručila. Tem nazorom jo pritrdil Hohenvvartov klub, iu naposled ho tudi Poljaki Hpoznuli ncvaruoBt §§ 56 iii 57. Pri obravnavi je Adamek pojusnovai slabe nHBledke, ki bi jih imela ta paragrafi zu posamezni) ljudi, kakor tudi za občine in dežele, ter je nasvetoval naj ho izpustita. Poslanec Krofta pa je rekel, da § 56 bi Binel ostati, ker določuje samo jiravico do povračila iii odpravo škodljivih podvzetij, namesto S 57 pa nasvetuje določbo, du se ima to povračilo določiti po obstoječih postavali. Ob enem je nasvetoval resolucijo, naj vlada prej ko mogoče zbornici izioči v pretres posebno po stavo, po kteri naj bi se vravnavala omenjena povračila. Tudi levičarji so menda Bprev.diil uevar-uost § 56 in 57 ter se za uju nimi več tako silno potegovali kakor v odBeku, in še Mučeko ni vedel druzega storiti kakor predlagati, nuj su obravnava iu Bklepunje o tih dveh paragrafih odloži dotlej, da bodo dovršeni vsi drugi paragrafi obrtuijske postave, ker j« potrebno, da poslanci reč še bolj temeljito premislijo iu preštudirajo Pa pri glasovanji bil je ta jiredlog zavržen. Ko su je pa glasovalo o §§ 56 in 57, obsedeli ho vsi poslanci na desni 111 na levi; zavržen je b 1 pa tudi predlog Kroitov z njegovo resolucijo vred, in ko se je potem glasovalo o predlogu vladinem, obsedeli bo zopet vtii poslane', in ne še ministri niso vzdignili zanj. Vsled tega glasovanja § 56 in 57 toraj odpadeta, in ostalo bo pri dosedanjih določbah državljanskega zakonika, ako gospod-ska zbornica tega Hklepa ue spremeni iu iz-puščouih paragrafov zopet ue sprejme. Ura je med tem puntala deset, in g. predsednik je sklenil sejo. Danes je zbornica obravnavo nadaljevala. Paragrafi 58 111 59 bila sta sprejeta Drez ugovora. Pri S 60, ki govori o prodajanji in ponujanji blaga po ulicah 111 bišnh, govorila sta Fiirnkrauz iu Ptick ter priporočala od Pocka uasvetovauo resoiuc jo, naj vlada skoraj vravna huvzranje. lloffer je govoril zoper S 60, pa poročevalec je pn poročni, naj He sprejme brez premembe, kar se je tudi zgodilo. Ravno tako sto bile sprejete k temu paragrafu v odseku uasvetovani resoluciji. Dalji razgovor se je pričel pri zadrugah, liiiblich je nasvetoval v § 106 izpustiti be-Bede, du s« zadruge tam nu vstanovljaio, kjer bi bilo to zBrad krajnih razmer nemogoče. Dr. Rus govori za postavo, pa vendar le pravi, du bode ostala samo na papirji, ker je no bo mogoče izvrševati. Grof VV u r 111 b ra n d govoril jo zoper £ 106 Njemu bc zdi potrebno obrtuiko zediuiti v zadrugah, uu gre pa razločka delati med mojstri tn pomočniki. Pomočniško zveze He bodo vsled tega poprijele socljalističuih nazorov, iti popuščali bodo delo, kadar bo jim bode zljubilo. Ou tedaj nasvetuje, naj se g 106 sprejme tako, kakor ga ju bila nasvetovala vlada v svojem predlogu. Vladni zastopnik VVeigeisperg odgovarja, du je vludu pritrdila sklepu odBekovemu ker misli, du ho bodo nn ta način nuj laglje naredila in ohranila sprava ined mojstri in pomočniki. Po nasvetu poslanca Hermana se sprejme konec obravnave in govorita le še glavna govorniku Liiblich in Neuvvrth. LOblich zavrača Wurmbrauda in pravi, da različni paragrafi določujejo pravice p močnikov in se toraj ui treba bati nasledkov kterih je omenjal \Vurmbrand. Nemvirt,h, ki ju unidnu govoril za doknz izučitve jo duneB zopet trdil, da je za obrt- Po polti prejeman vetja 1 Za eolo loto . . 10 gl. — kr. Za polleta . . 5 „ — „ Za uetrt leta . 2 „ 50 „ V administraciji velja; Za eelo loto . . 8 gl. 40 kr t Za pol leta . 4 „ 2tf „■"; Za uetrt leta . . 2 „ K) „ ^ V Ljubljani na dom pofclijatjj. ■mb volji 60 kr. ve« na leto. V VredniStvo na velikem trgi M. 9, v II. nadstropji. Izhaja po trikrat ua todun iu siuor v torok, četrtek in soboto. nijBko svobodo, ktero pa obligatorične zadruge silno zavirajo. Konečno je priporočal predlog Wurmbraudov. G poročevalec krepko zavrača ugovore, kakor jih priporoča odsek ter prosi, uaj Be sprejmo njegovi predlogi brez premembe. Pri glasovanji se prejmo § 106 do 114 brez premembe iu se nasvet Wurmbraudov zavrže. Dalje bo sprejme resolucija, ki jo je nasvetoval Ilevera, da naj vlada zadrug ue preobklada z davki in § 115 do 118. Pri zadnjem je bil Liiblich nasvetoval izpustiti določbo, da mora biti 18 let star, kdor se hoče vdele-ževati raznih volitev, kar pa ui obveljalo I O vzrokih boja med pogansko-rimsko državo in krščanstvom. Nastopni govor 14. okt. 1882, govoril Dr. Friderik M a n s s e n , sedanji rektor dunajskega vseučilišča. (Dalje.) Da je to stališče vplivalo na ravnanje rimske države proti kristijanom, je po vsem, kar vemo, gotovo. Se vd, da bi se bile dale postave o nedovoljenih družbah in o nedovoljenih verah upotrebljevati proti kristijanom. V resnici pa so bile te poBtave v kazenskih pravdah kristijauov važue le za uvod obravnave. Predmet kazni bil je bistveno sakrilegična pregreha zoper nj. veličanstvo, koje je bil kriv upornik zoper daritev. Nikakor ne bodemo dvomili, da je to reB tako, ako He ozremo na to obravnavo. Sucrifica aut morere, ,,durui uli umri", to je izbira, ki se stavi kristijanom v vseh pravdah. Ce Be brani darovati, jo pogubljen; če daruje, je jirost, po preteklosti se ne vpraša. In tako se je tudi smrtna kazen obrazloževala pravilno z ujtorom proti daritvi. Kjer se iz-jemoma obsodba samo na krščansko spoznanje opira, tu ae je VHnj daritev prej tirjalu, in krščansko spoznanje ravno obsega upor proti daritveni zapovedi. In to ravnanje vjemalo se je popolnoma h cesarskimi povelji. Že Trajan je odgovoril Plimju nn njegovo vprašanje, da naj se no-beden nn kaznuje, kdor daruje. Knako jo odgovoril Mark Avreiij nu poprašanje cesarskega namestnika v obtožbi kriBtijanov Vieneških in Lijonskih. In tudi ob času pravega uničevalnega boja, ko glavni namen krščauBkih obtožb ni bil več ta, namreč prisiljevati posamezne uporne kristijane, upogibati njih voljo državni oblasti, ko so bile (obtožbe) temveč sredstvo zu zatiranje krščanskega imenu, tudi sedaj šo je vse odviHuo od upora proti daritvi. V razglasu Dioklecijanovem od I. 304 , najstraš-nejem, ki ho bili sploh razglašeni proti kri-stijanom, je zapovedano , da se naj le oni s sveta Bjiravijo, ki se na nobeu način ue dado pregovoriti, da bi darovali. Toraj kristjana ne kazm ejo radi tega, kar je v preteklosti slabega storil, temveč radi sovražnega mišljenja, ki ga je ravno kazal, upirajo ae obredom državnih bogov, lo da to prav razumemo, treba pomniti, da ni bilo hudodelstvo storjeno z vsakim, temveč še le z neprenebljivim, trdovratnim uporom proti daritvi. Radi tega pretč mu najprvo s smrtjo, skušajo ga pregovoriti, in akoravno se je za-toženec večkrat protivil, silijo ga ia nova. Gel6 že obsojenega izpuste, če je le sedaj še pripravljen darovati (S. Rmart 110 sq) Še le, če so vse poskušuje zastonj in če je a tem „obstinatisnepremagljiv upor, jasno dokazan, izvrši se „eupplicium" (kazen). Tu leži tudi vzrok, da je Trajan prepovedal, iskati kristi-janov. Cooqu;rendi nun suat (C. Plinii et Traj. ep. 97 (98). Zakaj naj bi se jim dajala priložnost do resničnega hudodelstva? V tej zvezi razvidimo tudi važnost, ki jo je imela pri krščanskih obtožbah natezalnica. Tertulijan očita cesarskim namestnikom, da mučijo kristijane popolnoma proti pravici in redu. , Če sploh hudodelnike mučite, zgodi se to, da jih k priznanju prisilite, nas pa mučite da tajimo." Zgovorni zagovornik krščanski, mož pretanke pravoslovne vesti, prezrl je popolnoma, kako dobro da hočejo kristijanom rimski namestniki, česar so se sploh posluževali, da so primorali smrtna priznanja, to so tu rabili, da bi kristijane varovali pred smrtno kaznijo. (Dalje prih.) Politični pregled, V Ljubljani 20. decembra. Avstrijske dežele. Wt opozicijo, katero je vlada najdla pri deželnem in okrajnem šolskem svetu na Dunaji, ko so izstopili zastopovalci dežele in mesta iz svetovalstva, misli vlada ravno tako postopati, kakor je postopala in še sedaj po stopa z opoz cijo od cerkvene strani, namreč oboje svetovalstvo bode opravljalo službe, ka kor prej, tudi brez navzočnosti teh, ki nočejo zastopani biti pri svetovalstvih. Prusko-avstrijska zveza se sedaj razpravlja po časopisih ; ljudje, ki sli-fiijo travo rasti, ugibljejo, zakaj da se je ta zveza, ki je bila sklenjena 15. oktobra 1. 1879 in ima trajati do 15. oktobra 1884 ravno sedaj javno razglaša. Zveza ta je samo za obrambo in ima poglavitno to v sebi, ako bi bila na padena kaka država na dveh straneh, mora ji na pomoč priti druga. Zveza vendar ne iz ključuje pomoči, ako bi bila napadena teh držav ktera na eni strani, da bi ji ne poma gala tudi tačas druga. Vidi se, da je ta zveza najbolj obrnjena zoper francosko-rusko zvezo kaj bi namreč pomagala zveza med zahodom in vzhodom, ako je v sredi močen jez. — O tej zvezi se piše tudi to-le: Kuez Bismark se je o tem dogovoril z avstrijskimi državniki vpričo cesarja Franca Jožefa, pa ni mogel za gotovo povedati, bode li mogel svojega ce sarja pridobiti za to zvezo. Poslal je grofa Otona pl. Stolberg-Wernigerode v Baden-Baden kjer je bil tačas cesar. Cesar je le nerad v to privolil, ker se je bal, da bi to lahko veljalo zoper Rusijo, in je on imel za podlago svoje politike prijazno zvezo z ruskim cesarjem Ale ksandrom. V pogoj Bvojemu podpisu je zahte val, da nai se to naznani ruskemu cesarju in naj se poudarja, da se to godi le z ozirom na mir. — Zveza ta ne ovira prijateljskih raz mer do Rusije, kakoršne so sedaj v resnic Porok temu je potovanje Giera v Varcin, kar Be gotovo ni zgodilo brez cesarjeve vednosti Giers zastopa zmernost in previdnost v poli tiki, panslavisti bo zoper njega isto tako, kakor so zoper Prusko in Avstro-Ogersko. Vladni predlog je t Tirolcem dati 452.000 za vravnavo reke Adige (Eč); 85.000 za reko Eisak, za neutralno progo reke Adige 45.000 gl.; 4 miljone, da se vravna tek drugim vodam, od tega se more posoditi 1,500.000 vodnim družbam, soseskam in aoseščanom, vrhn tega se bode dalo potrebnim občinam podpore 500000 , ki se ne bode povrnila; Koroški se bode dalo 50.000 proti povračilu, 100.000 za posojilo občinam, za vravaavo Žile se bode dalo 141.000 gl. ]Va vseučilišči v Pragi bodo menda drugo leto odprli medicinsko fakulteto. Zbor profesorjev se je izrekel zato, da naj se medicinska fakulteta otvori že prihodnje leto, in da naj se na nji umešče češki učeniki iz nemške univerze, bode baje tudi minister pri-jenjal, in dovolil otvorjenje o tem čbbu. Vsaj sedaj tako poročajo, da se češki klub zaradi tega razgovarja z denarstvenim ministrom, ker so načelna vprašanja razrešena. Napitnlco je naredil preteklo saboto 711et star občinski svetovalec Staudin-ger pri obedu na g. dr. Uh!-a mestnega župana na Dunaji, kupice zazvooe, a občna radost se hipoma Bpremeni v strah in grozo, g. Staudinger je glavo pobesil in pri tej priči umrl. Vnanje države. Iz Belgrada- 15. t. m. jebilaotvor-jena skupščina v Belemgradu. Sešlo se je 120 poslancev. Predsednikom je bil izvoljen profesor Kujunčič ia podpredsednikom trgovec Miloš GliBič, ki spadata k liberalni stranki. Voljeni so bili tudi enoglasno perovodji. — £o je kralj potrdil te volitve, volila je skupščina poBlance, ki povabijo kralja, da slovesno otvori Bkupščino. Ob 3 popoludne je prišel kralj v skupščino in bral prestolni govor, v katerem se je zahvalil za vdanost ljudstva, zahvalil se Bogu, ki ga je rešil smrtne nevarnosti. Potem je rekel, da je Srbija v prijaznih razmerah z dru.imi državami, dalje omeni jresrčnega in prijaznega sprejema, ki ga je najdel v Bulgariji, nadeja se, da bode pri taznost med Bulgarijo in Srbijo dan na dan čvrstejša. Dalje omeni sklepov zadnje sesije, ko so bile sklenjene kupčijske pogodbe, grajenje železnic privoljeno, dolg izbrisan, kupčija olajšana, in s tem se je množilo blagostanje v deželi. Modrost in domoljubje zahteva, da Be to po moči podpira. Predloge bodo: občni čolni tarif, nasvet postave o vstanov ljenji narodne banke, borse, potem načrt po-Btave, ki se tiče VBtauovljenja oddelka za za varovanje dohodkov, kapitala in zoper elementarne nezgode. — Kralj tudi ni pozabi omeniti vojaške refurme rekoč, ko je bila Srbija proglašena za kraljevino, so vse velevlasti in omikani narodi priznali novo stanje Srbije in razodeli srbskemu narodu svoje zaupanje Skupščina je že pokazala, da hoče povsod v duhu časa napredovati, kralj tedaj pričakuje da bode Bkupščina tudi tukaj vvedla reforme da bode srbska vojna vsposobljena, potegniti se za korist dežele, za Blavo naroda. Bog bla goslovi Vaše delo 1 Prestolni govor je spremljala skupščina z dobroklici, posebno tam, ko se je govorilo o rešitvi kralja, o prijaznih razmerah do vele vlaBti, o prijateljstvu do Rumunije, in o na predku Srbije v kulturi. Zcdinjeni staroverci na Iiu #kein. Govorilo se je, da bode pl. GierB sklenil tc Svetim Očetom nekako pogodbo za stran katolikov pod RuBko oblastjo; a čuj tius iz Varšave se je pritožil pri gubernatorjn Albedinskemu, da katoliški mafiniki uuitom, ki nočejo prestopiti v rusko cerkev, sv. zakramente dele. Ob enem je prosil gubernatorja, naj ukaže administratorju katoliške nadškcfije v Varšavi, da prepove duhovnom deliti svete zakramente unitom. Bržkone se je obrnil tudi do ministra prosvete Pobjedonosev, ker gubernatorja v Lublinu in Podiahiji sta dobila povelje, ravnati brezobzirno z uniti. — No, to je saj odveč, ruski uradniki so vse storili, kar je bilo mogoče, rabili so zvijačo in surovo Bilo, obetanje in palico, da bi omajali unite. Vendar so si zmislili sedaj še nekaj novega. V Podiahiji bo si izmislili pravo slovno bratovščino za spreobernenje unitov, sv. sinoda daje udom zlate, srebrne ali bronaste Bvetinje, kakor se že tako ali tako odlikujejo. Ruska vlada bi rada vprašanje zarad unitov po svoje rešila, da ne bode treba kaj tacega v pogodbo jemati. Toda, kar leta in leta niso dosegli, bodo javolne tudi sedaj. Sicer pa pravijo, da sta si grof Tolatoj in minister Pobjedonosev zelo navskriž zarad ruskih Btarovercev. Tolstoj teh tudi noče preganjati, ki Bicer cara ne Bpoznajo za cerkvenega poglavarja, so pa zvesti podložniki, Pobjedonosev pa jih hoče preganjati, kakor dosihmal. Gar Aleksander je baje na Btrani Tolstoja. — Pohujšanje se je na Ruskem začelo v^viših krogih, pri glavi, od tod mora priti tudi poboljšanje, da bode rešena Rusija. V Kini je šel bivši nadškof Sembra-tovič, 10. t. m. je bil pri sv. Očetu. V Rim je tudi šel nadškof Stadler iz Bosne, — Ruski minister Giers je šel 13. t. m. iz Rima čez apolj v Palermo. Iz Pariza* Louis Blanc je bil 12. m. pokopan na državne Btroške. Pogrebcev ni imel mnogo, kar nam vnovič kaže, da Iju-dovlada ne vabi in ne mika ljudstva tako, kakor še pred kakima dvema leti. Z besedo in pismom je delal za komunizem, a 1. 1871 se je vzdignil zoper francosko komuno, to nam kaže, da je že razločil med mislijo in izpeljevanjem in da Be je Bam vstrašil po-dedič svojega ravnanja. — Francozje imajo sedaj preveč drugih Bkrbi, kakor da bi se vnemali za starega revolucijonarja. — Državno gospodarstvo za I. 1882 je bilo nastavljeno z 2818 milijonov frankov, je pa uže eedaj više od 3000 milj. Prihodkov je komaj 90 milijonov več, a zanašali so se, da jih bode še enkrat toliko. Z 1. 1883 je troškov 3100 milijonov, a prihodki so prešteti le na 3060 milijonov. Ker je troškov rado več, sme se pomanjkanje pre-številiti na 150 do 200 milijonov. Poslanci hočejo le davke povišati, a vlada se poteguje za kaše. Prihodnje dni bode vlada tirjala 9 milijonov za osvojenja Tonkina. Francosko ima uže veči del Tonkine ali v oblasti ali pod nadzorstvom. Ako dobi še Tonkin, potem gospoduje po mogočni reki Makony notri do kitajskih bregov. Kitajsko pa krepko oporeka zoper osvojenja Tonkina ki ga ima za sebi podložno deželo. Kitajski poveljnik je prišel tje z 10000 mož, da se zoperstavi Francozom. — O ministerBtvu Duclerc so rekli, da je le za počitnice (med sejami). Sedaj je uže pet mescev staro, in bode brž ko ne še živelo, ker na Francoskem je stalno le to, kar smatrajo za provizorno. Iz Bcrolina 13, decembra. Windt-horst, govornik katoličanov v pruskem državnem zboru, je prašal daneB državnega kance- se, da ruska vlada zedinjene grke sedaj hujellarja: Ali je zavezni svet (Buudesrath) zavrgel preganja kakor prej. RazkolniSki škof Leon-1 odpravo prognanske postave, katero je državni zbor 18. januarja z večino dveh tretinj skleni), odpraviti, in zakaj se ]e to zgodilo ? Namest drž. kancelarja je min. pl. Botticher reke), da se je to zgodilo 5. julija. Vzrokov pa kancelar ne more povedati, ker je pri glasovanji enega to, drugega kaj drugega vodilo in ker se o tem ne piše zapisnik. Na to je pravil Windthorst zasoljene VBemu zboru tako, da je poslanec Richter vodja liberalcev rekel, da mu dopade marsikaj, kar je govoril Windthorst, a središče naj se o tem poboga z državnim kancelarjem. Socijalisti so Be v državnem zboru pritožili, da obsedni stan v Berolinu, Hamburgu in Lipskem ni dosti utemeljen, a zbor ni tega odobril in je spomenico o izpeljanji socijali-Btične postave vzel na znanje. Za napredno stranko je rekel Richter, da bode glaaovai za nasvet socialistov; v imenu središča je rekel WiadthorBt, da bode glasoval zoper nasvet so-sialistov, spomenico pa jemlje na znanje, ter je ne odobruje, niti ne graja, marveč drži se le teg8, kar je v spomenici naštetega. — (Socialistov je na Nemškem čedalje več, te silo jih tudi železni Bismark ne bode ukrotil, tam kjer katoliške duhovne preganjajo, ne bodo ukrotili socialistov.) Izvirni dopisi. Wa Dunaja, 17. dec. (V državnem zboru) se je včeraj obravnavala postava o nabiranji vojaških novincev v prihodnjem letu. Levičarki pOBlanec S ch o f f e 1 porabil je to priliko, da bi kot bivši oficir pokazal Bvoje Btrokovnjaške vednosti, ter je ojstro grajal pre-ustrojo vojaštva, rekši, da se valed tega naša armada 10 let ne bode mogla ganiti, da je edinost njena v nevarnosti itd. Stavil je ko-nečno predlog, naj se obravnava in sklepanje o tej postavi toliko časa odloži, da bode vlada zbornici podala potrebna pojasnila o preuatroji vojaštva. Poročevalec Zei t h am mer ga je dobro zavračal, rekši, da je tako odkladanje nemogoče, ker se mora nabiranje novincev vršiti na pomlad, in da bi bilo tudi nepotrebno, ker je g. Schoffel pokazal, da je že zdaj prav dobro podučen o raznih rečeh, ki jih hoče še zvediti. Tudi minister Wels ers he i u b je odgovarjal Schoffel n u pa le ob kratkem, rekši, da je vojni minister reč razložil v delegaciji, ki mu je dovolila budget in da temu nima n>č dostaviti. Pri glasovanji ostane Schoffelnov nasvet v manjšini in se prične posebna obravnava. Pri tej se oglasi Fanderlik, ki je bil pri delegaciji poročevalec o vojnem budgetu, ter dokazuje, da bo pomisliki Schoffelnovi o preuatroji vojaštva prazni in ničevi, kar Schof-felna tako razsrdi, da vnovič poprOBi beBedo in v Btrokovmaškem svojem ponosu Fander liku zakliče: Čevljar, ostani pri svojem kopitu 1 Pa Fanderlik mu odgovora ni dolžen ostal. Opomnil je, da se gospodje vojaki radi ponašajo in po strani gledajo nevojake, kar pa v zbornici ne gre, in da je on kot poslanec govoril o tej zadevi ravno tako kakor Schoffel, ki je trdi), da ne govori kot vojak, ampak kot poBlanec. Ako bo Schofftl kadaj hotel govoriti o socijaln h ali pravnih razmerah, mu on nikdar ne bode rekel, naj ostane doma in naj kot medlinški feldmaršal eksercira ali vadi svojo armado ("uilen krohot med poslanci!). Ako se pa gospoda tolikanj boji samostojne ogerske armade, naj pomisli, da je ona diž&vo presekala , in da je tudi ona odgovorna za vse nasledke. (Dobro na deBni, ugovori na levi.) Tudi štajarski baron Hackelberg je mislil, da mora spregovoriti o vojaštvu in pri-trkavsti Schoffelnu, in morda bi se bil oglasil še kak levičar, ko bi ne bi) grof Henrik Clana-Martinic opomnil, da zbornica nima pravice razsojevati preustroje vojaštva, ker ta reč zadeva delegacije, in da danes ni na dnevnem redu vojaštvo sploh, ampak le nabiranje novincev , kterih pa zbornica po poBtavi ne sme in ne moro odreči. Reč je bila b tem dognana in postava sprejeta. Po tej postavi se bode imelo v naših deželah za leto 1883 nabrati 61.514 vojaških novincev , in sicer 55.922 za redno vojno in mornarstvo, 5592 pa za reservo. V začetku seje predlagal je poslanec Hipoliti, naj se vladni predlog glede Tirolske in Koroške izroči posebnemu odseku 24 udov. Roser in Zallinger podpirata ta naBvet, ki be tudi Bprejme. Na koncu seje pa je izročil poslanec Nabergoj vladi interpelacijo v zadevi Kioških ribčev, ki zahajajo v avstrijanske vode in zarad kterih so bili nedavno nekteri tržaški okoličani obsojeni. G. Nabergoj vpraša pravnega ministra, kako to, da je smel pri dotični obravnavi italijanski konzul sedeti v ograjenem samo za sodnike odločenem prostoru, in je li častno za naše sodnijBtvo, ako ga tujec kontrolira? Dalje vpraša ministra notranjih zadev, kaj hoče storiti, da vnanji podložniki ne bodo prihajali v naše vode domačim ribčem na škodo ? Ob treh je predsednik sklenil ob desetih pričeto Bejo. Druga Beja bila je zvečer ob sedmih ter se je v tretjem branji sprejela postava o nabiranji vojaških novincev, potem pa nadaljevala obravnava obrtnijske postave, o kteri poročam na drugem kraji. Ob desetih zvečer je predsednik Bklenil sejo, ter prihodnjo sejo napovedal za danes o poludne, ter hoče danes na vsaki način dovršiti obrtnijsko postavo. Državni zbor se ima Bniditi po novem letu 15. ali 16. januanja. Z Dunaja, 18. decembra. (Državni zbor) je imel danes zadnjo sejo, v kteri so dr. Poklukar in njegovi alovenaki tovariši naučnega ministra Conrada interpelirali, hoče li skrbeti, da bodo učitelji ljudskih šol v slovenskih krajih na Koroškem v resnici zmožni slovenskega jezika? V razpisih služb navadno stoji, da se znanje slovenskega jezika aicer želi, ali ne, da bi bilo neobhodno potrebno. V tej seji sta razun tega tudi Schdaerer in Fiirnkranz stavila predlog o posvečevanji nedelj in vravnanji dela delavcev, žensk in otrok po rudnikih. V zbornici 80 bili sicer že prej glede delavcev od vlade in gledč pOBvečevanja nedelj od dr. Fuchsa stavljeni enaki predlogi, pa Schonerer in Fiirnkranz veata, s čem bi Be ljudem prikupila in ponavljata predloge o kterih se jima dozdeva, da bodo radostno sprejeti od ljudstva. Za tem je novo izvoljeni južao-tirolski poslanec Lorenzoni Btoril obljubo in je bila obrtnijska postava sprejeta v tretjem branji. Izmed levičarjev je okoli 20 poslancev glasovalo za postavo, drugi bo obsedeli. Slednjič bil je voljen odsek, ki bode pretresal predloge o pomoči za Tirolce in Korošce. G. predsednik dr. Smolka, ki je v začetku seje prosil dovoljenja v imenu zbornice čeatitati cesarici k rojstnemu dnevu, je za tem Bklenil zborovanje s prisrčno željo, naj bi počitnice dobro teknile poslancem. Prihodnjo sejo bode naznanil pismeno; pravijo da se državni zbor prične 15. ali 16. januarija. V goBpodski zbornici se liberalni gospodje kujejo. Konservativna stranka je hotela šolsko komisijo pomnožiti, da bi bila skoraj rešena šolska postava in bi je dosedanja liberalna večina nalašč ne zadrževala. Pa liberalci tega niso botli in so vsi Izstopili ii komisije. Volili bo toraj čisto nov odsek, v kterem imajo konservativci večino. Liberalna stranka se volitve ni hotla vdeležiti in njih listi naznanjajo, da tudi odboroištva ne bodo sprejeli. Ravno v isti seji bil je izvoljen tudi odBek za obrt-nijBko postavo. Domače novice. V Ljubljani, 21. decembra. (Zlata maša sv. Očeta Leona XIII.) Po časnikih se je raznesla govorica, da bodo bv. Oče Leon XIII. v soboto obbvjali svojo zlato mašo. Sv. Oče papež bo bili rojeni 1. 1810 in v mašnika poavečeni 1. 1837. Tedaj bodo petdesetletnico mašništva obhajali še le 1. 1887. (Z železnico v Kamnik) zna vendar resnica biti. Včeraj je bila komisija se sošla unkraj kolodvora južne železnice k kateri je bil povabljen tudi centralni odbor c. k. kmetijske družbe, da potrebno presodi in vravna za gra-denje železnice v Kamnik. Naj bi se že tudi kaj storilo za dolenjsko železnico v Karlovec, ki je gotovo v vsakem oziru še potrebniša. (Božični oratorij) bo juter zvečer o 5'/a nri v dečki sirotišnici na Poljanah. Je pa oratorij predstava Rojstva Jezusovega v živih podobah s petjem. Nekako je ta predstava podobna znani in po celi Evropi sloveči predstavi terpljenja Jezusovega v Oberamergavu. Predstava bo juter slovenska, v soboto pa nemška, vselej o 5'/2 uri. Vstopnice se dobivajo v gosp. Sou-vanovi in Kanngerjevi štacuni in sicer s sedežem po 50 kr. brez sedeža po 20 kr. Petje in podobe ao pravizvrBtne. Kdor ima priliko, naj le gre in naj ae sam prepriča. Žal ne bode nobenemu, vrh tega je pa blagi namen: Pomoč vbogim dečkom. Drugikrat kaj več. („Učiteljski Tovariš1) naznanja Bvojo de-avnost za prihodnje leto. Izhajal bode kakor dosihmal po dvakrat na mesec in stal bode za celo leto 3 gld. za pol leta 1 gld. 50 kr. Vrednik mu je g. A. Praprotnik vodja I mestne šole. LiBt je vreden vsestranske podpore, ker budi in združuje slovenske učitelje in nastopa Bedaj svoj 231etni tečaj. Lepa starost listu, ki ostane zvest svojemu načelu izrejevati vrle Slovence na cerkveni podlagi. Razne reči. — Spremembaduhovščinev Ljubljanski škofiji: Č. g. Anton Verbajs, kapi. na Kerki je prestavljen v Leskovec. Starosta kranjske duhovščine č. g. Jurij Košmerl (rojen 4. aprila 1791), župnik v pokoju je umrl 19. t. m. ter bode danes popoludne pokopan. R. I. P. ■— Nesreča vrh nesreče. Menda tako res že ni bilo, kar ljudje pomnijo. Komaj je potihnilo po TirolBkem, nastopile so povodenj po drugih deželah. V poreujskih krajinah so meBta grozovita trpele n. pr. Diuseldorf, Kolin i. dr. Po OgrBkem se prebivalcem v nižavah ne godi dosti boljše. Eaako ae poroča iz Francoskega. Po drugih deielab napravlja neprecenljive škode ogenj. Na Ruskem je pogorelo mesto Orenburg skoraj vse. Poročila govorijo, da je požar trajal devet dni in Bicer da je ob enem gorelo na več krajih. V Londonu, glavnem mestu Angleškega, je pogorelo nedavno gledališče (k areči po dokončani predatavi); kmalo potem neko predmestje. Škode cenijo nud 12 milijonov gld. Pogorelci bo v strašni revščini, i Ii Trsta se poroča, da v nedeljo tedtnpo- poludne je bilo kakor na soden dan. Že dopo ludne je po mehkem vremenu morje narastlo, da je bilo več nižjih nlic takoj pod vodo Morje je zalilo magacine, kavarne in nižja stanovanja. Ob 1. uri popoludne se je nebo potemnilo ter je začelo grozovito se bliskati, grometi in treskati da je bilo strah in groza (pri nas v Ljubljani je bilo tako vreme na večer nekako ob 6. uri). Tudi v Benedkah je bil trg sv. Marka in mnogo poslopij zalit in pod morsko vodo. V Rimu je prestopila Ti-bera svoje meje ter spodnje mesto poplavila. Res ne bilo bi ne kraja ne konca, naj bi hotli vse nenavadne nesreče po ognji in povoduji naStevati. Bog se vsmili prizadetih, daj jim pa tudi miloBt, da spregledajo ter ne dolžijo le Blepe narave, ampak Be k Bogu in veri spet nazaj povrnejo I — PaBtyf duchovni donaSa v 2. se-šitku III. letnika pridige in osnove do tretje nedelje po razglašenji Gospodujem, zlasti ogo-vore za na sveti dan, konec starega in začetek novega leta. Prečastiti proSt V. Štulc Bpisuje začetke in 0B0dke slovanske liturgije, pa velika dela ali velečine sedanjega papeža Leona XIII. Razprave pojasnujejo krščevanje na domu, oskrb-ljevaoje ubožnih, društvo sv. Josipa v podporo duhovščini ter našteva sedanje bogoslovce, kterih je v šesterih škofijah česko-moravskih skupaj 799; vlani bilo jih je samo 720. Vidi se, da se spet pomnožuje število onih, kteri hočejo služiti Gospodu. Nekaj se jih je poBlalo tudi v Rim iz omenjenih škofij vsled želje, ktero so sedanji sveti Oče razodeli bili o priliki romanja slovanskega. — Vabilo. Vsi p. n. gospodje društve-niki se vljudno vabijo v letni redni občni zbor, ki bo dne 24. decembra t. I. točno ob 2. uri popoludne b sledečim dnevnim redom: 1. Letno poročilo odborovo. 2. Računski sklep za tekoče leto. 3. Proračun za leto 1883. 4 Poročilo o pogodbi skleneni z društvenim gospodom zdravnikom in z lekarnicami ter odo-brenjo te pogodbe po §. 24. dr. pravil. 5. Vo litev novega odbora in Bicer: predsednika, 10 odbornikov in 3 namestnikov ter volitev društvenega senata. G. Posamezni predlogi. K obilni udeležbi vabi odbor slovenBkega bralnega in podpornega društva v Gorici. — Dr. Wood prof. v Montrealu spiBal je že nekoliko člankov, v kterih pripoveduje, kako je večkrat najhujši revmatizem ozdravil in Bicer s postom. Navadno ozdravi bolnika v štirih, včasih v desetih dneh. Onemoglim dovoljuje malo studenčuice in limonade Ta način ozdravljenja se je potrdil že v 40. slučajih. Zdravljenje kroničnega revmatizma z lakoto in žejo trpi delj. Mislimo, da dr Wood ne bo obogateli V naši popačeni dobi ee ljudje neradi postijo. Bicer pa zdravi ua ta način že mnogo let jeden doktor Jezuit, Oster poBt pri Trapistih ozdravi še tako zastareli protin starih generalov. — V severno ledeno morje bodo šli iskat danskih bark, ki so se po leti podale v to morje, a sedaj miBlijo, da jih je nesreča zadela. Kapitan Normau jo šel nu Rusko, iskat sveta iu pomoči, kako bi se pomagalo danski barki ,,Dymphna", ki se je brž ko ne ponesrečila. Ruski minister grof Tolstoj, ki je nicer zoper tuko pomoč, ki se užo tretjič ponavlja, je vendar po telegrafu ukazal v Ar haogelsk in v Tobolsk (L>bcrijo) naj bo vse stori, kar je mogoče za dansko ekspedicijo. Odposlati mislijo 20 nani, v katerih je vpre-ženih po 6 sedIonov in tako nastopiti neznano pot v snežene puščave. Javne d riniti«'. 22. dec. 1. oks. drž. zomljlščo pok. Valentina Hribar iz Domžal. 3425 gl. Kamnik. 3. eks. drž. posest. Kok Mali iz Koroške Bole 2974 gld. Kranj. 3. eks. drž. pos, France Žgur iz Šentvida. Vipava. 1. eks. drž. pos. Johana Peče iz ltu-dolfovega 035 gl., 250 gl. Kudolfovo. l.eks, džb. pos. Urša Mrak iz Begunj 3C2 gl. Radovljica. 1. eks. drž. pos. Tomaž Sidovn Slatna 1844 gl. 50 kr. Radovljica. 3. eks. drž. pos. Jakob Mansar Vorf.aco 555 gl. Metlika. 23. dec. eks. drž. pos. Florijan Sporn iz Pivke 275 gld. Kranj. 1 eks. držb. poa. Jernej Turk iz Hudega vrha (100 gld. Lož. 1. eks. drž. pos. Luka Čemažar iz Oešeneo , 700 gld. Loka. 1. ekB. drž. pos. Andri Drmastija, 100 gl. Ježica. Ljubljana. 1. eks. drž. pos, Ivo in Marko Vukšnič iz Kozalnie, 3()0 gld. Metlika. 1. eks. drž. pos. Janez Ivanotič iz Metlike 4024 gl. Metlika, l.eks. Ivo Malič iz Vinico 250 gl. Črnomelj. 2!). dec. 3. eks. držb. pos. Sebastijan No-mcc iz Bitenj. Bistrica. 1, eks. držb. pos. Jak. Sedinuk iz Knožaka 930 gld. Bistrica. 2 in 3. eka. držb. pos. Martin Jagodnik iz Tomaje 1100 gld. Bistrica. 3. oks. držb. Anton Knafulc Zagorje. Biatrica, 3. eks, držb. Janez Pugel Koscb št. 10. Bistrica. Naznanilo društva »Narodni dom". Vsled sklepa upravnega odbora z dne 17. dec. t. I. bodo se s 1. januarijem 1883 začele gg. deležnikom izplačevati v §. 4 društvenih pravil določene obresti, ki se bodo računale od 1. dne tistega meseca, ki je Blodil na vplačilo deleža ali njegovega obroka. Podpisani upravni odbor poživlja tedaj vse gg. deležnike, ki so svoje deleže popolnoma ali le deloma vplačali, da se blegovolijo pri društvenem blagajniku gospodu dr. Josipu Sturd u, hišnem posestniku na Marije Terezije cesti štrv. 5, zu izplačilo omeujenih obreBti oglasiti. V Ljubljani, dno 19. docembra 1882. V imeni upravnega odbora: Ivan Hribar, Dr. Alfons Moše, tajnik, predsednik. (Jnirli ho t 17. dec. Janez Vatič, 5 in., bronhitis. V bolnišnici. 15. dcc. Terezija Cerer, 35 let, jetika. 17. dec. Jožo Strchovoe, mizar 23 lot, jetika. Štefan Mojškorc, GO let jetika. XIX. izkaz donenkov za spomenik dr. i. Bleiweisa vit. Trsteniškega. Prenosok iz XVI. izkaza 1427 gl. 30 kr. Nabral gospod Ivan Murnik : Gosp. Staro Jul., posestnik v Kam niku.......15 ,, — ,, „ Orel, posestnik in trgovec v Kamniku...... 1 „ — ,, Nabral gosp. Karol Savnik v Kranjl: ,, Savnik Karol, lekumičur v Kranji....... 10 „ — )t „ dr. Mencinger Jan , odvetnik v Kranji...... 5 ,, — „ ,, Omorza Fr., trgovcc v Kranji 5 ,, — „ „ Pire Matej, trgovec v Kranji 2 ,, — ,, Gospa Florjan Katarina, posest- niea itd. v Kranji ... 2 ,, — „ Gosp. Krisper Kajmund , trgovcc v Kranji •..... 2 „ — „ ,, Sajovic Ferdinand, trgovec v Kranji...... 5 „ —■ „ ; Mujdič Peter, lastnik umetnega mlina itd. v Kranji . 10 „ — ,, „ Torlcar Matija, župnik v v Košani .....2 ,. Oblak Franc, računski svet- tovaleu v Sarajevu ... 1 Zaloga novih klobukov v glediščnih ulicah št. 6. Okrogli visoki klobuki iz klobučine j (Filzhut, Cilinder), temnočrni, najnovejši Itušnja v Parizu po 4 gl, 50 kr. Enaki klobuki židani po 4 gl. 50 kr, Bruselski klobuki iz klobučine (trdi ali mehki, črne ali rujave barvo v raznih podobah)' 2 gl. 20 kr. Vsakdanji klobuki (dobre tvarino in v raznih podobah) po i! gl. 00 kr. Klobuki dunajski, za otroke itd. po jirav nizki ceni 1 gld. 50 kr. MP* NaroČila po pošti izvršuje urno ini varno (1) V. IVibosic. » 40 „ Za božična darila priporočam Bvoje izdelke! V zlatu povite urne verižice!!! Tudi razpošiljam sledeče reči s pravilu eekinskim zlatom pozlačene, ki sw otl pravega zlata ne ločijo: 3 gl. 50 kr 4 » ~ .. 1 „ 80 „ o Skupaj do zdaj 1487 gl. 70 kr Izkaz daril za „Xar. dom." Dozdaj je bilo nabranih . . . 7!)lO gl. 28 k temu : V zadiijoj soji akad. društva „Slovn- nija'" nabranih...... 13 „ — (I, Ivan Skuhala, jirofoBor hogolovja in vodja dijaškega semenišča ... 8 „ — Rodoljubi v župniji Naklo v iHtri so darovali vkupe..... 16 „ 50 (listi dohodek keglunjn na korist , narodnemu domu" pri „Zvozdi" prirejenega, nalofcon v hranilnici na knjlf.ioo št. 125.229 v znosim . 032 „ — ti. LavrončiS Fr. v Gradoi .... f> ,, — (I. Kloiiionoe Mili., tajnik občine llro- novlško......... 1 „ !)() I/, pil šlo o v Sllborjevl gostilni in v sobi bralnega društva v /olo/.iilldli . ' „ 75 h jnišico v gosti Iiii g. Luka Sabooa v Ht. Potrt......... 2 „ 7(i gl. 44 kr, Homeopatično apoteko, od aleopatične popolnoma ločeno, jo po- H a h n c tn u n n u in Hagerju vravnal lokarničar 8*J<|-<"i>Sii v Ljubljani ua dunajski cesti, ki prvotne tinkture, kakor tudi raznotere prorcdčone naj natančneje pripravlja, Kuglice, ki jih on rabi, so iz mlečnega sladkorja, kakor jih zankami jota [lahno man n iu llagcr, ter jih rabijo tudi hoinuoputičiii zdravniki sploh. Naročila naj se pošiljajo pod naslovom Jioiiieopatičnn apoteka g. PieeOli-a V Ljubljani", kijih bode točno in ceno o k srhe I u. (7)