ISSN 0350-5561 zi konM tedna Jutribo še fiastalû nekaj pfohinimht V soboto in v nedelo bo spremen ^ivo. 54 let steui/ka 2S četrtek, 7. junija 2007 1,35 EVR ' 300 sir CO Omamljanja Knjiga je mnogim dobra prijateljica Šaleška dolin» - V vclei\jskem tloniu kulture so v ponedeljek popoiJnc kar dvnkrai do koticn napolnili dvorano z malčki iz velenjskih vrtcev, ki so s pomočjo v/gojileljic, slarsev, babic in dedkov leios »pribrali« predsolsko bralno /načko. Imenujejo jo Osifžek, letos pa jih bodo med mlade bralce v i^ale^ki dolini razdelili kar 459. Danes bodo namreč bralne značke malčkom podelili ludi v Šmanncm ob Pnki ill îioSianju. 'rUdi predšolsko bralno /iiacko ofiianizira MZPM Veleuje. kije v ponedeljek od predstavnikov Pikinega festivala prejela ludi cek v vrednosti 565 evrov, ki jih je lansko leio /.brala Pika v svojem velikem »šparovčku«. Denar bodo namenili petdnevnim počitnicam v Sončnem mesiu na Ciolteh. kamor bodo brezplačno popeljali otroke i/ socialno sit^kejšili družin. Oek sta predsed» niku /.veze Zdenku Gorišku predala vodja festivala Matjaž Cemovšek iin Pika Nogavička. ■ bè Premogovnik ponuja znanje JV Evropi Mati braici so sf ogfedati odlično gledališko predstavo Voik iz sedem koziickov v izvedbi gledaltècnikov iz OS Bratov teton/e. Radlo V«I—J« Bojana Špagal Ce vam je v refi dneh prišlo v roke vahito fia letošnje Herhemeitt-sko sKcatîje hijftevnikov, tokrat te iesie pu mif, .\te goiovo opazifi, v in prisluhnil šlevilnim zanimivim gostom kulturnih večerov, kijih sedaj v mesiu pripravlja že več organizatorjev. SV pred nekaj leri smo jih lahko obiskovali le v knjizni(7\ In te še vedno nosim v s/>ominu, ker so bili izjemni. Tako po izbiri gostov kol wditeljev _ poffovon)v Saj ne da bi bili sedal slabši, a če Je vse^a preveč, človek včasih že kaj po krivici spregleda in spusti. Tudi če se rad omamlja s kulturo, hteruluro in podobnimi nešh>/illivimi i>drogami^. V Velenju im bo v naslednjih leiih kidlurnih dogodkov še več- 7.aio ker vse kaže. da ho kandidatura za evropsko prestolnico kulture sla jfskozi« iroleg otro.ških programov in fndu.strijske dediščine postavilo v ospredje. Še prej zna biti precej sestankov in usklajevanj, pa tudi političnih igric in modrovanj, kaj narediti s Klasirniax Premogovnik jo je odstopil občini, ta je s jximočjo evropskih sredstev pripravila pro/ekt prenove, ki pa mu menda ogrtnnno ljudi nasprotuje. Pač ne verjamejo. da bi tum lahko nastal sodoben kulturni center s ponudbo, kije tu se ni. 7. velikimi dvoranami za razstave, koncerte, morda tudi delom velenjskega Tehnopolisa. Peter Poles je prejšnji tomk, ko je na llerhersleinu vodi! zupamiv sprejem za vse. ki so (in bodo .se in to ne malo!) ftomagall pripravili kandidaturo za evrojx\ko kulturno prestolnico, ugotovil, da bi pa v tistih ceveh lahko naredili to-bogtinej i/magari vlak ."»mrti». Smešno? Niti ne. Tam, kjer si upajo, bi naredili ludi to. Tam. kjer vedo. da nore Ideje niso vedno nore. ampak znajo i)lii prav te najboljše. Kaj obiščete v večjem tujem mestu? Tehnoi)ulis? Ne. '/.aniniive kulturne objekte, nore' stavbe, ki tudi po mnogih letih ne izgubijo čara, ker so drzne. Predelane iz nekdanjih industrijskih objektov so zadnja leta še posebej zatiimive. la, prav drztu)sii nam velikokrat manjka. Tudi za to. da bi se odpravili v vri vile }!erlm.^tein na omamljanje. Z literaturo in odlično glasbo. Pa č'eprav so prireditve odprte za javnost. So taka in drugačna omamljanja. Slovenci prednjačimo po tistih, ki res zadenejo. In nimajo nobene :veze s kuhuro. Tal. Premogovnik Velenje in HTZ IP podpisala pomembno pogodbo v BiH - Premogovnik Velenje bo prvič prevzel vodenje odkopa v drugem premogovniku Velenje, 30, maja • Direktorja Premogovnika Velenje in HTZ. dr. l;vgon Dcrvarič in dr. Vladimir Malenković, sta v Tuzli. Bili. s predstavniki rudnika Kreka podpisala pogodbo, ki je /elo pomembna za obe strani. Zajema revitalizacijo dela siare odkopne opreme v jami Mramor, nadgradnjo dela stare z novo opremo, zagotavljanje rezervnih delov, izobraževanje delavcev ter uvedbo nove tehnologije v jamo. Vredni)sl projekta, ki bo trajal približno dve leti, je 3.55 milijtma evrov, slovenski podjelji pa sta bili izbrani na mednarodnem ra/pisu. Ob podpisu pogodbe je dr. Der-varič v Tu/Ii predsiavil ludi rezultate prestrukturirajîja velenjskega premogovnika široki sirokovni jav-nf>sU premogovniî^tva in energetike Bili, kjer so potrebe po obno-viivi ali mt>demi/adji premogovništva in energetike ogromne, ob tetn pa je Premogovnik Velenje v tej dr/avi izredno cenjen poslovni partner in prepoznavna blagovna /namka. »V Premogovniku Vele- nje si 2c dolga lela prizadevamo za prenos in prodajo naših tehnologij in zunanja v druge premogovnike, predvsem v JV T^opi. Pogodba s Krekojc prvi konkretni korak na lej poli. BiH razpolaga s 4 milijardami odkt>pnih rezerv premoga in premogovnik Kreka je eden največjih potencialov v lej árim. Ta projekt je za Premogovnik Velenje i/jemnega pomena, saj bomo prvič v zgodovini delovanja podjeija prevzeli wdenje odk<^pa in zagotavljanje proizvodnje v drugem premogovniku. Poleg lega bo podjeiju [TV/. IP opravilo ccloten remoBt iu dodelavo opreme za od-kopavanje v jami Mramor,« je o pomenu pogodbe povedal direktor Premogovnika Velenje dr. F.v-gen Dervarič. ■ 9770350556014 «w^ÈilS KV lokalne novice Obrtnik leta 2007 Franc Krevzel Nova gasilska avtolestev \'elei»je- Minulo nedeljo popoldne so k domu Prostovoljnega gasilskega dnjštva Velenje pripeljali novo gasilsko avtolestev ALK 37, Gre za največjo investicijo pri zaščiti in reševanju v zadnjem času in pomembno pridobitev, ki bo prispevala k večji varnosti občank in občanov MO Velenje. Novo avtolestev bodo gasilci slovesno predali namenu v soboto. 16. junija 2007. ko bo PGD Velenje praznovalo svojo 110. obletnico. Prireditve, ki se bo ob gasilskem domu pričela ob 17. uri. se bo udeleži! tudi minister RS za obrambo Karel Erjavec. Jakob se bo prijavil na razpis Arja vas - Ob sprejemanju letošnjega načrta je direktor celjske mlekarne Marjan Jakob napovedal, da bo leio 2007 podjetje poslovala pozitivno. Na nedavni seji so člani nadzornega sveta mlekarne preverjali njegove napovedi. So se te uresnicUe(?). kajti od tega bo najbrž odvisno tudi. ali bo Jakob še naprej direktor mlekarne ali ne. Štiriletni mandat se mu izteče konec tega meseca. Po zagotovilih Jakoba je mlekarna v letošnjih prvih treh mesecih poslovala pozitivno. Se več. Načrtovani prihodek so presegli. To je najbrž botrovalo tudi odločitvi večine članov nadzornega sveta mlekarne, da se na seji še niso odločili, ali bodo izbiiali di-rektoda na osnovi javnega razpisa ali bodo potrdili mandat sedanjemu. To naj bi se zgodilo na seji 12. junija. Do takrat namreč mora Marjan Jakob pripraviti vizijo nadaljnjega razvoja mlekarne in možnosti poslovanja za naslednja štiri leta. Če bo javni razpis, se bo Marjan Jakob prijavil? »Seveda bom izkoristil priložnost. O tem sem člane nadzornega sveta že seznanil. Menim, da je tako prav, saj smo sredi obsežnega naložbenega programa. Prav pa je tudi. da zadeve, ki sem jih začel, izpeljem do konca. Zanesljivo pa je mlekarna pred novimi izzivi, projekti, za katere sem prepričan, da jih bomo lahko izpeljali,« Je povedal Marian Jakob. _ Občinska uprava posluje vsako prvo soboto Velenje - Odkar je v veljavi Uredba o spremembah in dopolnitvah uredbe o upravnem poslovanju, je vsaka prva sobota v mesecu delovna tudi za uradnike velenjske občinske uprave. Tako je Mestna občina Velenje svqia vrata za stranke v soboto prvič odprla 5. maja 2007, drugič pa minulo soboto, 2. junija 2007, Ob sobotah so občankam in občanom na voljo splošne informacije, dvignejo lahko obrazce, oddajo vloge ali plačajo takse. Mestna občina Velenje bo odslej poslovala vsako prvo soboto v mesecu oziroma drugo soboto, če bo prva padla na državni praznik ali kateri drug z zakonom določen dela prost dan. Od 1. 5. 2007 so uradne ure Mestne občine Velenje ob ponedeljkih, torkih in četrtkih cd 8. ure do 14.30, ob sredah od 8. do 18, ure, ob petkih od 8. do 13. ure in vsako prvo soboto v mesecu od 8. do 12. ure. ■ Oš Nekaj mest le še v starejših skupinah Šoštanj - Letošnji vpis novih varovancev v enote Vrtca Šoštanj je približno tak, kot je bil lani. ugotavlja ravnateljica Vesna Žeijav. Nekaj prostih mest Je le še v Topolšici in Šmartnem ob Paki, pa še to le za starejše skupine, mlajše, tiste med prvim in četrtim l^ tom otrokove starosti, so že polne. Vpis so uradno končali v maju. V enote Vrtca Šoštanj so vpisali 78 otrok, v enote Vrtca v Šmartnem ob Paki 32. Kot je povedala ravnateljica, bodo v šolskem letu 2007/08 oblikovali 21 skupin. Novost, ki se obeta, je v Gaberkah, kjer bodo krajši program nadomestili z daljšim. ■ mkp COtDARSKI VITU irsNansko oil elsktro hidrovfKno upiovlianie «jSS kNijo80kN(ada.Stilii8t) HIDRAVUÙII CEPIlNPn pogon pteko ^ekttomanrjo ofi :nilliqo od i Mlo 201 MOiEH N/UEM CEPIINIKOV đk^ OSTAU GOZDARSKA OPREMA kmtifliisks jrsdi. doljinski uptoJioid. Sftii vni _ ^^ www.4MtfwMl.mil Vaš hgsvec KZ Šataška deliM ^^ llNlfOR!STd.D.o., Dobrino vas Ms, 3301 Petrovie. Tal,: 03/ 713 M 10, infoOunrfoiest.si Portorož. 31. maja • Na nedavnih letošnjih dnevih obrti in podjetništva v Portorožu so obrtniki in podjetniki skupaj s slovensko viado prevetrili program zahtev in ukrepov za izboljšanje podjetniškega okolja in razglasili obrtnika leta. Najvišje priznanje Obrtne zbornice Slovjnije je dobil Franc Krevzel. direktor in lastnik podjetja Krevzel instalacije iz Metleč pri Šoštanju. Predlog zanj Je poslala Območna obrtna zbornica Velenje, ki se je prvič vključila v omenjeno akcijo. Obrtna zbornica Slovenije pa Je naziv obrtnik leta podelila petič. Krevzel je ustanovil podjetje leta 1990 in je danes vodilno za izvajanje vseh strojnih instalacij v Sa-vinjsko-šaleški re^ji. 2^posluje 32 delavcev, ki med drugim izdelujejo tudi toplovodne postaje, ki jih vgrajujejo po vsej Sloveniji, Največji naročniki instalacijskih del podjetja Krevzel instalacije so delniška družba Gorenje, Premogovnik Velenje, Mestna občina Velenje, Eurospin, Tuš in razna gradbena podjetja. Med referenčnimi objekti, na katerih so izvajali strojne instalacije, pa so hotel Vesna Topolšica, policijska postaja Tacen. Elektronika Gorenje, športna dvorana Šoštanj, upravna zgradba Preventa. trgovski center Tangiam, Bolnišnica Jesenice ,.. Za Franca Krevzlaje bila dodelitev naziva Obrtnik leta 2007 na nek način presenečenje. »Odločale so malenkosti,« je povedal in nadaljeval: »Ne smemo namreč prezreti naših 17-letnih prizadevanj biti na svojem področju kakovosten, se po najboljših zmožnostih prilagajati potrebam in zahte- vam naiočnika,« Zanj osebno pomeni priznanje, da je bila izbrana pot prava in daje po pravi poti vodil tudi kolektiv V prihodnje želi podjetje ostati vodilno za izvajanje strojnih instalacij v regiji, ohraniti ali moitia nekoliko povečati tržni delež, načrtujejo pa tudi nove zaposlitve. »Seveda pa je v ospredju vsega razvoj. Svojo prihodnost smo in še bomo gradili na skrbnem spremljanju novosti ter z lastnimimi kadri, ki jim želimo nuditi tudi ustrezen življenjski standard, saj kol pravijo, le zadovoljen delavec vrača podjetju svoje delo. obc^ateno z izkušnjami in znanjem,« Je še dejal Franc Krevzel, zadovoljen, ker so se podelitve v Portorožu udeležili mnogi vidni predstavniki tukajšnjega lokalnega okolja in gospodarstva ter zaradi številnih čestitk iz cele Slovenije, ■ TP Popis nepremičnin se bliža koncu poiovûa vrtnih ut ___ še ni popisana v Območni geodetski upravi Velenje lastnike nepremičnin, ki jih popisovalci doslej še niso obiskali, prosijo, da pripravijo podatke -Vrtne ute na Kunta-Kinte bodo popisovali prihodnji petek in soboto Milena Krstič - Planine Velenje, 1. juiija • Še slab mesec in popis nepr;mičnin, ki se gaje 1. decembra lani lotila Geodetska uprava Republike Slovenije, bi moral biti zakliučen. Pa bo? Kot pravi Rafael Bohak, vodja Območne geodetske uprave Velenje. zapletov skorajda ne bi smelo več biti. »Vsaj trudimo se, da bi bilo tako. Se pa zna zgoditi, da kakšna nepremičnina do roka ne bo popisana,« pravi. Krivda za to pa ne bo pri popisovalcih, ampak bolj lastnikih nepremičnin. »Obve- stil, ki so Jih popisovalci pustili lastnikom, nekateri niso opazili, ker Jih na nepremičninah morda (še) ai bilo, dogaja pa se tudi, da lastniki nepremičnine niso tisti, ki so zapisani v obrazcih. Take obrazce ie treba vrniti, jih popraviti. Taki primeri bodo najbrž šli v kvoto tistih nepremičnin, ki bodo ostale nepopisane,« ocenjuje BohaL Marsikdo, ki ga popisovalci še niso obiskali, pa je že pozabil, da popis sploh poteka oziroma da ta še traja. Mnogi lastniki ob pi vem obisku popisovalcev tudi zdaj, ko se ta že bliža koncu, niso pripra- vili podatkov, ki jih je treba dati popisovalcem. »Zato lastnike prosimo. da si jih vendarle pripravijo. Ce jih popisovalci še niso obiskali, jih bodo ta mesec zagotovo.« Obenem pa pozivajo tiste lastnike nepremičnin, ki so iim upravniki stanovanjskih objektov popisali stanovanja, ne pa tudi drugih nepremičnin, da za slednje pristopijo k samopopisu. »Oglasijo naj se na geodetski upravi, kjer bodo za samopopis dobili ustrezne obrazce.» Po ocenjenem številu stavb oziroma delov stavb se ocenjuje, da Ocenjujejo, da polovica vrtnih ut, blizu 150, na območju Kinta-Kunte še ni popisana hkrati z ostalimi nepremičninami. ki jih imajo lastniki. »Te smo pozvali k samopopisu, pripravljamo pa zanje tudi poseben popis v petek. 15. junija, od 15. do 20. ure in v soboto, 16, Junija, od 9, do 18. ure. Popis bo poteka! v kontejnerju pred vhodom v vrtičkarsko območje.« je popisovalcem in velikim lastnikom izdanih v popis 90 odstotkov stavb in delov stavb, vrnjenih pa konec maja 70 odstotkov, V zadnjem času se popis intenzivneje zaključuje, ker popisovalci in veliici lastniki izpolnjene obrazce pridno vračajo. ■ \ Pa imamo še naf obrtnika Šoštanjčanu uspelo, Šoštanjčanki ne - Poligon za manj nesreč na cestah - Napadi na predsednika, med kandidati vodi tisti, ki še sploh ni kandidat - Še vedno velik prepad med zdravilci in uradno medicino Pa smo gu dobili! Šošianjski obriiiik franc Krevzel je lorej jHisial naj .slovenski obmik. To je dokaz, da na našem območju niso močne le velike družbe, kijih na območju Saše nekateri najprej vidijo, ali pa sploh vidijo le njih, ampak iiidi manjše. Seveda zdaj »nagrajenca« ne bodo vsi odkritosrčno irepljali po rami; kot je pri nas navada, nni bodo nekateri nevoščljivi, gotovo se hodo našli tudi laki, ki bodo o njem vedeli povedati kaj slabega. Taki pač smo in to je treba vzeli v zakup. Temu Šošianjčani je torej uspelo, ni pa uspelo .šoštanjčanki O'eiki Tmauer. predsednici območne sašine gospodarske zbornice, da bi prišla tudi na č-eh slovenske. Ta je še naprej ostala v moških rokah. Vsi, ki so se še naprej odločili za članstva, upajo, da .m> v dobrih rokah in se bo na novo postavljena zbornica znala potegovali za njihove pravice in bo odločen partner v soočenjih z drugimi. Ob vse bolj zaskrhijtijočih poročilih o morijah po naših ce.stuh je dobrodošel načri Âvto-moto zveze Slovenije, da zgradi posebne vadbene poligone oziroma cenire za /mičevanje varne vožnje. Prvi tak sodoben center so že začeli graditi oh avtocesti Maribor-ljubljuna na Vranskem. Končvli naj bi ga še letos. Upajmo, da ho res pripomogel, da naše ceste ne bodo terjale tako visokega krvnega davka. Drugi seveda pravijo, da hi do manj nesreč prišli tudi z bolj varnimi ce.'itami. 'Zato terjajo hitrej.io poxodubiiev sedanjih in gradnjo novih. Da na našem območju med temi novimi vsi najbolj mislijo na hitro cesto v okviru tretje razvojne osi. je Jasno. O tej zadnji čas ni nič kuj novega. Ali vsaj ni slišati, da je. Korošci so sicer pred dnevi razpravljali o treh možnih trasah, v Saši se očitno držijo dogomra, da vjavno.iti o tem ne l)odo razpravljali, dokler ne bo jasno kaj trdnejšega. Nekoliko so utihnile tudi kritike o nesrečni Sovi. Tudi v zbezi z rjo naj bi stvari naprej razčiščevali manj na očeh javnosti Nekateri so že prej potidaijali. da bi bilo bolje, à bi laka delali že od začetka. Se pa še niso polegle kritike in napadi na nekdanjega in sedanjega predsednika držaw. Ko je v teh kritikah malo bolj utihnil predsednik vlade, se je nanju spravil v Kočevskem rogu predsednik Nove slovenske zaveze In nekdanji genemlni državni tožilec Anton Drobnič, češ da razen praznih besed nista nič .storila za pomiriev. In še. da nič kaj boljšega ni pričakovati od Boruta Pahorja, ki ga za predsednika /mnuja leva .stran. Ta se zaenkrat še ni odločil, medtem ko .se za zdaj edini uradni kandidat Lojze Peterle na raznih .srečanjih že pridno srečtye s /Huencialnimi li Ici. Na AStavnid« pa imi veliko slabše kaže kot Pahorju, ki kandidature .še ni najavil Eni kot lak nastop iK-enjuje/o tudi .solmtni pogovor na sejmu Altermed v Celju, ko Je sicer gowril o .svojih izkušnjah o /mtu. Na tem sejmu se je predstavilo veliko lakih, ki ^gojijo« zdravo življenje, zdravo prehrano, veliko je bilo različnih predavanj in srečanj. Pogovor o zakonu o zdravilstvu, kije pred sprejetjem, pa je znova pokazal kako različna mnenja o njem imajo mnogi zdravilci, pa predstavniki uradne medicine ali našega »uradnega« zdravstva. Čeprav bi lahko, če hi se malo bolj zbližali, nudili ljudem, ki so potrebni pomoči, veliko več. y Ljul)ljani pa sta župan Jankovič in mu/ti islamske skupnosti i' .Sloveniji naredila prvi korak, da ta verska skutmost tudi pri nas áibi prvo džamijo in učni center Od podpisanega pisma o nameri o prodaji zemljišča do dokončanja takega centra bo verjetno še dolga pot, a začetek je. FirV iliuitiB. do.0, Velinie, lđia[a OA ôtUilli. Cena posamezregii lívoda \e i (3QD SITI (8.5 % odstopni ODV, 0.1 €123.50 SIT), cena In-oda Srez OOV 1,15 f (276.50 SIT)). Pri pteSk) letne ruroa^n« 20%, polletne IS 96, Ccinlelne 11 Kinmeseane 7%popiist Urednlšlto: Boris Zakošsk (direktor). Stane Vovkiodgcvotru urednik). Uilerui Kibti&PIćiiiiic (puinuùDi;«! uFediôka), J^iiez Plttsi^ik. Tatjana PucEgtušeh, Bojana Špegel (novinarji). Mita Zakolek (urednica radija). Jania Košuta-Špsgel (tanrtiïna urednica), Tomaž Geršak (oblikotalec) Prcpssanda; Nina Jug (vodja propagande), Sašo Koneinik. Jure Benfnik (propagetxiista): Ssdež uredrlšln In upran: 3320 Vslsi^s, HiMcna 2i. p. n 202, tstaton (OSI 8» 17 SD, lelelM (091697 4D 43. TRR - Nova LS. Velenje. 0242M 0201336 54 E-niill: press@flas(^s si 9blllionnja In gral, priprav;: Naš ias d.o o. TMt Tskarna SfT dd., NsKliiit 5.400 izvockiv Keneračenlh lolopalli In rdimlsn ne nùamo! Po skonu o DDV js "Na§ čas' uvrSieri med proizvode intomalivnega znaiaja n kdoe se pbčufi davek po 8,6% znižani sli^nji Letno izide 52 Slevilii. DOGODKI V Gorenju vedo^ kaj je odličnost V>le!\je, 30. maja • Smdi prcjš-njcgd icdna se jc v /gornji Savinjski in Šaleški Jolini mudil na krajátím obisku cvn^pski poslanec in predsedniški kandidat Lojie Peterle. Obisk v Velenju je /.ačel z cijiledom prodajno-raz-s lav nega pmslora Gorenja, kjer se je s predsednikom «je-govc uprave Franjom Bohincem sešel na krajšiii p^v govorili. Po njilî je Pelerle izra/ii zadovoljstva nad obilico novih izdelkov. Koije pt> vedal. se jc sc/nanil z (5o-renjevo poslovno illozo njo. / lesivico vre dno L Oorenje, ki mu jc zelo blizu, je označil kol bistveni element slovenskega gospodarskega ponosa in samozavesti. Tako hi ga morala gledali vsa država, predvsem pa listi, ki odliicajo a njegovi prihodnosti. Na vprašanje, ali je vodstvu Cîorenja kaj obljubil, je Pci-erie dejal: ''Imam vtis, da Gorenje ne potrebuje veliko pomoCi. Pozna evropski liv, poii. ptjzna način delovanja znotraj evropske /veze. Ve, kaj je odliinnsl. Pojav- ljajo se novi izzivi, potrebe in ne glede na dolžnost sem Gorenju vedno na voljo.« V zadnjem času se tjbiski visokih slovenskih državnikov v Cîo-renju kar vrstijo, kar za l'ranja Bohinca ni nič nenavadnega. »Gorenje je odpru delniška venskemu evropskemu poslancu p i* Lojze fiMerh sije z zanimanjem ogledal novosti, in kot je dejal ob koncu obiska v GorenjUf dobil kar nekaj novih Idej, dru/ba. nenazadnje smo kot laka dobih nekaj priznanj. Je ludi evropsko usmeijen» podjetje. CSlcdc na to, da hitro rastemo, se razvijamo, gradimo nove koncepte, smo lahko uglednemu slo- V nadaljevanju sc je [,ojzc Peterle pogovarjal z vodstvom Mestne občine Velenje in si ogledal proizvodnjo industrijskih elementov Vegrada. »Hvala, ker ste prisluhnili in se odzvali!« Premogovnik Velenje daroval za CT aparat za Bolnišnico Topolšica 30 tisoč evrov - Doslej zbrali četrtino predvidenega denarja - Letos oktobra naj bi aparat že služil svojemu namenu Tatjana Podgoršek Topolšica, 31. maja • »Hvala, ker ste prisluhnih in se odzvali.^^ je na četrti novinarski konferenci, odkar poteka akcija zbiranja sredstev za nakup CT aparata za potrebe Bolnišnice To-pol^ice, dejal direktor ustanove primarij Janez Poles, Besede zahvale je namenil vsem, ki so se ze vključili v akcijo, predvsem pa direktorju Premogovnika Velenje dr Evgetm Dervariču, ki mu je i>b lej priložnosti izročil donacijski Cek v vrednosti 30 lisoc evrov. To je bila največja donacija doslej. Premogovnik Velenje je tako že večkrat dtîkazai, da je družbeno odgovorno podjetje .«Zavedamo se, da zdravstvo samo ni sposobno nakupili opreme za vrhunsko diagnostiko. Prepričani smo, da bo nakup Cl aparata izboljšal storitve bv doče regijske Bolnišnice Topolšica m s tem rudi storiive za zaposlene v našem kolektivu, ki prihajajo vanjo na preglede in zdravljenje.« je dejal Dervarič. p5>les je piechaSicer pa se je v akcijo zbiranja sredstev za nakup sodobnega diagnostičnega aparata od njenega začetka (seplembra lani) do konca minulega tedna vpisalo 6300 dobrotnikov - p<ïsameznikov, podietij. zbornic, društev, sindikatov. strank, krajevnih skupnosli, občin. Dt>slcj so zbrali nekaj več kot 325 lisoč evrov ali četrtino potrebnega denaija. Organ izaioiji aktivnosti - pi^leg bolnišnice sta to še Univerza za tretje življenjsko obdobje Velenje in Medt>bčinska zveza društev upokojencev Velenje - so se nadejali, da bodo v akciji zbrali približno 584 tisoč, aparat pa stane 1,3 milijona cvmv. »Doslej je bilo kar nekaj odmevnih akcij, vendar smo pričakovali več od tukajšnjih gospodinjstev. Poslali smo 120 tisoč prošenj. Računali smo, da se jih bo odzvalo vsaj 30 odstotkov. Je pa res. da je v povprečju vsak daroval več, kol smo pričakovali- Moli me tudi zelo skromen odziv podjetnikov. Med dobro- lorska akcija bo trajala do konca lela in Poles pričakuje, da se bo dc^ takrat nateklo toliko, da bodo lahkt) z dodatnimi sredstvi i/ lastnih virpska kulturna prc^ stolnica 2012". Ministrov predlog, da naj vlada RS pristojnim Vlada se jc s predlogom ministra RS za kulturo strinjala In ga potrdila. Sedaj čakamo le na zadnjo potrditev, ki pa bo prišla iz Bruslja. Priprave na leto 2012 pa so že v teku. saj so prav v ponedeljek predstavniki MO Maribor in vseh sodelujočih občin v Ljubljani že pripravile tiskovno koíďerenco, na kateri so predstavile načrte za leto. ko bo Slove-lîija, predvsem pa vzhodna kolie-zijska regija, dihala s kulturo. ■ Bojana Špegel iz obane Šmortno ob Poki Predsednik komisije Jože Stakne Pred tednom dni so se sešli na prvi seji člani komisye za razdelitev neprofitnih stanovanj v občini, Na njej so za predsednika kotnisije izvoM Jožeta Stakneta, v nadaljevanju seje pa so med drugim pregledali vloge, ki so prispele na razpis za dodelitev neprofitnih stanovanj, grajenih v sodelovanju z republiškim stano vatijskim skladom v središču občine. Teh je 16. vlog pa 24. Ker so bile nekatere nepopolne, bodo najprej pozvali kandidate, da jih dopolnijo, nato pa jih bodo ponovno obravnavali že v naslednjih dneh. Zahtevajo boljšo koordinacijo prireditev Predsednik odbora za negospodarske javne službe v občini Damjan Ločičnik je pred nedavnim prvič povabil predsednike tukajšnjih društev in klubov na srečanje. Na njem so [i med drugim zahtevali bi)lj^i pregled nad prireditvami v okolju oziroma so se zavzeli za imenovanje odgovorne osebe za to področje. Nekateri predstavniki društev so še menili, da bi morali v okolju izbirati orga-nizaloije občinskih prireditev na razpisih. Zavedajo se tudi zakonskih sprememb v delovanju društev, kar so dokazali z željo po organizaciji izobraževalnega seminarja. fz razprave pa je bilo miič ugotoviti, da bi vlogo povezovalca in nosilca družabnih ler društvenih dejavnosti lahko opravljal javni zavod Mladinski ccntcr, ki so ga v občini nenazadnje tudi ustanovili za le zadeve. Igrišče z umetno travo V začetku tega tedna so pri tukajšnji osnovni šoli bratov LcKv nja stekla dela pri izgradnji Igrišča z umetno travo, velikega 40 x 20 metrov. V naslednjih dneh naj hi uredili spodnji ustroj s primernim odvodnjavanjem, nato pa bodo poskrbeli za umetno travo. Projeki je pridobita občina na razpisu. Vreden je približno 1X0 li- S(K evrov, od tega bo /^nj lokalna skupn5>st primaknila blizu 25 tisoč evrov. Toliko tiaj bi zadoščalo za ureditev spodnjega usiroja, vse ostalo (površino, ograjo, razsvetljavo) pa bosta financirala Športna zveza Slovenije in Nogo metna zveza Slovenije. Igrišče bo gotovo velika pridobitev za učence osnovne šole, šniarške nogometaše in seveda tudi druge občane. Poiskali ustrezno pravno pomoč postopki za izločitev stanovanj-skega-vikend naselja Letuš na levi strani reke Savinje, kjer živi več kol 100 ljudi, iz občine BraslovČe in za priključitev k občini Šmarlno ob Paki niso zastali. Nasprotno. Iniciativni odbor je se naprej aktiven. Na roke jim gre tudi sprememba zakonodaje na tem področju. Zaradi tega so že poiskali ustrezno pravno pomoč z.a vodenje postopka po novih do ločilihs Seveda pa mora zadeva skozi pariamentarno proceduro, za kar so Uidi že sttïrili tiekaj pomembnih korakov. ■ tp 4 V SREDISCU 7. junija 2007 Šoštanj postaja mravljišče v _ Soštanjčani se v zadnjem času veliko posvečajo urejanju prostora - Pripravljeni, spremenjeni in dopolnjeni prostorski akti omogočajo gradnjo - Namesto bazena nakupovalni center? Mffena Kratic - Pianinc Pol leta jc minilo, o^Jkar je D^irko Menih sedel na Âipanski presíol v Šoštanju. Danes pravi, da je minilo, kot bi pogledal stran. Mogoče tudi /alo, ker v svoji pisarni dnevno sprejema obiskovalec. Soštanjcanc, ki bi sc radi / njim pomenili » lem in onem. Prihajajo z veliki pričakovanji, računajoč, da jim bo pomagal reSIti kakšno icžavo. Podobno sam išče liste, s pomočjo katerih hi bilo premagano kakšno šoštanj-sko vprašanje. Veliko pričakuje od pogovorov / ministrom /a ilnance Andrejem Bajukom, ki je Šoštanju obljubi! pomoč pri vračilu sredstev, ki so jih porabili /a gradnjo tclovadnicc pri Osnovni šoli Šoštanj. Sredslva so jim bila odobrena, a nanje niso imeli časa čakati, ker sc je / gradnjo mudilo. Zalo so biJi prisiljeni vzeti lizing. odplačujejo ga / občinskimi sredsivi. dr/ava pa je nanje »pozabila^. Občinska npivva. maj občutek je tak. se zadnje na veliko ptKveča Nreja-nju prikstora. »Poznale Šoštanj, 30 let se v njem \z znanih razlogov ni kaj dosti gradilo. Gorenje je zdaj začelo gradili proizvodno halo, kar smo mu omogočili s sprejetimi prostorsldmi akti, /daj urejamo prostorske akte za gradnjo bloka 6, spreminjamo in dopolnjujemo pa še vrsto drugih prosto rskou red i tvenih pogojev v različnih predelih Šoštanja. Tudi v Topol-sici, kjer je lastnik več parcel ministrstvo za zdravstvo. Dogovaijama se, da bomo ta zemljišča odkupili, s tem pa oníí^gočili nov ra/voj. A kol že rečeno, je teh prostonkih spremenib in dopolnitev še več.« Policijska pisarna premalo^ potrebna je postaja Kakšna pa je ob tej fcradnji kakrnKSí bi» vanja v meatu? »Najtežjo je bilo, ko so opravljali izkope. /daj jc glavnina UïVornjaki>v že ^h mimo. Tudi ceste so bile zaradi lega pre-ccj onesnažene, čeprav so jih sproti čistili. Si pa ŠoiHanjčani od novogradnje obetamo več stvari, nadomestilo za uporabo Slavnega /.emijisča in nova delovna mesta sta le dve. Od vodstva Gorenja pričakujemo, da se bo. ko br> začelo zaposlovati yudi v tej novi hali, ozrlo tudi po Šoštanjčanih. da ho lahko tudi kak na^ občan dobil pri njih zaposlitev.« Ku se pričeta ffï'adnja hhka 6, in) kostanj posiah še večje gradbišče. «Prestavitev upravîie zgradbe na novo lokacijo naj bi se začela že konec tega leta, potem pa bo iti« počasi naprej z (Jd-stranjevanjem starih blokov, gradnjo novega ..." Slišati je. da si v kostanju te file policijsko posrajo. Je to kaj p/nxizano z vsemi temi f^radnjanii in prihodom tujcev v kmj? »Šoštanj bo dejansko postalo pravo mravljišče. Sem ho prišlo veliko ljudi, kar bo najbrž za meščane kar precejšen šok. Ce se spomnite obdobja, ko se je gradila elektrarna, se je v Šoštanju dogajalo marsikaj, od pretepov naprej. Prav /aio sem stopil v stik s kabinetom ministra za notranje zadeve prav vzvezi / željo po policijski postaji. Mislim, da če je bila kdaj je priložnost, da jo dobimo tudi v Šoštanju, je to /daj.tf Kako varen pa je Šoštanj ta bip? «/di se mi, da ne preveč. En policist je za Šoštanj premalo.« Namesto bazena trgovinski center? y šoštanjskem bazenu ne bo več vode. Razlogi? (immse. da naj bi v tem mesti/zrasel nakupovalni center, pa i^araina /liša »Prizadevamo si za to, je pa to le ena od možnih I<3kacij,« Tuš? »O tem je še prezgodaj govorili, .le pa zelo veijein(Ki Posodabljanje železniških prehodov Darko Menih: '•Bazen je ena od možnih lokacifza šostanjski nakupovalni center," »/a to, da je ne bo. pa ne samo letos, ampak tudi v prihodnje, je žal tudi meni. vendar drugače ne gre. Po inšpekcijskih pregledih. Inšpektorji so nam v zadnjih leiDi malo pogledali skozi prste, smo se odločili, da je biJo tega dovolj. Potrebna bi bila prevelika vlaganja. Počena je školjka, preveč vode bi šlo v nič. 8ami> vzdrževanje zahteva precej sredstev, nujne bi bile posodobitve ... V občinskem sveiu smo se enotno odločili, da bazen zapremo.u Pičel pa je bif zadnja leta tudi obisL »Prihodek je bil minimalen.« Občina Šoštanj je po povrîini največja med tremi šaleškimi občinami, kar popteni, da je po njej prepredeni/i ve-fiko kihmetnw vest, tako državnih kot lokalnih. Xa sk'dnje skrbite v občini sami. Je tetko določati prioritete, katere ceste najprej? »Ne, ker so ene res že tako zdelane, daje samo pc^ sebi umevno, da imajo pri prenovi prednost. Ena takih je cesta v Skorno, reševanje le se prične septembra, nujno poirebaa obnove je Primorska cesta, vključno z razsvetljavo in pločniki, ludi to načrtujemo. Polem so tu tudi dr^-avne ceste, ena teh je i>d elektrarne skozi mesto do štile. Zanjo projekte že izdelujejt), računamo. da se bo obnova začela leta lOOJ^.f Problem pa predstavljajo tudi zlskem letu odstotkov, med mladostniki, starimi 15 let, jih je imelo povsem zdrave zobe 16, med 17-lciniki pa 12 odstotkov. Rezultati analize so tudi pokazali, da ima 12-lclni otrok v povprečju zaradi zobne gnilobe okvaijena 2,.^ zoba. 15-letnik dobre 4, I7-telnik pa 5 odstotkov zob. Se pred 10 letije bilo stanje bistveno drugačno. Manj spodbudno ob zapisanem dejstvu pa je, da si zadovoljivo čisti zobe blizu 65 odstotkov otrok. V minulem šolskem letu so zobozdrav-niki, ki na celjskem skrbijo za zobozdravstveno varsivo otrok in mladine, pregledali 22 tisoč 275 otrok ali 35 odstotkov otrok do 19. leia starosti. Sicer pa v celjski regiji i/vaja zobozdravstveno varstvo otrok in mladine 5 specialistov otroškega in preventivnega zobozdravstva, 6 specialistov ortodontov, 47 zev bozdravnikov in 17 preventivnih medicinskih sester. Vilma Cvikl, specialistka otroškega in preventivnega /mcstilo za zaprtje lelnega bazena v Šoštanju, \'ojko Kmeža (SDS) pa, da bi v občinski upravi do konca septembra zbirali piibude občanov za spremembe prostorskih aktov. Marjan Vrtaćnik (SNS) bi želel, da v času. ko bodo v Šoštanju gradil blok 6, sanirajo tudi zračne jaške Premogovnika Velenja. Roman Kavšak(NSi)je predlagal, da na kakšno šoštanjsko sejo povabijo predstavnike policije, da pred svetniki ra/gniejo problematiko, značihio /já njihovtî območje. ■ DOGODKI AVco Draro in Sđvinjo Ribiški okoliši ostajajo nespremenjeni Vlada jc po petdcscUh Iclih sprejela novo uredbo o določitvi meja ribiških obmt je znano, je trenutni upravljalec z vodami v celotnem zgornjem toku Savinje Ribiška družina Ljubno ob Savinji, /a predsednika lučkih ribičev Klavdija Strmčinka je celotno dogajanje v zve/J z delitvijo o/ircîma ne deli t vij o sedanjega ijubenskega ribiškega okoliša nenavadno, [.učani so s stisnjenimi zi>bml pristali na oblikovanje sekcije znotraj ljubenske ribiške družine, vendar pod pogtv jem. da se prej razdeli ljubcnski ribiški okoliš. Ker to očitno ni več možno, obstajata po Strmčnikoveni nmenju še dve možnosti. »Znotraj Ijubenskega ribiškega okoliša (v bodoče /gornjesavinj-skega ) se na novo določijo reviiji» ki se oblikujejo po občinskih mejah, vendar RD ljubno se naprej formalno upravlja celotno območje. Naša želja je samostojna gospodarili z reviijem na območju občine I.uče in o tem se med društvom in družino sklene pogodba, kije sestavni del bodoče koncesi^iske pogodbe. Članom lučkega društva se ni potrebno vključevati v Ijubensko družino, ampak ostanejo samo člani Ribiškega društva I.uče. ki znotraj revirja posluje samostojno tudi finančno.« Kol drugo možnost Strmčnik omenja samostojno kandidaturo za samostojno upravljanje celoinega zgornjesavinjskega okoliša, /a pridobitev koncesije bodo Lučani izkoristili vsa pravna sredstva, opozarja Klavdij Strmčnik, kije v imenu društva s celotno zadevo (ponovno) seznanil ministrsivo za kmetijstvo in zavod za ribištvo. Pretekle ambicije dušijo proračun Odbor za gospodarstvo in proračun občine Mozirje ugotavlja, da zaradi prevelikih investicijskih ambicij v preteklih Iclih prihaja do proračunskih težav. Gani odbora s prvopodpisanim Petrom Širkom so zato pripravili projckcijo siabilnosti in ustreznosti proračunov do konca tekočega mandata. Občina naj bi za poravnavanje investicijskih obveznosti namenjala letno več kot milijon ev-n)v, v letošnjem letu pu naj bi ta številka presegla dva milijona ev-mv, za kar bi bilo potrebno preudati skoraj celdo popis na območju Zgornje Savinjske doline ^a kij učili do konca junija, ob tem pa poudarja, da se popisovalci na tem območju z večjimi težavami ne srečujejo. Veliko udeležencev popisa nepremičnin je namreč podatke pritinivilo pravočasno, zalo so tudi statistike piv pisa na tem območju dobre. Nova knjiga Aleksandra Videčnika Iz mojih zapisov je naslov nove knjige avtorja Aleksandra Videčnika. publicista iz Mozirja, Izšla je ob praznovanju M. obletnice delovanja Osrednje knjižnice Mozirje. Knjigi na pt)t je spremno besedo napisal akademik dr. Maijaž Kinecl, ki že vrsto let spremlja delo priznanega popisovalca narodopisnih in drugih znamenitosti iz preteklosti Zgornje Savinjske doline. S to publikacijo Vi-dečnik udarja žlahten pečat na dosedanje bogalo raziskovalno delo. kije tako strnjeno na enem meslu in zato dragoceno gradivo za vse raziskovalce deia in življenja ljudi ob bregovih Drete in Savinje. ■ Edi Mavric • Savinjčan »Sreče se ne da opisati, treba jo je doživeti!« 20 učencev podružnične osnovne šole Solčava nadvse zadovoljnih v novih učilnicah - Prihodnje leto še telovadnica? Tatjana Podgoršek_ Ob prihodu v središče t)bčinc Solčava čli>vek ne more prezreti gasilskega doma. nekoliko za njim pa objekta, za katerega bi težko dejal, da je podružnična šola. ki daje streho nad glavo tudi vrtcu. Je nekaj posebnega. Tako kot Solčevani, Vsaj tako pravijo o sebi sami. Pred 14 dnevi je objekt. za katerega sla združila moči ministrstvo za šolstvo in šport ter lokalna skupnost, začel služiti svojemu namenu - varstvu najmlajših občanov in učencem od prvega do petega razreda <ïsnovne šole. Teh je v tem šolskem letu 20. v dveh kombiniranih oddelkih: v prvem in drugem razredu jih je 13, v tretjem in četrtem pa 7. #Ne veste, kako smo veseli le pridobitve. Nestrpno smo jo čakali učenci, učiteljice šole in tudi njihovi starši. Prej je potekal pouk v prostorih 5X let stare slavbc. sedaj imamo prostrane. svetle, veliko bolj prijetne učilnice.« je z zadovoljstvom ob obisku pripovedovala vodja podružnične šole v Solčavi Romana Lu kovic in nadaljevala: »Ob preselitvi je naš učenec Simon, ki skupaj z drugimi kar ni mogel verjeti, kako prijeten bo doslej njegov drugi dom, komentiral: *A, cela soba samo za športno vzgojo,« Sreče, ki nas preveva, se ne da opisati. Jo je Ireba doživeti!« V pogoviïru o tem, po čem se razlikuje življenje in delo na šoli v primerjavi z drugimi tovrstnimi ustanovami, je Lukovice menila, da ptî domačnosti, ki jo je pri njih čutili na vsakem kf)raku. po družinskem razpoloženju. Učenci s<^ sproščeni, vajeni samostojnega dela. Zaradi kombinacije morajo veliko delali sami. «Ob prihodu na matično šolo Biaža Arniča v Lučah po tem izstopajo še nekaj časa. potem pa se žal, »zlijejo* z več i no > .Se razlikujejo tudi po znanju? H), to pa ne. Pouk na prihodnje leto. Upamo, da bo držal obljubo,« Sicer pa lahko učenci razvijajo svoje sposobnosti in sprctm)sti -poleg rednega pouka - še v prostovoljnih dejavnostih, kot do Zbor, gledališki krožek, nekateri se vključujejo v delo nogometnega krožka, pred nedavnim so vsi prejeli priznanje za osvojeno bralno značko. »Ravnateljica na matični ši)li zelo dt>bro skrbi za nas. da nam nič ne manjka, da nismo za nič prikrajšani.« Vsaj včasih je bila šola, sploh podružnica v lakih krajih kot jc Solčava, središče dogajanja. vsaj prostor za razgibavanje. Iudi tovarišici se v novih pn>siorih bt> Ije počutila, sla bolj dobrovoljni.« jc ugotavljala učenka Nina. Eva je vesela velikih prostonw, jedilnice. Želi pa si 6<}n bi imeli še večjo telovadnico in boljšo opremo v njej.» Heleni so • na primer-všeč stranišča, količek,... Na vpraša- Učenci so najbolj veseli prostornih, svetlih učilnic naši šoli jc, trdim, kakovosten, čeprav nekateri /Ji podružnice pravijo, da temu ni tako. Morda nekoliko zaostajamo le pri športni vzgoji. Nimamo telovadnice in z^ ta predmet si mi^raino prilagajali učne načrte. Veliko aktivnosti izvajamo na prostem.» Z novo šolo so sicer pridobili prostor za razgibavanje, a to še zdaleč ni telovadnica, »Minister za šolstvo in šport dr.Nillan Zver nam jc ob nedavni otvoritvi šole obljubil telovadnico Naša je še danes.« je se odz.vala Lukiivičeva. Pojasnila je. da učcnci sodelujejo na vseh prire-dilvah v kraju. To se jim ptviia. saj so brez treme na nastopih, sprtiščeni, prisrčni, spontani. *• lako zato. ker so pogosto izpostavljeni javnosti.« O sproščenosti, spontanosti smo se prepričali tudi sami. Nove učilnice so mi zelo všeč» ker so vehke, prostorne, svetle. Nimamo še telovadnice, a imamo Vodja podružnice Romana Im kovic nje, je sedaj bolj domače ali je bilo prej, pa je odgt tvoril a. «Prej je bilij bolj di>mače. Vendar ne bi zamenjala. Morda se mi zdi tako zato, ker se še nisem navadila.« Ko smo ob odhodu vodjo podružnične šole v Solčavi Romano Lukovič vprašali, kaj si poleg telovadnice še žxílijo, ni razmišljala, kaj naj odgovori: »Mislim, da smo v tem irenutku vsi tako srečni, da drugih želja enostavno nimamo, samo telovadnico še.« Ker dajo veliko na obljube ministra /vera in ker tudi občinsko vodstvo ter tamkajšnji svetniki niso gluhi za njihove potrebe, jo b(»do morda dočakali že naslednje šolsko leto. Takrat jih bo za oddelek več. Damoklejev meč nad gornjegrajsko šolo Osnovno šola v (îornjem (îradu je bila dograjena in adaptirana pred trideselimi leti. Gradbene pomanjkljivosti, ki izhajajo iz neustreznih poznejših posegov, že nekaj le! ogrožajo življenje šo larjev, saj so že najmanjše vibracije lahko povod za i^îrusilev pri-(ličja vhodne avle. Na centralni osnovni soli v Gor-njeni Cîradu. ki nosi ime po sltJVi- stoječe prostore. Zalo je Zavod za raziskavo materiala in konstrukcij iz Ljubljane pripravil študijo zanesljivosti objekta ?. vidika statične In potresne varnosti, ki odgovornim nalaga lakijjšuje ukrepanje, v kolikor ne ž£liji> še naprej izpostavljali življenj vseh, ki se gibljejij po šolski zgradbi. Na sph>sno je objekt v razmeroma dobrem stanju in dobro težava je očitno na novejšem delu zgradbe, ki je bila očitno zasnovana precej lahkotno, zato ne div pušča kakršnih koli dodatnih obremenitev obstoječih nosilnih konstrukcij brez dodatnih ojači- Na najbolj kritičnem delu v pritličju vhodne avle je prisotnost šolskih otrok največja. tem gorniku in nekdanjem nad-učitelju Franu Kocbeku, se vseskozi soočajo s precejšnjimi prostorskimi težavami, saj v zadnjih letih praktično ni bilo vlaganj. V resnici šola v Ciornjem Gradu nudi daleč najslabše delovne pogine od vseh šol v /gornji Savinjski dolini, zalo so se odločili adaplirati oziroma nagraditi ob- vzdrževan. Izjema je strop učilnice nad prvim nadstropjem v delu objekta, ki bo prihodnje leto star sto let. Zavod ugtnavija, da sta. veijetno maďi zamakanja v preteklih letih, strohnela dva stropnika na ležišču. V preteklosti sla bila sicer že ojačana, vendar očitno zelo nestrokovno, tako da se še naprej posedata. Glavna Ravnate//ica Lilija na Bele: "Brez denarja nI mogoče nič urediti. Na potezi je lastnik, torej OĎcína Gornji Grad.« tev. Računske analize so pokazale, daje dovoljena nosilnost nekaterih elementov dejansko krepko prekoračena. Najbolj kritičen je armiranobetonski nosilec. ua katerega jc bil pc^zidan krajni zid knjižnice, katere nadzidava prvotni» sploh ni bila predvidena in zaradi katere prekoračitev nosilnosti znaša več kot 80 odstotkov. Strokovno mnenje /avoda za raziskavo materiala in konstrukcij je nedvoumna in ne dopušča no benega odlašanja. Tega se v polnosti zaveda tudi ravnateljica Lili-jana Bele, ki vodi šolo prvi mandat. Dejstvo je. daje lastnica štjie Občina Gornji Grad, zato bodo morali rešhev p: v primeru. da bo DZ predk^ zakona o osfiovni št)li sprejel v zd svetil reševanju situacije s Sovo. Meni. da je bil vladni nadzor Sove neprimeren, saj bi nekatere infor-luacije morale ostati zaupne. sredno powzan z ameriškim jedrskim arzenalom. kar po njegovih besedah prcdstav-Ija edinstven primer. saj bi se prvič v zgodovini primerilo, da bi bili deli jedrskega Le redki vidijo kaj dobrega v nesoglasji h Rusije in ZDA. arzenala ZDA nameščeni v Uvropi. Iz ZDA pa so sporočili, da so prijeli iri ljudi, ki naj bi na letališču Jl'K v New Yorku pripravljali bombni napad. Tarča napada naj bi bilo samo letališče in ne leiala. Nedelja, 3. junij v Cankarjevem domu st) pripravili sklepno prireditev Vesele šole. ene največjih vz^iojnivizobraževal-nih akcij na slovenskih šolah. Od skupno 14 lisoč tekmovalcev je letos zlalo veselošíílsko priznanje prejelo 377 tekmovalcev. 17 tekmovalcev pa se pri reševaíiju najrazličnejših nalog ni zmotili^ niti enkrat. Udeležcnce je nagovoril tudi minister za javno upravo CIre-gor Virant, ki je bil tudi sam ne-kdai veselošolec. Gantar pravi, da razlogov za zadovoljstvo ni. Mesio v. d. direktorice STA je prevzela Alenka Paulin, dosedanja svetovalka za odm^se z javnostjo v vladnem kabmeru. Paulinovajezii-menjala dosedanjo direktorico Slovenske tiskovne agencijc Lidijo Pavl(wčič. ki jti je vlada razrešila po tem. ko seje v uredništvu STA zanetil spor med njo in novinarji. Sobota, 2. junij Na celjskem sejmišču je vrala odprl 3. Altermed. na katerem 1X5 razstavljalcev predstavlja izdelke, namenjeno zdravemu življenju. zastopanih podjetij in 162 neposrednih razstavlja I cev tako med drugim ponuja iz.delke in sloritve s področij zdravilstva, zelišč a rsl va, zdrave prehrane in naravne kozmetike. Novost poleg razšiijenega sejemskega prostora predstavlja tudi prisoin<ïst 15 športnih društev in zvez, ki obiskovalce opozj-Óa,io na p so /Jà-maskirani protestuiki začeli v policiste metali kamne, molmovke, palice, policija pa je odgovorila s Si^lzilcem. z gumijevkami in vodnimi topovi. Shoda naj bi se podatkih nemške policije udeležilo okoli 30 tisoč proiestnikov, ki so prepričani da bi moral biti proces globalizacije bolj pravičen za prebivalce vsega sveta. Ruski predsednik Vladimir Putin je opozoril da bodo ZDA z gradnjo protirakeinega ščita porušile strateško ravnotežje v svetu. Kol je dejal bo treba za ponovno vzp(v stavitev ravíiotežja usivariii sistem, ki ho prekosil ameriški ščii. Putin je menil ludl da bo nepo- Tudi Virant je nekoč sodeloval pri Veseli šoli. Poleg brezna -grobišča v Kočevskem rogu. je potekala maša za pobite domobrance in druge žrtve revolucionarnega nasilja. Po maši je spregovoril nekdanji generalni državni tožilec Anton Dn}bmC iz NiTve slovenske zaveze, ki je v govoru kritiziral nekdanjega predsednika Milana Kučana in z-dajš-njega predsednika države Janeza Drnovška. Povezal ju je z režimom. ki je zakrivil zločin v Kočevskem rogu. in jijna očital da nista storila še ničesar učinkovitega za slovensko pomiritev. Premier Janez Janša je začel obisk na Slovaškem, kjerga jez vojaškimi časi m i pozdravil kolega premier Robert Rco. Med obiskom sta sogovornika govorila o večstranskem sodeliwanju med državama in izmenjala poglede in stališča o aktualnih evropskih in mednarodnih vprašanjih. Ponedeljek; 4. junij Ministrica za delo Marjeta Cot-man je z dnevnega reda seje Ekonom sko-socia I nega sveta umaknila predlog neusklajene pokojninske novele. Coimanova je ob tem pc> jasnila, da je državni sekretar na ministrstvu Marko ňtrovs spremembe javnosti predstavil brez vednosti Cotmanove, predlog novele pa je bil znotraj ministrstva neusklajen. Ministrstvo za zdravje je zahtevalo dopolnitev poroCila o super-nadzoru o zamudah pri gradnji novega onkološkega inštituta. Družba Tokaiiiženiring ima lakc} čas. da do sredine junija poročilo dopohil saj to po nmenju ministr-srvd ne zajema celotnega obsega javnega naročila po sklenjeni pogodbi. Port)čiIo mora obsegati vzroke, pi)vzročitelja in finančne posledice za naročnika za vsako ugolovjjp.no M C pravi In osi. Samo Fakin izZZZSje Inštiiutu ekonomske raziskave v zdravstva prepovedal izvedbo napovedane okrogle mi/e o reformah v zdravstvu. Fakin je ljskem izključno varnostnega pomena. Minister Simoniti pravi, da se v medijih pojavljajo neupraviče ni očitki glede filmskega sklada. iabjcr perspektiva Za devetimi gorami, za devetimi vodami... živa VrbiČ Vdami'snjiff Ca.sih, ko 'imuaîno zdrcuje In [>ravihfo spolm usmerjenost otrok ogrožajo í^ííjesaki Teíebujskl, yť/w veliko pretmljevala o risutîkiiU. sçrijah in Zf^oúhicah. ki sem Jih gledala in poslušala kol mrkfja. Nedavno lega sem brskala po svoji zMrki kasei (plošč če zdavfiaj ne najdem več) in naletela na pre-a^ raznolik repertoar. Spomnim se, da sem zelo rada poslušala partizanske pras-^ice o fatrirčku Borka in nje-fiovih pogiininifi ix>dvigih. Bala sem se z njim, ko se Je skrival na dreiiisu, pod kalerini so se uslavill Nemci, in si oddalmlhi, ko je parilzanom končno predal ix>memhno s/>oročihi Podobno v.nemMjivo so nonic delovale 'g neumnih stvari S Kai/o sva zadnjič poslušali n/enega Kakaduja in se zraven drli besedilo, ki ga nobena od nq/u ni pozabi la- Prav tako se spomnim čuka. im kutka Postruika in male opice. Lepo je biti kokošje zamr pe.sem prejšnjega stoletja. Pësmi o mačku Muriju in mitcl Maci so ene redkih, če ne edine, kijih oiroci šť vedno poslušajo. Ker Je m()fa kasela začela zavijati, ml je mama pred kratkim kupila cd z is tin d pesmimi Da lahko tu in lam preklopim na otročje. Risanke sem ponavadi gledala pred spanjem ter v s0l)0to in nedeljo zjutraj. Palček Smuk. iHilček David. Bojan. A je lo. Lolek in Bolek, Stripi, Moiiri dirkač. Himan, Bananatýam. Super medo... Komaj sem Cakda na tiste zajčke, ki so napovedovali vsaj dvajset minut zabave, in se hala tislih na koticti, s ščeikamiv rokah, ki so nas nagnah spat. Vsak večer sva se s setro pregovariali s siar.šema za i^sam še e/io ri.sanko. pol pa res grenia sffat^. Vča.\ih je mšgalof, večinoma jxj ne. Pravi praznik je bil, kadar sva prespali pri sestričJtah, kjer so imeh kabelsko. To Je fiomenih poseben kanal SKY ONE. na katerem so ob vikendih vrteli toke risanke, ki jih nisva poznali. Najbolj se spomnim risnake G J. Joe. danes ne vem, zakaj je šlo r tej risanki, vem samo to. da so jo v razreiht gledali skoraj vsi. In da je bila res super. Res super so bili tudi Borba Papa, risanka o žuielkah, ki so gradile hišo. in Pink Pamer. Kol vse druge punčke sem tudi jaz imela rada princeske in princa in v.vť, kar je ilo zraven. BeH konji, hudobne vile, gradovi, lepe obleke in strupena jabolka. Snegidjčica je bila slmtuitična zaradi sedmih iHtlčkov, Pepelka je imela vsak večer drugo Meko in hudobne sesfm. Trmiljčiai Je vse življenje prespala, dokler Je ni zbudil princ in Ji pokazal. kaj Je to tur. Kot malo večji otn)k se nisem premaknila od televizorla, ko sta bili na si)ored'.i seriji Super babica in Erik Od^filmov se si?Ofnnim Kekca. Učnih let izumitelja Polia ter Poletja v školjki. Film To so gadi si bom še enkraf pogledala naslednji teden. Zda! ikJ si Imt ob /)oshiša/tffi kasete Lonček kuhaj in s pomočjo knjige Kuharica uharica skuhala pravljično kosilo. ■ VIDE TV KAI1A VaS oglas bo lahko videlo 17.00Q gospo PoKMetra03/ so ABITURA Podjetje za izobraževanje d.0.0. VIŠJA STROKOVNA ŠOLA ABITURA d.0.0., Celje - KOMERCIALIST (vi MI Jnlormstlvnl dan bo f Mlek. 14.6.2007. ob 17. url - POSLOVNI SEKRETAR w.mm Informativni dan bt v tetrtek. 14.6,2007. ofe 17. ari wvM.abrtura.si Prljave: ABITURA d.o.o., Lavd 7, Celje Tel.: 03/ 428 55 30 in 03/ 428 55 32 GOSPODARSTVO Okoljski in trajnostni vidik bloka 6 Stroka z različnih vidikov presoja vplive nameravane gradnje šestega bloka TEŠ -Splošna ocena je, da bi šlo za pozitivno spremembo tako z gospodarskega, okoljskega kot socialnega vidika - V Ericu preverjali vpliv na okolje MH^na Hrstič • Pianinc Menjava dolMjanc tehiiniogijo v TernioelckirHrni Šoštanj /. novejšo je pomeniben korak v smeri irajnosincitii razvaja, ugotavlja mag. Emil šterbenk z HRK'a, Sp'cnicmba je nujna lako / okoljdcega, gospodarskega kol soclahicga vidika. »Govorimo o gofspoOamejši rabi etier-genla. nižji proizvodni ceni elek-iricne energije ter o tem, da ho modernizacija elektrarne za enako količino električne energije okolje obremenila z znatno manjšo količino toplogrcdnih plinov.« je prepričan. »/ vidika trajnosinega razvoja jc prednoi^i izgradnje àesLega bloka gotovo manjic onesnaževanje okolja, predvsem je pomembno zmanjšanje cniiiira-ncga ogljikovega dioksida iz 1200 na «50 ion na GWli, dodatno sc bodo zmanjšale obre-menilve okolja z drugimi onasna-/evall (žveplovim dioksidom, prahom ,,.), manjša bo poraba vode iz naše pmcej obremenjene reke Pake,« pravi. »Se posebej pomemben pa jc eiični vidik irajnosinega razvoja, ki leži k ohranjanju naravnih virov za prihajajoče gcneracije. Zaradi boljšega izkorisika elektrarne bo namreč mt>goče iz isie količine premoga ob zmanjšani količini loplogrednih plinov in drugih onesnaževal prrizvestl približno ireljino več električne energije. In ludi če bi zansmarili ekonomski vidik (cena na enoto proizvedene električne energije bo nižja za okoli 20 odstoikov), je ta inveslicija upravičena, čcže lîc kar nujna - z okoljskega vidika. 4 ■ A prav s lega vidika bi v prostorsko omejeni Šaleški dolini 600 MW blok na prvi pogled lahko ocenili kol p red imen/ioni-ran objekl. na kar so oni že opozarjali. Kako odgovarja na to? »• Morda. A izhajati moramo iz dejstva, da let staro tehnologijo menjamo / novejšo, da bodo prvi trije najstarejši bloki do zagona bloka šest prenehali obratovali. da bo blok štiri prešel v hladno rezervo ... V šestem bloku bodo iz isie količine premoga pridobili tretjino već električne energije oziroma za isto količino električne energije porabili tretjino manj premoga. '11:Š je danes tako velik porabnik fosilnega encfgenta, da ni pošteno do prihajajočih generacij, da ga uporablja v napravah, ki su tehnološko zastarele in premalo učinkovite.« Primerjava ITiS od leta 19X5 letno pnv izvede okoli .1.500 (îWh električne energije. V letu 2004 so za to porabili dobre 4 milijone ton premoga in pri tem spustili v zrak več kot 4,5 milijona ion ogljikovega dioksida. Pridobili so 3.641 CîWh električne energije. C C bi podobno količino elektrike proizvedli v bloku VT, bi za to porabili oki^li ^ milijone ion premoga, emisija ogljikovega dioksida pa bi znašala 3,15 milijona ton. Občutno se bo zmanjšala emisija žveplovega dioksida -na slabih 2.000 ion oziroma na približno 23 odstotkov vrednosti iz teta 2004. V zrak bodo spustili t.665 ton dušikovih oksidov, kar je IX odstotkov vrednosti Iz leta 2004. Leto 2006 - prelomno leto V invalidskem podjetju Veplas Media za več kot polovico zmanjšali izgubo iz rednega poslovanja - Pomanjkanje delavcev cokla v razvoju - Iskanje poslovnega partnerja za bolj stabilno proizvodnjo Tatjana Podgoršek I.elo 2006 je bilo - po zagotovili}! Jožeta Víýdla, direkioija hčerinskega podjetja delniške družbe Veplas Velenje Veplas Media • prelomno leto. V največji meri ga je zaznamovala selitev v nove prostore konec oktobra na lokacijo. kamor seje preselilo tudi matično podjetje. »Sedaj imamo svojo proizvodno halo. v kateri imamo organizirano delo za vse naše programe na eni lokaciji, česar prej ni bilo. /alo upam. du se bo ta naložba, ki je hkrati zahtevala tudi precejšnja vlaganja v posodobitev tehnologije, obrestovala že letos, še b<^lj pa seveda naslednja leta.« So pa na veliko zadovoljstvo lani pridobili nekaj novih poslovnih partnerjev, s tem ludi več dela in tako nekoliko omilili višje izcaike. ki so nastali zaradi izpada proizvtidnje in stroškov kot posledico selitve. Po besedah Jožeta Vajdla niso pričakovali, da bodo ti lakii vplivali na poslovne rc/ultatc. Ti pa sij bili kljub temu za Veplas Medio spodbudni, /a več kot polovico so namreč zmanjšali izgubil iz rednega poslovanja, s 112 tisoč 669 evrov na vsega 62 tisoč 600 evrov s stroški selitve vred. »Ker smo invalidsko podjetje, izgubo pokrivanu) s sredsivi, ki jih za za p<ï slít vene» rehabilitacijo in zaposlovanje invalidov namenja država. Na leto pridobimo za to v povprečju dobrih 208 tisoč evrov. Predvidevamo jih tudi letos. Seveda naš cilj ni. da bi ta denar v celoti pi>- rahili za plačevanje izgube, ampak ga želimo čim več nameniti za nakup sodobnih strojev, tehnologij." I.ansko leto je glede tega precej izstopalo v primerjavi z tjsialimi leti, saj so /â naložbe za izboljšanje delovnih pogojev 62 ZKposlenih namenili dobrih 125 Jože Vajdif direktor vetertjskega podjetja Veplas Media: "Za izpolnitev naročil smo pnsiijeni iskati tujo delovno silo,-' tisoč evrov. Veča vlaganja je nenazadnje zahtevala tudi selitev. Po Vajdlovih besedah naj bi letos namenili /a nakup nove opreme, predvsem za izdelavo modelov ter kalupov za predelavo poliestrov in ostalih kompoziinih Izdelkov. še več denarja - blizu 200 tisoč evrov. Poleg prizadevanj za izboljšanje delovnih pogojev zaposlenih bo eden letošnjih osrednjih ciljev pridobiti večjega poslovnega pari-neija. ki bo v večji meri zagotav- ljal več stalnega dela za tefle za-posljive invalide v programu pre- * delave plasiičnQí mas. »S povečanimi aktivnostmi v preteklem letu smo sicer pridobili panncije, ki so nam odstopiti del »slal^šc« plačanega dela, vendar so ta bolj naročniškega značaja. Torej ne zagotavljajo stabilne proizvodnje." je dejal Vajdl in nadaljeval: »Moram pa ob tem omenili tudi, da se srečujemo z veliki ležavami pri zaposlovanju delavcev. Pomanjkanje slednjih predstavlja za nasc<»klov razvoju. Med zaposlenimi imamo namreč lake, k; se starajo skupaj s podjetjem in so njihove delíwne zjnožní)sti vsakma prerazpore-diive skladnih s slovenskimi računovodskimi standardi 20Û6, preostanek pa nerazporejen prenesli v naslednje poslovno leto. objektih s kupci že prej dogovorili za prodajo in celoten objekt prilagodimo željam in potrebam kupca,» pravi rovSakt)va. ki ravno v tem času sklepa nove posle. Med drugim naj bi Vegrad kupil večje zenljisče za turistični kompleks ob slovenski obali, »^ogledujejo« pa si ludl številna druga zemljišča. V zadnjih letih seje uspelo Ve-gradu prebiti v sam vrh slovenskega gradbenit.va, zalo so pogosto člani različnih državnih delegacij, pa tudi pri njih se ustavljajo mnogi gostje. Tako so pred nedavnim gostili zunanjega ministra dr. Dimitrija Ruplja in ministra za razvoj dr. Žiga Turka, prejšnji leden pa evropskega poslanca in kandidata za predsednika države Lojzeta Peterleta. Gostom so predstavili svoje velike uspehe, govorili pa seveda tudi o težavah, ki jih imajo. Tako so dr. Ruplju potar-nali, da so kvote za delovne vize za letos že pošle. V gradbeništvu pa brez najema mjih delavcev nikakor ue morejo, saj je med domačimi delavci zelo malo zanimanja za gradbene poklice. Zagotovil jim je. da se bodo potrudili, da bodo te kvote p(Wečali. Poslanca Lojzeta Pet-erieta pa so opozorili, da se bodo v Sloveniji nepremičnine s povišanjem davka na dodano vrednost s sedarjih 8,5 na 20 odstotkov močno podražile. Letos beležijo v Vegradu pol sjolelja delovanja. Praznovali bodo delovno s šlevilniuii novimi pridobljenimi deli in predanimi objekti zadovolinim investitorjem. pravi direktorica Kilda 'Ibvšak in dodaja, da si bodo vzeli čas tudi za posebne pozornosti. Tako že la konec tedna pripravlja za sodelavce tradicionalni piknik- »Zdi se mi prav da začnemo praznovanja s tistimi, ki z mano soustvarjajo Vegrad. to pa so moji sodelavci.« TRGOTUR Agencija u po$redovtfle zaposlitve TRGtntlR. d.D.a, Kaihv^ ídžsfljmB Ljuti^ka (»1^1311.3^20 ViJenj» Tel.: S3/ B9e 62 Ô7. E-tnail: iwilkeltrbotu^i 1. DELAVEC V PROIZVODNJI: enostavno ddo. i2úbra2ba in Izkušnje niso voii 2. TAUUEC» ZAKIADALEC» KALUPAA LIVAR, JEDRAR. ŽERJAVOVOOJA, POMOŽNI DELAVEC: ie^ vssj 1 lita delovwli tzkušef^, laMu delavci tnz pûUf» 3. PRODAJALEC: prcskujsms m\ 1 ieto Izkuôrj pň irod^i gra Aenega mittfiak 4. KUUĆAVNIČMt, ORODJAR. 8TR0JNI MEHANIK, STROJNI TEHNIK, INŽENIR STROJNIŠTVA: izkušnje v stn^istn afindrzmnjD. natančnost 6. OBUKOVAUC KOVIN: deta, priinentD za varilca, liQuéawiâne» ipd. zv«í 1 letm izkuseoj n znanji a podn^ valjenja Pedreboei** biformadit w Vam na vol|o M spletnem riMtovu www.tr90tur.ii iÈinétÊL itM. 0$/«96-62-S7 (Mwlik«). 8 AKTUALNO t^HjiS 7. junija 2007 Prehojena pot ni bila enostavna Slovensko društvo Hospic, Območni odbor Velenje, že 10 let pomaga ljudem v najtežjih trenutkih - Izobraževanje in vključevanje mladih TatiaM Poàioriek Juin (v peiek) oh 19. uri bo v orgelski dvorani velenjske glasbene sole prireditev, s kaler«) ho Slovensko Uruj^tvo Hospic, Območni odbor Velenje, za7nann> val lOIeinico Uelovanjii. Od vsega začetka vodi odbor v\$j9 paironažna sesira Slavica Avberšek. Taje povedala, da so njegovo usianiwtev narekovale stiske, s katerimi so se srečevale pa-ifona/ne sestre na lerenu. Na svojih i/obra/evanjih so se srečale z začetnico gibanja dr. Metko Klevišar. Ko je ta zaznala. da so pripadne ideji ho-spica, jih je spodbujala, podpirala in jih naposled ludi/moii-virala. »Začeiki so bili povsem drugačni, kot je danes. Takral smn veliko energije namenjali predvsem prepoznavnosti v tukajšnjem okolju. Na predavanjih. srečanjih po krajevnih skupnostih smo ljudi seznanjali. kaj je Hospic, da je jedro njegovega delovanja spremljanje, pomoč, podpora najhuje bolnim in umirajočim ljudem vseh stan>-sU, lako kol želijo prizadeli, in upoštevanje njihove povsem osebne predstave in potrebe. Je ludi solidarnost s svojci, predvsem žalujočimi. Mislim, da smo danes že precej prepoznavni, čeprav praksa ^e vedno kaže. da gredo lakral, ko človek omenjenega ne potrebuje, informacije mimo njega. Ko se znajde v sliki, pa ne ve, kam bi se obrnil,« je po vedala Avberskova. V zadnjih nekaj lelih pa je namesto prepoznavnosti v ospredju spremljanje umirajočih in pomoč v stiskah, ki jih ob lem doživljajo svojci in žalujoči- Oh pogledu na prehojeno pot, pravi Avber^kova. ta ni bila eno Slavna. So pa v tem času člani, katerih število se giblje od 30 do 35, spoznali veliko dobrih ljudi, ki so jim prisluhnili ob prošnji za donacijo, za potrebne prostore, možnosti izobraževanja, vse to jim dajejo novega poleta. Odziv na aklivnosii, kijih organizira območni odbor, je glede na možnosti zadovoljiv. Prostovoljcev imajo v tem trenutku 10.11 so v zadnjih treh letih spremljali od 10 do 12 umirajočih na leto ter pomagali v stiskah njihovim svoj- Slavica Avbersekf predsednica Slovenskega društva Hospic, Območnega odbora Velenje cem, kar je povsem primerljivo s slovenskim povprečjem. »Pri nas vse delo lemelji na prostovolj-stvu, v Ljubljani in Mariboru pa imajo za to že profesionalce. Glede na obstoječe zmogljivost i bi morda lahko spremljali še kakšno osebo već.« Cilji delovanja območnega odbora bodo v prihodnje podobni sedanjim. Še bodo skrebeli za prepozjiavnost odbora in njegove dejavniJsti. želijo pa vključiti v iz-(ïbrazevanje več mladih. Zato bodo del dejavnosti namenili delu z mladimi • zanje in za širši krog ljudi bodo organizirali raz-hčne delavnice. Med stalnicami pa je tudi izobraževanje članov in zdravstvenih delavcev. »Hospi-covo kratko sporočilo: dodajati življenje dneva, ne dneve či\'ljeriju ni Iraza, ampak sporočilo vsem, ki so pripravljeni prisluhnili in začutili globlje, biti in ostali. Želimo su da bi bilo takih v našem okt)lju čim več.tf je še dejala Slavica Avberšek. TRGOVINA KOŠARICA SDkbre^v4x1l Bansne t ^ TfikotemBoDufitI HrenovketCIUSkotkg Pivo Pilsplo^vinka 0.5! Tekoče gnojilo u rozB Plsntsla cvet 31 Umetni gnoj KAN 50 kg Um»Gii gnoj Ursa40)(g Hrena za pse Petlovers 20 kg MokaT500KBti225kg (S* «i^e «V^V olei Tm/»fon: 03/S7Z eO 60 Na zalogi tudi bogata kbirdkmii mlslanfitoK srsdsteuza zaščito rastlin tar vse za zunat^o ureditav vašega doma. PemOVD. td^ 572 80 80. Pesjo. ttL,; 091 9140. Gabûrita, t»l.: 8913210 www.tTQOvínHiDsaňco.si, Mna il: kossric9@siol.net .m iSisdi •Kiv i» „ .. " m radio®alfa i 103,2 & 107,8 Mhz ^^ V^ale ri^n m vsak dan 36 ur 3,85 ,. 3,50^ Nazarčani do oktobra brez tople vode Občinski svetniki zavrnili predlog Javnega podjetja Dom Nazarje, ki v kraju skrbi za distribucijo toplotne energije, in niso potrdili spremembe splošnih pogojev za dobavo in odjem toplote iz daljinskega omrežja Proizvajalec toplotne energije podjetje l-nergelika, katerega večinski lasinikj so dru/inski člani /upana Ivana Purnata. ena tretjina podjelja pa je v lasti nazarske občine, je /. dopisom obvestil distributerja Dom Nazarje, da je dobava sanitarne vode v poletnem času zaradi Izjemno majhne porabe toplote iz tehničnih in ekoloških razlogov nesprejemljiva. Da bi se i/ognili vsem težavam uporabnikom, ki nimajo svojega gretja, ponujajo gretje sanitarne vode 7. električnimi boj-lerji, vendar ljudje nad predlogom niso pretirano navdušeni. Ra/.umijivo - večina je namreč ob priklopu na daljinsko ogrevanje in polmilijoQski invesliciji verjela zagotovilom, da bo oskrba s toplotno encrçijo stabilna in neprekinjena. Celotno dogajanje /.e nekaj časa zaposluje ludi občinske svetnike. ki za težave Energetike nimajo pravega pi>sluha. Prekinitev toploine energije namreč ni te- kava od danes, je prepričan svetnik Janez Šriglic. >»Odgovornosî za prekinitev dobave naj prevzame predlagatelj, Sanacija Euergetike je podjetniški problem, ne tistega, ki energijo kupuje. Prepričan sem, da je Dom Nazarje dal predlog za soglasje k spremembi splošnih pogojev za dobavo in odjem toploine energije iz toplovodnega omrežja na zahtevo l-.ner^etike. Imam obču-lek. da ima nekdo interes prikazali javno podjetje v slabi luči, kar naj bi pripeljalo do njegove ukinitve. Zavedali se mtiramo. da je javno podjetje edino, ki varuje javni interes. Dolžni bomo terjali odgoviïmost vpletenih, saj ni poš-leno, da se odgovornost prelaga na občinski svet. « je razpravljal Sliglic, ki se sicer zaveda, da javno podjetje nima nadomestnega proizvajalca toplotne energije. zalo ljudem kljub sklenjenim pogodbam ne more zagotavljali tople sanitarne vode. Med ostalim smo tudi slišali, da sanacija Hazarski svetnik Janez ŠtigHc (ievo) je prepričan, da je Javno podjetje Dom edino, ki iahko v Nazarjah varuje javni interes. linergctike ni stvar <ïdjemalcev t<ïplt>te. saj so ljudje komaj pred tremi leti investirali v nov sistem, poleg lega naj bi bila I^nergeiika pod določenimi pogoji pripravljena tudi v nekurilni sezami dobavljali toplo vodo. Podžupan Matej Pečovnik (sejo je vodil namesto obolelega župana Ivana Purnala) je v nasprcv tju z ostalimi svetniki prepričan, da je sanacijski program potrebno izvesti, sicer se lahko zgodi stečaj iinergetike. »Veljaven odlok v resnici govori o neprekinjeni dobavi sanitarne vode. Čeprav je jasno, da lînergetika tega ne bo izvajala. Občina je slood- st o t na la st n ica ja v nega po dj e tj a in s predlogom za spremembo splosnili pogojev smo zeleh preprečiti pat položaj, v kaierem se bo očitno javno pi>djeijc znašlo,« je poskuáal tok dogtidkov preusmerili Pečovnik. Piko na i celrj-lni razpravi pa je postavil svetnik bojan Štrukelj z zahtevo, da se do vprašanja opredeli ludi župan !van Purnat. Sicer pa jc Slrukelj prepričan, da v poletnih mesecih razmer ne bodo uredili, kar pomeni. da bodo energetski zapleti jeseni, ko se začne kurilna sezona, nič bolj razvozlani. ■ Edi Mavric ' Savinjčan Vsi drugačni^ vsi enakopravni Urad za mladinoje v letošnjem letu ponovno obudil kampanjo Vsi drugačni, vsi enak(v pravni, Idjo poznamo že od îeia 1997. Icj kampanji so se lelos aktivno pridružili ludi prostiv volje i Mladinskega centra Velenje. V Mladinskem centru so uredili oglasno desko, ki opozji-ija na lo kampanjo, in v sredo, 30. maja, oi^a-niz.irali okroglo mizo Vsi drugačni vsi enakopravni na temo Isiospolno parinerslvo v naši družbi. Ugotavljamo namreč, da istospolno partnerstvo že nekaj let ni več tabu tema, še vedno pa se pojavlja veliko nestrpnosti do vseh, ki so kakorkoli drugačni. Z organizacijo okrogle mize so prostovoljci želeli opozoriti na ne-sirpuosi do isiospolno usmerjenili in nekako ozavestiti naš strah pred drugačnostjo. Na okroglo mizo so povabili Jasno Magič. predstavnico društva Legebitra iz Ljubljane. To je društvo za isiospolno usmerjene mlade v Ljubljani, ki deluje že od leta 1998. Predstavila je začetke delovanja društva in njegov pomen, pa tudi lastno izkušnjo sprejemanja drugačnosti. Povabljena je bila tudi šolska psihologinja na Šolskem centru Velenje Gabrijela Fidler, kije spregovorila o prisotnosti istospolne usmerjenosti med mladimi, njlho-viti stiskah in odnosu srednješolcev do istospolno usmeijenih- Okrogla miza je potekla v zelo prijetnem vzdušju. Upamo le. da lo ni zadnja okrogla miza na to lemo, ker se je namreč izkazalo, da se o tem pogovaijamo zelo malo. čeprav se zavedamo. da je med nami zelt> veliko ljudi, ki zaradi nestrpnosti ostajajo zoi'stenami'. ■ G. F. Zdaj je idealen čas ra vezavo vasaga darrarja, saj smo v Abanki pripravili posebne depozitno ponudbo z Lz|emno ugodnimi obrestnimi merami Posebna ponudba velja od 21. 5. 2007 do 30. 6. 2007 za novo sklenjene depoz^lne pogodbe v domači vaiuti, brez možnosti obnavljanja Najmanjši znesek vezave znaša 120 EUR. Posebni pogoji depozitne ponudbe: * zaobdûb|eodl8l dni dovkijučnol letazna^a letna fíksna obrestna mera 3,86%, • 2a obdobje nad 1 do vKljučrw 3 let znaša le^a fiksna obrestna mera 4,05 %. Prepričal vas bo Informativni Izračun s primerjavo obrestovsnja depozita po posebni ponudbi In sredstev na osebnem računu: Depozit po posebni poniAiodZI, 6.2ra7 do 21.5.2008 Sredstvi na »ebnem računu od 21. y 2007 do 21.S. 2008 Znesek UtmfikSDS obrestna mera 5.000,00 m 4,05% 5.000,00 EUn 0,10% 5.D04,88 EUR mvw.abar>ka<«l I tnfod«bentai.tJ ( Absfpn oeo 1 380 ABANKA AKTUALNO Diskriminacija invalidov še prisotna v letu enakih možnosti bo potekalo veliko dogodkov, ki bodo pripomogli k boljšemu poznavanju življenja in dela invalidov - V Velenju ZDIS pripravil okroglo mizo Velei\je. 30. maja - /vc/a delovnih invalidov Slovenije. Mcsina občina Veknje in Akliv delovnih invalidov Premogovnika Velenje so v sredo v Velenju pripravili okroglo mi/o t. naslovom l.cio enakih možnosti. Gostje okrogle mize so bili mag. Cveto L^ršic» direktor Direkioraia za Invalide v / minisirsivu /a delo, dru/ino in socialne zadeve, Vlaruska Erbež-nik. direktorica Sklada RS /a spodbujanje zaposlovanja invalidov. Lea Kovač z /avoJa za pokojninsko in invalidsko /avarova-nje vSlovenije. velenjski 2upan Srečko Meh. Tanja Stare Zapušek z Območne službe Velenje (zapi> slovanjc) in Janko Lukner pomočnik direklojja IÍTZ. Mcsina občina Velenje je leta 2004 od /veze delovnih invalidov Slovenije prejela listino Občina po meri invalidov, ob koncu lanskega leia pa pismo njenega predsednika Draga Novaka, v katerem je zapisal, da je velenjska občina v slovenskem merilu, kar sc odnosa do invalidov tiče. primer dobre prakse in svetal zgled /a druge lokalne skupnosii. »Se naprej bnmo v Mestni občini skušali zagoiavijali enake možnosti za vse. s posebnim posluhom za lisic, ki so pomoči bolj potrebni.« je obljubil Meh in dodal, da različne težave, ki se pojavljajo, ob-čijiska uprava sproti rešuje. Letos, v Iciu enakih možnosti, bo v Sloveniji potekalo veliko dogodkov. ki bodo pripomogli k boljšemu poznavanju življenja in dela invalidov. ;»Dejsivoje, daje zaposlovanje invalidov §e vedno resna le/ava. čeprav jez vidika re-habiliiacijskega področja veliko narejenega. Lani je bilo v Sloveniji na novo zaposlenih 2.000 invalidov (v Območni službi Velenje 200) in država si bo se naprej prizadevala za spodbujanje zaposlovanja invalidov ter njihovo vključilev v delovne procese,« je poudaril Ur^lč in dodal, da pa je žal diskriminacija bivalidov ie vedno prisotna. »Pa ne le pri zaposlovanju. Kaže sc tudi drugačni, saj se invalidi pogosto srečujejo/ ovirami, predvsem pri gibanju in komunikaciji.« »Kvotni sistem pomeni veliko prelomnico pri zaposlovanju invalidov,« je poudarila Maruška Hrbežnik s Sklada RS za spodbujanje zaposlovanja invalidov. »To kažejo številke.« Omenila pa je. da vsi delodajalci ne koristijo vseh pravic oziroma spodbud (na primer nagrad za preseganje kvoie), pa bi jih lahko, saj kar ena četrtina delodajalcev v Sloveniji presega kvote, ki jih predpisuje zakon. Primer dobre prakse je predstavil pomočnik direktorja invalidskega podjetja Premogovnika Velenje. HT/, Janko l.ukncr. HT/, Brezposelni invalidi v Območni službi Od 5.521 registrirano brez-ptîselnih v Območni službi Velenje (združuje šest upravnih enot) je 924 invalidov, od tega v Uradu za delo Velenje 264- Skoraj polovica jih ima nižjo poklicno izobrazbo. V. stopnjo 128. zelo malo brezposelnih invalidov pa ima Vi. ali VII. stopnjo strokovne izobrazbe. Skoraj polovica je starejših od 50 let. To pa so dejsiva, ki tudi otežujejo zaposlovanje, je na okrt>-gli mizi poudarila direktorica Območne službe Velenje la-nja Stare Zapušek. •Povabili smo njih vetikOf pa jih je prišio bolj malo," je ugotavljat Drago Kolar. ki je tudi največje invalidsko pod» jclje v Sloveniji, ima v podjetju 45 odstotkov invalidov (450 od 980). Tri četrtine prihodkov družba ustvari v Premogovniku Velenje, a si želijo to odvisnost v prihodnje zmanjšali, obdržali število zaposlenih, z novimi pro- grami, kijih uvajajo, pa v naslednjih Iclih že zaposlovali tudi invalide »s irga«, kajti za zdaj je zapiv slovanje invalidov v družbi omejeno zg(flj na Premi>govnik. Če so bili organiz.atoiji okrogle mize zelo zadovoljni, ker jim je uspelo v Velenje pritegnili toliko uglednih gostov, pa so bili nekoliki) manj nad ude-le;^bo tislifa, ki jim je bila okrogla miza namenjena, je ugiïtavijai Drago Kolar, předšedmk Aktiva delovnih invalidov Premo gíwnika Velenje, ki je tudi vodil okïï> glo mizo. Učenje plavanja oseb s posebnimi potrebami Plavati se lahko naučijo tudi osebe s posebnimi potrebami - V Velenju največ usposobljenih kadrov v Sloveniji - Učenje poteka individualno Vílerye-VPlavalnem klubu Velenje smo se že nekaj časa pripravljali na novo vodno aktivnost, in sicer na učenje plavanja oseb s posebnimi potrebami, ^e v prvem tednu, na dnevih odprl i h vrat, smo Slovenije. Halliwickova metoda učenja je svct<»vno znana metoda učenja plavanja, ki sojo razvili v Angliji sredi 50. let prejšnjega sto leîja. Zaradi dobrih lastnosti seje hitro širila po livropi, zaradi visoke plavalne kulture pa tudi v Avstralijo in ZDA. Zdaj je prišla ludi v Velenje. Kaj je zjiačilno za Ilalli-wickovo metodo učenja plavanja? Učenje poteka individualno. Z enim do dvema vadečima dela en vaditelj. Učenje poteka v igri in brez pripomočkov, ki povečujejo vzgon. Bistvo vadbe ni le gibalni rezultat, pač pa iudi druženje, dvig sa m t >zave SI i in omogočiti gibalno oviranim samostojno gibanje. Učenci se líaučijo iger v vodi, rola- z dobrim pristopom uspeli pridobiti nekaj tečajnikov. Vključili smo jUi v skupino DelHnčkov Delfini so namreč živali, ki so zjiani po tem, da radi pomagajo pri rehabiliiaciji in raznih vodnih terapijah. Ker delfinov v Velenju ni, sm<3 v PK Velenje usposobili veliko slevilo vadileljev plavanja prav za delo z osebami s posebnimi potrebami. Trenuuûo smo v Slovetiiji med največjimi ceniri po številu usposobljenih kadrov za delo s lo populacijo. Naš namen in cilj je to ostati in dejavnost še bolj ra/Mjati v zadiwoljstvo naših invalidov. Ob novih pridtibljenih pogojih dela na bazenu to ne bi smela bili pretežka naloga. Trenuino vadi ena skupina, in sicer ob torkih in petkih ob 17.30 uri. Nekaieri med njimi so že ptisiali plavalci, spet drugi pa samo uživajo v gibaiiju po vodi. Usposabljanje licenčnih vadiie-Ijev je potekalo prckt) Društva I lai-liwick Slovenija in Plavalne zveze cij telesa, pravilnega dihanja, potapljanja in varnosti oz. osnov sami )reševaai a ter preprostega samo s loj nega premikanja po Tisti z veqimi željami se lahko udeležujejo mdi plavalnih lekmo vanj na specialnih olimpijadah aJi tekmovanjih za invalide. Vendar o lem več čez nekaj časa. ko bo zj nann žaí dokičeno obdobje napora in velike) vloženega iruda, lakdelovanju tudi morebiine donaioije ali spon-zoije. ki želijo k temu kaj prispevati. ■ Katarina Praznik Varno Sončenje (1) Piše: Sabina Grm, mag. farm. Ob bližaj vitamina D je dwolj že vsakodnevna i/po slavlje nosi soncu. Prekomerno sončenje lahko povzroči opekline in druge poškodbe kože. Ce je izpostavljanje dolgoletno in prekomerno, pa lahko vodi do pospešenega staranja kože in celo kožnega raka. V določenih primerih lahko povzroči alergične in fotntok-sične reakcije. Zakaj pnhaja do škodljivih učinkov sonca? Sončevo sevanje ivorijo žarki različnih valovnili dol/.in. Ob izpostavljenosti soncu najprej čutimo toploto, to so infrardeči žarki, ki koži niso nevarni. Sončne opekline in druge po škcfdbe kože povzročajo ulira^jo lični žarki. Intenzivnost sonče- vega IJV sevanja se v zadnjih desetletjih povečuje, ker se tanjša zaj^čilna plast ozona v /gornji plasti atmosfere, zato pride do zemeljskega površja več UV sevanja kol v preteklosti. IJV žarke delimo glede na valovno dolžino na UVA. UVU in UVC žarke. Za nastanek sončnih opeklin so najpomembnejši IfVB žarki, ki lahko prodrejo v kožo do njenih zan)dnih plasti in jo poškodujejo. WB žarke blokirajo gosti t)biaki, gosto tkana oblačila in steklo. Večiiia UVB žarkov prodre na Zemljo ob jasnem nebu. v sredini dneva in poleli. manj nevarni pa so, ko je soncc nizko, v pmdelih z večjo zemljepisni^ širino, pozimi, poleli ob zgodnjih jutrih in poznih večerih. UVA žarki so mnogo manj nevarni za nastanek sončnih opeklin. Absorbcija in sipanje UVA žarkov v atmosferi sta zanemarljivi. zlasti koje sonce nizko oa nebu. Ker pa Zemljino ptivršjc doseže približno 20-krat več UVA kot UVB žarkov, pomembnt) prispevajo k celotni izpostavljenosti žarkom čez dan in preko celega lela. V primerjavi z UVB žarki prodirajo globje v kožo in zato povzročajo poškodbe njenih globjih plasti- Prav tako prodirajo skozi oblake, lahka oblačila in ne-obarvano sleklo, zato do določene mere povzrt>čaj na pre-z^iodnje staranje kože, so suha. usnjata in nagubana koža, pogosto so opazne nepravilne pigmentacije. Te spremembe so posledica strukturnih sprememb v povrhnjici in usnjici kož.e. Kadar je teh poškodb preveč in se okvari tudi celični dedni material, lahko pride celo do kožnega raka. Zelo pogosto se srečujemo tudi s preobčutUivo.stjo na sončne žarke, čemur pravimo alergija na soncc. Reakcija je običajno bol) izražena spomladi in v začetku poletja, potem pa se koža soncu deloma prilagodi. Ob pretiranem izpostavljanju soncu lahko pride do življenju ogrožajočega stanja tj. toplotni udar. Do njega pride kot piisle-dich deliidracije in jo še pospešila povečano znojenje in pitje alkoholnih pijač. Lna od nevarnosti kot posledica sončnih žarkov so lahko foto-senzibilne in folotoksićne reakcije. Ob izpostavljanju soncu moramo biti še posebej pozorni na to. katera zdravila jemljemo, saj kar nekaj zdravilnih učink njegovo visokt^ ćelo. Kiid je hodil v /likancni suknjicu s srajco -za ven'« in s črnimi klo-laslimi komolCniki. ki jih je nosil zdaj na rokavih suknjiča, zdaj jopice. Ko je pozdravil, se .«zasmejal kol <1arkCiahle v )^Mogambii« in z vsakim rad spregovoril besedico, Nosil je tanke brcicc kol Robeno ncdo v filmu »Cn dan življenja«. ki so ga vsi v kraju gledali po peUcrai. Kadil je nioravcj cigarete. ki so bile vse kaj ilru-gega kol ibar aJi drava, in užival v ilimii kol 1 lumphrcy Bo-gart v /»Casablanci«. 7 se lepijo počene pingpong žogicc. Vsako p(v poldne je obiskal olroke v internám in tam oi^niziral razne igre in nadziral brzopotezjii šahovski luniir, ki je bil takrat /elo popularen. Pozimi je organiziral smttčarska tekmovanja v teku na smučeh in smučarskih skokih in sani izrisal priznanja vsem, ki so skočili več kot štiri metre. DuŠičovemu IranČkti. ki je bil brez ene rr^ke. je posodil svoje smttčke. ki so bDe j^fabričke«, in z njimi ga je vrgl(î celih štirinajst metrov daleč, da se je pred Bistrico kvc-nijc. Hrvaške. Srbijo. Avstrije. Italije in Turčije, 'Ick-movalci so bili po starosti razdeljeni na pei kategorij, njihovo igranje pa je ocenje-vala tričlanska strokovna žirija. Vodila jo je profesorica Steflca Žužek Michicls van Kessenich iz Nizozemske, poleg nje pa sta ocenjcvala profesorica Marija Mlinar iz Hrvaške in mag. Nikolaj /M-čar. Tridnevno tekmovanje je potekalo v zelo prijateljskem vzdušjtJ, polnem i/vrstnega mu/iciranja. Tekmovanje seje zaključilo v soboto. 2.jt2-nija 2007, s konccrtom nagrajencev in slavnostno podelitvijo nagrad. Podeljeno je bilo kar4l zlatih, 18 srebrnih in 7 bronastih plaket ter S priznanj, poleg tega pa še nekaj posebnih nagrad. Dve tekmovalki. Katja Skrinar iz Velenja in Paola Baron Iz Udin (Italija) sta dosegli maksimalno slevilo lock (100). Tekmovanja se jc med drttgim udeležilo tudi r«i mladil) harfistk iz Velenja, tri med njimi obiskujejo glasbeno šolo Frana Koruna Ko-željskega. dve pa sta že študentki Akademije za glasbo, V najmlajši (A) kategoriji so lako pod mentorstvom profesorja Daliborja Berna-toviča nastopile tri domače učenke in dosegle zelo velik uspeh: Naja Miihoriè je osvojila zlato plaketo in prvo nagrado. ,\ia l^vko Knežoič zlato plaketo in tretjo nagrado. Aslrid Ana Kljun pa je tako v A kot v B kategoriji osvojila zlato plaketo. V D kategoriji je nastopila velenjska harfistka Katja Skrinar, zdaj studentka Akademije za glasbo in poleg zlate plakete in prve nagrade osvojila šc nekaj posebnili nagrad: nagrado žirije za tnaksimalno število točk, nagrado Lcx lUiro-pca - Inštituta za pravo Evrc»p-ske unije in nagrado studia Tim lalenata' iz Beograda. Dobro seje uvrstila Uidi Marina Kužič, študentka Akademije /a glasbo, ki je v najvišji. E kategoriji osvojila zlato plaketo in X nai^rado, Tekmovanje sta organizirala Društvo harfi slov Slovenije in C lias bena šola 1'rana Koruna Kožcijskega, pri čemer je bil glavni pobudnik in organizator dogodka predsednik Društva harfistov Slovenije in profesor harfe na velenjski glasbeni šoli Dalibor Bcrn^torič. Vsem skupa,j je uspelo v Velenje privabiti ogromno število nadarjenih glasbenikov in uirditi položaj našega mesta na mednarodnem gJasbcnem zemljevidu, Vsem iskrene čestitke! ■ Urška Šramei Vučina Lep glasbeni večer Dohrna - V soboto, 2. junija, sta mladinski pevski zbor in simfonični orkester glasbene šole Veleiye uprizorila celovečerni koncert v Zdraviliškem domu Terme Dobnia. Pred polniJ dvorano je najprej ua-siopil mladinski pevski zbor pod vttdsivom Matjaža Vehovca in ob klavirski spremljavi Jelke Hrovat, Predstavil seje z deli Uljih in domačih skladateljev (Gallus, Mendelssohn. F hen. Oopi. Vulc. S vara). Publika je / navdušenjem sprejela ubrano muziciranje mladih pcvcov- učencev velenjske glasbene šole. Zbor je letos uspešno nastopil na 27, mednarodnem mladinskem pevskem festivalu v Celju, kjer je osvojil srebrno plaketo, na regijskem lekmovanju Od Celja do Koroške pa je pod vodstvom Matjaža Ve-iiovca osvojil zlato priznanje iji tudi nagrado /a najboljši mladinski pevski zbor. Te dni jih čaka nastop ua 36, mednarodnem zborovskem festivalu v češkem Olomoticu. V drugeai delu koncerta je pod taktirko mag. Nikolaja ^ličarja uspešno nastopil simfonični orkester glasbene šole. ťuili íírkester seje v tem letu večkrat predstavil domaČi publiki, udeležil pa se je tudi Revije simfoničnih orkestrov slovenskih glasbenili šol v Sežani. ■ Upamo in želhno si. da bi na šoli uspešno opravili sedem korakov iz programa liko šola in tako pridobili eko zastavo kot zjiak visoke okoljske zavesti,« je še dejala Damjana Modrijan. ■ Tp 7. junija 2007 '«^JIS VI PIŠETE 11 »Zarja<^ spet navdušila Kullumo dru^îvo Mihaelov sejem Mengeš v soUcInvanju / Zve/<) siavenskili godb in Javnim skladom republike Slovenije /a kulturne dejavnnsli, Območna izpostava Doni/Hle, je v soboio. 2. 6. orjiani/.iralo 11. lesiival «n«ij slovenska koračnica • Mengeš 2007). Vsaka sodelujoča godba je mo-raid na festivalu /aigraii šiiri kt> rac ni ce. Na si o p iioUb je ocenjevala tričlanska simkovna /irija pt) mednarodno uveljavljenih ocenjevalnih kriterijih. l eslivala se je udele/il ludi Pihalni ofkesler Zarja iz Šoštanja. Po besedah stroge žirije je bil na zek> visoki, kvalitetno odigrane koračnice so povzročale ve[ik-roča avtoma Orhana Pamuka, posebej ji je liuba knjiga Sneg. ■ bz) Pogovor S Faďlio Bužimkič Hatilovič je vodita Sonja Bercko, Mojstrice ljudske umetnosti Po zasiugi vezilj iz vseh krajev Zgornje Savinjske doline dobivajo vezenine v rišelje tehniki in barvastem vezu ponovno nekdanjo veljavo in narodopisni pomen Oktili petinštirideset vezJlj se je zbiralo okrog /al že pokojne mentorice Zalike Rakun iz Varpolja, danes pa njeno piîslansivo nadaljuje Marija Križjiik. kije poleg Marline Tcrbovšek prva Zgonije-savinjčanka, ki ji je Gospodarska zbornica Slovenije podelila ceni-Qkai z nazivom slovenske vezilje. Z razstavo vezenin v stari Kosovi hiíi v Varpolju so ženske prikazale umetnost ročnega vezenja s poudarkom na tako imenovani rišelje tehniki - Mm vezom, ki dcv življa ponoven razcvet tudi v širšem slovenskem prosioru. /ženske zaradi blagega spomina in lîvaleznosli do pn'e mentorice najraje slišijd-sev kulture liudi v Zgornji Savin> ski dolini,pripoveduje Marija Križnik. ■ Bdi Mavrič « Savinjčan Nepozaben izlet v Izolo Pri skupinah za samopomoč v Domu za varslvo odraslih Velenje je že nekaj časa tlela želja po i/Jetu v Izolo k podobnim skupinam, ki delujejo v Domu upokojencev v tem kraju. Težave niso bile v organizaciji samega sprejema in kosila v Izoh. ampak v plačilu stroškov avtobusnega prevoza v Izolo. Tudi 10 seje uredilo in tako smo se odpravili na gostovanje v želeni kraj, S pomočjo dijakov sredne medicinske šole iz Slovenj (iradca, ki so poskrbeli za oskrbo varovancev, smo doživeli prelep enodnevni izlet, na katerem smo pokazali, kaj in kak(»zivain v;is k sodelovanju! Odzivajte se na pobude različnih služb, iia naše preventivne dejavtio-sti kot tndi na (xJpravJjanje in razreševanje že nastalih težav. Pogosto namreč opažamo, da starši zavračate strokovno pomoč in se čutite pred strokovnimi slu/hami, policijo. šolo in zdravstvom ogr{)ženi. Kol da stojimo vsak na svoji strani. Pd wndar ni tako. Z našim delom, različnimi akcijami ter programi vam in vašim otrokom ponujamo roko in vam prihajamo naproii. Ne izpustite priložnosti, ptidpore in pomoči. Sodelujte z nami. poiščite nas. da bomo lahko kot enakovredni parttierji sledili skupnemu cilju • našim oirokom zagotoviti srečno in varno odraščanje ter jih vzgojiti v zrele m odgovorne osebe. Starši moramo biti v tem prizadevanju prvi. vse ostale strokovne službe pa sm(^ tukaj za vas in zaradi vas. Mag, Brigita Kričaj KorelCf univ, dipl. psihologinja, v. d. direktorice CSD Velenje Okulističiia ordinacija Velenje Znano je. da je v velenjskem ztlravstvcnem domu zelo težko priti do okulista. Ce pokličeš v ambulanto, se nc iavi nihče, samo tajnica tc vedno prijazno pozdravi ter pove. kar pač ima posnelo, lako se moraš po nekai neuspelih posktisih po telefonu odpravili kar v zdravstven dom. Ko prideš tja. moraš kar nekaj časa čakati, da ti sploh odprejo vrata in da lahko poveš, po kaj si prišel. In tako se je zgodilo ttidi meni. Ćeiriek. 24. maja: Šla sem se naročili na okulistični pregled (pa to ni biJo prvič). Dobila sem odgovor, da naročujejo šele avgusta. Ker pa zaradi slabega vida nisem mogla VCĆ čakali, sem se odločila, da plačam predjed. lakoj sem dobila preglede, s pojasnilom, da moram imeli zraven le evrov. l ORHK, 29. maja: Odpravim se na pregled. Pred mano je še {po obleki sodeč) ttslužbenica zdravstvenega doma. Ko jo pokličejo v ordinacijo. slišim, da se je prišla naročit za pregled. Danim je dobila brez problema. Nato so v ordinacijo pt> klicali še mene. Ker me je molilo, da je gospa dobila ilatum za pregled takoj, sem sestro vprašala, kako je mogoče, d» nekateri dobijo dalu m takoj, drugi pa čakamo tudi po već mesecev. Sestra je pogledala, k(^t da ne ve. o čem govorim. Ko scjn ji ra?-ložila, da o gospe, ki je bila malo pred mano v ambulanti, me je le nesramno zavrnila, kot da lo ni res. in me poslala iz ambulante naziij na hodnik, češ da se bo pogovorila z zdravnikom. Ko seje zopet vrnila, je imela v rokah mojo zdravstveno izkaznico. Povedala mi je, tla je rekla zdravniku, tla me ne bo pregledal. Nisem mogla verjeti, saj sem tie-jala. da bom plačala. Ker sem nujno potrebovala nova dioptrijo, sem rekla, da želim govoriti z zdravnikom. Sestra pa mi je pre gled, ko se staršu z iskricami v očeh zahvali za pozornost in ljubezen. Mogoče je to tista vredjiota, vu katero si je vreduo vzeti Čas, pozabiti na natrpane umike in živeti v lepšo prihodnost skupaj z našimi otroki. •Otrok moj! Delaj majhne korake, da boš nekoč lahko zmogel velike!« ■ Nataša Doier NaJugodtMje prí nn samo za vasi Najugodneje panutfba novih vozil Rmuh ŽGAJNIR-ŽIS d^ RoflsikB SlatiDB^ tal: 03/ 818 22 52 12 KULTURA t^HjiS 7. junija 2007 Mastodont fest bo razgibal Velenje Prvi festival naj bi z zanimivimi glasbenimi in animacijskimi dogodki v TRC Jezero privabil vsaj 20 tisoč obiskovalcev - Trije vikendi, polni zabave, tokrat neodvisni od vremena Veleiye • V Šaleški dolini /agi> tnvo vsi venit). kaj jc niasltîdonl. Prednik današnjega slona jc namreč nekoć /ivel v našili krajiii, majhen mastodoni pa krasi ludi prtîsior pod reslavracij<3 Je/ero v TRC Jezero, kjer se ho naslednje iri vikentie dogajal prvi Mastodoni lest. Za simpatičnim nazivom le-stivala se skriva veliko dogodkov in prilo/nosii za /ahavo in dru/.cnie, organizatorji pa so prepričani, da ho festival poslal tradicionalen- Ideja o Mastodont testuje pri velenjskem poUietju BIRT, d. o. o., živa že nekaj let, (estival pa pripravljajo v partnerstvu s podjel-jeina 'IRC Jezero, d. o. o., in (insl, d. o. o., Velenje. Ponudili hodo skl(ip različnih glasbcîiih prireditev, kijih hodo popestrili / raznimi animacijami in velikim sreće-lovom. Cilavni nagrajenec se ho i/ Velenja v poletje odpeljal z novim avtom Peugeot 1071 Vec o feslivaîu in dogodkih, ki hodo zagoi(w> razgibali prvi polelni mesec v Velenju, nam jc ptwedal direktor podjetja BlRi; d. o. o., Malej Balazic. Od kod ideja za Mastodont fesi. nas je zanimalo najprej. Malej pravi: "Ideja je prišla preprosto. Letos v birtu že drugič prirejamo Dan Mercaiorja oh Velenjskem jezeru. Ker je to dogodek, ki se ga udeleži 25 iisdjelju, poslavimo veliko prizorišče. ki ima kar 6 tisoč kvadratnih metrov pokritih površin. Lani se udeleženci niso mogli načudili, kako lepo tikolico imamo okoli veleniskih jezer. In i(ï nam je dalo polet, da smo se odločili, da poskušamo naše mesto in TRC Jezero predstaviti čim več obiskovalcem iz vse države, morda ludi tujine, da ne bodo Velenja poznali le po kriminalu in industrijskem tmcsnaienju. Odlrv čili smo se tudi, da poskušamo tradicionalno prireditev Noć oh jezeru postaviti na višjo raven, pripravljamo veiik turbo zuř in veliki» teclino /.abavo. Mercatiîri-jada bo že v soboto, v nedeljo pa pripravljamo družinski dan. Dty godki se bodo vrstili od 10. ure dopoldne pa do 19. ure. Poskrbeli bomo za veliko glasbe, ki jo imajo otroci radi, postavili pa bmno tudi velik igralni park. /a glasbene užitke bodo poskrbeli ansambel Kingsion, ki vedno naredijo dobro zabavo, pa Damjajia Golavšek, Pinkatinka. Foxy Teens, Mini dame in Mojca RabiC«. Prvi elektronski večer ob jezeru v Sloveniji Drugi junijski vikend bo v Velenje, nekoč že prizorišče velikih elektroaskili večerov v Rdeči dvorani. tokrat zagotovo spel privabil številne ljubitelje tovrstnih dogodkov. »Potrudili smo se. da se bo ob velenjskih jezerih zgodil pravi glasbeni spekiakel z zvočnimi in svetlobnimi efekti. Sam sem že malo starejša generacija in sc na to ne spoznam, nasi mladi sodelavci pa pravijo, da so nastopajoči odlični. Dogodek pripravljamo v petek, 15. junija, pod imenom open air elektrn boogie wonder- land.« nam je povedal Balazic. Domači in tuji, zanimivi in atraktivni D-ji bodo vse željne elektronske glasbe in housa ogrevali od 20. ure naprej, vse tja do 6. ure zjutraj, ko se ht> ob Velenjskem jezeru že danilo. /vezda večera bo brez dvoma atraktiven italijanski DJ Spiller, ob njem pa bodo ogrevali, razgrevaii. umiijali in stop- Matej Balazic, direktor podjetja BtRT, d, o. o.: "Potrudili smo se in pripravili resnično pester in razgiban program festivala.-» njevali še DJ Paolo Martini. Bini &Martinl Joey Mercedes, l.ori j. Ward aka lli-fl princess... Turbo folk spektakel uvod v Noč ob jezeru Vsi, ki se v Sloveniji ukvarjajo s turbo folk glasbo, bodo v nedeljo, 16. junija, nastopili na mastodont festu. »Dogodek se bo začel že ob 16. uri, od 20. ure dalje pa se bo na odru zvrstilo kar S glasbenih skupin, ki jih ljubitelji turbo folka dobro poznajo. Nastopili bodo Atomik harmonik, Turbo Angels, Lepi Dasa, Rogo-íka slavčka. Pungarinikov Kari, Yo-/o in Skuter. To bt) hkrati uvod v tradicionalno Noč ob jezeru, ki pa jo pripravljamo na- slednji vikend, v soboto, 2.V junija. V preteklosti sem na tej prireditvi pogrešal več prostora za mize iin sedišča. Tokrat jih bo kar 8 tisoč, kar pomeni, da bodo obiskovalci lahko res uživali v večeru. Poskrbeli bomo za boljše ozvtíčenje, osvetlitev in dobre glasbene izvajalce. Terasa pod restavracijo jezero je kar malo majhna za tovrstno prireditev, zato ho nov ambienl zagotovo privlačen, saj ho ponujala tudi pogled na Velenjsko jezero. Na odru se hodo zvrstili Ana Niko liř, gostja iz Srbije, Petar Oraso iz Hrvaške in vsem znana Saška Lendeni. lo bodo zvezde večera, nastopilo pa bo vsaj še 5 slovenskih ansamblov, ki bodo zagotovo píískrbtíli za dobro razps krbe 11 za vseslovensko reklamo, prav na vseh večjih medijih- »Slovenijo bomo obvestili, da se v Velenju nekaj dogaja, in jih povabili k nam. Upamo, da se bodo odzvali.« Dogodke bo pripravljala precej velika ekipa. V Biriu Je zaposlenih 16 ljudi, ki te dni res veliko delajo, gostinsko ponudbo bo prevzel Gost, d. o. o., ki pa bo k sodeliivanju povabil tudi druge velenjske gostince, saj želijo, da hi bili prav vsi obiskovalci Masto dont testa zadovoljni, in če bo mesto v času fesiivala aičnijii orkestrom Glasbene šole Frana Koruna Koželjskega pod vodstvom dirigenta Nikolaja /ličatja v Velenju izvedli Mozartov Requiem, naio v novembru na 2. regijskem zborovskem tekmovanju od Celja do Mežice prejeli srebrno priznanje in nagrado za najboljšo izvedbo moderne slovenske skladbe, decembra injanuaija pa izvedli šesi mwoletnih koncertov v Bt^rtwnici, na Vrhniki, v Ljubljani in Šoštanju z MePZ Mavrica in t^rkeslrom Simfonika z Vrimike pod vodstvom dirigenta Marka Fabianija. Marca letos smo se pridružiH cerkvenim pevcem iz župnije sv. Mihaela v So štanju in pod vodstvom zborovcid-kinje Majde Zaveršnik Puc 1er ob spremljavi orkestra i">dpcli Messc Solennelle Charlesa (founoda ob praznovanju šestdesetletnice nagega župnika in naddekana go- spoda Jt>žeta Pribožiča. V aprilu smo sodelovali (udi na reviji Po zdrav pomladi v Velenju. Za nami je torej bogata sezona in največ zaslug za to. da zbor uspešno deluje, ima prav gaiska Rusija, do konca prve vojm' del Ogrske ravnice, poslednji evropski branik f>red pros tra ti.^zakarpatskih Rtí.slih goslimo najho(i odi^ovorne. Tako smo v včerajšnji oddaji govorili o Herbersleinskih dnevih, tema naslednje naj bi bili kuraiiva in preventiva na podmčju zobozdravstva. Vabljeni k posluhaniu. T^P ejbUD ... na kratko... TURBO ANGELS Napovedah so stovo od turbo fotka in zakorakali v pop vode. Premik so izvedli z novo skladbo Na Bahame. poletno plesno pop po-skočnico. v kateri gostuje tudi ni-genjsM raper JDPassy. ŠPELCA Med letošnje finaliste jubilejnega 30. festivala Melodij morja m sonca v Ponon^àj se le uspelo prebrtr tudi ^elct. nekdanji članici Atomik harmonik. Na festivaiu se bo predstavila s skladbo Ladv Casanova. KINGSTON Videospot za njihovo aktualno uspešnico 80ssd noga je režirat mlad režiser Boris Dolenc. Nekaj kadrov so posneli tudi med voz-nio na kamionu skozi središče Ljubljane, med katero so izvaiali skladbo Bossa nt^a in s tem pritegnili ne mak) radovednih pogledov mimoidočih. MANCA Na latošniem jubilejnem MMS-u. ki bo potekal od 12. do 14. julija v Portorožu, bo Manca Špik lanskoletni uspeh, ki ga |e dosegla s ^ladbo Marinero. poskušala ponoviti s pesmijo 8 a il a, bai la. baila. KRISTINA Mlada izvajalka s svojo prvo skladbo Ne nosi diamantov zbuja nemalo zanin^anja. Še posebne pozornosti le defôzen njen videos-pot ki SI ga je preko spletnega ponala dosle; ogledalo ze veliko radovednežev. Spot gd je reži-ral Jani Pavec. si lahko ogledate na wwvitj(tina.si. PESEM TEDNA NA RADIU VELENJE llzbor poteka vsako soboto ob 9.35 uri. Zmagovalno skladbo pa lahko slišite v programu Radia Velenje dvakratdnevno: po poročilih ob 9.30 in po poročilih ob 18.30. I.OJTIESTO feat. CHRISTIAN BURNS-In The Dark 2-SIMPLY RED-Stay S.LUMlDEEfeat PITBULI-Crazy DJ Tiesto je trenutno eden najbolj vročih in najboljših dkizejev na sveUi. O tem smo se pred dobrima dvema tednoma lafiko prepričali tudi pri nas. ko je 38-letni nizozemski didžej s pravim imenom Tijs Ven^est gostoval v izolski Ambasadi Gaviolii. Skladba In The Daruje radijska uspešnica z njegovega zadnjega albuma Elements Of Life, Ć ga kar razganja od hitov. r ■ ~ ' LESTViCA Vsako nedelje ob 17.30 na Ratllu Vetenje in vsak ceinek v tedniku Naš čas. Vrstni red v nedeljo. 3.6.2007 (št.; 732): 1. UUBUANSKl OiCTET: Kri'kor kapljic, tpl'ko let 2. OBJEM: Mar[etka 3. IGOR IN ZZ: Se englaž 4. SPEV; Edino upanje 5. GAŠPERJI: Za šankom B. PEVCI IN GODD REBER: Kje so tisti lepi časi 7 RIMLJANI: Micika 8. Ans. ROKA ŽLINDRE; Najlepše je. kadar sva skupaj 9. KRČEK; Pozdravi iz Slovenije 10. HERMINA ŠEGOVC: Ciklame •.•ve< na: vnvw. radio veleti je. corn I_____ Viii Grabner .J Punk in rock pred MC-jem Potem, ko so minuli petek v Mladinskem ceniru gnneli ameriški in britanski punkciji, bu jutri» v petek, X. junija, glasno prcJ Mladinskim ceninim Velenje. Ob 20,-uri se bo pričel punk rock koncert, na kalereitî bodo nastopili angleški punkerji Demon 340 [?. Ncw-castla, nictalci Jusi Swallow i/ PosU)jne in indie Rockerji We Can ' T Sleep At Night i/ Trbovelj. DEMON 340 so iriOlanska punk hardcore zasedba iz Anglije, ki prisega na izvirno hngleskf) punk i/ročilo- Njihova glasba je hiira in melodična, predvsem pa polna energije. Nedavno so za nemško neodvisno punk založbo Klownhouse Record/, izdali prvc-nec Till The Lnd Oť My Life. JUST SWAM.OW so sesićlan-ska power metal zasedba, ki deluje od Icla 2001. Njihova značilnost so iri nabrusene elckiričnc kitare, ki dajejo ostrino njihovi glasbi. WE CAN'T SLEEP AT NlCtllTjc mlada in obelavna indie rock zasedba iz Zasavja. Njihova glasba se naslanja na sodobne rock trende, obogatene z nekaterimi elementi melodičnega indie ročka ter izvornega pt>si punk a osemdesetih. Michaelova razprodaja Razprodaja predmetov bankrrv ti ranega Michaela Jackson a. s katero namerava poplačati upnike se nadaljuje. Njegovo približno 40 let stam izkaznico, ki ga idcn-Lifjcira kot umetnika diskografske hiše Motown Records, so na dražbi v Las Vcgasu prodali za 9000 dolarjev. Med prodanimi predmeti 49-leinega pop zvezdnika sta bila ludi telegram, ki ga je Jacksonu poslal MarliK psrtnarjkK, ki sprc|«rMjo prl£te»0rie iziave h pravilocn upravljanj« v£aj»mr>«^s skiađ&. rmarvčn* toiiK» in pogodbeni oarcnarh so obj^vii^ni na spi«tnjri stran»n www.hd-^roup.sJ, kjer so v «lexcronski et>liK( dMMpni tudi prospekti m izvleiM prospektov ter letna in polletna porodila v2s|emninsKi«dciv. Vl»3đle4 irna poleg prospekta pravico tudi tfe br«zf>j»!n«^a Izvooa izvle^u prospekta tar |«tn#ga In p«iietneça poročila. KD inveslments d^a » vsen^ vraçateiiem. Kdlerin ankratna vplaíiia codo ptispeco na irsrr&akcijsAi fB(«in vzâ^emneça skiMđ KD Novi tíQl ali KO Nova energija v oMooju od 11. 6. 2007 po 7A0 uri pa de 30, 6 2007 do vključno 7.00 ure, v navedenem oboobju obraiunauSO% popusi pri vstopnih sc/o^Mh oiirotria opračunala 213011 S0% vstopnih uroSKov, ht so dotočeni v pravilih uprAvl^ja poson>«2n«9a vzaiemnega sktada. PopvsU ne veljajo m vstopne stroške pri obročnem vpiai^vanju IviA vplaiila na pristopno izja^v tipa OWi. hi ostartejo nespremenjeni. Popusti se ne s^teva^o. v priineru, da je vlagatelj {(an KluM KD plus ati vkljufert v k^kSno dru^ ahcijo oziroma da je ugodnosti ali popustov vei, se za vlaçateija upoileva samo en popust, Irvsicer tisti, k» Je zanjuçodneJSI. ^BPO80 12081 w¥niv.kd-group.si www«flnancna-tocka*sl PRILOGA DOM l/re/an/e stanovanja /e nikoli dokončana zgod' ba. Dejstvo Je, da neprestano léeemo nove re-UtvOf M bi nam polepšale, Izboijéale In olajšale naše vsakdanje bivanje, Arititektí oblikujejo in načrtujejo hIŠe In stanovefi/e, prostore pa naj' veékrst opremljamo kar sami. Pogosto nam za to sicer zmanjka znanja, a domu dajemo po> sebnOf sebi In svojemu načinu življenja prliago* jeno podobo. Z novimi spoznanji In vokvfni svo> jih možnostmi ga vedno znova tudi spreminja-mo, dopolnjujemo, dograjujemo, izi>oljšujemOf Iščemo zanj In zase naji^oij skladno podobo. Predstavitve nas sher predramijo, a najpo* gosteje ne zadoščajo, saj želimo za denar, ki ga Imamo na voljo, tudi videti, otipat! ustrezno kakovost In seveda všečnost, A tudi pri tem moramo biti previdni Pri Izbiri pohištva sta re- cimo zeio pomembna slog In oblika poitištva ter njegova primernost za določen prostor. To* da naj vas nezavede krasno pohištvo, pred-stavbeno v velikem salonu, kJ morda v vašem man/sem stanovanju ne bo deiovaio enako, pogosto jo doiiro prisluhniti nasvotu strokov-njaka arhitekta, pa tudi izkušeni prodajalci vedo veliko. Najlepše pa bo tisto pohištvo, ki bo vašemu prostoru pričaralo vam prijazno po-dobo in prijeten občutek bivanja, da boste v domaćem okoíju zadovoljni preživijail dan. Pravilno izbiro zagotavlja več informacij in tudi ml vam jih ponujamo v današnji prilogi. Naj bo vaša pot do prijetnega stanovanja preprost^^ In vaš cilj - prijazen dom - res dosežen. Skupaj z nami, seveda, in tudi s pomočjo kredita, fea* singa bo odiočttev za taiisen korak še lažja. kratki nasveti - kratki nasveti - kratki nasveti Tesnjenje špranj (prepih) Za lesnenjc vral potrebujete čistila /a čiščenje površin /a lepljenje, lesnila po izbiri, škarje, re/ilo. Ra/pokc in špranje n^cd vralnim krilom in ptïdho jem vrat lalikt) pov/jočijo znatno izgubo toplote in s (em nepotrebno porabo energije, Težavo lahlco odpravilo z naknadno vgradnjo lesni). Preprosti samolepilni tesnilni trakovi so primerni predvscni /a namestitev na podboje. Namestitev laloilî tesnil (pod vrati) je lehničiK) bolj zapletena. Ta delujejo z magneti ali z vzmetmi na pritisk. Tesnilo pri zapiranju vrat samodejno priiisnej;» ob tla. Pri magnetni različici pod vratno krilo nalepile magnetni (rak. nasprotni Jel pa nameslite na tla. Oba dela se privlačila le. če so vrata zaprta. Vrata so lako popc)Ini)ma zaiesíýena. 1. Magnetna ra/.lićioa: tesnilo nepritrjeno leži v nameščenem aluminijastem profilu, Samolepilni magnetni trak pri /aprllh vratih z no/cm enaktv memo pritisnite na (čist) rob vratnega krila. 2. Tesnilo lahko začnete iepiii v utor podbojev zgo» ra.i ali spodaj. Pomembno jc, da lesnila namestite natančno. V vogalih jc dovoli, da tesnilo prilepile do vogala, zajeda ni potrebna. 3 Tesnilo s krtačo na vratnem krilu preprečuje vdor mrzlega zraka v prostor. Tesnilo ima na hrbtni strani samolepilni irak, Lakiranje lesenih okvirov Najprej jili umijte z vtxio in amoniakom ali čistilom. Ko sc posumijo, z lopatico postrgaj le si ari lak ali ga odstranite s posebnim topilom. Nazadnje s smirko-vim papirjem zdijinite les v smeri letnic, obrišite prah 2 okvira in slekla ter po poirebiz-îkitajte stike na okviru. S primernim papirnalim Irakom prekrijte kljuko, tečiue in rob ob sieklu ter les enkrat premažite z zaščitnim fungicidnim in za vodo ncprepusinim lakom. Nazadnje ga precnažite še s prozornim lakom, če bo-Čcle naravni les, ali s katero od barv po sviyi izbiri, vir; nakup merkur. si V naših kuhinjah boste kuhali z užitkom KuXmM PftOVCIlZiaB 5x v Sloveniji UUeUANA «V^n^T M ^^^ «dlANJ V'jlûtAïr«TP Id DOUiALK Jil ^-yik'^.é;' Irt KOm 9v M » ---^m^mw----- ^ NEWFORÂn woRtD COMPANY | vmw.ll Í7.-karantan la .SI mmm ËË™ I] ^ SPECIALIZIRANI SALON KUHINJ IN BELE TEHNIKE Zakaj zamenjati staro kritino? Streha je zgornji najbolj obremenjeni del hi^e. Zgradbo obvaruje pred vremenskimi vplivi, kol so dež, stîeg» sonce in veter. Streha ludi bisiveno vpliva na ugodje bivanja in podobo hiše. Kol vse drugo je stara tudi streha. Z leti izgublja svojo zanesljivost in lepidlo, nekatere pa initio ludi neprijetno lasnosi, da so zdravju škodljive (a/besti>ce-menine valovite plošče), zato slej ko prej pride čas za zamenjavo. Paziti moramo, da pri tem ne zamujamo, saj lahko puščanje strehe povzroči večjo škodo in s tem dodatne stroške //a sanacijo ostrešja. Pri sanaciji jc potrebno razmislili tudi o dodatni izolaciji, ki poveča udobnost bivanja in zmanjša strošek ogrevanja. Danes je mnogo starcjsib hi§ prekritih s salonitom, ki vsebuje azbest, ta pa je zdravju škodljiv. Zaradi tega se mnogi odločajo za zan\enjavo kritine. Pri tem se takoj poraja vprašanje, s kakšno kritino prekriti hišo, saj seje zaradi velike ponudbe zares te;^ko odlo čiti za najkvaliletnejšo. Ker jc v primerjavi z. opečno ali betonsko kritino salonit razmeroma lahek, so bila tudi ostrešja lažja, kar pomeni, da pride v posiev za zamenjavo saino lalika kritina. Danes je na trgu mnogo lahkih in kvalitetnih kritin, med njimi pa po videyu in kvaliteti izstopajo kritine s posipom. Te kritine so narejene iz jeklene pločevine z Alu-cinkano prevleko, posipi pa so naravni. Zaradi takšne obdelave imíyo zelo dolgo življenjsko dobo. Ta kritina ima naslednje ka-rekteristike: • Teža - 6.5Kg/m2 oz, 7 x nižja kol klasični belonski ali glineni strešnik. Nizka leža omogoča prekrivanje si are strehe brez odstranjevanja obstoječe kriti-ne (npr, tegola). - Potresiîa >'arnosl - poseben način prilrievana z Aičniki in vijaki zagotavlja, da siresniki ne odpadajo, manjša je tudi teža in manj^ obremenitev ostrešja in nosilnih sten. kar povečuje potresno varni^si objekta. • Obstojnost - Nanos mijieralne-ga peščenega posipa dodatno ščiti strešnik pred UV sevanjem, barva pa je obstojna vso življenjsko dobo. - Uporaba - sireha jc primerila za polaganje od 12" do 90^ naklona. - Požarna varnosř - sireha je negorljiva in tako ščiti objekl pred požarom. - Odpornost proti močnemu vetru - zaradi posebnega načina prilijcvaruajc streha odporna na vetrove do 250km/h. -Snegolovl - do 45" naklona niso potrebni, ker grobi posip preprečuje zdrs snega. - Strelovod - ni pt)ireben, saj streha ni ozemljena in tako ne privlači strele. • Temperaturne razlike - strešniki ne pokajo, ker so dovolj majhnih dimenzij, da je raztezanje oz. krčenje materiala 5c zanemarljivo in ne prihaja do napetosti. - Življenjska doba- zaradi poscb-nilî materialov ima ocenjcno ži-vljensko dobo od 50 do 80 let. Zaradi naštetih razlogov najdemo te kritine v vseh podnebnih pasovih. Obiikíwanc so kol opečni strešniki, zalo zadostijo vsem estetskim zahtevam. Poleg strešnikov imajo te kritine ludi paleio popolnoma prilegajočih se dodatnih elementov enake kvalitete in videza (slemena, zračniki, obrobe, odkapi itd.). Zaradi dodelane tehnologije in kvalitete pločevine dajo mnogi proizvajalci garancijo tudi 30 let in več. Kljub vsem naštetin^ lasnostim in kvaliteli pa je najpomembnejša izvedba, ki jo lahko zagotovi samo zelo kvaliteten in vestcii b-o-vec. ki se specializirano ukvaria z montažo teh krili ji. Trgokop Poko40/i Vetenje Tel.: 03/ M7 02 50 GSM: 041/627 362 041/410 407 trgokop.MTTTMkMo Ln«t www«tr9olcop»sî Eksklvzhni! uvoznik krtIinaCOVERSYSiii pooblai<«ii krovac zfl kritino COViRSYS ínMCnOBOND. Izborit« pravoga kroma, (pmlalsta za prokrfvanjo ftrohi Prav! naiiov za prekrivani« stroh iz JEKLENE PLOČEViHE z AUKIHKANO provioko. n60K0Pd.o.o. QíeÁ^/^čiUcf-a CEHNER do o Prešernova 22/e, Velenje telefon: 03/ 89 71710 www.del(orat!va-cehner.$i Vse vrste ZAVES SENČILA (roloji, žaluzlje, pllseji, lamelne zavese, tende) PRTI MATERIALI In DODATKI za zavese (drsniki, karnise, trakovi...) BLAZINE iZMERA IN SVETOVANJE Hias Bank Austria Credîtanstalt, d. d«, Ljubliana Banka ugodnih kreditov v irch Iciih svoje prisotnosil v Velenju se je BA-<'A z ugodno ponudbo kjeditov približala prebivalcem in poslala ena najpo mcmbncjSih bank v regiji. Tomaž Šalamon. vodja Pli Velenje. je povedal: ponudbo stanovanjskih kreditov vsako leio omogočimo nakup ali obnovo nepremičnine velikemu §icvilu kiv miieniov in nekomiteniov, Rjsi obsega našega poslovanja na tem področju ka/e. da gremo v pravo smer in da smo našo ponudbo oblikovali po meri potrošnika.« Stanovanjski krediti v akciji do konca junija - Več| kot si mislite! v okviru akcij stanovanjskih kreditov se jeza najem kredita odločilo ^e veliko levilo kreditoje-malcov. Spomladanska akcija se bo zaključila 30. junija Icios. V BA-CA zagovarjajo individualen priaop pri obravna%i strank, kar pomeni, da se vsaki su'anki posvetijo in /anjo poiščejo rešitev, prila- gojeno njenim potrebam, željam in tudi Hnančnim zmožnostim. Stanovanjski kredit je namenjen nakupu stanovanjskih hiš, stanovanj, počitniških objektov in garaž, lahko pa ga najamete tudi za gradnjo, rekonstrukcijo in prenovo objektov, za nakup in opre-mijanje stavbnih zemljišč, izplačilo solastnikov ali dedičev nepremičnine ter reOnanciranje obstoječih stanovanjskih kreditov. Stranke o ponudbi stanovanjskih kreditov BA-CA ročilu. čes da imajo zelo dobre pogoje in da so prilagodljivi, prijazni in strokovni, (ilede na to. da delam kot proresionalni glasbenik v lujini, sem bil na kar nekaj bankah zavrnjen, na BA-('A pa so prisluhnili mojim željam in jim tudi ugodili. Kaj je na vas naretiih največji vtis? Najbolj zadovoljen sem bil. ker so se res potrudili in pokazali, da jim stranke ogromno pomenijo. Imajo zelo profesionalen in prijazen pristop do stranke, na drugi strani pa še izjemno dobre pogoje za najem kredita. gajajo vsaki stranki posebej in res zagotavljajo povsem Individualno obravnavo, kar je za stranko bistveno. Sama sem zadovoljna tako s pogoji kredita kol tudi z njihovim odnosom do stranke. Xaka] pd ste se odlifvili za kredit BACi? /. mtóem sva kupovala stanovanje. za katero je bilo nekaj nejasnosti glede same dokumentaciie. Na banki so zadevo raziskali, in kljub temu da so bila manjša odstopanja, kredit odobrili. Z možem ceniva nasvete, ki sva jih bila deležm po skrbnem pregledu dcv kumeniacije. ki jo potrebovali /a odobritev kredita, saj to po meni tudi varnost za stranko. Uroš Supovcc. profesionalni glasbenik Kaj je hi! i^lavni razlog, da Kte se odločili za najem hvdita pri BA-CA? Branka Mlinar, poslovodja - Spar Šempeter Kakšna se vam zdi ptmudba sta-novaryskih kreditov BA-CA? (ilede njihove ponudbe sem prepričana, da je odlična. Obre- Za banko sem i/vedel po pripiv stne mere in stroške kredita prila- Poslovna enota Bank Austria CreditanstalL, d. d., Ljubljana se nahaja poleg centra Nova na Šaleški 20 a v Velenju. Ob dclovnikih jo lahko obiščete od 8. do 16, ure. Za dodatne informacije 0 ponudbi ali dogovor za srečanje pa so vam svetovalci na razpolago tudi po lelefonu: 0.Í H'; X7 m I 03 89 87 m 1 03 87 .^00 Več, kot si mislite! Stdwani^h) kiAJi(i Aubiria Creiktinđ^ m r^)^' ib^sluv, tf v /flii^* prriiroSlfiit n^i)] VK'teça. Ob poknn^ni)! odobntvo. o(lpl:)fodsic4ti«>ga »/^IdCila v goiwini Podudba wi^ 6 7001 HokfifltePL»rtđC4UtB8 00in y; dofiovaflp 7â Banl^Vustria Creditanstalt upravljanje s stanovanji d.o.o. Družba Habit d.o.o., je ponudnik storitev poslovanja z nepremičninami v Šaleški in Zgornje Savinjski dolini. Naša glavna dejavnostjo upravljanje z nepremičninami; organiziramo izvajanje gradbenoK)brtnih in instalacijskih del na stanovanjskih in drugih objektih. V družbi Habit d.o.o,, se ukvarjamo tudi s posredovanjem pri prometu z nepremičninami. Imamo strokovno usposobljene strokovnjake s pridobljeno licenco za nepremičninskega posrednika in vam svetujemo ter posredujemo pri prodaji, nakupu, menjavi in najemu ali oddaji nepremičnin v najem. Za objekte v upravljanju družbe Habit d. o. o., kot pooblaščenci etažnih lastnikov izvajamo inženiring za vsa potrebna vzdrževalna dela na skupnih delib. objektih in napravah na večstanovanjskth objektih - vse od ogleda, pridobivanja ponudb, izbora izvajalca skupaj z etažnimi lastniki, nadziranja poteka izvedbe del, primopredaje del ter izdelave zaključnega poročila etažnim lastnikom za končano vzdrževalno delo. Potrebna finančna sredstva za dogovorjena investicijska oz. vzdrževalna dela se črpajo iz zbranih sredstev obveznega rezervnega sklada, ki jih v skladu s stanovanjsko zakonodajo vplačujejo etažni lastniki, tako fizične kot tudi pravne osebe. Seveda pa se lahko etažni lastniki dogovorijo tudi za dodatno zbiranje v rezervni sklad in s tem omogočijo večja vzdrževalna dela na objektu. HABIT, d. o. o., je usposobljen tudi za izvajanje inženiring storitev pri vzdrževanju in investiranju v objekte za zunanje naročnike, tako fizične kot tudi pravne osebe. Sedež firme: Kersnikova cesta 11 Poslovna pisarna Nazarje, Zadrečka cesta 11 Posredovanje v prometu z nepremičninami Šaleška cesta 18d, Velenje, tel.: 041 665 223 Oâse d^.e., Praprotníkova 3S S930 MOZIRJE aaooaeo FBB 03/899 03 61 Emil: 4»c2000(^ol.rwt TRGOVINA • VODOVOD - OGREVANJE Prodaja, montaža in servis Delovni 6as: vsak delovnikod 7h - 17h, sobota od 7h- 12h - talno ogrevtnje - toplotM črpilkf - kotli za biomaso - solarno OBranali Instalacije za ogrevanje In vodovod ^ cisto Izgorovanjo Izkorlstte moč sonca za pripravo sanitarne vode FVC in ALU OKNA, VRATA • zimski vrtovi - vetrolovi - predeine in panoramslie - zastBklitev balkonov in .. • rolete, žaluzlje, senčila ■ okenske police - garažna vrata MjliUX Uji., Ko^a 63/a, 32B0 KD2]E W E^l: iifi@r«jiu.si Tsl.: OS/ 80 90 455, GSM: 041/ 608 495, ta 03/ 800 14 9!, mm.nijnax.ti kratki nasveti • kratki nasveti Tečaji Oe so popustili i.ecaji, snemite okensko ali vraino krilo, popolnoma odvijic leCdje, luknjice za vijake napolnile ?. lesnim kitom in viaknke vanje lesene vžiijalice. Ko sc kil posuši, vijake spci přivijte in namestile tečaje. Cejc okvir zelo velik in ni brezhibno nameščen, je dobro dodali se en lecaj. Ce vrata drsajo po tleh. položile podnje smirkov papir, nato pa jih odpirajte in zapirajte lako dolgo, da odstranite vso umazanijo pod njimi; pri lem pa smirkov papir po potrebi premeščajte. Včasih zadošča, će vraia snamete s tečajev in na nasadni trn vstavile medeninasto podložko, Ce vrata škr i pijejo, tečaje namažite s primernim srcdsivom. Pomagate si lahko z ošjijcnim svinčnikom, lako da vtaknete v lećaj grafitno konico in jo zdrobite, vir: nskup.merkur.si RAZSTAVNI SALON Kosova 8, Celje n — mm m m 50 80 DlOv^^lll d.0.0. GSM:04V648262 Evropski hit za mlade: pohištvo BIOBOY * skdndindvska smreka * masiva v celoti * Pohištva BIOBOY je primerno za opremo celega stanovanja Del. čas: pon. - pat 10.h-16.h www,biodom.si info@b(odom.si lidelava po meril \m3m BREZRLEACNff -fût CEMENTNINARSTVO POlAKŠTiFKAs.p. Gorenje 16 a. 3327 Šmartno d) Paki Tal: Q3 5a85065.G5m;05f607 337 Fax: 03 891 51 90 Email: betonskiizde Iki. po lak@sifl Lnet http: www.slresoiki^iolak.si 5Sl£TNA TRAD/CUA. KVAUTETA. TRAJNOST. Betonska strem kritina PQLAK je Izdelana po najsodobnejši švedski tehnologiji * Pre^kulenaje v ekstremnih skandinavskih razmerah * Možnost izbire 7 barv • Izdelujemo vse dodatna elemente * Le sten prevoz 2 razkladanje m Do 30. 6. 2007 gotovinski popust n8 streho POLAK. Izdalujemo tud( vse vrste betonskih in opažnih zidakov ter dimnike. PRILOGA DOM Lastnik ali najemnilc? To je sedaj vprašanje, ki slavlja prejiekaleri najemnik stanovanja, ki je v îasli družbe PV Invest- Do 29JunijH naj bi sprejel odlociiev, ali bo stanovanje v ka-icrem bjva, odkupil ali ne. Družba PV Invest je nainrei} skladno s svojim temeljnim poslanstvom, ponudila na prodaj ves stanovanjski Ibnd. s katerim ra/polaga, I j. 566 slam)vanj. Sredstva. pridt)b-Ijena s kupninami, bn družba namenila razvoju podjetništva v do lini iti reiiiii, prvenstveno pr<î^ra-niom. ki imajo v sebi dovoD podjetniškega naboja, da nosijo s sabo delovna mesia /. visoko dodano vrednostjo. In sedaj k vprašanju na začel-ku. Ko raz.misljamo o nakupu nepremičnine, imamo pred sabo odločitev dolgoročne narave. Nepremičnina je specifična dobrina. Ka katero je značilna dolga ?.ivljenjska doba in temu primerno visoka cena. Danes je malo posameznikov, ki bi labko nakup opravili, kol lemu pravijo, iz žepa - Potrebno je vključili dolžniški kapital in prav zaradi tega mora motiv za nakup bili še posebno močan. In katera so temeljna vprašanja, ki sijih posameznik zastavi pri odločanju o nakupu nepremičnine, v konkreinem primeru staniïvanja. v katerem biva kot najemnik: 1. Stanovanje ustreza mojim (re-nulnim in sredrtjerocnim potrebam? 2. Bom v bližnji prihodnosti menjal službo in se moral selih? 3. Bom v prihodnosti pohyboval dolžiiěki kapital, pri čemer bi v zavarovanje lahko ponudil tudi nepremičnino? 4. Je na trgu prisoten trend rasti cen nepremičnin? Posledično rastejo tudi najemnine? Će ste na vprašanja odgovorili pritrdilno, istočasno pa ne razmišljate o zaposlilvi. ki bi vas vo- dila daleč i>d doma, je odločitev nakup. Podkrepljena tudi s ponudbo družbe PV Invest - kupile stanovanje po ugodnih pogojih - lako glede cene kot možnih dolžniških virih finaneiranja. In ne nazadnje zaradi prednosti, ki jo lastništvo stanovanja nosi s sabo glede varnosti In stabilnosti. Lastna nepremičnina daje posamezniku višji status v družbi. predstavlja varnost za slara leta. je oblika premoženja in vrsta naložbe. Lastnik nepremičnine ima v primerjavi z najemni-k tvršine morajo biii povsod tam, kjer predvidevamo kakršno koli obliko druženja. Svetloba z dveh stran! Cc iniamo ljudje izbiro, se bomo raje zadrzevali v sobah, ki imajo sončno svetlobo z dveh sirani, in se izogibali prostorov, ki so osvetljeni le z ene. C''e le imamo možnost, zasnujmo vse pomembne sobe tako, da imajo svellobo z dveh ali več strani. Niše Soba, ki ponuja mnžnosl druženja. mora istočasno nudili tudi možDOSi bili sam ali v dvoje. Ce tega soba ne ponuja, bo del skupine ljudi vedno iskal mir v drugih prostorih. Tako se prekine stik med posamezniki ali člani druži- ne. Učinkovita rešitev so niše, morda velike le /a dva sí)govomi-ka ali družabna soigralca. Jedílníra Ko ljudje jemo skupaj, se lahko počuiimo zelo povezani - ali pa daleč narazen. Nekatere jedilnice nas spodbujajo, da jeiui> pi>časi in se v družbi počutimo dobro, v dru-gill pa hrano pojemo zelo Miro in odhiiimo nekam, Kic si lahko od-počijemcK V središče jedilnice po-sia^mo iezk(ï in debelo mizo, ki lahko pogosli vso družino ali skupino prijateljev. Miy.o dobro osvetlimo. okoli nje pa naj bodo zidovi ali pa malo raanj svetlobe. Ob mi« zi naj bo dovolj prostora, da se med sedenjem udobno pomaknemo stran od mize. Blizu naj bodo prin^čne police ali pulti za odlaganje stvari, povezanih s hrano. Prostori, v katerih boste bivali ali delali, bodo bisiveno vplivali na va^e počutje leta !□ desetletja dolgo. Ko smo soočeni s takim izzivom in ko se zavemo fmančne- ga bremena, velikokrat krčimo svoje želje in zmanjšujemo zahteve v strahu, da ne bomo prekoračili proračuna. Ne omejujte se že na zamembno /a vidoz in vrednost vaše nepremičnino. Piv mcnibno je ;iaradl ogrevanja in encrgciskega vHrčevaiua hik. Nasveii za skrbno Izbiro izolacijskega materiala In moniažo pvc oken. aluminijasiih oken, vbodnih vrai, rolet ali drugih sončil, /imskih vnav, zaluzij, zasteklitvi balkonov... so vedno usmerjeni v čim boljSn gradnio. ki bo zdržala dosellelja iiî bo odporna pnni vsem vremenskim spremembam, vlagi in plesni. Stavbno pohištvo pri novogradnjah pogosi.o pride v upt»siev ali resno obravnavo Sele na koncu gradnje, vendar hi morali že prej mislili na vsa merila za toplotno in protihrupno izolacijo. Nakup in vgradnja oken, polkcn ali vhodnih vrat je zahtevna naloga, saj je danes ra voljo veliko različnih materialov (ti se gibljejo od cenovno ugodnih do viSjega kakovostnega razreda), pravilna izbira pa se s časom se kako obrestuje. Vir: www.matoas EK^/OT at i.i.i. .gubliarsla 12f, 1236 Trzin Tdf.: 01/564 2S86, Fax: 01/5$4 25 67 Gsm; 051/306 326, e-mail; infe@eksplafi*at.sl PE POUELA T^l.: 03^09 04 80, Fax; 03/809 04 61 G$m: 04V61Č €09 O oknih, vratih in materialih Danes so na tržišču predvsem tri različne izvedbe oken in vrat. Materiali, iz kalerih so narejeni okenski okviri ali pa vrala. so naslednji: PVC. aluminij in les, Stavbno pohištvo se v novogradnjah zoži na le tri materiale, ki imajo vsak svtijo dobro in ^ekal.^ re slabe lastnosti. Z vidiica stavbnega pohištva so pomembni različni faktorji, ki določijo, kateri material bomo uporabili. Prvi element je videz, ki ga vsak od teh Qîaterialov ponuja v novem sianovanju. obnovi slanova-nja ali le zamenjavi oken in vrat. Pri tej točki so les in lesena vrala ali okfia vedno veljali /a najbolj atraktivno izbiro. Zaradi svoje masivu ost i, tradicionalnega videza in občuika varnosti ima les še vedno veliko prisia^ev. PVC okna in vrata pogosto želijo prevzeti del irga s tem. da imitirajo naravne materiale in ra/Jične vrsie lesa. Drugi pomemben element pri izbiri stavbnega pohiSiva je izolacijska sposobnost. Na lem področju maieriali iz PVC-ja in lesa prednjačijo pred aluminijem. Aluminij je dober toplotni pre- vodnik, takoj za njim pa je les in zaradi lega nista priporočljiva /z primere, ko belimo večjo izolacijo. V zadnjih letih je običajna dvojna zasteklitev, ki poveča izolacijo. vendar je tudi to povečanje odvisno od maieriala, iz katerega so okna ali vrala. Pri /voCni izolaciji se vsi trije materiali obnašajo približno enakíK V primeru. da je kot glavna za hleva pri zamenjavi oken ali montaži vrat pomemben ta dejavnik, je najbolje pregledati tehnične značilnosti vsakega materiala in se odločiti skladno s svojimi željami. / vidika varnosti je najbolj primeren aluminij. Alu vrata in okna so izjemno trdna in imajo večjo p roti v lomno vrednost. Jasen d(îka/ tega je, da ima večina trgovin ali pcv slovnDi prostorov slavbno pohištvo iz aluminija. PVC ima v proil-lu aluminijasto ojačanje. pri lesu pa je vse odvisno od njegove debeline. Ce pogledamo vzdrževanje, sla tu aluminij in PVC v veliki prednosti pred lesom. Les je potrebno vsakih nekaj lel prebarvali in lakirati, da bi mu tako podaljšali življenjsko dobo. Les je tudi bolj dovzeten vremenske spremembe. kar se kmalu opazi pri stavbnem pohišivu. ki ni primerno vzdrževano. PVC in aluminij potrebujeta le občasno brisanje ali umivanje, kar pa sodi bo^i k čiščenju stanovanja kot pa vzdrž-^va-nju. Cenovno je PVC v prednosti pred lesom in aluminijem. T?, cenovna ugodnost in izolacijska sposobnost PVC-ja sta razloi za vse večjo priljubljenost tega materiala. Aluminij in les imala druge značilnosti, ki Ju odlikujejo, vendar se njun razvoj in raziskava materiala ne razvijala s tako naglico, kot je to ravno pri PVC-ju. K lemu lahko dodamo, da so PVC okna in vrata ludi lažja za montiranje, kar jih naredi š^e dodamo privlačnejše. Montaža jc element, na katerega se pogosto pozabi, predvsem pri zamenjavi dotrajanega stavbnega pi^hi^tva. Nepravilno montiranje lahko povzroči, da prihaja do toplotnih mostov, ki pomenijo izgubo energije in slabšo odpomosi na vremenske vplive. Vir: www.maton.si Okna Remoplast Okna iz umetne mase ali PVC okna, kot jim po domače radi rečemo. se iz leia v leio bolj uveljavljajo v svetu in doma predvsejii zaradi njihove trajnosti, brezhibnega delovanja in minimalnih potreb po vzdrževanju. Vsi vemo, da so okenske odprtine na vsakera objektu najšibkejša točka glede toplotne In zvočne zaščite. Prav /aradi tega dejstva si proizvajalci oken prizadevamo tudi 2 izbiro ustreznih materialov v svoji pn)i7V0dnji izdelati ener- gijsko čim varčnejša okna. V proizvodnji podjetja RLM()-PÍ.AST uporabljamo PVC profile debeline K in 9 cm, ki so zgrajeni iz 6 oz 7 prekatov. Vsak prekat predstavlja svoj zapri zračni prostor, kar omogoča odlično toplotno izolativnost okvirjev. Profili so moderne sofllioe oblike in vlečeni iz popolnoma neosvinče-ne umetne mase. V okvir krila so vgrajena tri tesnila, ki omogočajo praktično 100 % vodo- in zrakotesnost. Srednje tesnilo pa prekinja toplotni most v re/i med krilom in podbojem. /a dobro toplotno in xvočno zaščito oken pa je najpomembnejša vrsta vgrajenega stekla, saj to predstavlja tiajvcčji del ptwrši-ne okna. Pri izbiri stekla je potrebno upoštevati eTekte v vseh letnih časih, a tudi strani neba, kjer so okna vgrajena. V R1ÎM0P1.ASTU izdelujemo PV(^ okna vseh možnih oblik, raznih barv, v imitaciji le>sa in v kombinaciji z alu oblogo. Za udobno bivanje v prostoru priporočamo tudi primerna senčila. kot so rolete ali zunanje ža-iuzlje. 7. njimi lahko prostor zasenčimo ali zatemnimo, preprečimo pa tudi segrevanje stekla, kar prispeva k ugoduejsi klimi v prosttjru. Prolzvodnla PVC OKEN, VRAT in SENČIL REMOPLAST RCMOfU^T d 0.0. Somosronska i 2360 RodUe W Orovf tel.: (»Sa^^S/ddeiM 43 fcM.i (*S86}2/ae7 17 50 e-mfllt: Iftfo^reovoplost.si WWW. renwplost. si NdVO! ELEGANCE 7-komorni profil esna SKUPINA PREVENT LESNA TIP Otiški Vrh d.d. Prijazni do narave in olcolja [ í V Lesni Tovarni ivernih plošč iz Otiškega Vriia Vam nudimo pestro izbiro izdelkov: * notranja vratna krila in podboje (tel.: 02 8846 200) * iverne plošče (tel.: 02 87 87 535) * žagan las gradbene in mizarske kvalitete (te!.: 02 87 87 519) * odkup blodowne iglavcev in celuloznega lesa (tel.: 02 87 87 519) SiHEr okna fr vnta SIMER d.o.o. Ipavčeva 22, Celje PE LJubljani, Brnčtčeva 7 P£ K^r, Ferrari 17 ((( •0801D27) Zastoprtik Jesenice 0A^ 756750 Zastopnik Rft>n1ca 040 3Í3 712 Zastopnik Maribor Partizanska ul. 30 Tel: 02 620 97 37 Ftogaskâ Slatina 041 793 999 Lesna TIP Tovarna ivernih plošč Otiški Vrh ÚÁ, Šentjanž pri Dravogradu 133,2373 Šentjanž pri Dravogradu lesnina TI^uše za vas in vaš dom Calia Največji izbor • najnižje cene - Lesnina Leveč! •eOATA raNUDftA VTRGOVINI Vas čaka bogdta ponudba blaga za zavese, bfaga za dekorativne zavese» na policah pa poleg gotovih zaves najdete tudi okrasne blazine, prešite odeje in v^avnlt(e, posteljnino in odeje, pregrinjala, brisače» kuhinjske krpe, predpasnike, prte, $ed^i)(e... skratka vse za dom •eOATA POMUDIA Ob nizkih in vsem dostopnih cenah, vam ponuiajotudi ugodne plačilne p^je ( kartice, bankredic... ). pri večjih nakupih in plačilu 2 gotovirn) pa vam odobrijo popust po dogovoru. Kupcem nudijo BREZPLAČNO šivanje zaves, pri zbiri pa Vam prijazr>o svetujejo in pomagajo njihove prodajalke. Trgovk^a Dom zaves je namenjerta predvsem končnemu potrošniku, ponudbo pa širijo tudi rta večje prodaje ( gostišča, hoteli... ) »OSttNA AKCMA V mesecu Juniju so Vam orlpravlil postno akcijo! Pri nakupu Izdelkov: * v vrednosti do 49,99 ĐJR - prejmete 5 % popi^t • v vrednosti od 50 - 99,99 EUR - prejmete 10 % popust •v vrednosti nad 100 eur-prejmete 15% popusti h _l3ltacija.^pTéšérn6va^9á, 3320 Velenjé pPD3 897Í.8 00. Fax: 03 89tl80^. Del. cás: 8. -.19. uře,vsoboto 8. ■ 12. ure • i ^ V' Novosti v ponudbi: Priprava stene za tapedranfe Podlaga za tapeciranje Dtopdom «kupim Z6 male In veflke mojstre. www.postajner.si»www.topdom.3i sanitarna oprama, keramične ploščice, kurilno olje Zanesljivo NAJUSODNEJŠE CENE dalee rmoKoN Odlično založena trgovine z gradbenim matenalom Ne spreglejte akcijskih cen Izdelkov skupine Topdom Izjemno ugoiino: l spodnji del pa v dolžini 1/3. Ta sistem dela prepreCi pomole pri tapeciranju, /ganjeni robovi se morajo pokrivati. 5. MEHČANJE TAPETE Vse tapetne irakove, naniai:ane 7. lepilom, mjcmo v rolo in jih pustimo, da se mehčajo. Lažjo lapeto pustimo mehčali 5 minuL težjo lapeto pa mehCamo iO minut. Prekratko mehčanje povzro- ča mehurja sto steno, pri dolgem mehčanju pa pride do razpiranja stikov. 6. DOLOČANJE NAVPIČNICE Navpičnico določamo pri vsaki steni, kajti stene so le redko pi> po I no m a navpične 7. LEPLJENJE TAPETE NA STENO Najprej nalepimo ob stropu 2/3-skj del tapete, nato pa s Ščet-ko iztiskamo zrak izpod tapete. Nato prilepimo preostali del (l/i) tapete 1er s sčetko popolnoma iztisnemo zrak izp:)d vsega traku tapete. Trakove tapet p<^iagamo enega ob drugem stikoma, tako da so stiki čim manj vidni. Pri tapetah z vzorcem pazimo na ujemanje vzorca. Pri lepljenju papirnatih tapet ne priporočamo valjčkanja stikov. 8« OBREZOVANJE IN SUSENJETAPET Tapeto obrežemo ua sleni s ^kaijami, z oifa nožem ali nožem za rezanje tapet. Po končanem tapeciranju tapeto obrišemo na stikih z vlažno VHeda krpo in jo pustimo sufiii pri sobni temperaturi (16-20 "O. Tapete ne smemo sušiti na prepihu ali z grelnimi napravami, sicer pride do odpiranja stikov. Vsi mehurji, ki eventuelno nasianejo ob tapeciranju. po dokončni osu šit vi tapete popolnoma izginejo. Vir. www.fntwcont.si u KOMUNALNO PODJETJE VELENJE d.o.o. Koroška cesta 37/b 3320 Velenje PE ENERGETIKA PE VODOVOD IN KANALIZACIJA Te{.: 03/ 698 94 20,03/898 94 00 POGREBNO POKOPALIŠKA DEJAVNOST Tel.: 03/891 91 53,03/891 91 54 6SM: 031/041 390 138.031 375 041 V primeru reklamacij glede obračuna pokličite: Za individualne litše:_ 03/89611 50 ali 89611 52 Za biokovno gradnjo: 03/89611 46 ali 89611 48 Za industrijo: 03/89611 44 Navodila za polaganje fototapete Pred lepijeujen vse dele Ibioia-pete preglejte, V suliem stanju jih sestavile na ustrezno veliki površini b Ugotovite» kako morajo biti deli sestavljeni. Izmerite viSino prostora, kjer bo foto tape t a. Ce je višina ni/j a kot loto ta peta» se odločite, kje boste lapeto odrezali, da bo motiv §e vseeno celovit. Tapeio odrežemo, ko je nalepljena! Stare cpleske odstranite. Steno utrdite z razredčenim lepilom. Pred lepljenjem mora biti stena suha in gladka. Na sredini puteimitc liavpičnictJ in na njej določile točko, na kalen bo rob dela tapete, l.epljenje pričnemo ob srcdiščnjici in sicer najprej nalepimo spodnje dele. Ko del fototapete namažemo z lepilom, ki ga pripravimo enako kol lepilo za tapete, ga /ganemo in pustimo mehčati nekaj minul. Priporočamo, da vsak del foto-latxîie posebej nama/ete z lepilom. pustite mehčali, namestite na steno in šele nato pričnete obdelavo naslednjega dela. PRI NAMILSCANJU IJPO-RABIJAJII: SAMO ŠOlTKO! Vir: wwwintarcantsi Privoščite si polete! NLB Osebni kredit Zelo ugodrw obrestr>e mere I in darilo do 29. junija 2007*1 Î I NLB Skupina je donátor Bolnišnice % TopoBtica - za nakup CT aparata. NLbO Skupina *0bnajemuNl&0Mbr»9« Iir«kra(niď1ftnirvJ kjl«r«qâtoli vartevdoj«, v£iW«^Ci|epoddri*riod«rilO PTvnudt)«yW}i>e7dNL&Ow&n«lT«dit*(riih:l)UCw|tB«riMí<9rL 12 {»ViSdnđi poslov. NLB Kr^jii, nLB Kttdt nj Mnovi vâi<»vdn|i mlđO^h, NlB 9ud)| inNlB AuloK'Mit serciLfi Ss/ič/fa C9Stí žatsimga tabm 1 33WŽat9c d. o.o. Iz našega programa Vam nudimo: * plise senčila * lamelne zavese alu žaluzije * screen senčila * roloje * markize m Informacije na telefon: 03/ 710 40. 041/686 150 Nov e-mail: 5encila@amis.net ZMÎdqjbîIiSS ^'Storitve z Iflhb In teîko grodbeno mehanizoci[ô Mi^prmzlitoyorfl |g tdke prnifhAiiA mphttnijatn ^ /gradnje cest hi |Mrliris( ^^^riMnje^bjekfov^ ^I^odnjo voii^dov ii?koflolizD<||'* tipo»{îmonjslhraÎjarfèv;vik^ desk, ni bijdl liiii ploS, og regolo v,^r]ralk IWÍfjlíJ Gorenje v Ligi prvakov V zadnjem krogu ni bilo presenečenj -Nova člana 1. lige Termo in Intra-GO leasing Rokometaši Gorenja so si pa eno-Icinem premoru pod vodslvom ire-ncrjH Mira Po/una spel priigrnli nastop v l,igi prvakov. To bo žc njihovo ireiji naslDp v icj šc preti leii zanje sanjski ligi, Dvakral jih je pred Icm vanjo popeljal Ivan Vnjdl. sedanji ircncr Prcvcnla. V Ligi prvakov bodo /iiigrali ludi rokonicla-§1 Celja Pivovarne Laško, ki so že I5'ic osvojili (Ir/iivno prvenstvíx Pncnsivo jc bilo leios /a Velonj- čane in njiliov ljubilelje ra/burljivo do zadnjega kroga, v kaicreni so goslili Gold Club. Presenečenj ni bik), saj so na velik<^ vesolji njihovih navi jačev še ireijic v leni prvenstvu bili b{j|i§i od Urpeljccv - in lo prepričljivo / 31 : 25, O Jrugem niesiu pa niso oJloCali samL ampak je bila njihova uscxlo tudi v rí> kah pivovarjev Ce bi bili il i/gubili. bi bil Koper drugi. Pa ludi v ceij- skcni /lalorogu ni bilo na njihovo srečo presenečenja. Čeprav so dHno\K je v z:vc7j s tem v torek dejal: vZ njim je načeloma vse dogovorjeno, uskladiti moramo le še nekaj podrobnosti.* ■ vos Izleti •Petek, a junija. BLEGOŠ (P3 Velenje, Sekcija Gorenje); - soDOta. 9. junija. LOŠKA PDT. Mladi vrh - Kor i vnik (PD Velenje); LBpíMjc: OIŠEVA (PD Velenje. Mladinski odsek). Iž^ NA KRATKO KD Energija osvojila državni naslov V nedeljo je bilo na aviodrlona Be)a>ic. ki je osvojila dve medalji, /elo uspesi.a je bila v igri p<3sam«nÍkov. saj je izpadla šele v polťirialu in na koncu {îïîvo-jila bronasto medaljo, prav tako bronasto medaljo pa je i')svojila ludi v konkurenci dvojic, skupaj s I jaso ,lerkič iz Nove Gorice. Mdk Skavt fest 2007 Velenje • Skavlslvo v svclu leio^ kI^iví ^vtoto obletnico naKtanlcH. Lel^i 19117 je Sir Roben Baden Powell zbral skupino fantov na prvem skaviskem taboru in (akrai smo začeli »Šteti* leta skavistva. V praznično dogajanje se bomo vključili ludi slovenski taborniki. V organizaciji labornikov n>du Jezerskega zmaja iz Velenja bo (xl 15. Co 17. junija (»b Velenjskem jezeru potekal Skavt fesi 20U7. Na velid taborniški marifeslaciji pričakujemo več kol 1000 tabornikov iz cele .SUïVenije. Na prograinu druženja, ki bo najbolj intenzivno v sobota 16. junija, je dr^iivno tekmovanje v mnogoboju, ustvarja nje iti zabava v več kot 50 dclavnicah. koncert skupine Čuki in osrednja slovesjiosl ob 1004elnici skavtstva, na kalen bo slavnostni govornik minister ïh šolstvo Republike Slovenije dr. Milan Zver. Olimpijski tek 2007 Velenje - Športno društvo Poslovnega sistema Premogovnik Ve-lertje organizirata v četrtek. 14. junija, ob 18.30 olimpij.^ki tek. Odv\jal se bo ra tekaških stezah turističnega centra. Dolžina proge bo 3 in 6 kilometrov, zmagovalec pa bo vsak. ki bo progo premagal. Startnina je 3 evre. Vsak udeleženec bo prejel spominsko m^kro in sodeloval v žr^anju za praktične nagrade. Spominska vožnjo moto veteranov Stwiarý - Nfotovcierani Šoštanja se btnio v soboto, 9. junija, «odpravili na vsakoletno spominsko vožnjo, kí poteka po poteh prve povojne dirke, ki so jo leta 1947 organizirali navdušenci iz šošlanjskega AMD. polekala ho na relaciji Šošlani-/.avíKÍnje-Sleme, So dobri, a želijo biti še boljši Tako so igrali MIKI. liga Končnica za pivaka, tekme zadnjega (10.) kfoga: CeIjd Pivovarna Laško - Ci-mos Koper 33:27, Ttimo Trebnje - Prevent 34:30. Gorenje «Cold Club 31:25 (16:16) Gorenje: Skok{20obramb), Prošt (I x 7 m), Seif, Tamse, J, Oobelsek 3. Kavas 2. Vukovic 5. Dltir I. Sovic 4. Sirk 2. Giaiević 5 IA\ L DobetsekA. Mlakar 2. Řezníček 3. Korsčni vrstni red: 1 Celje Pivovarna Laško 58 točk, 2. Gorenje 47,3. Koper 45.4. Trimo 32.5. Pr&vent 25.7. Or-mol B, Rudar. 9. Slovan. 10. Sviš. Lestvica: 1. Celje Pivovarna Laško 56, 2. Gorenje 47,3. Cimos Koper 45.4, Golij Club 41.5. trimo 32.6. Prevent 25.7 Jeriizalsm Ormoi 26. 6. Ruriar EVJ28,9.Sicvan22,10. SVIŠ 19, II. Ribnica Riko hiše 17. Iz lige sta izpadli Velika Nedelja, ki je po 13. krogu izstopila \i lige. in Ribnica Riko hiše. Nova čtena 1 lige ste škofjeloški Termo (po ei>cletni odsotnosti) in novo-Qoniki Inlrd-GÛ leasing (Nova Gorica). Štajerska liga 26. (zadnji) krog Holermuos-Šmartno 1928 3:0(0:0) Š: Pusovnik (Namlic). Funiek (VelerL Ko* šica. Ribič (Milenkovič). IViartinovÈ. Kugler, KoEenc. Vasic. Podiirežnik. Plesnrk. Podgoršek; trener. Peter Irman. îoHanj - GP iampion 4:3 (1:2) Šoštanj: MiiŠiá Stojsković^ BarĆiĆ. Bo-vha. Vamaz. A. JahiĆ (Smajlovíč od 8Q.). Redzič. Koca (od 45. Kutnik), Stan-kovtć. Spasojevič^ Kondič (od 75. Oelič); trener: Faik Koca. Strelci zd Šoštaij: Spesojevič (23|, Stankovič (66,84,85). KonĆnivrsIni red: 1. Šmartno 192S 52 (74 . 31).2. Zreče 50,3. Gersčja vdsUnuk$ped44.4 Holer mu os Ormo! 43.5. Šolianj 39 (38 ' 41). 6. Rogaška •2 33.7. Šentilj Jarenina 34.8. Peca 34,9. Get Power Šampion 34.10, Oplotnicd 32,11. Mons Claudius 31, 12. Bistrica 30.13. Jurovski Dol 30. 14. Tehnotim Pesnica 21. Namenili 500 prostovoljnih ur za ureditev športnega centra - Dejavnosti za vse generacije - Poslej še gobarji Tatjana Podgoršek V manj kol pol ure so niinulo soboto čbrii Sporlno-rvkrvacijskcica društva (Jalce • Veliki \ rh. ki jc lani pra^inovalt) pcio ohieinico dckrva-uja, í>pfaviH ohčrií zbi>r. Tako »na kratko« nc zato. ker nc bi Oclali, prav nasprotno. Priložnosti za po govor o delu, opravljenih nalogah in novili aktivnostih jc namreč čez ctflo klo veliko, Oc drugje nc. na delovnih akcijah pri urejanju športnega cenira. Tako so lani uredili sa« ni ta rije. razsvetljavo, razširili cesto in uredili parkirišča, preuredili so igrišče za odbojko ... Za to so namenili blizu 5OU prostovoljnih ur. V §poriu je predsednik druživa in eden od njegovih ustanoviteljev .luHko Avberšek izpostavil sckIcIo-vanje na lumirjili, na katerih so njihove ekipe posegale po najvišjih mestih, organizirali so tradicio nalno zimsko ligo v nami/nem tenisu, šahovski turnir vaških skupnosti v počastitev občinskega praznika. njihova pohodniSka sekcija, ki jo vodi neumorna MiMca Napel-nik. je povabila elane in krajane skoraj vsdo vse liosedanje aklivnosll, prilohiosti za druženje vseh gene-racij za sp'^dbujanje športno-rekre-alivnih dejavnosti, jih poskušali še nadgradili. Sodelovali bodo na uslaljenih turnirjih, na novo p» so poskrbeli za ljubitelje gob. V sodelovanju z velenjskim gobarsdm društvom Miiravh so žc usiajiovili gobarsko sckcijo. Konec prihodnjega meseca načrtujejo gobarsko srečanje. Dela jun ne bo manjkalo ludi pri urejanju športnega centra. Pošteno so zavihali rokave pri ureditvi nadstreški!, ki bo nudil streho nad glavo do 100 Ijudein. obiskovalcem športnili, kulturnih ali kákš-nih drugilj prireditev. Ikkšnih možnosti doslej v tukajšnji vaški skup-niso imeli. Občni zbor so nadaljevali s športno-rekreativniníi igraiiii ld dru:^abnim srečanjem. MODROMU^ KRONIKA Resili so ga krajani v prejšnji šicvilki Ndsega čnsa snu» m strani tnoclrobcla kronika ob poročanju o nesreči (raktorisla v.Ianskovcm selu i/policijskega poročila povzeli. Ua so ponesrecencH izpod irakrorja rešili gasilci. Krajani pa so nam spti vozeče tovorno vozilo. V irče-niu se je lažje poškodovala. / reševalnim vozilom sojo ixlpeljali v BolniâiicoCelje. Je na delu nov požígalesinim pasom. Spet nesreča motorista na Partizanski Velenje. 4. Junija-V ponedeljek poznopcv poldne seje na Parlizanski cesli v Velenju pripetila prometna nesreča, v kateri seje hudo poškoiloval 44-leini molorisi, neniški držav-ljaii. /aradi neprilagojene hilrosti je izgubil oblast nad vozilom, padel na dcsui bok. nekaj metrov drsel po vozišču, potem pa trcil v rob-nik h^xinika za pcšcc. Neznanec odpeljal motorno kolo Gornji Grad. 30. maja - V ni>ci na torek jc ncznanec iz íídklenjene garaže v Gornjem Gradu odpeljal motorno kolo honda verade-ro. ćrnosive barve.regisirekih številk Œ 16 -7J. l.aslnik je (íškixiovan za 5.0l)(i c\tov. Betoniral bo Breg pri Polzeli, 3. junija - V noći s sobole na nedeljo je bilo na gradbišču v Bregu pri Polzeli vlomljeno v gradbeno barako. Neznanec ie (xJluiil stroiza vibriranje betona, vibracijski igli in vrialni stroj. Izva.jalcc del je z dejaniern oškodovan za okoli 4.(10(} evrov. Varnostni pas - vez z življenjem Na območju celotne Slovenije še vedno poleká akcija Vamosmi pas - vez z življenjeni, policisti v preventivnih akcijah pogi^lo c)po-zarjajo na pomen uporabe varn(5Sinega pasu. Še posebej pa opozarjajo na dosledno uporabo otroških vamf sinih sedežev. Ce se na primer zgoiii, da priJe do irCenja pri hitrosti 50 km/h in drži mali otroka v naročju, ga pritisne ob pretljiji sedež ali armaturno ploščo s kratntkoni svoje teže. Kaj lo pameni. vcnîo vsi. Zato pri vožiji vedno uporabljajte var-ni^me pasove, otroke pa pravilno namestite v primerne otroške varnosinc sedeže. Imeli bodo nova vrata Velenje. 4. junp - V noči na ponedeljek je neznani storilec s tovornega vozJla, parkiranega v ograjenem območju podjetja Vegrad. poslovne enote Ve m on I na Selu, či pd so p^ilicisii obravnavali Se vlom v ribarnico Ml Centra na C'ankaoevi. Pri vlumu se je sprožil dlarm in storilca pregnal. Iz policistove beležke V soboto pele pesti 2. junija je moralo bili nekaj v zraku, saj ne pomnimo, kdaj bi nazadnje po ptilicisiovi beležki tako pogosto pele pesti, kol so v Si>b"to. Popoldan sta pred lokalom Alta v Starem Velenju brata pretepla starejšega moškega. Pone*:! sia se pred rro-jo v Nakupovalnem centru najprej sprla dva mladeniča, v nadaljevanjih pa je eden drugega s pesijo po obra;ňi. Pred lokalom Frunťv Mcilcčah sta se dva spravila na enega. Kot vse kaže, sta bila lo dva cxl tistih treh. s katerimi Sla ponoči bližnje srečanje doživela voznik in sopotnik na cesti Zav oškodovanca, ki ga je na peSpi>li na Ciorico napadel in pretepel znanec. Bo veselica? Neznanci so v lorek. 29. maja. iz skladišča Turistično olepševalnega dništva S^wianj odnesli pet zložljivih miz in moč. reševalno vozilo pa ga je íKjpeljalo v bolnišnicti. Rozgrajal v dežurni ambulanti Ptjlicisli so v nedeljo ponoči zamdi razgrajanja posredovali v dežurni ambulanti. Kršitelju so izdali plačilni nalog v višini 104 evrov. Predoziranfe s heroinom? v sredo, .^(1. junija, popoldan, so iz Si>nćnega parka v Velenju v Bolnišnico Ibpolšica prepeljali mlajšega mehkega, ki se je praloziral s prepovedano drogo. Najbrž je šlo za heroin. Vredno pohvale v petek. 1. junija popoldne, je policiste pûklicâl ml^letnlk in povedal daje pn športnem i^lču na Gorici naše! avtoradio. Originalno zapakirano s nemi j ivo plošča za avtoradio lahko lastnik dobi na PolicíjsKí postaji Velsnje. Petošolci na kolesarskih izpitih Prejšnji teden so se po poligonu v Sončnem parku vozili mladi kolesarji - Opravljali so svoj prvi pomembni izpit v življenju mena Krstić - Planine Veknje. J. junija - Ves prejšnji teden so na začasnem piîligonu, ki so ga postavili na ki^ialkališče Sončnega parka, polekali kolesarski izpili za učence 5. razredov osnovnih šol. Dogajanje so budno spremljali člani /SAM, ki so povedali, da so učenci na izpite izvrstno pripravljeni. Sicer pa so kolesarski i/pili ena od vsakoletnih akti>Tiosii os-Qovnih šol in svetov za preventivo in vzgojo v cestnem prometu. Bojan Pensek izZŠAM Velenje je pt> vedal. da ju telos k opravljanju iz.piiov pristopila še ena šola, Center za v/^ojo, izobraževanje in usposabljanje Ve enje. Tako je šol, katcrihučcn-ci opravljajo ki^lesar-skc izpite» Ž5 sedem. »Tudi čc mora kdo opravljati iz pil ponov-m>. to ni takd4t) in drugih spletnih servisih. Prospekt, v katerem so objavljena tudi pravila upravljanja, in izvl a ček prospekta vzaismnih skladov lahko dobite brezplačno na sedežu družbe, na vsah vpisnih mestih med uradnimi uramt oziroma oboja naročite po telefonu IG2/22920 80« 0802242), lahko pasi ju ogledate tudr na naii spletni strani. Vsak vlagatelj ima pravico zahtevati prospekner zadnje objavljeno letno in polletno poročalo. iwifjlS ČETRTEK, 7. junija PETEK, 8. junija SLOVENUA1 DAOO PiTToíils U/.Ob DoIkoiuuo nB.OO nB.Û5 Dobrnjiilro I19.DÍ) Pufoôtia D9.ÚÍJ Malt? s;vu alic» nS.bO Ris^nkd 10.0b KQ|eptitniad.6/6 1130 Onii^ie 13.0n ParoÍ!fl3. špan. vrenia 13.16 Ccd^ol^dne iiuriiiir. n»d.. 1/1D PirRmifla 1S.00 Pořoítla. pífiffitíl 1b.in M nad. 17.bb 24 ur vřRms 16.00 Niiusiniliena sn:a. nad. 19.00 ?4iir 2D.00 Trunia 21.4b Níkraiu?loíina>ani.nan. 22.40 ?4ur2VBćBr 73.00 ilospaoœd$(>dmcHl. dslani. nan. 23.bO Prijaulium. nan. 00.70 TiilsaèkiniQ^pifiiavi^, am. nan. 0110 24 ur, ponoviiw 02-10 NoCoa panorama SOBOTA, 9. junija NEDEUA, 10. junija PONEDEUEK, U. junija TOREK, 12. junija SREDA, 13. junya © 09.00 D(^m|iiLrQ, iníormaimm oddaia: na úafrrišnii ům. |uV3ii]e nuvics. vulenspoi dnsva. lulranji gnsL plesni koraki, kol&darpnnidiiijv 10.30 Vabimnknylâflij 10.3b U(|)ria lama. ponoviiuv lUb PQPCW, glasbena Dddaia. sosijs: Krisuna, Flairis 12.30 VidHOspni dniiva 14.00 Virleosirani, ol)vs$lila 1/.5b Vabimo k oylaiu 18.00 Mladi upi. ouoSka Q()daia. 3. IVmreia 18.40 Rsoionalni'novici} 1B.4b Asnv» gibariiiid. irdnrinaiivria nddaia 19.1b Viifcospm doHva 19.20 Vidëosuani. obvQsiil» 19.55 Vijbimn k qhIbiíu 20.00 KlnpRiiiakvaiiraLAInrika Gotar 20.bS llcgionalris? novice 71,00 Naša Fvfnpa, i/obra^valna odileia 71.2b Vabimo k oylsriu 71.30 V(]£ers]ja§Q.;abavnn ^ia^ena oddaja. 3. IVmreia 22.45 I? nddafe Dobro juuf. inform aiivnR oddala, ponovi isv 00.1b Vâbimo k agleiii] G0.20 ViilsosiiaiN, obvosul^ SLOVENUA 1 0G.1& OddiHVi O/ilO Pnîrtila 07.05 D(ibf0|iilr0 G8J)0 Paročda Oiiilb Dobro luiro 09J)I) PoToeda 09,05 Gabar. n$m 09,30 Risanka 09.3b toninei/tojB.liJlkp,8/13 09.b0 pihaj/mano. Igrani liliii in.Ob ?ivalskivni^ákailiií.?2/2B 10.30 hiatsiay^d 11.10 Jasno 10 glasno 11.55 Milijonar 2 JonasofiI 13.00 Poinčda, Spori. vrpftiH 13.15 Duhovni ump 13.30 lamtiartni^na.an .nad..2/G 14.20 ^[rn^i^o^ki iiuinki, oi^aia mad^. IV 15,00 Pomirila 15.10 M oslovi 15.4b fiabar, rjsana nan. ISDb [^popouik![Qrb&:Pop/vu/da 16.25 Patnkovm 13/13 1/.D0 Novice, SpofLvrems 1/.3n PQ9ludna...Poslik3vuv narudnfim mu?e|u 17,4b Ubmofifismni, není. dok, oddaia 18.40 Ksrl). risanka 1fl,4b PujsaPtípa, nsanka 18X0 Dnevnik, vremij, špoii 19,55 bikoladnssanje.lmmor.nřid. 7/10 20-30 Nrf/dravi8' 22J30 Odmevi. vTDino. špon 23.00 ARS3B0 23.16 Poliinčoi kiub 00^30 Pokol pri Punta Lobosu. avsira. dok. oddaja 01.70 Ondvnik. pnnrjviwv 02,00 Iniokanat SLOVENiJA 2 Oli.30 Zabavni fninkanal 0/,0n Infnkanal iim iVpodaia 09.35 Glai^bam tjpommi ; 8fîri^rii Kapil^rjem inib Kacftioskop lUb Fraiser. 19/24 ?ngan|a:KQSfligra mulania, B/10 12.00 ŠlurbnKkfl 1220 Pnmrsrski mozaik 12,65 Pan/: ip.ns (M), polliitalg. prmů 16.10 /dajl oddaja/ara^gibano 18.40 lEsiviea na drugem 17.25 [iubfisna:ort{jr5Íka(M), Slovenija ieSka. prenos 18.0b Primorsk; mo/aik 20.00 Pola dmiso;ija. 8/6 2D.bb VroCisiol 21.50 Koraki v prosiosinHin.lilm 00.20 Gr??ijin ritnic iLlilm 01.50 Dn(ivmkyame|ska IV 02.15 liiloksnsl pop 08.50 74 ur 07.45 N&usniilj^na srca. nad. 0835 DvT;jrio ^iv(|unj!!. nail. 09.30 TVpodâia 10,00 I iube/en na tr^ma. nad. 10.bb Naikrodjivo Sílej, nad 11,55 Ireriji 13.40 rVjïQdaia 14.10 WMúq 15.05 N?ukrodjivu srce, nad 16.05 L|ubK7ennaLr7ma,nad. 17.00 Dvojno ^vl|[^nj8. nad. 17.55 74 uf vrpniB 18.00 Nsu$rmlj{ir)a$ri:a. nad. IQDO 24 ur 20J30 V/cmialipusii 71,00 007 Diamaitusi)većni.am.l. 23,10 7Aurmt& 23.30 Pod lupo pravice, nan, 00.25 Robin ^ond:Pnnciai[iv,aii», f. 02.50 24 ur.pfjnoviiev 03.50 Nořna panorama © OdJlO Dobro imnlormaiivna oddaja: na današnji dan, luiranis novjcu. vitínosjíol dnevff. |p/ikovn« (ns|/nanks, iuliari|i gost. videotari^a. koledar prir&ijiit!v lOJ^O Vabimo k ogledu 1035 K[Bp?( na kvadrat 11.30 VeCursTjašo,zabavno- ylasbtina rjddaja 12.4b ViíÍBOspoidíiova 14.00 Viikcislfani. cíímuía 1/.56 Vabimo k o^íedii 10.00 Mišma^, OLío^auíldaia 18.40 Regiornilno novii:e 18.45 Mládl upi. oiroška r^ddaia. ponovituv Viiiuospui dneva 1950 Vitlea^liani. obv«iila 19,5b Vabimo k ogledu 20.00 Na^hrop3,i/obr. oddaja 20,25 Regionalne novice 20.30 Rami polka, oddaja z narodno/abavrio glasbfi, gosiie: Ansambel Mira Klinca .lossn ^ivljmija. eddaia 19 ItííIí; livljcrijsko obdobjn 22,05 I/nddajK Oriiro juiro 23,35 Vabimo k figlRiiu 23.40 Viduosirsni. obvml^t SLOVENUA 1 06,15 Odmevi 07.00 2mj(ibi) i/školjke 07.30 Male sive i;elicH.kvdi/bora 22.00 'orořila.i^porl, VřRmti 22.30 lin bar 03.30 Sopranuvi. 17/21 00.30 íl....ang.lilm 02.1b Onwvnik 02.40 Inlnkanal SLOVENUA 2 08.30 Zabavni ini okanal 0/.n0 Infdkanal 08.05 TVprnriaia 08.35 Skti/i Ů3S 09.45 Pnnuirski iiin/aik 09.15 StudoniskH 09.35 Vrrtfsiol 10.25 r^kma. debauia oifd.2â mlade 11.15 Zyiavona/abavQ. 10/10 11.40 Psis dimenrna. 5/8 12.^0 rVprodaja 13.00 Zilail.odd^a^ara^g.^vfjonjp. 13J30 HûkomeKAKV^aSRAvstnja Slrrvsmia.DosneiGk/Dunaja 14.55 Pad^:l{íinsl/|. finale. nmiB 1/J30 Kleopatra. arg.âpari.Îilm 19.10 Slovenci po svciu, IV Mnribor 19.55 Manbtjr:rokr]inei|M).KV;a EP m Slo Mak.prenœ 2130 GiobiB 22.05 Alp» Donava Jadran 22.35 Bnj^dokamam.hlm 00,in Vfuliak 03.00 Dnavnik/amcjsktilV 03.25 Infnkanal pop 0/30 IVproriajS 08.00 tarobna ai^1e§4^ina, oir.oiidaja 06.10 MalaKiLiy.ns.senja 08.30 NadrRvesusmodom^.ris.scr. 00.05 Mah rduù uaklor. ns^na seiiia 09,15 Poku, nsana srdja 09.40 An Allad. i;ob. oddaja 10.06 Zelmijavi^ki. ns. srriia 10.45 fJjnia Mve. ns. sanja 11.10 i>Dantan.ns.$fînja 1135 Power Rangers, m fad. nan. 17.00 robu sveia. any. dok. senja, 3/4 13.00 Mf^skončnaljub^aam. film IbDb (livjiMa Kanbuv. I.dnlang. dok. se nje 16.05 Zdravnikova viîSl am. nan. 17J)D ZInCiniprRddoinailintpragnm. nan. 17.55 24uf.vffimB 16.00 na;ij£aranagospodinie.nan. 19.00 24 Uf 20.00 V/emialipusii 21.00 Kdoboko3a.am.l1lm 27.50 Oag 1/ «pora. nan. 23.40 forfnul3l:posnKitíkKVzaVN K'doade 00.50 Udpo§£en3,am,iilm 0230 24 Uf 03.30 NoCiia panorama © 2130 09.00 Miš ma§. nicéka oridaia. pon. 09.40 Vabimo k ogledu 09.45 Klopomakvadrai:Alenka Gniar 10.25 Vjdeospotdneva 17.00 Videosuani. obvďslila 17.55 VabiinokrjylediJ IB.OO (^aša Evropa, i/obr. oddaj d 18,75 Vidauspu; dneva 1830 iJuhijvnivreloc FrancRaiaj. nad^ipnik m dekan. Smnrino [in Slovanj Gr;idcu 18.40 Vabimo k oglerlii 18.45 Mlarii upi, niro&ka oddaja 19.75 VidHOsusni. Qbvťsuia 19.55 Vabimo k ogledu 20.00 IbB3.ViVmag3/in,iHijinnfllni inform a uvm program 20,75 Kulliira. inlorniaiivna ofidaja 2030 Zdaj. orklafa in ra/g. življenje 21.00 Planet polka. odriB 3/ narndrio/abavnnnssbo, gosur.ArisambsI^ira Kliip 72.00 Piha ni orkflsi^ (îlasbenH uRIsio Savins Žalec, posn. kmi. 22.55 Vabimo k ogledu 23.00 Odofia temi, ponovitnv 00.00 Vdeospot dneva 00.05 Videojitran]. obvestila i SLOVENUA 1 i 07.00 ?iv)av i 09.bb Koigrascmulanja.7/iO I 10.25 PorlfivTOp^imnBhom.lr.dok. j senia. 1/10 : 10. bb Prisili hm mo bšini i 11.25 O/afB i 1T30 Ob?orjaduba j 12.00 IjudjHin/findia ! 13.00 rorni';ila, Sprjfi. vmme j 13.10 Na/dravjs! I 1430 lisuiga liijieya popofdnnva : 1435 bmimiislave j 14.40 Cloviiški laklur : 14.4b Omgomnenji? i Nedeljski) oko i 15.00 MissSlovonijs, preMrjr I 15.05 Astřf)vi;íja i 15.10 SprjMnCas i 15.70 Glasben dvoboj I 15.40 Angleška nogoroeina iiga i 15.50 Us m I until ik ! 16.05 lorslla Ï 16.20 Udprio i 16.25 NikarinkoMnol i 1/JlO Pon]^ila. SporL vreme I 1/.1b IIP viktjnrlpaket j 18.30 i^rcbaiijslDla : 18.40 Kravirj Kiiikfl. nsarika I 16.45 SneMc Fbk. nsanka j 18,5b VrerDE i 19.00 DnHvnik. vreme, špnrt : 19,55 SpeidoKia i 2145 fniarvju I 72.30 Pnrniifa. vreme, špon i 27.5b Nasmeh noletng noi^, ^vditiki i i;B(ifm I 00.40 Dnevnik I D1.0b fnfokanal I SLOVENiJA 2 i 06.30 /abavm intoal i 07.D0 trrfokanal i 08.bb TVpnvlaia i 09.25 Sko/iias i 0935 Poletna poiep^rija,r)ddH|a D i lurumu j 10.30 20. tekmtivanie ^[ovsnskdi : /bmnv Naia pesem 2007,1. i oddata j li.Of) Pomagajfoosi. iVKopcr : 1135 SamocniveLposiieieki^OD I 17.40 Gléifi i 13.10 iUnlřl)anava^ladraf1 i 13.40 tóS3B0 : 13.55 IVprudaia j 1430 Sv. pokal y gorskem : koliisarsivu, repoaa^a ! 14.bb Pan/; icms (M), firak prenos i 18.00 i 20.00 Dajalo svsia.//13 i 20.bb Frasior, 20/24 i 2130 š šponna otldaia i 22.20 Sifp|icBnaspí0lneusníje.4/12 i 23.00 Umuinfisiglaslni in plesa i 00.15 Dnevnik/amc[ske fi' : 00.45 fnfokanal I pop : 07.30 IVprraJaja I 06.00 Cí^robnaangleiánH, otroška j oildaia i 08.10 MafaKiUy.niseriia I 08.30 Narhvesusmodoma.ns.w. i 09.05 Jaka na luni. m senja j 09.15 Mali rdeči trakior. ris. s^oja I 0935 Poko.ns.serija j 10.00 A;lAttai;k,i/ob.odiiaja i 10.25 Nima^olve.ns.serrja j 10.50 UDaman,ns.senia ! 11.15 Povuur Rangers, oan. I 11,411 Močno/dravila nan. : 12.35 Naša sodnica, nan. j 13.30 MnioGI!pfflnnsdfrke?aVN I Kataloniji : 15,15 Oradata moionivia v kuhinji, j kuharska odilaja i 15,51) IlomantiCna divina, rlok. odd. : 16.10 Polii^ime.nin^ek.am.film i 18.25 24 ur. vemo I 18.30 Tormula í:pr8nQSdirk6/i)VN i Kanade I ?m 74 ur t 70.00 Zadnja veôsrja. slovanski him i 7l4f] Sporuta scena i 22.25 Griiainpokvarignaprsvaranta. I am. film I 00.20 74 ur : 01,20 Noi:na panorama © PONOV1ÍEVUDDAJ iïOFN.SPOttFOA 09.00 Miš nia^,otrr]j^ka oddaja 09.40 1562.VlVma5a/in 10.00 Kiillir^, infiKmativna nilrlaia 10.05 SporUiKorek 10.2b $pof(m gosi športne oddaja 11,00 Ouliovni vralfic Franc Rataj, narižupmk m dekan. Smarino 5fi SlovROj Rradco abimo k ugledu 11.10 Žiipan/vami.pogovnfv siudiu, osi:lo|/ePosedcl, ^upan ukine zalec a2 12.10 Planoi polka, odda narodno/abavno u asbo. I usije: AnsatiibcIA/lira Klmca 13.10 561.VIVmaga/in 133b Kulliia, infomIauvna oddaia 13.40 Virteostrani, obvestila 19.00 VabmirjkogÍL^u 19.05 Mladi upi. uiro^ka rnldaja 19.45 PopoloiŠke ra/^fp.dnice: Iran, potopisna oddaja 2035 POP m. glasbena oddaja: gnsije: Kiisiinn, il am i u 2130 Viduosinof, nbvRStila SLOVENUA 1 I17Í0 Pofocila O/Hb OobroiuLro OfiilO PnrtBlila OBilb Oobruiuiro OSilO Porasla 09i]5 l/pnpoinelcite:Pop/va/da 08.70 riilfmi.^k:lftdja,Qdilaja/a nimkG. 2/10 09.45 Kratki dok. LBUlilm 10.00 PainkovsvBL9/13 10.25 Ra;pQks V (3su:/akl»ia yfa^iny.2/l/ 11,00 %obmoC|u$mrti.nam.dok.odd. 11.55 PnnrsiCitsiavaJanuSa 13.00 PoroCila, Spori, vromn Kllb Spsidoma. l.dei 15.00 PnroCila 15.10 Oobflr dan. Koruška 15,45 Maks in Rub]. 13/76 16.10 Hiikvo^ar: Knin na šolski siri^ii. nuo^ka oddaja 0 knjigah 16.10 Maruna m ptičje sua^ilo: Atnka 1B.20 A|kijf; pri rasiavraiorjih. 2/10 16.40 Po/abliena knjigo naSth babic: Sit Ota Jenca l/.OO Novicf'.lporivreme 17.40 ZalivJarvts. (r. dok. urldsja 1830 ZrRbanin3x3jjliLs6 18.40 Risanka 13.00 Onevnik.vrcme.Spori 19.55 [3mojaiMna,3/B 20.6b Osmi dan 2130 Prvun drugi 27.00 Odmevi, špofLvreina 23/10 /aiipanjti. 7/2 00.30 /alivJarvts.lr.dok.oddaia 01.70 Onevnik, pnnuvilíw D2J10 Iniokanal SLOVENUA 2 0630 Zabavni iniokanal 0/.00 Iniokanal 08.25 IVprnđaja 08.55 Iisisga Ifrpega prjpufdntTVđ 1735 iVprndaja 13.05 Vriifiak 14.45 S • ipiirins nddaja 15.30 IVprodaja 18.00 Evrn|fikimaga;in.lVManbor 1630 AIpe|e: Dolga, dolina pol 13.00 Poročila,^orivremii 13.15 (iinbiis 13.45 Dluorjadulta 14.15 Osmi dan 15.00 [^oročila 15.10 Moiinvi 15.45 labaluga, 73/78 16.05 Zlatko/akladkn:PoU)par^e okrog metlike 1B.2b Knjiga mcrhibnya 1/.00 Novii;e.špr(rj. vmme 1/.4b Manaslii l^lhnori,pnik Bri|amlin. dok. o'ldaja 1B.35 ZrubanifiAsua IB.40 Risanka 13.00 Oniivnik. vrfim«., Iporl 13.55 Pirsmida 71.00 Koř?vskaR?íca,vi^t8ra|in danns. dukiimi^ntan^i; nimcn 77.00 OiiniRvi, vfRmn. §pon 73.00 Podoba podobe 23.25 PiisiahiUb/e 00.20 Manaslu Poihunn.pnik priiaiťlju, dok. oddaja 01.10 bnevnik, ponovi lev 01.50 Intokanai SLOVENUA 2 0B3U Zabavni iniokanal O/.OO lnf(Aana[ 09.00 IV prodaja 0930 Zabavm iniokanal 11.00 Otroški iniokanal 17.15 IVprcdaia 17.45 SlovRnriposvflju, iVManbor 13.15 Dober dan, Korn&ka 13.45 Glas(be)ni vHťBn 14.45 Studio Ciiy 15.4fl Pnsluliriimo ti^m IB.ID Prvnniirugi 1B.30 Mo2áik Î/.25 McBtovi 18.00 Poroćila 18.05 Labinni 13.00 Jasnovidka. 12/16 70.00 jfincho,3/4 7135 tlíwř^ka narava, ani.fr. film 73,10 Kolesarska dirka po Sloveniji. roporia/a 73.30 llnjgadomovina. 12/13 0135 Onwnik/amiijskKÍV 02.0 Zabavm iniokanal pop 06.55 07.50 06.40 0335 10.30 11.00 11.55 12.50 13.45 14.15 16J0 1G.05 171)0 17,55 1B.0D 13.00 70.00 21.05 27.45 23.05 23.55 00.25 01,15 07.15 03.00 1030 1035 11.35 14.00 1/.55 1B.00 18.40 18.45 13.40 19.55 70.00 70.75 70.30 20.50 21.30 77.00 77.30 00.00 00.05 74or.pnnoviiev Providence, nan. Ovoino^vljsnjs. nad. Spopad sirasti, nad. tv pndaia [jube/en na ir^nici. narl. NHukrotiiivnsrcfi. nad. Narťjeni /a ubijanje, dok. odd IV ormhija RicUlake Neukroiljivn srce. nad Ljuhe/en na ir7nici, nad Snopadi sirasti nad. 24 ur vrcms Ovoino^rvljsnie, nad. 24 Uf PrfiVGfjerio! Krvavo fnaščuvsnje. aru. him 24 ur/veiier Skrivnnsini oink. nan. Pnjaiiilji. na a Teksaški moi postavim, nan. 24 ur. pnnoviiRV Noi^a pannrariia © Oobro luiro, infnriiialivna oddaia: na dana^i \ dan. jutranje novice, videospot dneva. 12 naiekuhmie. juiranji qosudravmški nasvfiO. íídedar pnrediLev Vabimokugl^du 2upau?va lili,pol] ovorv studiu: osi: Marim Brad. ^pan okine Oobma Videospot dnava MINISfflSKISM:m8g. Andri»j9njčari.min./3 /dravje \^deiKiram. obvestila Vabim (1 k oglsdu IV inštniki;}|a, mlailinska oddaja. 3. Ivinre^a Videospoi dnťVH Pihalni nrkesuy Glazben» šole »[^i^io Savi III Žalec, posn. kon. Vidensiram. obvesula Vabimo k ngladu 15B4. VTV maga/in. regionalni iolormam program Kultura, iniormauvna oddaj n Spnrin) lorek. športna inioniiauvna oddaia ^ortrii gosi športna odriafa luri/ieminmunfur. odrl^ta A^rjva gibanica, iolor. odnaia \l oddaje Dohfo miro Vabimo k ngl^jdu Vidensiram. oItVRSlila 12.00 SLOVENUA 1 08.15 Orliicvi 07.00 Poroitla 07,05 Oobro juiro 08.00 PoroCila 08,05 Dr;brnjuiro 08.00 Pořníila 09.05 Knigrasemulanja. 7/10 03.30 Risanka 09.40 Podstrešje: Glasbila, 8/10 09.50 RrdiraCfik Trne. 17/76 10.15 /laiko Zakfarlko: i^ompar^s okrog Metliks 10.40 Knjiga mone bnga 11.05 Manasfii Pot h gon. pol k m\i\p.\]\] Ij Ulij 12 m ?eml|a 13.00 Pornčila. špnn. vremn 13.25 Podoba podrtïR 13.50 Di^ieti pssoiki I4.ÍI0 Kočmka Reka. vi^ftaj m danes, dokunientarscmKseca 15.00 Poroiila 15.in Mosiovi 15.45 MobyOiokmskriviKisld^elR Mu.ns.nan. 1/7B 1B.05 Pndkinbukom 1R.40 Biikvo/sr: Sřfihío 1/modre špoilje 16.40 BiMer:1akn mlako m sploh 1/.00 Novicg. èpori. vrsmc 1735 Zvami 18.30 ^r^banjeLnta 18.40 Risanka 19.00 Onevuik.vreme,žpnrt 19.50 S&diriipet^ai:Juinšii|evr3me. poljski hI ril 72.00 Odmevi, vreme, ipnn 73.05 Oiiii;ja 00.20 Zvanu 01.15 Dnftvnik. vreniR, ipon 01.55 Inlr^anal SLOVENUA2 OB.30 /abavm infokanal 07.00 Intukanal 09.00 IVprodaja 09.30 Zabavni infokanal 11.00 Otročki iniokanal 17.10 IVpradaja 12.40 Pod evropskim nřbom.fr, dok. sonja. 1/10 13.10 lin bar 14.10 Mi&s Slovenji?. rrp.pœdi?bora 15.00 Lestvi 13 na drugem 15.45 fiuya • potvsma nem.ilok. oddaja 18.30 Mo/aik 17.75 Mostovi 18.00 Poroćila 18.05 Kafojilrjsknp 19.00 HsnM, suvraM Rima. aoi). igr.dok. nad. 1/2 70.00 lari^a 2130 OrafilkdminaUok.fefitOM 71.50 Kolesarska dirka po Sloveniji, rppoíiařa 77.10 Sluíkinii.pfctlstavaAlWl 73.05 SlovHnskajaz/stena 00.30 Govon / rij0. špan film 07.20 OnRvnik/amsjskelV 02.45 Zabavni infokarial pop 06.50 74 nr. ponovitev 07.45 Pruvidancfi,nan. 0B.3b Ovojno JMjanje. nad. 0330 Spopad s u as u. nad, 10,25 TVpmdaja 10.55 L|ijbc2fln na trimci, nad 11.50 Nffukrodiivnsrcp, nad 17,45 f^revensnu! 13.4b TV prodaja 14.15 Ikkilake 15,10 Nsukrotlfivosn», nad. 18.05 Liubs/Biinaučnici,nad l/.OO Siopadsirasu.nad. 17.55 74ur.vrtíme 18.00 OvninnMnjaitad 13,00 24 ur 70.00 Prev78lobrBimi. arif. knmifilm 7135 Ugr.iUjGm, am.nan,.2.del 77.30 ?4ur«eeeí 77.50 Skrivnrfiim o(nk. iisn. 73.40 Pnjaiclji, naa 00,10 lefisaSki mri? postave, nan. 01.00 74 ur. ponovitev 02.00 No^Jia panorama © 09.00 Oobrrjjiiiro, inlor.udilaja na dana&n|idan. ju Irani e ncivii)e, videospot dneva, nove i/ddjs. va§e mnunje, juiranii 90SI koledar pnrndilcv 10.30 Vabimo k ogledu 1035 Sporim lorck. Sptna inlomiatrvna otdaja 10.55 Sporuii gust, športna inlomiaitvria oddaja 11.20 VidiHH^p01 dneva 14.00 Vid L'OS iram. obvss ufa U.55 Vabmiokogludu 18.00 Cas/anas. mlariin»kaorjijFija 18.40 Regionalne novii;s 18.45 Jsei^^ivljarija. oddaja iretjtí !ivljen|sku dxlobjs 19,30 Videoslram. obvi3slil3 13.55 VabmiokoGladu 20.00 POPCQIlN,konLglas.oddaja 70.55 Regionalne novice 71.00 Ocvrta tema Odstiranja 27.00 I/oddajo Oobro [utrn 23.30 Vabmiokoglurhj 73.35 Vid^sirani. ohvesula PRIREDITVE (T^FToroskon Oven od 21.3.do21«4. /jiiuilunilifisiB.ParincrvasbDVfchdnBh ravirtaSal.kajstrinyaiař« mi. In (lit bn vam preostale ilrugiiga, kni da mii jiovesio. kar se v va^i Mi ^ nabit» ^ dolgn. Pri [m p» pa^iiB, kaki^ Mit bfjsu; iti, Ce ^ Mwa alïairiu W ftíií^ m v n|ii| le (juprauili ^ivan. kn vas iiaibQ^ moDjn. MVi prcvirVit v iň-^ ^ sedyhindeianiiíi.KarsolinsMcuCtí.sobosia/iie pníási^aíekii^boljlevau. Iq m bo vsa; malo puir)la?itu. saj rlrmvi. U so (jred vamijiœr nu bodo (in^cqii, pr)Ujlahlë ses kakšnim niiri^^î^riovanin]. a (kohoiiii nHkupnm. vcsui. ma|hne stvari áil^n ^ivl|un|c Bik od 22.4* d0 20.5. Kar sb [ife iHa, vani tn šlo w; kn( pn masIiL (ÎbId pnsegli bosie sanii abe. Ka se niiiosov Q^. pa je sreča, d^ vam ip^ /aup^n tudi /alo. k{ir v^. da jili dO' sicinisiGnik'A pustl II nacudilu.MaÎDpap?tA(akajinkijikara/lai|?ie,^ISâvani m /gtidiu. da bodo Ijud^s mA da së pcsiab ia^ivea:. In p zaradi IbsdhIi ko nsu. Ker v%; visiina nakiti rw po^ia. tjodn tudi ra/nié^sli narcíju. ^ i» čas. da » sivan nbmein v vaš pnd. ludi kin se po'ulia (ii^. Vl^i diKli bofile koiiùm \mM\. k^ liuias napaka Dvojčico od 21.5* do 21.6« h nck^j časa se rmbira, s^dai bo iidanlrj. Saj se pri/oaio. ^ se vam v ^iviji* n|ki k3| ne lako kot bi fuleli. nisis ve£ prija/ni do okolii:c, A vedno m vse /a p(]wil3Li na ^las. v lokratnem piririieni ps ;a(jrjuivo n bo. Moldiie. koh kor (higo hn ^a L|ud|e so pnvnšt^jivi, in lahko bi se /ijr^riilr]. da bi kdo od vaiiii Dai^iKoimkw fyknn^iil va§o rísnIjivrjKi Ne bo pniťUio. ko vam bodo re- 10 ylasno povedali, da SU3 ja nastalo »luaLijo Imvi sanii. To bosu^ aJkc sprejeli. Kol lodi in, da le vC^sili ^ulo kjiviCno. A de^[cm Se vcdnn posije soncc. kajne? Rok od 22.6. do 22.7. Nekaj rim su bnsie;ailr;lite. Pa Oidi pod r^/nrj ne bu lakn.Kei^i vas lahko kœpkoi^da le unra. 10 pante, kolikû inkomu boste vnasledojih dneli obljubljali. Sploh, kerie ta ko nimaie ite i^^a m i>e energije ?a vse. kar morale posionti v h ^^^ su. Kot fia sfi tik pred poloMfii vsi vnortli in bi vsi radi Ss iickai od vas. pre den udidtj]o na daptfit. Presenu^eni bi;$ie uyol?vljali. daje /ssluiok. mr^^i den^r. spremenil nirii nekai tisDh. ki ste jirit doi^ej zaupali rn to v preuij lu^aoesljive osebke, /ato se raie ;ar^ile le Malo jih [c. ki v^ni bodo re^i^no hoteli pomagati. DevieloDlifiasialeya;aplela,,JasnQvani €ň jc le. da51 delitev vato ^ivljoojo vťlikuspreítiemb. Nimaie pH ne volje m ne mo^i. da bi / niifrii iM sprerrifr^au svoj svei Inkrai boste te^o iskali na tudB>. ker ga verieino ne bn. Kol tudi rw bo třsiega, ki bi vas podprl v vašem ^^^^ ra/mël|an|u. ludi vaši iiajhli/|i $e /najo obmio prnu vani. indi partner ne bo naiboli ra^evaio^ ^deln se vam bo. kol da beji od vas m sk/iva, kaj se mu liogaia v diiši. Šesu i^i vsm bo fiuvedal. ka| ^ riogaja. Vprašanje je le. ali st: bosle^epdi. ali p» mu bai>le potuhnili. Tehtnica od 24.9. do 23.10» VCasih m\i sebe r)e prepo^ićJls veH Karwr)eu ne hoslc moi|i. kai se ikxjaja } vami. Postali baste pravi mnli /apravliivei; nakupi pđ bniiopr^iicj nekontrolirani, i nostaviko se vam bo ^delo. ia je nakup miino poi/eben m h kntalu se bo i/ka;alo, da fc rs. Kajii ujeli hosie i/jemoo iiy orleri irenulek jn veliko pnvar i^mli. In m bo stveila osrsâlo. Kar se dela u£e. bndn nasi^inji dnevi prav liiko u^eš^D. Sru&ii u^a. ki }q umivale rta dapitsio.listvarjalrii bcstc krepkn manj kot^lsr, kat vam bo ^c kmalu /aCdo lU na ^va*. Kje je v/rok. le slutilo. pn/riaD pa si še ne bnsu: hoteli Škorpilon od 24.10. do 22.11* Na delovnem ffiestu bo v naslednjih dneh vladala panika m čudno wdu^e. Na[iovedij|ein se riaiiireC spreideinbe. kj se vas osebriu ne biirto ilotaknile. fcp^ ;na|0 pa vplivao uidi na vaš il^danfi položaj, /ato sie pravzaprav upraviče no/askrblicni. Scrki sie si namreč kaf lejio postlali, lahko pa sc ^yodi, ria bns-le morali ^yorlbo ponovili. Naibnljo bo. da mndm moli^ts m počakale na md dogodkov. Predvsem pa službenih /ndcv nikar ne prena§a|le vdoi^ače okolje. Partner bi imei hil ro vsega i^lavo. saj potrduje predvsđii vašo pomoč. In več pozornosti. Io Še posebej pogreša. Sfrelec od 23.11. do 21.12. Oa so lahko ludi prîiaielii konsoii, pa čeprav lega nisic nikoli pričakovali od njih, bosifi spoznali ta korxx tedns. 2al p3 se bo lo obrnilo proti vam. saj ^^ panneqi; slvarne bu všeč. /delo se mi; ho. ds stë prsvei^ ta^'knli vajinn ^ivije nje. predvsem težave, ki so se ksr krepko nakopičile. lokratse pač nc bosta ^^^^ pov^îem stnnjala v vsem. kar se bo doijdjalo. a to še ne bo povod /a vei^je tB }m v /skonu. Dena^a. ki ga željno čakaai. še ne bo. IkBis pa /ato vsseli ?aradi i^ehov vašeg;^ bliiiii^ga sorodnika. i«pr»v iitinjdi odriMi^ derrQ dolgo ni več. Ne na vaši m ne naparincrjevisiram. Ubćtse. kadar sias^ma. obnašata kol dasta ^ ^ sarň^a, Ubema le ?aL da sta se oritiifila. a poD drug do dn;c|ega ne najdo lâ. lahkt;se ;godi. da bo nekrio od vaiu slej koi prej nsli^tel na osebo, ki rnu bo /ntešala glavo. In 10 bi bila ptka na i vajrni Ne vdaiie se pn^lahko. da rte boste kasiiejc obžalovali. Ribi od 20.2. do 20.3. Spn/nali bosio i>ekoya. ki bo niočnfl posepel v vaše ^ivlieiije. Naiprej seveda le v mcsfah, po/nt^c pa ve^ieioo tudi bolj konkreimi. Ni kaj. še vedno so to pleiši m{seci v leiu usti. ki vam ponovno poženejo kri po Mah in v vas vzbudijo ludi nežne ieiie poliiihe/ni. Novi ali stan. sa| ste /nam po tetn. da sprememb nmiale preveč radi. liirl ;atn. kerse marsikoga m marsičesa hilre tiR scličaie. /aio ]e la^je. če iniaie Usio, kar je ^ pres^neno. Nakup, ki ga že nekaj časa načriijjeie. bo moral šo malo počakali. Pa ničliudoga. saj se bo na konoj i?lá;lo bolie. kolsi sploh lahko žeiile. VELENJE v Četrtek, 7* junija 1d.ÛÛ Pred Vilo Herbersiein VI. Kerberstainsko srečanja književnikov: Odprlje srečanja 19.ÛD Dom kulture Velenje Regijska revija folklornih skupin lojih narodov in narodnosti - Hajd u koío 19.00 Mlad in ski cen tsr Ve len j e Zaključek sezone z Orultvom za zavest Křísne 20.30 PradViloHerberstein VI. Herbersteinsko srečanje književnikov: Herbersieinski književnisko*koncertni večer Petek, 8. junija 10.00 Pred Vilo Herberstein VI. hterbersteinsko srečanje književnikov: 15. Herbersteinsko književniško cm izje 12.30 PredVdoHerberstein VI. Herbersleinsko srečanje književnikov: Predavanje Pretnarjevih nagrajencev 2D07 16.00 19.30 Knjižnica Velenje, preddverje VI. Herbersteinsko srečanje književnikov Družabno popoldansko omamljanje v/na Izbranih postojankah mesia gostitelja 19.00 Glasbena loia Velenje, orgelska dvorana Svečanost ob praznovanju 10. obletnice območnega odbora slovenskega društva Hospic Velenje 20.0Q Dom kutture Velenje VI. Herbersteinsko srečanje knjižavnikov: Slavnostna podelitev Pretnarjeve nagrade 2007 21.00 Mladinski center Velenje Kaj - kje - kdaj Punk hardcore koncert Sobota, 9. junija 8.00 • 12.00 Cankarjeva ulica. Velenje Bolšji sejem 8.00-13.00 AtrijKSC Kmečka tržnica Nedelja, 10. junija 1D.00-19.00 HC Jezero Mastodont fest Družinski dan, nastopajo: Mini dame. Damjana Oolavšek. Pinkatinka. Foxy teens. Kingston in Mojca RabiČ Ponedeljek, 11. junija 18.00 Mladinski center Velenje Plesna delavnica s Katarino Hip>hop Torek^ 12. junija 8.00 Mestna občina Velenje, sejna dvorana 6. seja Sveta MD Velenje 18.00 Glasbena šola Velenje, velika dvorana Letna produkcija oddelka za sodobni ples Skrivnostni svet morja 19.00 Galerija Velenje Odprtje razstave: Inventura Sreda, 13. junija 15 o Q Mestni stadion Ve len je Mladinski mednarodni turnir v nogometu Prvi Cviklov memorial. Nogometnr turnir bo potekal do 17junija2007. 17.00 Mladinski center Velenje Ernina delavnica 18.0 O Kun igun d a • regi o n a Inl multimedijski center Arena mladih Hitra vs. bio hrana 19.30 Glasbena lola Velenje, vehka dvorana Recital: Nina Verboten (klavfr) KINO VELENJE SMO ŽE KONČALI? komedija. 32 minut Režija: Steve Oarr Igrajo: Ice Cube. Nis Ur^g, John C. McGinlây. Alei^a Allen. Philip Bolden. Dan Joffre. Tahj Mowry. Jonathan Katz Redna predstava Petek. 8.6. ob 18.00 Sobota. 9.6. ob 20.30 NedefjaJO.6. ob 18.30 GROZLJIVA ŽETEV (The Reaping) TrilsC grozljivka. 100 minut Režija Stephen Hopkins Igrajo: Hilary Swank, Daivd Morhs-sey, Idris Elba, Burgess Jenkins, Da- vid Jensen, Lara Grice. Jillian Bather-son, Manolp Cardo na Redna predstava Petek. 8.6. ob 20.00 Sobota, 9.6. ob 22^0 PISMA IZ IWOJIME (Utter$ from Iwo Jima) vojna drama, 140 minut Režija: Clint £astwoDd Igrajo: Ken Watanabe, Kazunari Nino- miya.Tsiiyosïii Ihara, Ryo Kase, Shido Nakamura, Yuki Matsuzaki, Hiroshi Wa- tanabe. Takumi Bando, Nobumasa Sa- kagami. Takashi Yamaguchi. Nae Yuuki Redna predstava Sobota. 9.6. ob 18.00 Nedelja. 10.6. ob 20.15 Za dodatne informacije o prireditvah in dogodkih laliko pokličete Turistično informacijski in promocijski center Mestne občineVelenje (03/89618601. ŠOŠTANJ v Četrtek, 7« junija 6.00 Madžarska Izlet: Blatno jezero (vabi vas Društvo upok^encev Šoštanj) 18.30 Kulturni dom Šoštanj Predstava in podelitev bralnih značk 19.00 M e stna g a leri) a Šost a n j Otvontav razstave Petek, 8. junija 20.00 Kulturni dom Šoštanj Koncert Uroša Koširja 20.00 Kavarna in slaščičarna štorman Šoštanj Otvoritev fotografske razstave Petra Marinška In glasbeni večer sSaroSeriše Sobota, 9» junija 8.00 K a mni sko-savi n jske Alpe Srednji vrh Mali Gri nt avec* StoriiČ 9.00 Drufmirsko jezero Državno prvenstvo v castingu 17.00 Osnovna lola Šoštanj Koncert Petje na vasi Torek, 12. junija 18.00 Telovadnica OŠ Šoltanj Učenke in učenci OŠ Šoštanj se predstavijo Sreda, 13. junija 8.00 Zasavsko hribovje Pohod Prebold • Mrzlica • Zabukovfca 1 letošnji oskar [za montažo zvoka), najlboljši film leta 2006 po mnenju filmske kritike. ZGODBf IZNARNIJE: LEV, CAROVNiCA IN OMARA (driáinskí pustolovsk; film) Otroška matirwja Nedelja, 10.6. ob 16.00 Naslednji vikend napovedujemo: Avanturistil^no komedijo PIRATI S KA-RIBOV: NA ROBU SVETA druž. pustolovščino Z6Û0BE IZ NAfíNlJE: LEV, ČAROVNICA IN OMARA ter uspešnico SHREK TRETJI od 29.6. do 1.7. Cene predstov: redne predstave 3.5 evr, otroške matineje 2.5, evr Koledar imen Junij (rožnik) 7e Četrtek • Robert 8e petek -Merdard, svetovni dan gasilcev 9*sobota 'Primož 10 • nedelja ' Bogumil. Greta 11 e ponedeljek «Barn- aba 12 e torek'Čedomir 13 • sreda - Anton Lunine mene 8. junija, petek ob 13:43, zadnji krajec NAGRAJENCI NAGRADNE KRIŽANKE GOSTIŠČA AERODROM SLOVENJ GRADEC objavljene 24. majav tedniku Nai cas so: l.nagracia: stortwe v vrednosti 20.86 EUR (5.000 SIT) prejme Javomik Justin. Kidnčeva 55.3320 Velenje: 2 nagrado: storitve vvrednosti 18.69 EUR (4.000 srn l^ajme Maks Dver-§ek Šmarska 33,3320 Velenje, 3. nagrado: stofitve v vrednosti 12.52 EUR (3.000 SIT) prejme Gberč Alenka. Rorjan 184.3325 Šoštanj. Geslo nagradne križanke se glasi: ^rodrom Slovenj Gradec. Nagrado dvignete v gostišču Aerodroma Slovenj Gradec, na Mislinski Dobravi 110, s predloM-viji osebne ídtazníce. Čestitamo! SHREK TRE11I (Shr»Kthe TNrt) SHKEKTRnn CSlirekUveThrrdf AVrOiTDPAlI (Die HîKh«^ 12200 so, NE 14:00 so. NE 16:00 IBtOO 20t00 22:00 PE,so «■m^bh amUBA TMtMsMt. »•»■»"anaa. Mlf nwciCuCK, Mrlt^Pvt«! •HtKVtttWM. Mto »wasuA fae^SH^il««. MllkCCA^ PIRATI S KARI80V: ié7ii*i. NAROBUSVtTA (Plnres cpf A» Cun^m At WorU s EntO 12ďO 50. NE 17:00 ISslO 20i20 21t90 MiitÀ.« 29:40 PC.» TS*"' ChwÎaS». cmairot ■«NVf, ZOOM CZfldIaO 15:90 SO.NS 17:90 20s40 23:50 PE.SO mate. Kfefftfur iSSiMWia^ toMnOM*»». •rtuC^ DRKAJVA SKUPAJ (Bbdîs of Slery) IMO »nKanr, AWftW'. WfIMFtKB«, WiiiWWm t ê ê t .sell FAVNOV LAMIUNT llf «k. fSi La&vlnio Fauno) 14:90 sa NE 2ls20 SPIDER-MAN 9 CSptdrNManS) 4«|0to h1iHWwi»>i AruM&u. »««upu Waatf^« IMt ^ V /V 11:00 sa NE lftt20 SI 11 etih ielih nekega dneva prišla med nas, »pasje pri-Jafel/e¥, hrez nje^a. Tudi Jaz, iafimik psa, sem soc'n.^n-oval z njo. Pravzaprav .sem ze prej spoznal prijemo, pa\'/avno profesorico ^las-/>e v iilasheni šoli, i(nia takrai ne taka dolmi ^ele m nanem pas-jem p<>!if(omf smo Jo doživljali tudi kut Človeka v prostem času, prijetno in nasmejano. '/M'iimivo, to vse dozi vi.s tako spontano alf po deliit dnevov v pnu/tekolo srečanje zaposlenih v podjetju Mercotor. Co^je bodo prišli iz Slovenije in tujine. Zaradi zahtevne organizacije bo ta dan dostop do Velenjskega jezera delno omejen, povečan bo promet na lokalnih in mestnih cestah ter občasno povečan hrup v okolici prireditvenega prostora, na Velenjskem gradu in ob skakalnici. Vse uporabnike cest obveščamo tudi. da bo zaradi zagotavljanja varnosti tega dne od 8. do 24. ure popolnoma zaprta industrijska cesta od Esotecha do Aps in del lokalne ceste Simona Blatnika od kiizišča z industrijsko cesto do plinske postaje. Vse občanke in občane vljudno prosimo za razumevanje in sevam zahvaljujemo! Organizator POGREBNE STORITVE USAR VINSKA GORA 8,3320 VELENJE, te).: 03/ 891 00 30, mob.: 041/ 636 939 POGREBNE STORITVE V CELOTI PREVOZI UREDITEV DOKUMENTACIJE NABAVA CVETJA MOŽNOST PUilLA NA VEČ OBROKOV POSLUtMO 24UR0NEVH0 GIBANJE PREBIVALSTVA Upravno enota Velenje Porpke Klaudijo Nahiigai. Šoštanj. Tovarniška pot 9 in Valerija Kmičnlk. Šoštanj, Tovarniška pot 9: Franc Luk-nsr. Rečica ob Paki 10 b in Brigita Gorèek, Ravne 112; Kletnen Rožič. Velenje, šalek 95 in Katja Apsl Ve* lenje. Šalek 95; Amei Psšič, Velenje. Jenkova c. 11 in Špela Žučko. Velenje, Jenkova c. 11. Smrti: Robert Dovečer, roj. 1980, Kavče 22 e;Bfa? Jelen. roj. 1940, Velenje. Ljubljanska a 31. Marko Kokol, roj, 1927, Celje, Toma?i5eva ul. 3; Mak-siiniljan Brglez, roj. 1933, Zreče. Mfsdinsks 4 a: Frančiška K(sjnc. foj. 1925. škafe 96 b; Helena Kraj-šek, EOj. 1914. Celje, Zadobrsva 134; Hermina Leskovec. roj. 1921 Vojnik, Prusnikova ul 23; Ana Koprive, roj. 1921, Pire§ica 2; Ana Ko-radej, roj. 1937. Velenje, Šalek 88. Ko^ài iiTuiš C'ld. ne umre. Sdmo nekje daleč je. ZAHVALA Ob boleči i/gubi dragega mo/a. oceia. starega ala. brala in strica BUŽA JELENA 28. L 1940 - 30. 5. 2007 se iskreno zahvaljujemi) vsem surtxJnikom, prijateljem, sosedom in znancem, ki sie nam v težkih trenutkih stali ob strani. Hvala dr. Cesarju, sodeiavccm PV Invcsi, Premogovniku Velenje-jamomersr.vo, sindikatu Premogovnika Velenje, sodelavcem inierevrope PH kopenski promet Celje, sindikatu SCPS, gasilcem PCrD Velenje. /^AM Velenje, govornikoma, gospodu župniku 1er pevcem. Zahvala tudi Pogrebni slu/bi Usar. Žalujoči vsi njegovi Zh'Ijerje je kol knjisa: za iisloin lisi. zâ dnevom dan. nihče ne ve. kdàj bo roman, kddj Ih} koiičáUá zadnja sJrdii Odšel .it mr.o^n prerano, s živijenjú nedokončano. ZAHVALA Tiho je odšel naš ljubljeni sin. brat in stric ROBERT DOVEČER Štej', Shac iz. Kavč pri Velenju 8. 7. 1980 - 26. 5. 2007 Iskreno se zahvaljujemo vsem. ki îite ga imeli radi. vsem, ki Sle ga pospremili na zadnji poti, vsem, ki Sle nam kakorkoli pomagali, iivala /a vse i/raze socuija in podpore ler za darovano cveije in sveče. Bolečina bo osiala. Vedno bo z nami. Žalujoči domači. Naj osebnost je Simon Ogrizek * Kupon za naj osebnost maja ^ Glasujem za_ • Obrazložitev_ Moj naslov Nagrajttnci prejšnjega ledna pokriîviicljev PI k apt )In niča (dvH paketa igrać): Nataša Blazuićić, Šalek 103. Ve-lunjc in Marjana Terče. Cesta [V Velenje ter paknh viiclja Rapido TB. d.o.o. Av-tocamp Jezero Velenje (031 6«X 87? - aviodomi Rapide) (tri kape): Matjaž Ro-lovnik. Upa 51 Velenje. Anion Kustcrbanj« Lciuš 108, Šmartnim ob Paki in Valentin Stakne, PaSka vas 27, Šmartno ob Paki. Letos bralci Našega časa In poslušalci RaUia Velenje izbirate naj osebnosti pt>saniezmh niese-ccv v Šaleški dolini, v mesecu decembru pa bomo izmed zmago-VHlcev posameznih mesecev izbrali naj tisebnost leia 2007. Na lestvico osebnosti meseca aprila ste uvrstili trenerja rokomeiašic Bojana Požtina, florista Simona Ogrizka in predsednika kluba športnili navdušencev Marjana Kneza, Izbrali pa ste Horisla .Simona Ogrizka, kije dobil 130vaših glasov. Zdaj pa spel »pripravljamo lestvico«. Ta teden izbiramo kandidate za naj osebnost meseca ina-ja. Predlagajte kandidate, za katere mislile, da so pomembno zaznamovali mesec maj. K predlogu pripišite tudi kratko obrazloži- tev. Upoj^ievali bomo kupone, ki bodo v naše uredništvo prispeli do torka. 12. juîîija, do 12. ure. Vaše Siidelovanje tudi nagrajuje-mo- Ta leden bomo iz- srečanje 2e prinaša ptv membne no vos ti . Ponočevanje z glasbo in literaturo Tudi letos so organizaloiji poskrbeli, da bo vechia dogodkov odprtih za javnost. To sicer ne velja za prvi dogodek festivala. Danes oh 19. uri bodo namreč pred Vilo flerberstein predstavili in vzpostavili mednarodno književniško rezidcnco v velenjski Vili llerberstcin in Savinjsko-šalcški regiji. Ta bo nudila možnost ustvarjalnega bivanja tujih in slovenskih književnikov ter prevajalcev literature iii drugih umetnikov.vabljenih v tookolje. /c ob 20..'^0 uri bodo dogodek odprli za javnost. Večer se bo nadaljeval z literarnim branjem in predstavitvijo nove številke mednarodne izdaje revije za poezijo iJrikon 21, predstavili pa bodo ludi umetniško revijo Pobocza (Obrobja), posvečeno kulturi srednje in vzhodne I:v-rope. Judi Mošnje srečanje književnikov, tokrat močno mednarodno obarvano, je pripravil Ivo Stropnik. Prvi večer bo začinil etncvjazz koncert; nastopili bodo Cordatia Hleb (vokal). Var\ja Ker-ševan (kitara ). Robert Jukic (bas), Dušan Novakov (bobni) in Fredo Perlé (percussion, vo» kal). Sledilo bo še prji bodi) jutri, v petek, med 10. in l.\30 uro pripravili književniško omizje, tokrat z naslovom Omamljanje z/za literaturo. Končali ga bodo s pogovorom z letošnjima Pretnarjevima nagrajencema, zakoncema Boženo in Emilom Tokarzom. Temo omizja, ki jc odprlo za javnosl. sta Ziisnovala urednika revije l.irikon 21 Ivo Stropnik in Zoran Pevec. K spremljatiju omizja pa so povabili tudi dijake gimnazije Velenje. Popoldne se bo dogajanje preselilo v Center Kova, pravzaprav v Knjižnico Velenje. Ob 16. uri bodo odprli priložnoslntj razstavo z naslovom Omamljanje z As t rid Lindgren. Cîrc za priložnostno razstavo ob 100. obletnici pisa-tcljičinega rojstva, razstava pa je iz zasebne zbirke ,V1a[jana Marinska. Popoldne se ho nadaljevalo z branjem otroških pesmi. Literarno branje bodo pripravili tudi gostujoči hrvaški književniki- Ob 17. uri pa bodo odprii Še razstavo eksl i brisov slikarja in grafika Arpada Šalamona. Omamljalo bo tudi nebo Jutri ob 17.45 bodo na Titovem trgu pripravili sprejem udeležencev letošnjega srečanja. Sprejel jih bt> ludi velenjski župan Srečko Meh. Pihalni orkester Premogovnika Velenje bo gostom pripravil promenad-ni koncert, v pozdrav Prcinarjevima nagrajencema pa bo slovenska padalska reprezentanca pripravila padalske skoke, ki bo diJ zagotovo zanimivi za širšo javnosi. (iostje bodo poezijo brali tudi na Titi>vcm trgu. ob 20. uri pa se bodo presehli v dom kulture, kjer bodo podelili Pretnarjeve nagrade 2007 ambasadorjema slovenske književnosti in jezika na Poljskem dr. BožcniTo-karz in dr. Eniilu Tokar/u. Pretnarjevo nagrado bosta podelila književnik Vlado Žabot. predsednik Društva slovenskih pisateljev, in župan MO Velenje Srečko Meh. Sledil bo slavnostni koncert uglasbene novogr-ške poezije, ki ga bo izvedel Orcestra Pega-gos. Na tem večeru bodo podelili tudi Liri-konov I lerbersteinski zlái 2007 - častno priznanja za vrhunski pesniški prevod. V soboto bodo organizatorji poskrbeli, da bodo gostje spoznali regijo S.\ŠA in Logarsko dolino. zvečer pa bodo v Tržiču pripravili še srečanje s Pretnarjevima nagrajencema '07 in pesniki ter uredniki revij Po bo cz a/Obrobja in Rp- Lirikon 21. ■ bs Zlatih kar šest nalog Mur.ska Sobota - Prejšnji petek je v Murski Soboti potekalo zaključno srečanje mladih raziskovalcev Slovenije. Na njem je sodelovalo tudi 13 nalog iz letošnjega gibanja Mladi raziskovalci m razvoj Šaleške doline. Vse so bile nagrajene, od tega jih je 6 prejelo zlato priznanje (3 osnovnošolske, preostale tri pa so izdelali dijaki ši>l Šolskega centra Velenje). Sicer i>a je bilo za državno srečanje prijavljenih 2H3 nalog, od tega so na javno predstavitev povabili avtorje 167 raziskovalnih nalog. ki so jih razvrstili v 18 področij. Komisija je med njimi izbraia največ po šest nalog s posameznega področja in to posebej za osnovne in posebej za srednje šole. V drugi kn>g srečanja, v katerem se avtorji potegujejo za zlaio ali srebrno priznanje, se je uvrstilo II nalog z le-toši\iega gibanja Mladi raziskovalci za razvoj Šaleške doline. Ker je bilo za državno srečanje s tehniškega podrííčja prijavljen ili le 37 nalog, so se v drugi krog uvrstile vse. Med drugim je komisija letos omejila števi- lo zlatih priznanj. Od šestih nalog sla (ahko prejeli najvišje priznanje le dve. Zlato priznanje so prejele naslednje naloge s tukajšnjega območja; Van^evanje z energijo na osnovni šoli (OŠ Gustava Šlliha), Besedilna straža (OŠ Šoštanj), Očka, kje si (Odraščanje otn^k brez očeta -O.S Rečica ob Savinji). Vpliv prometa na pojavnost lišajev v Šoštanju in okolici (Splošna in strokiTvua gimnazija). Tudi mi želimo biti turisti (Poklicna in lelmiška šola za storitvene dejavnosti) in Laserski učinki (Pvalci so se res lahko pošteno zabavali in dodiîbra nasmejali. Upamo, da bo Impm liga v Velenju živela tudi v prihodnje. Vefen/sfci ^ieđdffšĆrttki so se veseHii priznanja za najboljšo stransko viogo, ki jo Je prejeta Petra Hribernik.