y ~ flaflsop 14,000. — Stajerc petja m celo leto eden goldinar. =- ;om iUll, eš- ke m, roj o 75 Naročnina za celo leto K 2*—. — Posamezna Številka velja 3 krajcarje. — Naročnina se tudi na pol leta plačuje in se mora poslati v naprej. Cena oznanil je za 1 stran K 32—, '/< strani K 16—, V« strani K 8.—, '/> strani K *—, ■/.« strani K 2—, */„ strani K 1—. — Pri večkratnem oznanUu je cena posebno znižana. — Za oznanila (inserate) uredništvo, in upravnistvo ni odgovorno, — Uredništvo in upravniStvo je v Ptuju t gledališkem poslopju. — Štajerc izhaja vsaki drugi petek, datiran z dnevom naslednje nedelje. — Dopisi dobrodošli in se sprejemajo zastonj. — Rokopisi se ne vračajo in se morajo najdalje do pondeljka pred izdajo do lične številke vposlati, Štev. 19. V Ptuju v nedeljo dne 17. septembra 1905. VI. letnik. I Častitim volilcem za državnozborsko volitev kmečkih občin okrajev Celovec — Trg — Telikovec, (Klagenfurt — Feldkirchen — V61- kermarkt)! aslu Nepozabljiv Anton Tscharre je prerano umrl in kko zgubile so občine v okrajih Celovec—Trg—Ve-likovec svojega zastopnika v državnem zboru. Kaj je bil Anton Tscharre svojemu volilnemu okraju, nam ni treba omeniti. Sam izvrsten in čislan kmetovalec samo kmečke zadeve prav marljivo in uspešno itopal, ampak je tudi kot predsednik o. kr. kme-pjske dražbe mnogo koristil kmetom cele dežele. foogobrojni so haski, ki jih je vedel ta neumorno jlaven mož svojemu volilnemu okraju pridobiti in iraležnega srca spominjajo še se njegovi volilci, imške in slovenske narodnosti, kako toplo, krepko uspešno se je za nje zavzel, ko je burja in ne-Jita jim naredila toliko škode. Sedaj, ko imamo voliti naslednika za nepozabnega zastopnika kmetov Antona Tscharre, nam je hvaležnesti za umrlega častna dolžnost, da damo mo takemu naš glas, ki bo svoboden, neodvisen, išten in zmožen, kakor je bil Tscharre, ki se bo vedno ;egoval za korist naše ljube domovine, za Korošce posebno za svoj volilni okraj, da damo takemu glas, ki je sam kmetovalec in tedaj h lastne pšnje ve, kje tišči kmetovalca črevelj. Svo-inomisleč mora biti naslednik Tscharre-ta, prak-io in mnogovedno mora se zavzeti za gospodarski iredek, katerega pa zamore prinesti le mirno ; zvezno delovanje vseh Korošcev, bojo H tedaj ti Nemci ali Slovenci. Takega moža našla je koroška kmečka zveza in priporoča ga vsem kmetom najtopleje za volitev. To je gospod Friderik Seifriz posestnik na Miklavževem (Miklautzhof) pri Doberla- vesi. Kot lastnik velikega posestva, kot mnogoteren obrtnik, kot dolgoleten župan itd. ima gospod Seifriz bogate izkušnje v vseh javnih in gospodarskih zadevah, katere ga storijo sposobnega — kakor komaj kterega druzega — v državnem zboru koristno delovati. Gospod Seifriz je zaradi svojega mirnega in ljubeznjivega značaja in ker vsakemu rad pomaga v celi deželi zelo čislan, posebno pa v svojem volilnem okraju, pri Nemcih in pri Slovencih, na njegovo besedo, kot besedo izkušanega, praktičnega moža, ki je svoje imetje tako uredil, da služi kot ozor, vsakdor rad sluša. Kmetje in obrtniki mu lahko mirno izročijo zastopanje svojih zadev. On bo jim v vseh željah in skrbeh zanesljih svetovalec in pomočnik, on bo jih neodvisno in nesebično zastopal, te, v kojih sredini ja sam živi in dela. . &lede na korist dežele, glede na napredek okraja, I svoj glas gospodtl skrb za lastni blagor in hvaležnost proti umrlemu t "levilinvllrii ^Ai'fvi'7 11 Tscharre-tu naj napoti vsakega zavednega volilca Ki io. oktobra 1905 dati. On bo pravi Antona Tscharre. naslednik vrlega, zaslužen Odbor koroške kmetijske zveze. oeGQQee* Poduk: o volitvah. 10. oktobra Med tem ko posameznih Vprašanje: Kedaj bo volitev? Odgnvor: Volitev vršila se bo t. 1. Vsaka občina je volilni okraj. Vprašanje: Kako se bo volilo? Odgovor: Volitev bo direktna. so preje volili državnozborski volilci občinah volilne može (indirektna volitev), voli sedaj vsak državnozborski volilec sam poslanca (direktna volitev). Nadalje se ne voli, kakor prej pri volilnih možih ustmeno, ampak pismeno, volilni list se skupaj zloži in odda, volitev je tedaj tajna, tedaj ne more nikdo — tudi župnik in kaplan ne — volilcev nadzorovati. Vprašanje: Kdo sme voliti? Odgovor: Vsak avstrijski državljan možkega spola, ki je prekoračil 24. leto in plača najmanj 8 kron direktnega državnega davka (štibre). Vprašanje: Moramo se pri direktni volitvi drugače ravnati, kakor pri indirektni (neposredni)? Odgovor; Da. Sedaj je skrbeti, da pridejo vsi napredni volilci k volitvi v vsaki običini in samo temu kandidatu glas dajo, ki ga je postavila koroška kmečka zveza. Preje, (ko se je volilo pri volilnih možih) zamogli so se v občinah, kjer ni bilo uspeha pričakovati, volilci volitve zdržati. Sedaj pa se mora v vsaki občini delati in vsi napredni volilci morajo se na vsak način volitve udeležiti. Če je na primer v kaki čisto črni farški občini samo eden napredni volilec, mora ta tudi k volitvi, kajti njegov glas se prišteva k celoti. Eden glas pa zamore nasprotnikom zmago prinesti. Vprašanje: Kaj še mora vsak volilec za volitev znati ? Odgovor: Da voli vsak sam, (ne z oblastih); vsakemu volilen dostavi se legitimacijski in uradni volilni list; samo s tem volilnim listom se sme voliti in legitimacijski list mora se seboj k volitvi prinesti. Kdor volilni list zgubi ali se mu kako drugače pokvari, dobi drugega pri občinskem uradu (županu) aH tudi med volitvijo od volilnega komisarja. Ni treba, da bi moral volilni list vsak sam spolniti, lahko mu tudi kdo drugi ime poslanca zapiše. Ime, stan in stanovanje istega, ki ga volimo, mora zapisano biti na listu. Podpisati se na volilni list ni treba, ker je volitev tajna. Vprašanje: Kaj moramo storiti, da bo dofc*| izzid volitve? OdgOVOr: V vsaki občini morajo se zavoj možje zjediniti in vso za volitev pripravljati. Pri činskem uradu morajo volilne imenike preglegati si če treba zahtevati, da se dopolnijo. Morajo vse i volilnem imeniku zapisane napredne volilce na rti pregledu imeti in na dan volitve morajo skrbeti, d bodo vsi naprednjaki pri volitvi in da bodo prav izpolnjene volilne liste oddali. Vedno morajJ podučevati in razlagati in uplivati v naprednem ozira na sosede, na dvomljive in na nasprotnike. JNa dal volitve naj bo v vsaki občini komitej prizadevni! naprednjakov, ki bo mlačne napredne volilce k w| litvi spodbujal. Vsak napredni volilec mora se takim sam pri občinskem uradu prepričati, ali je v volil nem imeniku zapisan. Če ni zapisan, mora pri otl činskem uradu reklamirati (zahtevati, da se safl v imenik). Vsak volilec ima pravico, da se pritoil pri občinskem nradu (reklamacija), Če so ali taki J imeniku, ki nimajo pravice voliti, ali če so taki iJ puščeni, ki jo imajo. Občinski urad mora pritožbi tekom 3 dneh ces. kr. okrajnemu glavarsrvu predi ložiti, da o tem odloči. Proti odločbi okrajne« glavarstva dovoljen je priziv na deželni prezidij tej kom 3 dneh. Ožja volitev vršila se bode 14. oktobra. Vprašanja in poročila tičoča se volitev naj i vpošljejo na pisarno koroške-kmečke zveze] Celovca, Domgasse 19. * * * Napredni kmetje na delo! Volite 10. oktotj vašega moža Friderika Seifriz posestnika na Miklavčevem (Miklautzhof). le d] Delovanje državnega zbora. Ozir. Državna zbornica imela je 8. jnlija svojo zadnjo rjo in bržkone se bode baje spet 26. septembra Bičala. Po vsem prišla je letos zbornica nekaj do de-Drago leto so namreč občne nove volitve h to je morebiti pri mnogih „zastopnikihB bilo navodilo, da so se zmislili, da ljudstvu nič ne pomaga, fedelovanje zastopnika v drugem ne obstoji, da vtakne vsakdanjo plačo" v žep, ampak da se zahteva tudi liMdno končano delo. Da pa je zbornica prišla do delovanja, je zasluga agraričnih krogov, ki so z proš-Djami proti lahkomiselni potrati časa protestirali in risoko zbornico" k delu nagajali ali spodbujali. Gotovo bode tedaj našo bralce zanimalo se sez-Bditi z posameznimi učinki tega delovanja kako so astali v obliki postav- Temu naj služijo sledeči po-iti in atki. vse v Od 1. januarja t. L, odkar je baron Gautsch i raz- ninistrski prezident, sklenili so se sledeči zakoni: a, da Postava za silo, po kateri se je vladi kredit v » tudi mesku 15 in pol miljonov kron za podpore istim dober ved ni ri ob- jorajo oziru n dan [evnih k vo- takoj volil- ri ob- zapiše pritoži taki v tki iz- 31 j te- stnikom, katerim so prirodni dogodki škodo na-jli, dovolil; dovoljenje za posojilo v znesku 57 Ijonov kron za dopolnitev denarnic; dovoljenje za bor 59024 novincev (rekrutov) za armado in 500 za domobranstvo (Landwehr); znižanje pri-jbin za vloge v obrtniških zadevah; pet zakonov čih se uporabe delnih zadolžnic; postave za za-no odproščenje davka za stanarino; zakon tičoč priprege (Vorspann) za vojaštvo; postava za kra-rae železnice zdaljša se do 31. decembra 1905; Ijšava zakona, tičočega se olajšila davka za iste, jim je leta 1895 potres veliko škode naredil; itožbok)daja večih poslopij, ki so državi spadala in nepo-pred-jrebna bila (izmed teh nekaj starih kasarn v Gradcu;) ajnega jačasni proračun državnih dohodkov in stroškov od jnlija do 31. decembra 1906. Vse te postave so že sakcijonirane. Nadalje spre-80 se še sledeči zakoni: Zakon tičoč se čolne lfe; prenaredba postave za nedeljski počitek; po-ožba sodnikov pri upravnem sodišča; udeležba ve pri priskrbi kapitala za več krajevnih želez-; zvišanje državne garancije za krajevno železnico ent-Male, zgradba železnice od Krems-a do Grein-a, skrba denarja da se Kremstal-železnica predrugači avno železnico drugega reda; postava za kroš-tvo (Hausierhandel); prenaredba postave tičoče pristojbin za imovinski prenos; zakon za odvra-e in uničenje svinjske kuge; nektere določbe darine (Gebaudesteuer) so se predrngačile; pri-Ženje Floridsdorf-a na Dunaj; trgovinska pogodba Nemčijo in postava, po kateri sme vlada trgovin-pogodbe z Bulgarijo in Švico za ta čas uravnati; voljenje za večji kredit 91 miljonov kron (k dovo-m 228 miljonom še 91) za zdradbo alpskih že-ic; pridobitev pincgauske krajevne železnice po ►vi, naj se eze v tobra >■ Nekaj postav je v gosposki zbornici ostalo, od koder ne pridejo dalje, nekaj jih je prišlo, in te ima državni zbor še za rešiti. Omeniti še moramo, da se je, kakor naši bralci gotovo vejo, naša državna zbornica v ogrskem vprašanju v zelo slabi luči pokazala. Pregledamo celo delovanje, lahko mirno rečemo, da se je za kmeta pač zelo malo storilo. Imamo pač premalo poslancev, ki bi znali, kje nas čevelj tišči, premalo se spoznajo z celim življenjem in gospodarstvom po deželi. Drugo leto nam bo dano, da si izvolimo poslance, kake mi potrebujemo, da tudi za nas kmete kaka drobtinica odpade. Rusko-japonska vojska končana. Krvavi dnevi v daljni Aziji so končani, zaželjeni mir končal je vojsko, ki je trajala od lani 8. februarja do 29. p. m. V Portsmouthu se je sklenil mir. Japonci, čeravno so na snhem in na morju vedno zmagali, so odnehali in slednjič privolili v točke, katere Rusijo niso preveč zadele. Kaj se tiče odškodnine, obstoji pa baje neka tajna pogodba, [tako da se Japoncem stroški plačajo. Ruska moč je za delj časa v Aziji potrta, doma je tudi vse navkriž in dolgo dolgo bo trajalo, ko bo še le v ožji domovini nastal red. Japoncev pa dosedaj niso hoteli prav kot kulturni narod priznavati, še le ko je svet sprevidel, da imajo dobre kanone, sedaj je kaj druzega. Mirovna pogodba se je 5. t. m. podpisala in obstoji iz 15 točk in dveh dodatkov. 1. točka konštatuje, da sta se znova sklenila mir in prijateljstvo med vladarjema in podaniki Rusije in Japonske. 2. točka. Rusija priznava, da ima Japonska pravico varovati v Koreji svoje politične, vojaške in gospodarske interese. Rusija se ne bo protivila odredbam, ki jih bo smatrala Japonska v sporazumljenju s korejsko vlado za potrebne. Ruski podaniki in podjetja pa imajo v Koreji iste pravice, kakor druge narodnosti. 3. točka: Ruska in japonska armada se umakneta iz Mandžurije v določenem roku. 4. točka: Zakupne pravice, ki jih je imela Rusija v Port Arturju, Daljnem in na bližnjem ozemlju in morju, preidejo na Japonsko, vendar pa se morajo respektirati že pridobljene pravice ruskih podanikov. 5. točka določa, da se v Mandžuriji dovoljuje svobodno trgovanje vsem narodom. 6. točka fiksira delitev mandžnrske železnice med Rusijo in Japonsko pri postaji Kuangčenci. Obe progi se smete samo rabiti v trgovinske in industrijske namene. Rusija obdrži vse pravice, ki jih je pridobila v pogodbi o zgradbi železnice s Kitajsko. 7. točka: Rusija in Japonska se zavežeta, da napravita železniško zvezo obeh prog v Kuangčengu. 8. točka: Obe železniški zvezi morate biti urejeni tako, da se promet medsebojno ne bo motil. 9. točka: Rusija odstopi Japonski južni del otoka Sahalina do 50. točke geografične širine s pripadajočimi otoki vred. Zagotovi se svobodno parobrodstvo skozi La 4 feronse in v tatarski morski ožini. 10. točka določa pravice ruskih kolonistov na Sahalinu, ki so obvarujejo svojo narodnost. Japonska pa sme ruske naseljence tudi izgnati. 11. točka priznava Japonski pravice ribarstva. V 12. točki izjavljata Rusija in Japonska, da obnovite trgovinsko pogodbo. 13. točka razprav^a o vojnih ujetnikih in o povrnitvi dejanskih stroškov. 14. točka določa, da se pogodba spiše v francoskem in angleškem jeziku. 15. točka pa določa, da mora ratifikacija biti v 50 dnevih gotova. V prvem dostavku je rečeno, da morate obe armadi v 18 mesecih Mandžurijo izprazniti. Za stražo železnice pa smeta obe državi pustiti za vsak kilometer 15 vojakov. V drugem dostavku pa se določa, da bo specialna komisija določila meje na Sahalinu. Car imenoval bo baje Vite-ja, ki ima največo zaslugo, da se je mir tako dobro za Rusijo sklenil, za ministrskega predsednika in povzdigne ga ob enem v grofoski stan. Vtis na Japonskem. Na Japonskem nikakor niso zadovoljni z mirovnimi pogoji. Mir označujejo kot nečastno kapitulacijo Japonske pred Rusijo. Vesti o miru so odrobili v znak žalosti z črnim robom in na mnogih poslopjih visijo črne zastave. V mnogih mestih nastali so nemiri, ljudstvo zahteva, da se ta poniževalni mir zavrže. V Tokijo je revolucija in razglašeno je obsedno stanje (Standrecht). Nemiri na Ruskem. V Kavkazu so grozni boji. V mestu Baku prišla je artilerija, da naredi red. Okoli 100O Armencev zbežalo je pred vojaki v neko bolnišnico. Ker niso hoteli bolnišnice zapustiti, ampak so na vojaštvo kamenje metali, strelih so topničarji na bolnišnico in jo razdjali. Mnogo ljudij našlo je smrt pod razvalinami. Zdravi napadli so pa čisto divji topničarje, jim odvzeli tope ter jih pregnali. Nekaj vojakov so pa prijeli, jih z smolo namazali ter jih žive zažgali. V Baku dobivajo petrolej in ljudstvo je uŽgalo petrolej in ladje na kterih ga odvažajo. Zgorelo je že petroleja za okoli 200 milijonov rubljev. Nemirov ni moči zadušiti, vojaki so preslabi proti ljudstvo. Pa tudi v drugih mestah blažene Rusije ni vse v redu, človek ni življenja varen. V Mittau-i našlo so tovarno, kjer so izdelavah za uporno ljudstvo puške. Zgube Rusov in Japoncev. Sedaj ko je sklenjena dolgotrajna vojska bo gotovo vsakega zanimalo nekaj o zgubah zvedeti. Rusi zgubili so mrtvih in ranjenih 360000 vojakov, Japonci 120000 mož. V posameznih bitkah zgubili so: Pri Liaojango Japonci 18000, Rusi 25000, pri Port-Arturju Japonci 50000, Rusi 20000, ob reki Šaho Japonci 18000, Rusi skoraj 80000, pri Mukdenu Japonci 52000, Rusi 182000 vojakov. V pomorskih bitkah zgubili so Japonci 3600, Rusi 6000 vojakov. 0 zgubah na ladjah poročali smo v zadnjem listu. SpodnjeŠtajerske novice. Prošnja našim naročnikom. Prosimo naše { njene naročnike, ki nam še kaj naročnine dolguja naj nam isto brez odlaganja dopošljejo, da sej list ne ustavi. Prihranite nam trud in zamudo, j pri tolikašnjem številu naročnikov da nam opci njevanje in terjanje vsakega posebič zares pre« opravka, kar morate sami uvideti. Pri tej jako nfl ceni našega lista Vam je gotovo mogoče zaostalo j ročnino takoj vplačati. V naših uradno kolekovai knjigah natančno zabeležimo, kolikor in do kedaji je kdo vplačal, toraj se ni bati kake pomote. Rl širjajte naš list med sorodniki, prijatelji in znaj ter jim povejte, da dobi z našim posredovanji vsakteri naših naročnikov vsako« razjasnila zastonj, ki jih želi v državljanskih, po tičnih ali v pravdnih zadevah. Bodite toraj tndi] proti nam pravični, kakor smo mi proti Vam usla( in do skrajne meje potrpežljivi! Pozdrav! Upravni^ „ Štajerca." Sokoli V Ormožu. Vse na svetu, kar nima \ brega namena tudi nima sreče tako tudi se ni m smijala rudečim puranom v Ormožu. Prepovedi) jim je bila vsaka javna slovesnost in orožniki-j jim pazljivo gledali na prste. Tem puranom, ki soj prišli v Ormož šopirit, je le hujskarija geslo, saj i dobrega ne storijo. Žalibog da se da nekaj mlad ničev in nekaj kmetov zapeljati, da pristopijo ) oslariji, da pristopijo k društvu, ki le lenuhe, posl pače in kričače sprejme. Poglejmo si pa nadal „slavnosta v Ormožu. Sokoli niso smeli v Ormof maškeradnim oblačilom, sleči so morali rudeče sn čice in niso smeli slovesno skoz Ormož iti. Veseli) vršila pa se je v vrtu Geršaka, kakor arestanti^ klenjeni so bili Sokoli. Gotovo da nebi zleteli) nemške gostilne, kajti v privatnem vrtu si baje ni mogli prav žeje pogasiti. Na cesto niso smd ljudstvo pa se jim je posmehovalo, kajti videlo] dolge obraze purmanov, ko so videli, da z veseli) nič ni, saj ni hec, če se ne sme javno kričati in raj bijati, in zaradi tega so ja v Ormož prišli. Td| ostanite zanaprej raje vedno doma, pustite hnjakj rijo, vrzite srajce proč in bodite pametni kmetje) zavedni fantje, ne pa maškori. Napad na ptujske* požarnike. 10. t. imeli so tn jički požarniki sestanek z požarniki celega oknj Med drugimi prišli so tudi ptujski požarniki tja, fa spadaja trojički k ptujskim. Ko bo se ptujčani pt ljali domov, pozdravili so jih surovi fanti v Gofid prav na klerikalski način. Z najgršimi besedami j ti tepci mirne gospode začeli psovati. Mi pozna to ljudstvo in vemo, da so to fantje storili le nu ščuvani od klerikalcev, ki sicer sveto obračajo m drugače pa živijo kot divja zver, ni jim znana boij zapoved »ljubi svojega bližnjega ko samega sebfcj Mirno peljajo se požarniki dalje in pridejo i urbanskega brega. Tnkaj stopili so iz vozov in šliij peš na breg gor. Pa kaj se jim tukaj zgodi?! gozda priletelo je kamenja kakor toče. Sreča jim ji 6 e. ima d( ai sr< )vedans mila, da se nobenemu nič ni zgodilo. Spet sln-kako snrovo je ljudstvo v naših krajih. Kje je **^e. ?**fte va^ Pon°s, kam boste še prišli? In taki tepci »lgujejojjjo še ob prilikah „hej jimaki.K Nimate vere, ni-■e straha pred kaznjo, ki vas čaka, ker ne spol-te božjih zapovedi? Naš ptujski okraj je dobro kot surov, žalostno da naš kraj zaznamvajo kot hudodelstva. Krivi pa so le hujskači, farji in i. Velika odgovornost še vaš čaka! Vol je umoril graščaka. Ponedeljek r, 28. avgusta šel je posestnik graščine v Pres- pri Celju, Ed. Strubegger, v hlev k živini. Ko kagleda junec, zelo huda žival, ee utrga, skoči k arju in ga vrže na tla. Nato pa ga začne z rogovi in tiščati k tlom s čelom, da je nehal ti. Na pomoč so prihiteli posli, pa pomagati več mogli. Strubegger je moral umreti, imel je rebra polomljena ter je zadobil tudi težke no- ije poškodbe. ivništvijumrl je pondeljek, 11. t. m. v Selnici pri Št. v Slov. gor. gostilničar in veleposestnik Johann nik. Umrli bil je blag mož in obče spoštovan. a mu žemljica bodi. Nemško šolo v Ljutomeru razširil je deželni niki so j 8vet v štirirazrednico. Obisk je celo dober, poki so s |0 nas veseli, da iz ljutomerske okolice toliko saj m & v to šolo hodi. Ljudstvo je sprevidelo, da mlade-it; in klerikalci le obetajo in nič" ne dajo, zato >ijo tej vej ne posluša in pameten kmet sam ve, kar pošto Btoriti, da bo sina ta o vzgojil, da bo tudi drugi nadalje, govoril. rmoŽ i Ljutomer. Okrajna bolniška blagajna v Ljuto-5e sraj Q nas prosi, da priobčimo, da je učenec brivca veselici očeh bolan se zglasil pri dr. Chloupeka in ga je inti za kravji na očet. Potem, ko ni bil več v zdravite'1 T ju dr. Chloupeka pil je vroč mrzlo vodo in zbolel ye niso rebnho. smeli,; poduk na ptujski nemški šoli za fante in za idelo jejieta se začne 15. septembra. Stariši, kateri ho- vesehcA (ja se njihova otroci nauče nemškega jezika, in raz- pridejo ta dan ali nekaj pozneje z otrokom v reaajjifoo §olo in ga naj vpišejo. Šolnine plačati je hujska- v »etje ill ptujska gimnazija, Klerikalni listi vedno in vedno Ko Bresne" besede, stariši ne dajte svojih otrok so tro-pjmg]j.o gimnazijo, manj še pa v pripravnico. Nič okraja.jw boste naučili, glasi se svarilo (?), profesorji so tja, ker,] Xemci, ti vam bodo nasprotniki. To vidimo, ani pftp tepci hočejo ljudstvo za nos voditi, ne privo-Gocavftmn) (Ja, bi z nizkimi stroški otroke vzgojilo. Na lami sojjjkj gimnaziji je podučni jezik nemški in učenci, oznamoLj morebiti ne bodo uspeh imeli, naj vstopijo le nav-L pripravnico (Vorbereitungsklasse), da dobe dobro ajo oči,Lg0 ju potem lahko pot skoz gimnazijo preho-a, božjal Pripravnice ne bi bilo treba, če bi se otrok že »dski šoli dovolj nemški naučil pa kaka je z fcim podukom na deželi dobro veste. Združite zahtevaja odločno nemški poduk v šolah, ki lorate plačati a nimate prave koristi od njih. Bv da so profesorji v Ptuji Slovencem nasprotni BJO d« Q Sift di? jim pa je ne le neumna, ampak tudi hinavska, hudobna in podla. Profesorji so zapriženi, vsem enaka pravica je njih geslo. Cela zadeva o ptujski gimnaziji in pripravnici je le hujskarija, podlo obrekovanje. Zakaj pa ne omenijo, da ni res, da dobijo učenci na ptujski gimnazije vse knjige, zakaj ne omenijo, da ni res, da dobijo siromašni obutelj in zimsko obleko, zakaj ne omenijo da celo bolehastim boljšo hrano priskrbijo ? Pragersko. Domovina svari pred tovarnarjem Steinklauber, ker je baje Nemec, in komaj so začeli Slovenci kupovati od njega opeko, že je začel rnvati proti njim s tem, da je ustanovil „nepotrebno" nem-čko šolo. O ti Domovina, ti budalo! Prvič nočemo disputirati, ali je šola potrebna ali ne, drugič mislimo, da se je pokazal pravi prijatelj Slovencem, ker jim je dal stem, da je ustanoval nemško šolo priliko se naučiti tudi drugega jezika. Kdor ustanovi šolo je le v očeh budalaste „Domovineu je le „celjski žabi" in njenim paglavcem nasprotnik in sovražnik. Pa še nekaj. V Račju je „narodna" tovarna znanega gospoda Dr. Pipuša v Mariboru. Temu že odvetniška pisarna premalu kmečkih grošev nese, zato začne se tudi pečati z obrtjo, zato odprl je „narodno tovarno." Ker pa ta ne dela dovolj dobrih kšeftov, se trudi prvaško glasilo „ Domovina", da hoče očrniti velespoštovanega Steinklauber-ja. Pipuš je sicer narodnjak pa kakor smo že večkrat rekli, da najhujši narodnjak le tedaj nemški govori, če se gre za kšeft in profit, ureničilo se je tudi pri Pipušu. Ta, ki noče nemški slišati manj še pa navadno govoriti, tako milo nemški govori če je nkšeftsmann" in tako lepa oznanila in priporočila razpošilja, seveda nemška. Za priporočanje blaga se ne sramuje nemškega jezika? Kmetu zabranjuje vedno nemški jezik. Denar pač ne smrdi po Nemcih misli si Dr. Pipuš. V črešnjevcu pri Slov. Bistrici so zopat razveljavljene občinske volitve. Porotno zasedanje v Mariboru se začne dne 18. t. m. V razpravo pridejo slučaji: 18. Marija Zaff, detomor in Jurij Voinovič, nenravnost. 19. Fr. Osteršek, rop. 20. Fr. Plohi, uboj in Krois, nenravnost. 21. in 22. A. Mauko, umor. Nekaj novih slučajev pride še morda zraven. V Dobovi pri Brežicah so dne 30. avg. blagoslovili novo pokopališče. Pokopališče ima 4015 m« površine ter leži krasno sredi polja. Ormož. Pri baronu Čoku so v torek 29. p. m. v graščinski kleti snažili sode. Veliko posodo so tudi izžigali s špiritom. Kar razžene tak velik s špiritom užgan sod in ubije hlapca Mežnariča. Ponesrečenec, srednje starosti, zapusti ženo in neoskrbljena otroka. Oplotnica. „ Celjska žaba" jamra, da je v Oplot-nici toliko naprednjakov in nikdo noče več z buda-lastimi narodnjaki držati. Prvaštvo rešiti zamorejo v Oplotnici le še baje dijaki srednješolci, ti se naj združijo, ta mlada inteligenca (?) naj priredi poučne shode in naj snuje narodna društva. Da, naj se združijo šolarji pa pri knjigah in naj ee učijo! Fant, kateremu še gleda goba in kamenček izza žepa, naj le pnsti politiko pri mira. Pa tndi šolske oblaeti opozarjamo, naj malo na prste pogleda mokrim pobalinom, knjige naj jim bodo „narodno" delo. Ko bo enkrat zrel študentek, tedaj naj na politiko misli. Domovini pa lahko rečemo, če ji drngi ne more v Oplotnici prvaštva rešiti ampak to od skoraj bi rekli dece pričakuje, naj si raje takoj v grob leže in naj zaspi v hladni zemlji, tam si bo malo ohladila vročo kri in sveto klerikalno jezo nad naprednjaki. Deželna vzorna klet in klet deželne hiše. Zveza kmetijskih zadrug na Štajerskem je sklenila, na korist štajerskemu vinstvu pospeševati prodajo vinskih pridelkov; posreduje prodajo vina odnosno vredila je v ta namen v Algersdorfu pri Gradcu primerno vinsko klet. Ta razpričeta akcija na hasek pridelovalcev in živalcev vina se dobro razvija ter omogočuje, da se obstoječa zvezina klet preosnuje v deželno vzorno klet, v kojo se bodejo sprejemala vina iz v s eh štajerskih vinskih okolišev. Štajerski deželni odbor je sklenil, da odstopi zvezi s 1. novembrom t. 1. kjet dešelne hiše v Gradca, ki je brezdvomno kaj pripravna za pospeševanje in spopolnjevanje omenjene akcije. Zveza pripravlja že vse potrebno, da bode deželna vzorna klet služila svojemu namenu; skrbi zlasti za pristna domača, štajerska vina, da primerno opremi klet deželne hiše in dobro postreže dosedanjim odjemalcem ter jih zadovolji v vsakem oziru. Potrebovala bode v ta namen okroglo 1000 do 1500 hI vina od domačih producentov iz vseh štajerskih okolišev. Priporoča se, da vinski pridelovalci prijavljajo za oddajo določeno množino, vina lastnega pridelka zvezi kmetijskih zadrug. Zgoraj označeno akcijo je tem bolj pozdravljati, ker ne bode služila le producentom, da svoje naravne vinske pridelke lažje vnovčajejo, ampak služila bode tudi splošnosti, ker bode skrbela in pospeševala, da se bode le pristno naravno vino prodajalo in točilo. Iz savinjske doline. Lansko leto prineslo je hmelarstvo dokaj dobička in marsikteri mislil je, to bo od zanaprej vedno tako in že je štel kaj mu bo prišlo denarja v kašo; ja nekteri mislili so še več pa bom dobil, če si z dobičkom kupim več zemlje, da bom lahko več pridelavah To storili so pa samo ti manj previdni. Pametni plačali so stare dolge in gledali, da očistijo imetje dolgov. Ti so imeli prav. Letošnji hmelj niti ne bo zamogel stroškov doprinesti, o dobičku niti govoriti ni, ker je cena zelo padla. Vsi ki so z lanšnjim dobičkom slabo ravnali, tarnajo sedaj in rečejo, če se nam še enkrat hmelarstvo tako dobro obnese, bomo pametneji. Žalostni pa so tudi vsi žalski narodnjaki, ki so se dali zapeljati in si kupili akcije „narodne" pivovarne in kaj sivo gledajo obernarodnjake ki so jih k temu prigovarjali in jim zagotavljali, da bo dobiček izvanreden. Ti obernarodnjaki pa so fini „kŠeftsleite", ti imajo že žepe polne, aktionarji pa leto za letom čakajo odrešenja, ti voditelji so si svoje krajcarje že „ zaslužili". Prve sledi tega narodnega velikega dela naj dejo se v pisarni Sernec v Celju in od dobička precej preč cvikne baje tudi Dr. Karlovžek, ki je trge vest gros tudi vest vsal bili atrij je c vitn roča ali mer ribo Bbuhhortar* tega podjetja. Mislimo, da je dor drugih, ki bi bolje in tudi ceneje to opravili, ka mož, ki tako dobro pozna stroškovnik. Nek slovens advokat je pred kratkem rekel: Domovina slovenski] advokatov je njih žep, zastonj ne storijo za narodn reč ničesar. Tako žalostno premišljevanje privede na tudi do t$ga da si v obče trg Žalec pogledam^ Zadnja leta gre Žalec vedno rakovo pot, že 20 k stoji ta trg vedno na isti stopinji, če ravno bi a mogel eden najbogatejših biti. Iz tega je razvidno] da tam ni nikakega napredka, kjer ima prvaS doktar in zopet doktar veliko besedo in vodst« Tam je tema, tam je siromaštvo. Poglejmo si Kranj] sko, tam je na nekdanji mir sledilo hujskanje ii ves gospodarski napredek hira. Od prvaških aokoloj E4MV čitalnic i. t. d. kmet ne boš imel dobička, pridno! kali obdeluj svojo zemljo in vkleni se napredka in ne sovraži soseda, če govori drugi jezik. Hujskača, kil pride v hišo, spodi ga. Pomenljive besede nemške^ cesarja imajo posebno za Kranjsko veljavo. »Politic^ duhovščina je nesreča za deželo." Domovina. Domovina se kar peni, da smo pisal da naj pazi, da ne bo „zaklenjena." Jezi se, jd žaba morebiti počiš. V „ galeriji Štajerčevih roparski morilcev in razbojnikov", hoče znane klerikalce i: petolizce prvakov kot BŠtajercijance" zaznamovati To počenje in ta manever je ne samo zelo bodal«! ampak v dragem ozira tadi zelo pO faknistvu To zamore le tak povel fakin, kakor je „Domovina". Sodnijsko po aktih je dognano da e^ imenovani 4 narodnjaki prvaški ali farški podrepj niki bili. Vsi so bili naročeni na „Gospodaraa iij „Naš doma." Fej črez hinavščino, fej čez tako p* stopanje. Fej pa tudi črez glasilo Domovino, farški petolizec prve vrste. Žalostno preobrača oči« tarna da se je „Štajerc" norčeval iz shoda črnosnk nežev, Seveda Domovina trepeče pred farji ko p^ pred bičem. Hej junaki! Zborovanje črnih hujskačev v Maribora 3. is 4. septembra se je slabo obneslo. Backi, ki so ji privedli debeli župniki in sloki kaplani so topo poj slušali, brez da bi razumeli, kar so jim „zveličarjif kvasili. Klerikalne cunje, ki vsako malenkost grozo* okinčajo (če umerje kaka farška kuharica i. t nimajo skoraj nič o slavnosti pisati. Eno se nam zdi čudno, črnosukneži vejo, kako slabo se kmetom godi, suša, burja in nevihta napravila je mnog] škode, iz vseh krajev pridejo poročila o požarfij neg; Mi ha < ske črni ki 8 nov« ga i ki d zgoc Več bali, drug pa 1 poke trup Lens bil ljnds so z Visiš svinj ljads briga odgn jama stave som kužne bolezni razsajajo in vendar se še upa črna fakinaža ljudstvo k burkam in veselicam in k hri skanju vabiti. Namesto da bi ti „zveličarji" gledali,; da kmetu v revščini pomagajo, ga silijo da se pejjn| k političnim hujskarijam. Vinogradi V Halozah. Več let je našim vinogradnikom samo žalost in prazne žepe prineslo. Ce i\ trtna uš vsega pokončala, prišla je toča, tndi zimi naredila je dokaj škode, in drugi škodljivci so taka] začeli uničevati, da je človek zgubil celo veselje do vinogradov. To leto pa je dobro vreme, uspešno J tiranje škodljivcev nam prineslo lepe nade, iz vratu 1 me(* kove elika ureje sko t amo. ovoljBrtev bo nam poplačala trnd in mnke leta. Kako ;akor 1 ^Je Je 8^0Z vinograde iti, ko je vsak trs poln ?nski| ^Ja- ^a ne sam0 da bomo dobili mnogo vina, iskih j " da bomo dobili izvrstno vino naa še z večjim odno J *&m naJ naPolni. Pri vinogradnikih samih naj 5 naaj '» ki hoče dobro vino imeti, kapnje. — Te dni ^^^ bo v Ptnja in Maribora izletniki iz Spod. Av-let iiJ8^ga» ki so prišli gledat vinogradov. Prišlo jih za_ okoli 250. Vsi so bili iznenadjeni čez lepe rodo- idtio,] »e g°rice- ?aški Surovost na deželi. Zadnji čas se večkrat po-stvo. I k> da s0 BQrov* fantje, naščuvani ali od prvakov ranj-J °^ farJev> upadli mirne meščane ter začeli ka-je in j ^J6 n*cta*i 'n jih psovati. V okolici Celja in Ma-colov ] ora 8e Je ^e to večkrat zgodilo. To je sad kleri-•idno 'n'h hnjskačev. Kam plovete farji. Zakaj peša vera? n ne Mariborska Okolica. Uradni list ces. kr. okrajni tifc* glavarstva Maribor tiska se v klerikalni tiskarni. ke 1 toraj morali bi uradni list sprejemati, ki se sku-;ičnaMv ^ni kuhinji. Koliikokrat nas napredne občin-|le predstojnike, učitelje itd. listi, ki se tiskajo v tej isali r tiskarni, blatijo in zato bi sprejeli uradni list, jezi ;se t,,c^' tamkaj tiska! Če se bo uradni list od :skih ■reg* ^e*a naPreJ še vedno v tej tiskarni tiskal, e inBnaprednjaki ne bodemo več sprejeli. Proč z listom, ■vati. M'^ P° ^ari'b. alast Zaradi 20 kron življenje zgubil. Pred kratkim išeč. B^''a ee J*e mea* Celjem in Teharjem grozna nesreča. asilo r železniških delavcev, ki so železniški tir poprav-a so f'' ponočevali so v nekem listniku. Čeravno so ga Irep- ^o' svarili, vendar se je podal v gorečo parmo, " iq ■ komaj je prestopil prag, zrušila se je parma ter po- B^opala nesrečneža. Drugi dan našli so zgoreto kotfc10- 6 ia , Sv- Lenart v Slov. gor. Umrl je 6. p. m. v Sv. 8uk-»artu v Slov. gor. tržan August Aubl. 8. p. m. pesB Je sprevod, katerega se je udeležilo ogromno Bistva. Ko so že prvi bili na pokopališču, zapustili ». inBza(^ni* ^e k°maJ hišo žalosti. , jih Ljutomerski okraj. Johana Lukovnjak, želarka v po- pščaku peljala je v kišti na Štajersko materi dve irji* PJ'- Ni vedla, da je to prepovedano, ker navadno Dzno f^stvo, ki ne tržuje z svinjami, se tudi za to ne d.) foa< *^a štajerskem prijeli so jo orožniki, ter jo Qam.pnali v Ljutomer, ker ni bila domačinka. Opozar-tom M tedaj bralce na meji, da se brigajo za take po-logoV6) kaJti nevednost zakona ne varuje kazni. Gla-irih W oznanila ces. kr. ministerstva za notranje zadeve črna J 20. maja 1905 št. 16986 je prepovedano svinje huj- i okraja Cakovec na Štajersko nvažati. dali Umrl je slovenski slikar. Anton Ažbe v Mona- )e]je lrem (Munchen). Bil je eden najboljših slovenskih Karjev svetovne slave. Svoj atelier je imel krasno rad- ?Jen v ^lonakovem, kjer je imel tudi svojo slikar- i nijšfj'0- Vest o njegovi smrti je prišla nenadejano. uma ako Dopisi. s do ^ za- Sv. Urban pri Ptuju, Pri nas ljubi Stajerč se stna P procesijami nikdar ni zvonilo, kakor da bi bil pogreb kakega turka, šlo je ljudstvo tiho in mirno in še bolj tihi so bili zvoni. Nekako zimsko spanje jih je utihnilo. Pa glej! Zbudili so in klenkali in zvonili, — da si ae bal, da ne bodo počili. Kaj pa je to burno zvonenje z vsemi zvonovi pomenilo ? Naš kaplan se je preselil in zato so tako zvonili. Ne vemo pa ali iz veselja ali žalosti. Ljudstvo se zelo jezi in pravi za nas pri procesijah niti en zvon ne zvoni, Če pa se preseli privandran kaplanČek zvonijo, kakor če bi sveti oče papež prišli ali odišli. Zdaj vidijo, zakaj vera peša. Farjem je lastna oseba več nego sveta vera. Iz Ljutomera. Na male maše dan t. j. 8. t. m. na večer napadla sta sinčka tukajšnje poznate stare Veršičke, ki slišita na ime Feliks in Lojzek, na tukajšnjem kolodvora jednega tukajšnjega mirnega domačina in potem pa jedno gospo in se hvalila, kako da bosta kot sokola v nedeljo dne 10. t. m. v Ormožu z rudečo srajco svet obračala. Kam pride svet? Fantje Še z mokrimi ušesi hočejo svet obračati, do sedaj ga pa možje niro obrnili! Ako bi videli tega Feliksa, bi strmeli, zgleda ko opica, še bolj zaobr-njene usta ima in klepetali ko „karfreitag račen." Lojzek, kot šestošolec gimnazije v Mariboru bi se tudi smel lepše obnašati. Iz Bizeljskega. Dragi „Štajerca, naznanjam ti, kako se naš župnik Pavlic v politiko vtikajo in huj-skajo. Na dan volitve 22. in 23. avgusta tega leta bili so tudi zraven, Čeravno niso imeli volilne pravice. Bili bo pa svoji stranki zelo postrežni, prepi-savali so volilne liste, spodbujali ljudstvo za svojo stranko, poštenim možem glase odvzeli in se na vse Čine trudili, da bi prišli le farški podrepniki v občinski odbor. Prosim te toraj dragi „Štajerc", povej nam, ima Župnik pravico, da tako deluje? (Odgovor uredništva: Župnik nima pravice volilcem krivico delati, naznanite reč sodniji in priobčite priče. Postava mu bode pot pravice pokazala. Izročite celo zadevo kakemu naprednemu ali nemškemu odvetniku.) Iz Podljublja. (Koroško.) 4. septembra t. L bila je pri nas občinska volitev. V III. razredu zmagali so isti, ki so se držali dekanove suknje. Smejati pa se moramo, da so celo z oblastilom Košičevega Pep-čeka, katerega „Mira tako sovraži, za farja glasili. Kako veselo vihrala bo sedaj farška kuta! Istim pa, ki so kompromis (pogodbo) sklenili, svetujemo v prihodnje za bolezen na očeh flašico lurške vode. Iz Hajdine pri Ptuju. Naš kaplan, katerega vsi ljubimo iu spoštujemo, ki so res tak duhovniv, katerih si želimo, so nas zapustili in se v Ptuj preselili, kam so premeščeni. Častitamo Ptujčanom, da so dobili tako pridnega kaplana, kateri se ne vtika v politiko in le svojemu poklicu živi. Slava pravemu dušnemu pastirju. 1 Črna pri Pliberku. Mariborsko farsko-klerikalno glasilo „Naš Dom", dobro znani lažnjivi smrdljivec priobčil je nad vse neumen neslan članek, v katerem kriči in tuli, da si nŠtajerčeviB pristaši iščejo neveste potom oznanil v „ Štajercu*. To ga jezi, to ga pika. Pa kaj li to briga tega umazanega farškega 8 lističa? Aha, 2e vemo. V „Naš Doma" še nikdar ni bilo citati oznanil glede ženitve, ker v taki smrdljivi cunji bi se vsak sramoval kaj tacega priobčiti dati, nadalje nikdo takih povaljenih farških devic, kakor jih ima „Naš Dom" za ženitvo godnih kar cele knpe na razpolago, niti pogledati noče, manj pa še z njimi seznati. „Naš Dom" že ve, da se zastonj ne jezi, kaj ner1 Mi ti ne moremo pomagati, pomagaj si sam s tem, da boš drngokrat molčal s takimi članki, drugače se še bolj pogrezneš v blatn, v katerem že itak do vrata tičiš. — Mi zavedni mladeniči in možje bomo si pa še nadalje v našem priljubljenem naprednem »Štajerca** iskali neveste, če bo treba. Vedi „Naš Dom", mi hočemo le napredna dekleta, ne pa tistih onemn glih farških po voska dišečih devic, ki se valjajo včasih celo noč na kakem farškem shoda, daleč od doma, pijane in brez sramu. Mladi kaplanček, vročekrvni jim i« ^oditel^ \zdja i rozino. o naj itroš-godo mirni o na )dbe-i8peh nimo droz-lreži, stijo. im z tri in mis-izdne cenik Kateri bolenlkl rabijo z najboljšim uspehom naravno vračilo Franc Jožefov grenki vrelec (Bitterquelle)? Vsi tisti, kateri so nljeni služiti si svoj kruh bodisi s telesnim, bodisi z duševnim delom lii občutijo vsled teh naporov motenje v prenavljanju, sploh v važnih ih organih. Pa tudi tistim ubogim srečnim, kateri so uživali pre- ob mizi življenja in katerim grozi debelost se svojimi neznosnimi itki. se priporoča za njihovo zopetno zvračitev kot najboljše in edino rtno sredstvo Franc Jožefov grenki vrelec. pflr* "Vinograd — posestvo Majberg-u, v lepi okolici in legi, z krasnim razgledom, Jaki dan poštna zveza, malo uro od Ptuja oddaljeno, okoli orale vinograda, od tega polovica že z novim nasadom, loli 3 orale travnikov in sadunosnik z samim žlahtnim sad-iD, lep mlad gozd, novi nasadi, so Se 10 let davka prosti, fcposka hiša, viničarja z hlevi vse zaradi bolezni in starosti tenjega lastnika takoj za prodati. — Daljša pojasnila da Vine. Frass v Ptuju, Biirgergasse 6. 392 m ) pon-logoče Izjava. Podpisani Jurij Bresnik, posest-Ik v Spodnjem-Pobrežju pri Mariboru, bžalujem, da sem žalil gospoda Mar-na Strametz, oskrbnika v Spod-em-Pobrežju pri Mariboru in nje-vo ženo Ano, ter ju prosim s tem odpuščanje. Maribor, dne 28. avgusta 1905. Jurij Bresnik i. r. fP^T* Naznanilo. 'TBbg A Častnim mojim kupcem, in naročnikom naznanjam, 2 sem preselil svojo dosedanjo trgovino z špecerijskim pom in delikatesami z florijanskega trga štev 1 rst-ova hiša) v Ungartorsko ulico štev. 6 (zraven ke kasarne). Zagotavljam vse moje naročnike in od-alcp, da jih bodem kakor do sedaj tudi naprej točno Bolidno postregel. Za mnogoštevilen nakup prosi s odličnim spoštovanjem Heinrich Mauretter. f~ Nizke cene! Reelna postrežba! G fe ti in Ogi- ovin nt pivovarski učenec irav, čvrst, krepek in priden tez 15 let star proti prosti Hh in nekaj mesečne plače ce v pivovarni v Miklautz-u Koroškem. Učiti se mora 2 leti. 408 Yorksirske svinje se prodajo, dokler Se so na zalogi in sicer 7 tednov stare po 10 K, 8 tednov stare po 11 K, 9 tednov stare po 14 K, 6 mescev stare po 32 K, enoletne po 50 K. *ierff. 407 Oskrbništvo grajščine Mahrenberj ^••••••••••••eeoMe« Naznanilo. m V najem se da kovačnica s primernim stanovanjem, bodi si samcu ali ocenjenemu. Dobi se v najem tudi vrt in njive. Več se zve pri lastnici T. Fink na Prelo-£ah pri Prihovi, pošta Konjic«. Nauk na glasovir in gosli zastonj *» dijakinjam iz boljših hiš stanu-jočim. pri moji hčerici, učiteljski kandidatinje v Mariboru, Garten-gasse 8. Srečko Pire, nadučitelj __________J_P-__________ Hrastove kadi za zelje še v dobrem stanu, proda po ceni g. Antonija Petovar, gostil- ničarka v Ptuju. 400 Krojaški učenec se takoj sprejme pri Franc-u Toplak, krojač v Ormoža. Ki vsaj nekaj nemški znajo, imajo prednost. 401 Fotografije kot znamke (marke liki znamkam na pismah) in dopisnice s sliko izdeluje po vsaki poslani fotografije po ceni Otto Neumann. Prag, Karolinen-tal štev. 130. Ceniki se pošljejo na zahtevanje brezplačno in franko. 389 Proda se hiša384 s 3 sobami, vrtom, novo nasajenim sadunosnikom in vinsko trto. Zraven so 3 lepe njive, vse v enem kosu, zraven so hlevi za svinje in krave, nov vodnjak z izvrstno vodo, pri občinski cesti in 10 minut od mesta Slov. Bistrica. Hiša je 10 let davka prosta, — Natančneje se izvč pri e. Juri Cenika, krčmar pri SI. Bistriei. Lepo posestvo404 se takoj proda z njivami, z velikim sadunosnikom, z amerikan-skim vinogradom z trgatvijo, z velikim poslopjem z večrm stanovanje. Sobe so pripravne za leto-viščarje in se lahko v najem dajo. Poslopje je za 7000 gl. zavarovano in ceni se na 6000 gl. vse skup. Posestvo je 1 uro od Maribora oddaljeno in spada kcoj tudi en kamnolom. Vpraša se pri lastniku Nikolaj Kotolcnko, posestnik. Tresternitz pri Maribora. Gostilna in mesarija zelo dobro vpeljana, se da v najem. Ponudbe pod „Un6ersteier" Annoncen - Expedition Kienreich, Graz. 387 Trgovina 388 z mešanim blagom se da v najem. Na leto se proda blaga za 4000 K. Ponudbe pod »Kaufmann 28u Annoncen - Expedition Kienreich, Oraz. Novozidana mala hiša še 10 let davka prosta, 20 minut od mesta Maribor se pod prav ugodnimi pogoji radi smrti lastnika proda. Pojasnila daje Maria Munda v Gornjem Pobrežu pri Mariboru, Damgasse štev. 241. 397 oooooooooo Zgubljen 391 {'e bil dne 21. avgusta zavojček v :aterem je bila ženska obleka v vrednosti 40 K od Žital do Ptuja. Kdor ga je našel, naj ga pošlje Mihaelu Herič, mlinar v Strassn pri Spielfeldn. Darilo 4 K. Priden viniear391 z 3—4 delavnimi močmi, se sprejme pri g. Betty Tamm, Ptuj. Posestvo 3fl0 v Sv. Barbari v Halozah, v bližini cerkve, sposobno za kakega penzionista ali obrtnika, 80 orali zemlje, se radi preselitve po ceni proda. Daljša pojasnila da uprav-ništvo »Štajerca.11 Posestvo 15 minut od pesničkega kolodvora (PSssnitzhofen). 2 malim vinogradom. njivami in sadunosnikom, se takoj proda. Več *se izve v Mariboru, Grajska ulica štev. 12, 1. nadstropje. Redka priložnost Lepa novozidana hiša. tik glavne ceste, 10 minut od Ptuja, 11 let prosta davka, ima 3 sobe. 3 kuhinje, 3 velike vplbane kleti, 1 perilno kuhinjo in izvrsten vodnjak, lepi hlevi, drvarnice, ter 1000 kvadratnih metrov lepega rodovitnega vrta, se zaradi hitre neselitve prav po nizki ceni proda. Pri kupni pogodbi je treba samo 1200 goldinarjev izplačati ostanek se lahko po malem izplača. Posestvo obresti se z 790. Naslov pove „Štajerc". 395 ■ p 11»^—^—.....i i ...i.- Klosterneuburške mošt-vage (Mostwage) natanko izkušanc. sistema Babo in Wagner. Pobijo se z ali brez cilindra za merjenje (Mess-cvlinder) in z navodilom za uporabo od 80 vin. do K 2-W pri Jožef Gspaltl, optiker v Ptuju. 399 Zgubljena je ena gunja od Magdičeve rude do pisanega mlina proti Ormožu 4. t. m. Kdo jo je našel, naj jo zanese k kmeta JadoriČu pod Humum. Za darilo dobi 2 kroni. Janez Rakuša. kmet. 398 Učenec 405 se sprejme v trgovini z meSanim blagom. Vešč mora biti nemškega in slovenskega jezika. Kari FUrst, Abstall pri Cmureku. Lepi škafi {06 z železnimi obroči, se po ceni oddajo. Prane Joofce mlajši, trgovec v o plut niči. Učenec, obeh jezikov vešč, se sprejme v trgovini mešanega blaga pri Franc Jonke mlajši v Oplotnici. 12 Veliko presenečenje I Nikdar v Življenju ni več take priložnosti 33 500 komadov za 1 gld, 95 kr. Ena krasno pozlačena precisna ura, katera točno teče in za katero se 3 leta jamči, z jako primerno verižico, ena modema zidana kravata za gospode, 3 jako fini žepni robci, en prstan za gospode z imit. žlahtnim kamenom, 1 krasen mošnjiček,! jako fino žepno zrcalo, 1 par manSelnih gumbov, 3 gumbi za srajco, (3»/t dubla-zlat) z patentiranim saklepoin, 1 jako fini tintnik iz nikelna, 1 fini album z 36 najlepšimi slikami, 1 eleg. broša za dame (novost), 1 par bouton s simili-brilanlom, 5 različnih smešnih reči za stare in mlade. 20 različnih reči za koreftpo-deueo in Se 400 drugih različnih stvari, katere se rabijo pri hiši in so za vsakogar potrebne. Vse to se posije z uro vred, katera je sama tega denarja vredna, za samo 1 gld. 95 kr. Razpošilja se proti poštnemu povzetju ali če se denar pošlje naprej. Dunajska centralna razpošiljal niča P. Lust, Krakov (Krakau) Nr. 41. NR. Za neupaiaioče se denar vrne. Veliko presenečenje. KiMar ve* v xivijeija w ae pa-aiai toka priMatst. BOO kesoY samo 1 gld. 80 ta. ba krasno pozlačena 36 ur tekoča precisanker ura s sekundnim kazalom, ki natančno kaže in za katero se jamči 3 leta, ena moderna zidana kravata za gospode, 3 jako fini Žepni robci, en prstan za gospode % imiti ranim žlahtnim kameaom, 1 nastavek za smodke z jantarjem (berenšteinom), 1 eleg. brosa za dame (novost), i krasno žepno tojletno zrcalo, 1 usnjat mošnjiček, 1 Žepni noži« z pripravo, 1 par manSetnih gumbov, 3 gumbi za srajco, vse iz duple-zlata z patentiranim zaklepom, krasen album za slike v katerem ie 36 najlepših podob sveta, 6 reči, katere povzročajo pri starih in mladih mnogo smeha, 1 jako koristna knjiga, v kateri so zložena pisma, 20 reči za korenšpondenco m še 400 drugih različnih stvari, katere se rabijo pri hiši in so za vsakogar potrebne, vse to se dobi z uro vred, katera je sama tega denarja vredna, za samo gld. 180 Razpošilja se proti povzetju ali če se denar pošlje naprej, skozi dunajsko razpošiljalnico Ch. Jung-wlrth, Krakau A/14. 1038 NB. Za neugaiaioče se denar vrne Voz na prodaj. Lepa, močna, novolakirana kočija za dva konja, je po nizki ceni na prodaj. Jož. SramI, kovaški mojster v Šmarjih pri Jelšah. 381 Herkules-trte m imenuje se naSe cepljene amen-kanske trte, v kakovosti brea konkurence, na 7. vinskem sejmu v Mistelbachu so dobile zlato medaljo. Za bližnji nasad oddamo Še 150.000 trt. 20 sort, na naročilo in si to zabeležimo. Pri velikem naročilu damo rok za plačilo. Ga-rantirano da 95% trt rasle. Korenine so močne, požlahtene mladike od izvrstnih trt. 1895 ustanovljena trsnica „Bad Radein." Nadalje oddamo 1.000.000 ameri-kanskih rezik in trt z koreninami. Hiša v sredi trga, pripravna posebno za kakega mizarja, ker je lepa delalnica. Hiša je v dobrem stanu k njej spada vrt in gozd. Plača se 2200 K. 3000 K lahko ostane na posojilnici. J. Kos v Radečah pri Zidanem mostu. 366 Slamo kupuje S. Ružička, Maribor. Cena 3 krone. 370 Učenec z dobrim Šolskim spričevalem, če mogoče obeh deželnih jezikov zmožen, se takoj sprejme pri Johann Pungarschea, trgovina z mešanim blagom v Slovenj grad cu. 372 Dobra jabolčnica od 56 litrov naprej, je za dobiti pri gospej Ljudmila Fiirst, Ptnj. 367 V najem želim vzeti hišo za malo trgovino, v sposobnem kraju ali jo pa tudi kupim pod ugodnimi plačilnimi pogoji. Ponudbe blagovolijo se vposlatina upravnišlvo „Šlajerca". 377 Zenitna ponudba. Star sem 33 let, samec, imam premoženja 4000 K v gotovini in posestvo vredno 6000 K. Želim se oženiti z deklico ali vdovo, ki bi imela kako gostilno, trgovino ali mlin prve vrste. Ponudbe naj se pošljejo na upravništvu »Štajerca". 355 Sodar 375 delaven in trezen, se takoj sprejme pri J. Kravagna, trgovina z vinom oooooooooo Kuhariea, gospe Blanke v Ptuju. katera zna dobro kuhati, se takoj sprejme od Naznanilo. Tedenski sejmi vršijo se v Konjicah vsak četrtek.' Je pa ta dan svetek ali letni sejem, vrši se tedenski) sejem dan prej, t. j. v sredo ali torek. — Ob teli tedenskih sejmih ne pobira se mestnina (Standrechtsj gebiihren) in prodaja se lahko sledeče: Kmetijski pridelki vsake vrste kakor: jajca,| mleko, maslo, zabel, sladka in kisela smetana, peratj nina, domači zajci, raki, ribe, cvetlice, drva za kurjavo, trešče za podkuriti itd. Prostor odkaže se orf občine. Tedenski sejem je za kupce določen od 6 do 9 ure predpoldan in ne smejo se imenovane red med določenimi urami prekupcem prodati. Občinski urad trga Konjice, due 1. avgusta 1905. Župan: Dr. Kadinnigg. 'I 3« Služba občinskega redarja se takoj odda. — Prosilci morajo biti oženjeni, vešS slovenskega in nemškega jezika v govoru in pisavi, ter ne črez 40 let stari. Več se zve pri podpisanem občinskem uradu. Občinski urad v Framu, 11. septembra 1905. 39^ Župan. Yinicar m se sprejme v viničariji blizu Celja proti dobri plači. Vstop 1. novembra. Viničar mora biti oženjen; samo na iBte, ki so bili dolgo na enem in istem mestu in ki tudi znajo nemški, se ozira. — Več se zve pit A. VVesten, Celje. Najizvrstnejše in najboljše taniburice (glasbeno orodje) izdeluje in razpošilja Prva sisečka tovarna tamburic 8 in da moj J. S tj epu sin Sisek (Hrvaško). Ta tovarna je bila odlikovana na Pariški razslnfc leta 1900 in na Milenijski razstavi leta 1896. < Razven vsega glasbenega orodja so tudi vsakovrstne sekirice (note) za razlifne inštrumente v zalogi. Priporočajo se izvrstne gosli, citre, kitare, mandolina. harmonike in okarinc-V isti tovarni izhaja tudi strokovni list; „Tamburica" po edenkrat na mesec ter stane za cefcij leto 8 kron s glasbeno prilogo vred. Za vsaki inštrument se jamči. I Veliki cenik (Preiskurant) s slikami se pošlje na zahtevanje zastoj 13 četrtek. =■ tedenski Ob teh drechts- jajca, Franz Kaiser, veleposestnik vinogradov, trgovec z vinom in žganjarnica, Priporočam mojo bogato zalogo vsakovrstnega žganja, kakor tropinovec, slivovko, droženko, brinjovec in vsakovrstno rosoglijo. Pri moji novi žganjarnici v hramu tik moje prodajahiice žganja lahko postavijo cenjeni odjemalci svoje voze. Ako se primeroma dovolj veliko kupi, sem pripravljen, povrniti tudi stroške mitnice (maute). Pismena naročila se vestno in točno izvršujejo. Vzorci (muštri) so vsak čas na razpolago. 227 Kdor potrebuje vino, temu priporočam mojo bogato zalogo vsakovrstnih vin. ©e» 6 mescev na poskus 380 mescev na up! Celo zastonj! drugih takih reklam moja svetovno znana tvrdka ne potrebuje, hvali svoje ure. Jaz pošiljam že več let k najveci zadovoljnosti odjemalcev moje amerik. antima#netičnega sistema in futeralom. Roskopf patent-anker remonter-uro št 99 z plombo. v drnom imit, železnem ali niklastem okrovu, z patent cifrenico, 36 ur idoca, 3 leta garancija, v futeralu iz jelenja, z niklasto verižico in privezkom za 2 gold., 3 ure 5 gold. 75 kr., 6 ur II gold. 25 kr. Ista ura z dvojnatim pokrivaiom 3 gold. 40 kr. Sistem „Roskopfu-ure, zelo po ceni, kako take povsod urarji in trgovci prodajajo, ena I gold. 50 kr. Denar nazaj! ali zamenjaiije če še ni poškodbe tudi po »' mescih Pošiljanje po poštnem povzetju ali če se denar prej vpoSlje od Prve tvrdke ur ANNS KONRAD v Brucksu št. 876 (Češko) c. kr. sodnijsko zaprisežen cenilec. pitana z c. kr. orlom, zlatimi in srebrnimi medaljami, in 300.000 pohvalnimi pismi iz vseh krajev. iki z čez 1000 slikami pošljejo se na zahtevo zastonj in franko. Hans Wouk, trgovec v Poljčanah (kolodvor) priporoča svojo bogato zalogo blaga za mozko in žensko obleko in različno platneno blago in gotove ženske in možke obleke. Potem sladkor, moko itd. Kupuje po najvišjih cenah jajca, maslo, vsakovrstne deželne pridelke itd. Na prodaj ima tudi 40 štartinjakov dobrega poljčanskega vina. 228 Razpošiljava solid, čeških glasbil 326 1 zelo nizkih fabrikskih cenah. Pri izvira kapi se naj bolj. Glasom mojih poSiljavnih pogojev je naročevalec brez rizike, ker je zamenjava dovoljena ali se vrne denar. Gosle za šolarje že za gold. 2.80, 3.—, 3.50,4—, 5.—iit. 6.—, Koncertne gosle za gold. 7.—, 8.—, 10.—, J2.r-, gosle za orkeste z močnim glasom gold. 14.—, 18.—, 20.—. Solo-gosle gold. 25.—, 30.—, 40.—, 60 — in 80.—. Lok za gosli po kr. 50, 60, 80, gold. 1.—, 150, 2.— in dalje. Pikole in piščalke lepo izdelane po kr. 50, 80 in gold. 1.—, 1.50, 2,— in dalje. Klarineti, najfiniše izdelani po gold. 4.50, 5.—, 6.—, 7.— in dalje. Pošiljanje po poštnem povzetku ali če se denar prej pošlje po Erzgebirgiuches Musikversandhans Hans Konrad v Brilks-u št. 876 (Češko). Cenik i čez 1000 slikami poilja te vaakeau na zahtevo zaiton' In frank«. -14- iliLi $& Zahtevajte pri nakupu Schiehtovo štedilno milo Varstvena znamk«- z znamko „jelen/c Ono je zajamčeno čisto in brez Škodljive primesi. Pere izvrstno, Kdor hoče dobiti zares Jamčeno pristno, perilo neškodljivo milo, naj imel vsak komad ime -SCHICHT" in varstveno znamko -JELEN", pazi dobro, da do 292 R( Prui danj Popolno prepričanje da^sta lekarnarja Thierryja balzam in centifolij-sko mazilo m nedosežno uspešno sredstvo za vse notranje bolezni, influence katar, krč in vnetje vseh vrst, telesno slabost, motenje prebave, za rane, bule in poškodbe. Pri naročbi balzama ali pa na Željo posebej se pošlje zastonj knjižica s tisoči originalnih zahvalnih pisem kot domači svetovalec 12 majhnih ali 6 docjnatib steklenic balzama 5 H. *o majhnih ali 30 dpojnatib steklenic 15 H. — 2 lončka centifohjskega mazila 3'60 H franko z zabojčkom. • Naslov: lekarnar H. Chierry o Pregradi pri Rogatcu. Ponarejalce pre-naredb bom sodno zasledoval. Pravo domače platno za rjuhe in perilo priporočava po sledečih cenah: Cela sešita (rjuha) za posteljo 2 ali 21/, metra dolga, velja samo 1 gld., oziroma 1 gold. 20 kr. — Najfinejša sešita rjuha iz tenkega domačega platna 2 m dolga, velja samo 1 gld. 60 kr. To domače platno se tudi prodaja na metre in sicer velja, Čeprav je platno 160 cm Široko, meter samo 75 krajcarjev. — Domače platno za „štrocokeu velja meter 20 ali 25 kr., za obleko meter 38 do 35 kr. Vzorci (muStre) se tudi vpogljejo pa zahtevo. Brata Slawitsch. 265 trgovca v Ptuju, Florianski trg. •••••••••••••••••MOM Samo se plača. *** 30 dni na poskus pošljem moj pravi, fino ponikljan Ia solingenski stroj za striženje last „Atlas" glasom pogojev mojega kataloga tedaj brez nevarnosti za narečevalca, da zamoremo vsakega prepričati o izvrstni trpeznostl našega stroja. Stroj za striženje las naret je iz Ia solingenskega jekla, najfiniše ponikljam, z 36 zobmi, z 2 grebeni za pretaknjenje za 3, 7, in 10 mm dolge lase. Vse izvrstno izdelano z rezervnim perom v lepi škatlji z navodilom za uporabo, da lahko vsak takoj last striže. Cena samo 3 gold. Ta stroj plača se sam, posebno v familijah, kjer so otroci, ker se izdatek še doprinese v '/* letu. Navadene stroje za striženje las, ki so tako] za nič, nimam. Stroje za striženje brade režejo na 1 mm 2 gl. 50 kr. Škarje za konje in pse, ki so za vsakega ki ima konje in pse neugibno potrebno 2 gl. 50 kr. Pošilja po postnem povzetjem Hanns Konrad v Brliks-u štev. 876 (Češko). Cenik z mnogimi podobami Črez 1000 vsakemu zastonj in franko. Dobro idoča krčma z gospodarstvom se na 5 let takoj zelo po ceni v najem da. Vprašanja naj se naslovijo na lastnika Georg Lauko v Trofin-u pri Saldenhofen. 334 2 učenca 3I5 vešča nemškega in slovenskega jezika, iz dobre hiše, se takoj sprejmeta pri Anton Krautsdorfer, trgovina z manufakturnim, špecerijskim blagom in z poljskimi pridelki v Slov. Bistrici. Pri mestni žagi sprejmejo se pridni delavci. 346 Ženitbena ponudba. 340 Oženiti se hoče 321etni trgovec z prav dobro idočo trgovino z mešanim blagom,na prijetnem kraju, od Šoštanja, blizu Dravograda. Išče deklico ali vdovo, katera je trgovine zmožna m ima 4000 do 6000 K ima prednost Vešča mora biti nemškega in slovenskega jezika. = 30 dni na ogled po pogojih mojega cenika, tedaj nevarnosti naročevalca, pošiljanj po poštnem povzetju mojo h ,Volksfreundu št 069, da vsakega o izvrstni kakovosti monike prepričati. Ta harmoni patentirano nezlomne zavita ne samo za tipke ampak t base in za zaklopnice, potem palcev, 2 registra, dvoglasna, 48 sov, 3 vrste trobent, lepo ma.hM barvno politirana, črni robi z 1 nimi portami. dvojni meh, z a stimi okovi, velikost 31^15 o stane 3 gold. 50 kr. Navodili katerem se lahko vsak sam i Igrati, priložimo zastonj. Cenej manjše harmonike za učenje, po za otroke za 1*80 gold., 2, 2 20 in 240 gold. FiniSe harmonike po gold., 5, 6, 7 in g gold, so razvidne iz mojega cenika. Na mojih harf nikah ni colnhiskih izdatkov, ker so češki rekotvorl, prosim se ozirati. Nobena rizika! Zamenjena dovoljeno ali denar nazaj. Poši!Jankovega poštnem povzetku od „Erzgebirglsches Muslkwarenversandhaus* Hanns Konrad, Briiks-u št. 876 (Češko.) V elik slikan cenik z nad 1000 slikami pošlje se vsakemu zastonj in marl uje | O Cenik želi teječe rma: ark Dobre ure po ceni isten™Pi«neno8*™^ gold. 3-80 Prave srebrne remonter-ure od c. kr. novčnega urada Štemplji z steklinasto cifrenico, z karali sekund, dobro in točno reguFr Ia kakovosti gold. 4*80. Ista i zlatnim robom gold. 5-50, z 2 vima srebrnima pokrivalaraa zlatega roba gold. 5-75, z 2 srel fDkrivalama z zlatim robomgold i rava srebrna puncirana anke monter ura, dvojno pokrivalo,! vrstno notranje izdelano z 15 kamni, krasno cifrenico, sekund, fino blago, točno regul 3 leta garancija gold. 8*50. Ure za gospe, zlate In srebrne v zalogi. Vse ure so točno rep sirane in najtočneje regulirane, 3 letna reelna pismena garanoija. Zamenjanje dovoljeno ali denar i Pošilanje po poštnem povzetku ali če se denar prej vpošlje jj Hanns Konrad p™"lvrtta "£©*■'""'' •"■ (f:.i.i z mnogimi slikami zastonj in franko. C« t si j e r ci v V) 9? išče zmožnega urednika. Službo nastopi z 1. oktobrom, Ponudbe naj se pošljejo na upravništvo »Staji 15 led Star Line, Antwerpen tedaj brez liljam jaz larmoniko zamorem iti te har-onika ima ita peresa tudi za ;em JO ti-ia,48 gla- v Ameriko. hie »rste parobrodf. — Naravnost brez prekla- ianja w New York in w Filadelphijo. - Dobra hrana. izborna oprava na ladjUi. — Nizke vozne cene. Pojasnila daje: Star Line, 20, WiedenerGurtel, naDunaji ali Franc Dolenc, konc. agent v LJubljani, Kolodvorske ulice štev. 41. 637 mahagon >i z barv- z nikla larke liki znamkam na pismah) in dopisnice s sliko izde-I <» po vsaki poslani fotografiji pO ceni £< Fotografije kot znamke ^"naufiTOttO Neumann, Prag, "Karolinental štev. 130. Ceneje ii niki se pošljejo na zahlevanje brezplačno in franko. e posebn« . **«> Svelarje (prage) e po ih harmo- se na to otrok sedi, pa tudi take za imata vedno v zalogi in priporočata Brata Slawitsch v Ptufl Cena: 12,16,20,80, 36 do 40 In Vozički so lično in močno izdelani, cena j jako nizka. Pismenim naročilam m točno nfl Tovarna za poljedelske str« C. Prosch-a v Celovcu priporoča izboljšane vitale (Gop| mlatilni z najnovejšimi i (lagerji), lahko teki Dalje stroje za r nico delatytrljerje m mline za šrot Kupcu se postavi J vsak stroj na njegovo zelezaično postajo prosto. Prodaja se tudi na obroke. Ceniki se pošiljajo poštnine zastonj. Lastna zaloga v Mariboru v Viktringhof Somatose mesna beljakovina Naj odličnejše, tek zbujajoče in živce oživljajoče pilno sredstvo. Dobiva se v lekarnah in drogerijah. V najem se d dobro idoča, 31 let stara lončarija v sredi lej trga pod ugodnimi pogoji. Več pove lastnik Fr. MORNIG v ŠoštanjiJ Izdajatelj in odgovorni urednik: Janez DrevenSek. Tisk: W. Blanke v