Ameriška Domovina
-o«.:.:

■V.V^
AMERICAN IN SPIRIT FOREIGN IN LANGUAGE ONLY
'v.'
NO.
Serving Chicago, Milwaukee, Waukegan, Duluth, Joliet, San Francisco Pittsburgh, New York, Toronto, Montreal, Lethbridge, Winnipeg
SLOVENIAN
MORNING NEWSPAPER
CLEVELAND, OHIO, TUESDAY MORNING, FEBRUARY 3, 1976
LETO LXXVIII. Vol. LXXVIII
Španija obtožuje ribiške ladje ZSSR zlorabe gostoljubja
Sovjetske ribiške ladje z e-lektronskimi napravami vohunijo vzdolž zahodne obale Afrike in vzdržujejo zveze s sovjetsko floto v Sredozemskem morju.
MADRID, Sp. — Sovjetske ribiške ladje, ki v dogovoru s Španijo uporabljajo Kanarske otoke za svoje oporišče, vohunijo ob zahodni obali Afrike vse od Španske Sahare na jug do Angole in Južne Afrike, španska obveščevalna služba naj bi bila prestregla s p o r o č l la teh sovjetskih “ribiških ladij”, ki so opremljene z vsakovrstnimi e-lektronskimi napravami.
Ni znano, ali je Špancem uspelo razrešiti sovjetski sistem tajnih poročil, znano pa je, da so ZDA poučene o delovanju sovjetskih vohunskih ladij ob zahodni obali Afrike.
Španija in Sovjetska zveza ne vzdržujeta rednih diplomatskih odnosov vse od časa španske državljanske vojne v letih 1936-39, ko je Sovjetska zveza podpirala republikansko stran proti gen. Francu. Kljub temu sta 1. 1969 sklenili medsebojni dogovor o ribolovu in pomorstvu, leta 1972 pa še medsebojno trgovinsko pogodbo.	'
V okviru teh pogodb imajo sovjetske ribiške ladje pravico uporabe pristanišč na španskih Kanarskih otokih. Te ribiške ladje vrše vohunske posle in Španci so jih pri tem zalotili, ko so prestregli poročila med njimi ob obali Angole ter sovjetsko sredozemsko floto, pa tudi poročila o bojevanju v Španski Sahari.
Novi grobovi
Frank Gliha Sr.
Po težavni bolezni je umrl v St. Vincent Charity bolnišnici 76 let stari Frank Gliha Sr., vdovec po leta 1961 umrli ženi Anni, roj. Bokal, oče Anne Mc Intosh, Vide Kovačič, Franka Jr. Jer-ryja, Petra, Paula, Stanleyja in pok. Louisa, brat Johna, Louisa in pok. Mary Champa. Pokojnik je bil do svoje upokojitve zaposlen pri American Steel & Wire Co. kot vezalec žice ter bil član ADZ št. 10, KSKJ št. 63, Društva Najsv. Imena pri Sv. Lovrencu in Kluba slovenskih upokojencev za nevburško okrožje. Pogreb bo iz Fortunovega pogrebnega zavoda na 5316 Fleet Avenue v četrtek ob 8.15, v cerkev sv. Lovrenca ob 9., nato na Kalvarijo. Na mrtvaški oder bo položen nocoj ob sedmih.
Portugalski socialisti dobili zasežen list
LIZBONA, Port. — Vlada je vinila list Republica. ki so ga lani zasegli levičarski delavci in ga rabili kot svoje glasilo, socialistom. Listov zadnji socialistični urednik Raul Rega je sedaj pri drugem socialističnem glasilu “Luta”.
“Republica” je izgubila večji del svojih naročnikov, toda njena vrnitev socialistom je kljub temu pomembna v političnem razvoju na Portugalskem. Socialisti jo bodo ohranili kot svoje glasilo z ozirom na njeno dolgoletno izročilo, pa jo verjetno spremenili v tednik.
Honduras in El Salvador se pdločila za pomirjenje
TEGUCIGALPA, Hon. — Honduras in El Salvador, ki sta se leta 1969 zapletla v kratko “nogometno vojno”, sta se odločila za pomirjenje in vzpostavo rednih odnosov.
Spor in vojno je povzročila nogometna tekma med moštvi obeh držav, do pomirjenja je prišlo sedaj po posredovanju tajnika Organizacije ameriških držav A. Orfila, ki je posredoval sestanek zunanjih ministrov obeh sprtih držav Srednje Amerike.
Vremenski prerok
Pretežno oblačno in nekaj milejše. Ob 6. zjutraj je kazal toplomer. 0 F (-18 C), čez dan; kopiji, so koristni samo za stro-
Podpora mod socialisli za Izrael očitno kopni
Voditelii evropskih socialističnih strank, do pred nekaj leti najvne-tejši podporniki Izraela, se od tega očitno odmikajo.
PARIZ, Fr. — Posvetovanje voditeljev socialističnih strank na Danskem in nretekli teden o-mejen njihov sestanek v Parizu sta pokazala, da podpora med evropskimi socialističnimi voditelji za Izrael, kjer je na vladi socialistična stranka, naglo kopni. V Izraelu to vidijo in bi. radi ta tok preokrenili, pa skoraj na to ne morejo upati.
Izrael in njegova socialistična stranka sta imela med socialističnimi voditelji Evrope močno podporo vsa leta po drugi svetovni vojni. Ta podpora je bila trdna, dokler je bil Izrael šibek, položaj pa se je spremenil, ko se je Izrael uveljavil, še bolj pa, ko so Arabci v svojem boju nroti Izraelu začeli uporabljati — olje.
Ko je prišla novembra 1973 Golda Meir, tedanja predsednica vlade Izraela, na razgovore s socialističnimi voditelji Evrope v London, so jo vsi prijemali zaradi nepopustjivosti, branil je njeno stališče le britanski ministrski predsednik H. Wilson.
Ko je bilo v ponedeljek zvečer v Varnostnem svetu Združenih narodov glasovanje o resoluciji za priznanje Palestinskim Arabcem do lastne države v Palestini, je predsednik socialistične- vlade Švedske Olof Palme naročil švsdskemu zastopniku, naj glasuje za resolucijo, četudi je znano, da Palestinska osvobodilna organizacija ne priznava Izraelu pravice do obstoja.
Vlomilci med uradniki
WASHINGTON, D.C. — V u-radih zveznega preglednika bank je bil izvršen pretekli teden vlom. Zmanjkala je kopija pregleda vseh bank v ZDA z zvezno licenco. Namestnik direktorja urada James N. Daniel Jr. je dejal, da vse kaže, da je vlomil v predale, kjer so bili podatki spravljeni pod ključem, nekdo, ki je moral točno vedeti, kje so.
Za to naj bi vedelo kvečjemu 12-15 ljudi. Namestnik direktorja je dejal, da pada sum na vse in da bodo vso reč temeljito preiskali. Podatki, ki so bili v
Ford proli vladnemu
preskrbovanju služb
1 Predsednik ZDA trdi, da naj za nova delovna mesta p o s k rbi gospodarstvo in ne zvezna vlada.
DEARBORN, Mich. — Predsednik Gerald R, Ford je na konferenci republikanskih strankinih voditeljev s Srednjega zahoda dežele označil obljube politikov 'o polni zaposlitvi za ‘kruto iluzijo’, in jih pozval, naj podprejo njegov program postopnega povečavanja delovnih mest v okviru širitve privatnega gospodarstva.
Pred kakimi 900 delegati stranke iz držav Srednjega zahoda je predsednik G. R. Ford govoril o narodnem gospodarstvu, o svojih načrtih za boj proti inflaciji in brezposelnosti ter kot že preje poudaril, da je od 6
MOYNiHAN ODSTOPIL KOT POSLANIK PRI ZN
Daniel Patric Moynihan je sporočil predsedniku G. R. Fordu, da odstopa kot poslanik ZDA pri Združenih narodih, ker se bo vrnil predavat na Harvard univerzo. Predsednik je odstop sprejel z ‘globokim obžalovanjem”. Govorijo o možnosti, da bi Moynihan kandidiral kot demokrat za zveznega senatorja v državi New York proti konservativcu J. L. Buckleyju.	.. —■.
WASHINGTON, D.C. — Daniel P. Moynihan je bister, razgledan. pa tudi odločen in bojevit. V svojih nastopih večkrat ubira neobičajne, lastne poti, ki vzbujajo pri nekaterih odpor. Imel je zaradi tega nekaj težav kot poslanik ZDA v Indiji, še več pa v Združenih narodih, kjer je odločno branil stališča in koristi Združenih držav ter se pri tem ni izogibal niti o-strejšim “nediplomatskim” be-
služb v ZDA pet v privatnem sedam na ra£'un držav Tretjega gospodarstvu in da je v tem tre- sveta- S tem se ie zameril pre-ba iskati rasti števila delovnih ne^aterim •poklicnim diploma-mest. To je možno doseči z davč- 'tom v državnem tajništvu, pa nimi olajšavami	tudi nekaterim predstavnikom
‘zavezniških držav.
Daniel P. Moynihan se je več
a
ZASTOPNICA ZDA V LONDONU — ZDA bo zastopala v
Veliki Britaniji prvič poslanica. Predsednik je proti temu. da	^ ^
Senat je nretekli teden soolav- zvezna vlada zaposlila brez- .	,	. ,	^ „	.. v. *1.	.
Anne	~ - g,"
“ “	rj"* r ^
------n'----	■ ^	ka, da je veliko “črnskih družin”
celo poslabšala, vsekakor pa bi jbre2 m0za kot	^
ki prenekaterikrat niso bile in
Sporazum o prodaji jedrskih elektrarn
BONN, ZRN. — ZDA, ZSSR in pet ■drugih, jedrskih sil., so f>e načelno dogovorile o pogojih, pod katerimi bodo prodajale tujim državam jedrske elektrarne, je objavilo tu zunanje ministrstvo Nemške zvezne republike.
Sporazum ustvarja okvir za približno enake pogoje vseh producentov teh elektrarn, ki naj preprečijo njihovo uporabo za pridobivanje plutonija za izdelavo jedrskega streliva. Določila dogovora, ki bodo urejala uporabo jedrskih elektrarn, bo v posameznih državah nadzirala
...	■ c, ’..	„ . , .	..’njihove glava stvarno matere,
pospešila inflacijo. Pri tej svoji H	J
razlagi se je skliceval na “40-
na dežele
na
letno skušnjo” naše tern področju.
------o—-----
V Floridi prodan aker zemlje za — 50 centov
DA VIE, Fla. — Indijansko pleme Seminolov, ki je nekdaj živelo po vsej Floridi, je spre- i
pehi.
ZDA so v zadnjih letih bile v Združenih narodih skoraj vedno v manjšini, vedno znova preglasovane po azijsko-afriškem bloku držav povezanih s komunističnim blokom. To je sprožilo zahtevo po odločnejšem nastopu ZDA v Združenih narodih, pri nekaterih pa kar enostavno zahtevo po njihovem m stopu iz ZN. Daniel P. Moynihan je tedaj v posebni razpravi odklonil izstop ZDA iz ZN, pa se zavzel za njihovo odločnejše nastopanje, za “ofenzivo” proti bloku Tretjega sveta, ki s svojim številom prevladuje in izsiljuje nemogoče sklepe in resolucije.
Predsednik G. R. Ford je nato Moynihana lani imenoval za poslanika ZDA pri ZN, da bi odločnejše branil ameriške koristi in stališča. Ta je to storil, pa z odkritimi in ostrimi besedami povzročil zgledovanje pri poklic
Iz Clevelanda in okolice
Seja—
Društvo sv. Marije Magdalene št. 162 KSKJ ima jutri, v sredo, ob 1.30 popoldne sejo v društveni sobi avditorija pri Sv. Vidu. Po seji bo zabava in prigrizek.
Kandidiral bo—
Rojak William J. Kennick Jr. je napovedal kandidaturo za kongresnika v 20. okrožju, ko je sedanji kong. J. Stanton napovedal kandidaturo za Senat.
nih diplomatih v zavezniških dr-S svojo študijo žavah, ki so na stališču, da je treba ostati vedno prijazen in
niso poročene.
o teh vprašanjih in z njenimi
zaključki si je ustvaril precej ljubezniv, da je treba maie, ra-nasprotnikov, ki so tem zaključ- dikalne in nepotrpežljive države kom nasprotovali, ker se eno- Tretjega svata obravnavati mi-stavno niso krili z njihomi za- lo, z rokavicami. Ko se je bri-mislimi in mnenji.	tanski poslanik v preteklem no-
Po službi v vladi predsednika vembru javno obregnil ob Mov-J. F. Kennedyja je bil Daniel nihana, je ta zasumil, da je za jelo za svojo nekdanjo posest 16 p- Moynihan profesor na Har- njim državni tajnik Kissinger milijonov dolarjev ali nekako 50jvard univerzi, pa svojo službo in je zato zagrozil z odstopom, centov za aker zemlje, o kateri ’ tam prekinil in bil nekaj časa Nato sta predsednik in državni tudi, da mu jo je gen. Andrew jv službi Nixonove administraci- tajnik Moynihana javno pod-Jackson, kasnješi predsednik je. Zastopal je ZDA v New prla, mu izrazila polno zaupanje ZDA, ukradel.	(Delhiju, ko se je Indija odmak- in odobrila njegove nastope.
Seminoli so se odločili za,nila od Zahoda in se približe- Pred par tedni je prišlo znova sprejem 16 milijonov “kupnine vala Sovjetski zvezi. V Wash- do trenj in Moynihan se je v po-
Mednarodna atomska komisija,
ki ima svoj . sedež na Dunaju. j za svojo zemljo v Floridi”, kb ingtonu so upali, da bo Moyni- sebnem pismu pritožil državne-Temeljno določilo pravi, da se j so spoznali, da več ne morejo han to odmikanje ustavil in pri- mu tajniku, da nekateri v dr-morajo vse države, ki hočejo pričakovati. “Mi dejansko mis- pomogel do boljših odnosov z žavnem tajništvu prepočasi spo-kupiti jedrske elektrarne na limo, da je to premalo, toda se Indijo. V razmerah, ki so na- znavajo njegove uspehe pri tujem, obvezati, da bodo spre- ne maramo boriti novih 25 let stale tam tako v notranji kot v “drobljenje bloka Tretjega sve-jele nadzor nad uporabo iedr- za nekaj več,” je dejal zastop- mednarodni politiki, so bili Moy skega goriva.	nik Seminolov Mike Tiger.
Evropa se mora
združiti tudi vojaško
BRUXELLES. Belg. — Obrambni minister Belgije Paul Vanden Poeynants je na konferenci gospodarskih vodnikov dejal, da se Evropa ne sme več zanašati na ZDA za svojo varnost ter da je sovjetsko govorjenje o zmanjšanju napetosti med Vzhodom in Zahodom nevarna iluzija.
“Danes jemo iz ameriškh rok. Evropa se mora združiti ne le politično, ampak tudi vojaško. To je nujnost naše varnosti!” je izjavil belgijski obrambni minister.
Zadnje vesti
ra”. Zopet sta presednik Ford
Gross Nalionol Product per heod 1374
Over $6,600 $5.500-$6»600 $4,400-$5,500 $3,300-$4,400 $2,200-53,300 Under $2,200

pa se bo dvignil, kot napovedujejo, na do 30 F (-1 C). Jutri bo verjetno snežilo.
kovnjaka, ki iz njih lahko dože-ne trdnost posameznih bank po vseh ZDA, skupno okoli 4,700.
London Economist News Service
POVPREČNI DOHODEK je v različnih drža vah različen tudi v okviru Evropske gospo-darke skupnosti. Najvišji je v Hamburški m estni deželi Zvezne, republike Nemčije, najnižji v Južni Italiji in na Irskem. Povprečni letni dohodek je bil leta 1974, kot kaže tabela na desni zgoraj, v državah Evropske go spodarske skupnosti $4,180, med tem k0 jc bil v ZDA $6,660.
nihanovi napori skromni z us- in državni tajnik Kissinger jav-____;_________________________ no podprla poslanika Moynihana. Izgledalo je, da je vsaj za časno spor poravnan in izgla-jen.
; V pismu, v katerem sporoča D. P, Moynihan svoj odstop j predsedniku ZDA, nič ne omenja svojih trenj z državnim taj-inikom in državnim tajništvom, ampak trdi, da se je “s težkim in razdeljenim srcem” odločil za vrnitev na svoj profesorski položaj na Harvard univerzi, kd mu njegov dovoljeni dopust po^-teka.
Znani sodelavec New York Timesa James Reston je v enem j svojih člankov nedavno napisal,
| da bi bil D. P. Moynihan “sijajen” v zveznem Senatu, ker je • posebne vrste “karakter”, slikovit in razgiban v svojih nasto-jpih, med tem ko da bo v diplomatskem svetu ostal sporen.
Ko so Moynihana včeraj do odstopu vprašali, če je kandidat za Senat, je kratko odgovoril: Ne! Toda njegov pravni zastop-inik v Albany je dejal, da bi ver-jjetno sprejel kandidaturo, če bi j demokratska stranka pokazala,
1 da “to res želi”. Sodijo, da bi llrec D. P. Moynihan, ki zaradi svojega odločnega nastopa v obrambi Izraela uživa tudi podporo Judov, bil močan kandidat in bi utegnil prevladati nad konservativnim Jamesom L. Buck-levjem v prihodnjem novembru.
LIZBONA, Port. — Vlada adm. Azeveda je odklonila zahtevo zveze kmetov, da ukine sedanji agrarni zakon in odpusti kmetijskega ministra, obljubila je le, da bo poskrbela za točno in pravilno izvajanje zakona in preprečila samolast-no zasedanje posestev, kot se je to zgodilo lani v obsežnih predelih južne Portugalske na pogode levičarjev. Predsednik republike gen. Gomes je napovedal odločnejše ukrepe za preprečevanje političnega nasilja.
VATIKAN. — Sv. oče Pavel VL je poudaril, da je glavna naloga žene materinstvo in je svaril pred stremljenji in težnjami po izenačenju ženske z moškimi na vseh področjih življenja in položaja v družbi. WASHINGTON, D.C. — Predsednik Ford je odklcaiil podpis zakonskemu predlogu, ki bi povišal ceno mleku in mlečnim izdelkom.
MADRID, Šp. — Policija je v nedeljo razgnala kakih 10,000 ljudi, ki so demonstrirali v Barceloni, glavnem mestu Katalonije, in zahtevali izpustitev političnih jetnikov.
LOS ANGELES, Kalif. — Kalifornija doživlja svojo največjo sušo v zadnjih 70 letih. Pomanjkanje vode in vlage v zraku povzroča srbenje kože, neugodno počutje ljudi in živali, pa ustvarja tudi veliko nevarnost za požare. Posebno zaskrbljeni so farmarji in ži-vonorejci ter lastniki gorskih letovišč. Od 1. julija 1975 do zdaj je bilo v južni Kaliforniji vsega skupaj samo 0.59 palca padavin, med tem ko je normalna količina za to razdobje 6.5 palcev.
SAN FRANCISCO, Kalif. — Sodna razprava proti Patriciji Hearst, obtoženi udeležbe pri bančnem ropu aprila 1974, se je včeraj nadaljevala z izbiranjem porotnikov. S tem bodo danes nadaljevali. Sodnik Oliver J. Carter je dejal, da je izločil poročevalce od izbiranja porotnikov, da bi zagotovil nepristansko sojenje. To je zanj važnejše kot pravica novinarjev do novic.
.•XU'je*,
6117 St. Clair Ave. - 431-0628 - Cleveland, Ohio 44103
■Published, daily except Wed., Sat,
NAROČNINA:
* Združene države:
$23.00 na leto; $11.50 za pol leta; $7.00 za 3 mesece e Kanada in dežele izven Združenih držav:
Brežnjev in tovariši tege ne morejo, pa tudi ne morejo obuditi od smrti pobitih kulakov in se vrniti v kmetijski produkciji na stari tir izpred boljševiške revolucije. So v resnični in zelo resni zagati, ki ji ni videti izhoda. .
Ta položaj nudi Združenim državam velike politične možnosti, samo na pravi način se jih je treba poslu-Sun., and holidays, 1st week of July žiti. All do Amerika znala v primerni obliki izrabiti to
izredno priložnost v prid svobode na svetu? Vsakda-i' ji kruh je njen nepremagljivi zaveznik.
L. P.
National and International Circulation
Manager Editor: Mary Debevec
$25.00 na leto; $12.50 za pol leta; $7.50 za 3 mesece Petkova izdaja $7.00 na leto
"SUBSCRIPTION RATES:
United States
$23.00 per year; $11.50 for 6 months; 7.00 for 3 months Canada’ and Foreign Countries:
$25.00 per year; $12.50 for 6 months; $7.50 for 3 months Friday Edition $7.00 for one year.
SECOND CLASS POSTAGE PAID AT CLEVELAND, OHIO
83
No. 19 Tuesday, Feb. 3, 1976
A
iTLivi,
ški kruh Rusiji
V davnih ...sift', ko o Združenih državah Amerike.
letos obhajajočih praznik dvestoletnice svojega rojstva, še ni bilo ne duha na sluha, je nekdanja “nazadnjaška” carska Rusija pridelovala toliko žita, da ga je imela ne samo dovolj doma, ampak je s njim zalagala jžvropo in je veljala za “žitnico” Evrope.
Sedaj pa doživljamo čuden, skoraj neverjeten pojav, da naslednica carske Rusije — Sovjetska zveza kupuje ogromne količine žita v Ameriki, da bi njeno ljudstvo ne stradalo kruha. Ali ste se že kdaj vprašali, zakaj je prišlo do tega? O skrbi sovjetskih samozvanih oblastnikov glede preskrbe vsakdanjega kruha ne more biti vprašanja: dobro se zavedajo, da bi lakota ljudskih množic bolj gotovo prevrgla njihovo diktatu-; o kakor katera koli politična ali vojaška zarota ali vstaja. Zalo skrbno gledajo, da so posejane z žitom še enkrat tolikšne površine zemlje kot v Ameriki; pri njih se ukvarja s poljedelstvom šestkratno število pre-oivalstva v primeri z Ameriko: na kolektiviziranih kol-kozih in so^hozih uporabljajo najmodernejše stroje in kombajne. Še ni pozabljeno, kako je Nikita Hruščev \zdihoval ob pogledu na ameriška koruzna polja, češ, kako bi mogli v Rusiji pridelovati take koruzne storže, kot jih je videl tu. Odprl je vire državnih investicij za pridelovanje žita, poskrbel za primerno količino u-metnih gnojil in pospešil proizvodnjo moderne maši-kerije za kmetijsko uporabo. Toda nekaj ni naredil: ni podrl prisilne kolektivizacije zemlje. Prišel ni nikamor, doživel je veliko razočaranje in bil je ravno ta veliki neuspeh, kolosalna polomija pri poljedelstvu, ki ga je vrgla z oblasti.
In več let nazaj nam tudi prihaja v spomin, kako
sv no leto :a letom iz časopisov požirali laž, da je v Jugoslav:;; to povod:
kot (i .
ko je ju, p:, e j v za:
zad- ... .., km. s ;


sšmmmm
f
BESEDA IZ NARODA
mm zvona sv. štefana in okolice
Chicago, 111. — (LXXXXIII.) nar je Baraga prehodil ob vsa-Bishop Baraga Relief ni bil po ' kem vremenu in letnem času o-volji domačemu župniku Matiju gromne daljave. Nam je več-Jagru, pa tudi nekaterim dru- krat pretežko, da bi naredili u-gim. Župnik M. Jager je pova- dobno pot do svoje farne cer-bil nas tri “greenhorne”, da gremo z njim v Cleveand, da bomo tam obiskali tudi škofa dr. Gregorija Rožmana. Med potjo so
kve, za zabavo pa se vozimo dolge milje. Baraga je. kot misijonar skrbel za Indijance, Francoze, Nemce, Irce, ki so kot našemi: vsi trije.namigavali, da ni jlienci bili razkropljeni po da-prav, da pomagam Merkunu. ! našnji Baragovi deželi. Naporno Ko smo obiskali škofa Rožmana j je biti razdeljen v toliko smeri pri Sv. Lovrencu, nas je izredno in delati za ljudi različne misel-
prijazno sprejel. Midva s škofom sva se poznala še iz orlovskih časov, saj je vodil duhovne vaje za fante pri Sv. Benediktu v Slovenskih goricah. Bilo je kakšna dva meseca pred imenovanjem za pomožnega škofa. Ko mu je benediški kaplan pri poslovilnem govoru omenil, da se nekaj šušlja, “da bo on bodoči ljubljanski škof', je gospod profesor Rožman postal kar hud. “Ne, tega pa ne maram. Imajo
nesti, duhovne usmerjenosti in kulture.
Mnogi med nami mislijo in ravnajo, kot da je samo njihov pogled na svet in na krizo v Cerkvi pravilen. Posledica je, da niso sposobni opaziti, kar je dobrega o drugih ljudeh. Baraga je duhovno trpel, ko je videl in doživljal nerazumevanje in nasprotovanje svojemu misijonskemu delu in pogostokrat tudi v svojem cerkvenem predstojni-
stih letih, kmetije,
pridelek žita eno leto suša; drugo ie-Tito moledoval za kruh v Ameriki,
; moleduje Brežnjev; To ie bilo \
ski diktat	ivižiral
:.:bnih rokah, m jih no sitno vključeval v la Žida bi s tem dob; A partija v svojo oblast judviuo, pri katerem je čulila največ odpora j in a ti. T trajale ...... bril j, dokler ni Broz ;
spoznal da po tej peti ne more naprej, če noče postati v pr;	■ po : mt odvisen c d zunanjega sveta. Za-
čel je kmetom vračati zasežene kmetije tako, da je danes okoli SO'( zemlje v zasebnih rokah — in glej čudo: v Jugoslaviji je manj suše in povodnji!
r ■ :’v vdi sa, de se Brežnjev noče učiti pri nejever-i)	šu Titu. Pa se bo končno le moral, če noče
gpi avit	v položa j, ki se bo nad njenim kme-
t;jd	začel vgrovah ves svet. Zlasti
—	;	:	2 -kmeri- !te^ in prišla do sklepa> da iz_
ibo glede dobave žita' za več let naprej moral potrditi, idava mesečnik “Slovenska Pra-
v Ljubljani bolj sposobne, kakor jku ni dobil opore. To ga ni nisem pa jaz.”	I koli nagnilo k nepravilnemu
Ko smo se pri Sv. Lovrencu ravnanju proti krščanski Ijubez-pogovarjali o tem in onem. jej ni.
župnik Jager omenil tudi Bi- j Mi opazujemo in doživljamo shop Baraga Relief, toda škof | krizo vernosti v Cerkvi. Mnogi Rožman je, kakor da ni slišal, !menijo, da vedo za vzroke kri-šel preko tega. V tem oziru je |Ze, nikoli pa ne pomislijo, da jo bil škof vedno zelo nepristfan- tudi sami povzročajo. Pritožuje-ski in ni maral škodovati svoje- Jo se, da verniki ne poslušajo mu bivšemu dobrepoljskemu Ceerkve. Zakaj pa ne pogleda-župniku, ki si je stekel velike j mo, kako mi poslušamo cerkve-zasluge že doma, pa tudi med ne predstojnike. Ti niso nekje begunci v Ljubljani in v tabori- j daleč, škof zastopa Petrovega "ču v Italiji. Je pa imel č. g. j naslednika, župnik zaslopa ško-vlerkun to slanost, da je rad šel jfa. In koliko stvari se naredi v svojo pot, ki pa ni nikdar niko-V stvareh, ki same po sebi spadajo :uur s Dedovala.	j ped župnik ovo od govornost,
Bil je pripadnik tiste struje, |brez njegove vednosti in brez
letno) in povabila na Baragov .dan, ki bo letos v nedeljo, 29. avgusta, v Marquettu, Mich. Letošnji Baragov dan v malem v Chicaug naj da nove spodbude vsem Baragovim častilcem. Predvsem smo Slovenci dolžni, da stopimo v prve vrste in prosimo, da Bog, od katerega pride /sak dober dar, poveliča svojega božjega služabnika k časti oltarja.
*
V	soboto, 24. januarja, sta obhajala srebrno poroko člana naše soseske g. Frank in Julia Petrič na 22nd Place. Julija se je preje pisala Brenčič. Imata tri otroke, vse dobro vzgojene. Naše iskrene čsstitke z željo za zlati poročni jubilej!
*
V	soboto, 24. jan., sta se v Westchestru, v predmestju Chicaga, poročila gdč. Katy Karner in Robert De Greca. Nevesta je bila pred leti kraljica Slovenskega dneva. Mnogo sreče in
žegna božjega!
' *
V	nedeljo, 18. jan., je bil ustanovni sestanek “Kluba Slovenija”, katerega namen je kupiti primerne prostore, kjer bi lahko slovenska mladina taborila, se igrala itd. Nekaka slovenska farma. V odbor so bili izvoljeni: Milan Pečar ich, predsednik; Martin Hozjan, podpreds.; Irena Pecharich, tajnica; Lojze Zupančič, pomožni tajnik; Slavko Vukšinič, blagajnik. V nadzorni odbor: Frank Sedlašek ml., Viktor Lavriša in Frank Stariha.
*
Muzej za znanost in industrijo se je Slovencem, ki so sodelovali pri prikazu božičnih običajev, lepo zahvalil. Zaslugo imata predvsem fara, ki je bila pokroviteljica slovenskega nastopa, in pa Mrs. Metoda Fi-schinger. Tisti dan, ko so nastopili Slovenci, je bilo 39,846 obiskovalcev. Na sami slovenski prireditvi pa 774 oseb. Vsekakor izredno lepo število.
❖
“Kaj pa kuhaš, Ančka, ko je vse tako drago?”
“listo, kar ni drago!”
“Kaj pa je to?”
“Mula. ..”
Še nekaj h Januarskega žaljenja njaisrite srassje
D je hotelo, do. bi Slovenci irne-! li svojo lastno, suvereno državo. Zrl, da te ideje g. Erjavec v svojih brošurah nikdar ni vzel v razpravo. Nastajale so težave. Mož je bil bolan. “Vi boste mooli prej ali slej iti kam drugam, kjer boste imeli več sodelavcev,” mi je večkrat rekel. Bilo je v novembru 1949. Spet je bil naenkrat ves navdušen. “Mi moramo imeti za svojo idejo svoj časopis.” Razgovarjala sva se o
<• .SovjeTea ne pričakuje v doglednem času izboijša-n.a sve d poljedelske, produkcije. S tem pa odžira ameriško žico onim desetinam in desetinam novih držav po svetu, ■	/• stradajo zaradi pomanjkanja žita in kru-
ha, pa j h rrunizem vabi v svoje vrste kot najboljši državn. • -r ;h in gospodarski sistem na svetu. Lačni ljudi' ■ ' "jejo: kakšen sistem je to, ki nam odjeda kruh iz Amerike? Če gre ves svet v komunizem, kje o netem sploh dobili žito?
Z zgledom Jugoslavije smo že pokazali, kje leži u-ganka o resnici, da povsod tam, kjer zavlada •“socializem”, prenelm rasti zadostna količina žita. pa tudi smo povedali, kako se ta uganka reši. Odvzem zasebne kmečke lastnine in prepoved zasebnega obdelovanja .•, razen na zelo majhnih ohisnicah) je vzrok usodnemu padcu v produkciji žitaric in tudi drugih kmetijskih pridelkov. Dotlej samostojen kmet je postal s kolekti-. macijo navaden kmečki delavec na veleposestvu, kjer en kohloznik orje, drugi seje, tretji okopava, četrti žanje, nič pridelka pa ni njegovega, ampak je plačan od površine obdelane zemlje. Tovariši niso upoštevali dejstva, da zemlja ni tovarna, da je kmečko vprašanje haiogo bolj komplicirano, kot so po marksističnem na-uku domnevali — in so se ušteli, temeljito ušteli. Ruski komunizem je v tem oziru globoko zabredel, vložil v zgrešeno kmetijsko politiko ogromne vsote denarja in arugih sredstev, sedaj pa ne more nazaj, ne da bi postavil na kocko celoten marksistični sistem.
Doklei je vladal Stalin, Sovjetija ni kupovala žita v kapitalističnih deželah. Tiran je raje pustil podeželje stradati kruha in trpeti lakoto in je le mesta in industrijo oskrboval s kruhom, red in mir pa vzdrževal s krvavim nasiljem Gulaga, potem ko je strahotno dal pobiti kulake in z nasiljem uvedel marksistični red kolhoza in sochoza.
vica”. Uvodni članek je napisal župnik Merkun sam, ostalo sem pripravil jaz. Vinjete na matrice je narisal č. g. Jože Kapus, ki sc je nekaj let pozneje smrtno ponesrečil v Kansasu. Prva številka je izšla v januarju 1950. Završalo je v Barbertonu in v Clevelandu.
(Dalje sledi)
*
Imeli srno spet mladinsko slo-
nsko mašo. Tokrat je bila -■družena s spominsko proslavo ’08-letnice Baragove smrti. Mislil Sem, da je kak velik praznik, Božič ali Velika noč, tako polna je bila tokrat cerkev sv. Štefana. Prišli so naši najmanjši s svojimi starši, z njimi pa tudi naši višješolci. In ljudje, ki jih drugače ne vidimo v naši cerkvi ali vsaj zelo redko. Sv. mašo je daroval č. g. p. Fortunat, urednik Ave Maria, ki je imel za to priliko prav globoko zasnovano pridigo.
njegovega blagoslova. To vzroča krizo tu med nami. ben apostolat med farani ne bo blagoslovljen, če se boste izogibali blagoslova od župnika, preden se kaj začne. To je potrebno tudi iz praktičnih razlogov. V teku so akcije in imamo stvari (slovenske), ki delujejo, so potrebne in koristne, a so ljudje, ki hočejo vse znova začeti. Podpirajmo to, kar imamo. Za dobra dela, za katera hočemo dobiti plačilo, ne iščimo hvale in priznanja.
Cerkevni zbor se je tokrat izredno lepo predstavil pod vodstvom dirigenta Janeza Arka in organista dr. Fišchingerja. Berila sta brala Andrej Remec in gdč. Vanda Gregorich, darila sta prinesla k oltarju Johnny in Marija Zerdin. Vsi so bili v slovenski narodni noši'.
Po maši se je napolnila spod-
Predolgo je, g. urednik bo hud. Nič za to, za ušesa me ne more po-| prijeti, sva predaleč narazen. No- Lep pozdrav vsem skupaj!
“Toti Štajerc”
——o-------
nja cerkvena dvorana, ki je bila
pcpclncma zasedena. Med namijžina in dom iz Koroške-so bili: glavni predseanik KSKJ [Marie iz Lemonta.
Lepa pritažnosl
Cleveland, O. — Prihodnjo nedeljo, 8. februarja, bo z dobrim kosilom postreglo vodstvo Slovenske šole pri Sv. Vidu in bo, preostanek uporabljen za vzdrževanje slovenske sobotne šole pri Sv. Vidu.
Ko imamo dovolj vzroka, da se Slovenci tega kosila udeležimo in tako pomagamo, da otroci slovenskih staršev njih jezika ne bodo prehitro pozabili, bo ob istem času prilika, da v dvorani udeleženci morejo naročiti ali naročnino obnoviti na slovenske liste: Duhovno življenje, Svobodna Slovenija, Sij, Glas SKA, ki se tiskajo v Argentini; Družina, Ognjišče, Mavrica iz Slovenije; Naša luč, Dru-
Ave
g. Edv. Kučič, častni predsednik podružnice Baragove zveze ing. Jože Gregorich. ing. Jože Žele iz Clevelanda ter gl. tajnica Baragove zveze iz Marquette, Miss Agnes Rufus. Slike so bile prav lepe, videli smo jih nekateri že v Clevelandu lansko jesen. Prav lepe slike ima tudi dr. Tone Arko. Upamo, da jih bomo videli tudi mi, če ne prej, pa prihodnje leto za Baragovo obletnico. Sledila je seja podružnice Barago-jve zveze v Chicagu. Kratke be-
Postavil nam je za vzgled ve- isede je spregovoril ing. Jože Že-likega slovenskega misijonarja [le, gl. predsednik KSKJ Mr. Ku-skefa Friderika Barago. Ob [cich in dr. Leskovar, njem naj dobimo spodbudo in j Miss Agnes Rufus iz Marquet-navodila za praktično ravnanje [ta je podala poročilo, kako stoji ne le v svojem osebnem življe- zadeva beatifikacije Friderika nju, marveč tudi v svojetn raz- Barage, poudarila je potrebo fi-merju do bližnjega. Kot misijo- nančne pomoči v članarini ($5
Lahko se bodo tudi dobile knjige: Svetovni popotnik Pripoveduje, prvi in drugi del, Butara, Jože Petkovšek, Odprto pismo voditeljem Sovjetske zveze, Naše življenje. To se vse najnovejše, nekaj knjig bo razstavljenih starejšega izvora. Zastopniki Slovenske pisarne bodo istočasno sprejemali naročila za Družbo sv. Mohorja v Celovcu in Goriško Mohorjevo družbo za 1. 1977.
Kdor bo izrabil to ugodnost, ši bo prihranil čas, stroške in delo.
J.O-k.
Skoraj polovico
NEW YORK, N.Y. — V zadnjem srenj skem poročilu sem se nekoliko ustavil pred največjim dogodkom naše skupnosti v januarju, pred januarsko srenj-sko prosveto. Ves sestavek je bil bolj vzpodbuda, ki mi jo je dal clevelandski dopisnik AD, ko je po pripovedovanju Musiče ve Tončke iz Trzina ob njeni 80-letnici rojstva zapisal, kakšno je bilo življenje na Osmi nekako o-koli desetletnice in še nekaj poprej, po ustanovitvi slovenske fare sv. Cirila v New Yorku.
V	glavnem so bili naši srenj-čani tedaj slamnikarice in slam-nikarji, šivalke in blokarji. Seveda je bilo tudi precej slovenskih ljudi drugih poklicev in delavcev. Vendar večina je bila ie zaposlena v njujorški slamni-karski industriji.
Kakor so poznali močno medsebojno nevoščljivost, če je katera dobila boljše čipke, če je kdo imel daljšo sezono dela, vendar je bilo pozabljeno, ko so prišli skupaj. In skup so radi prišli.
Vrste teh naših ljudi so se že močno razredčile. Največ jih je razredčila neugnana delavka-smrt; nekaj pa odselitev v druge kraje. Danes živijo že zelo razpršeno po njujorškem področju. Kadar smrt od časa do časa stopi spet med nje, se vendar večinoma vsi spet zbero v pogrebni žali. kjer umrla ali umrli leži.
To opazujem že nad 20 let in posebno opažam to srenjsko dejstvo v zadnjih letih, ko so vrste naših srenjčanov zares že močno načete in razredčene.
Zadnji tak primer smo doživeli ob smrti Domžaičana Franka Smeta, katerega žena je bila zdaj vdova Minka z dekliškim imenom Kralj, Rbežnikova iz Domžal. Umrl je zadet od srčne kapi ob svojem 65. letu v petek, 9. januarja. Tako je srenja doživela kar hkrati žalosten in vesel dogodek. V petek zvečer je župnik oče Richard dobil obvestilo o smrti Franka Smeta; drugi dan pa je daroval poročno mašo za inž. arh. Vinka Burgarja in Marjanco Jenkovo.
V	nedeljo, 11. januarja, ko je umrli srenjčan Frank Smet ležal v pogrebni žali Geis v Rid-.gewoodu, nasproti Ligine hiše, je bilo vreme zelo slabo. Snežni vihar smo imeli, ki se je umiril šele popoldne. Vendar kropilcev je bilo polno v pogrebni žali. Prišli so iz New Jerseyja, z Long Islanda in iz zgornjega Nevvjorškega. Tako ta naš stari rod še zmeraj skup drži, čeprav jih v cerkvi na Osmi pri Sv. Cirilu ne videvamo pogosto ali celo skoraj nikdar.
Tudi umrli Frank je zelo poredko prišel na Osmo, cerkev pa je podpiral. Bil je srečno poročen, vendar v zakonu otrok ni bilo. Poročen je bil z Minko na Osmi, zato je tudi Osmo poklicala, ko je Frank nenadno umrl. Odločila je. da bo pokop iz slovenske cerkve, s slovensko vstajenj sko mašo.
V	torek, 13. januarja, je bilo pri tej maši veliko več sreniča-nov — našega starejšega rodu — kot pa nas je iz mlajšega pri večini nedeljskih maš. Starejši naš rod na svoj način ob svojih prilikah še zmeraj skup drži.
Problem v naši srenji je torej ta: kako bi tudi starejši in mlajši rod, ki je različnih poklicev, medsebojno skup držala. V tej smeri sem se precej trudil v svojem pisanju in dvakrat ob pripravi programa za srenj sko prosvetno uro. Vsi skupaj pa menim, moramo iti predano na delo v teh naporih in težnjah prav v letošnjem letu, ko fara sv. Cirila na Osmi slavi v soboto, 22. maja, svojo 60-ietnico. Ta dan moramo svojo cerkvico spet napolniti do zmogljivosti in napolniti moramo tudi dvorano v Ukrajinskem domu na Drugi aveniji med Osmo in Deveto
obiska srenj čanov na Osmi med tednom sredi januarja.
Na peti dan po tem srenj skem srečanju smo doživeli pri in po deseti maši običajno mesečno srenj sko plimo mlajšega rodu. Redki od starejšega naselniške-ga pridejo ob priliki redne srenjske prosvetne ure s skupnim kosilom.
Nedelja je bila sončna, toda mrzla. Močno bi škripalo, če bi bila zasnežena. Vendar so se skoraj vsi zbrali kot običajno in zasedli pripravljeno dvorano brez dodatnih miz. Le nekaj gostov smo imeli med nam, ki so nas opozarjali, da bo imel Zvon 24. januarja v Fairfieldu svoj mali koncert' z dobro domačo zabavo.
Na tej prosvetni uri je razen vodnika ure g. dr. Zdravka Kalana, našega organista Franja Kostanjskega, pevk Marinke Zupančičeve in ge. Jelševarjeve — nastopila srenjska otročad in mladina.
Vsled tega je vodja uro začel z ugotovitvijo:
“Ta ura je posvečena slovenski mladini, pa ne tisti v Sloveniji ali Clevelandu, ampak naši njujorški slovenski mladini. Zato bo v glavnem, nastopala mladina. Starejši borno imeli samo pomožne vloge.”
Nato je izrekel mnoge pohvale našim otrokom, dejansko ak-■tivnih imamo zdaj nekako 16. Nekaj jih še čaka, da dorastejo in stopijo s temi v vrsto srenj-sko aktivnih otrok. Nekaj jih s starši vred .stoji ob strani. To je moje osebno opazovanje, ko po svoji misli, po svojem čutenju pisati in govoriti, posebno, kadar to dela iskreno in dobronamerno.
Ko me je na Slovenskem prijela OZNA ob koncu maja 1945 in me zasliševala, mi je izpraševalec moje reakcionarne vesti enkrat postavil vprašanje:	Za-
kaj pa si ti sploh proti nam? Jaz pa mu odgovorim: Nisem proti vam, da bi branil svoj položaj v stari Jugoslaviji, ker ga nisem imel. Nisem proti vam, da bi branil svoje imetje, ker ga nimam. Sem pa proti vam, ker
Brazil] a zavzema tri sedmine ' cesto, celotne površne Južne Ameri-j Frankova smrt, v žalosti ugo-ke.	jtavljam, pomeni nekako plimo
■
oranim svobodo in svoje možga-oe. Pa prav zaradi tega, ko sem no 11 mesecih prišel iz zapora, sem. zapustil očetnjavo Slovensko in se vrnil v rojstno deželo Ameriko. Sem pač človek svoje glave!
Vodnik ure dr. Z. Kalan je pohvalil njihovo prihajanje v cerkev in na prosvetne ure, na katerih zdaj tako radi sodelujejo. Poudaril je, da pri njih opaža iste dobre lastnosti staršev: bistrost, pridnost, vztrajnost, zanesljivost, smisel' za red in čistočo. Potem je ovrgel mnenje nekega profesorja, ki je govoril o kompleksu manjvrednosti pri drugi naseljeniški generaciji. Poudaril, da imamo vse prej kot to starejši in mlajši — občutek m a n j v rednosti. Dejal je: “.. . temu se ni čuditi, ko vidimo, kako drugi narodi med nami živijo, ko vidimo nezakonitost. nered, lenobo in neznačaj-nost na naj višjih in najnižjih mestih, smo ponosni, da šmo Slovenci.”
Poudaril, da se milijone da podedovati po starših, ne pa znanja in izkušenj.
Po teh vodnikovih besedah so mladi začeli odvijati program srenjske prosvetne ure na Osmi pri Sv. Cirilu.
Vsi so bili v lepi skupini zbrani na odru. V ospredje stopi brihtna, zala Bernardka Kami-nova in pove,- da se nam kot Pi-kapolonca predstavi . .. Zares še majhna in vendar že večja, prvič samostojno nastopi Kristin-ca Stalzerjeva in nam pove tisto poznano Majhna s em bila Andrejček Zupančič iz skupine ves vesel priskače in nam o Mravljici nekaj pove. Jožko in Helenca pa veselo pravo in besedno Kolo . . . zaplešeta. Franjo Kostanjški na klavirne tipke udari in vsa naša otročad: (Dalje na 3. strani;
iiOYINA
RAZNE NOVICE DOHA IN PO SVETU IKoiSeert toiiiaih fs®ssi!
Luč, Življenje in Ljubezen. Solo poje Johny Kolenko.
I m t. 7 -fT , . „„ j Letošnji božični koncert bo loronto, Ont — V dneh 20.,!	■.	. » .
• oo j i .	, ostal poslušalcem dolgo v spoil. m 28. decembra je v cerkve-1	„ x
„	.. mmu. Gotovo je v tistih dneh,
T	v,	Imh dvoranah slovenskih župnij , , ,	.: , ,	, , , vv
Javno tožilstvo je drugačnega'v Torontu nastopil mladinski V dusan rnn°glh> kot na nevid-: igralci Slov. gledališča predsta-
c p	. Jnem betlehemskem nebu zasi- vili Županovo Micko v novi ob-
' jala zvezda in razsipala svetlo-
Predsednik naše vlade Pierre zakoni zastareli in v nasprotju z Trudaeu je kot prvi državnik .duhom časa.
^ATO obiskal pretekli teden
Kubo in tam na nejevoljo pre- j mnenje in bo morel dr .T. Mor-	sTovZ&eZle
ekatenh vzhkal Fidelu Castru, : gentaler znova pred sodnika v Marin	in nna
je konservativni zastopnik ^ejal v Ottawi. Obisk naj bi služil pospeševanju trgovine Kanado in Kubo, pa tudi ^°ljšim odnosom med obema, j^tudi je Kuba med najvnetej-simi podporniki komunističnih revolucij po vsem svetu. Trenutno je v Angoli v boju za komunistično stvar blizu 15,000 kubanskih vojakov.	*
Nekateri od teh so morda le-mii tja v letalih, ki so pristala na kanadskem letališču Gander. Predsednik vlade Trudeau je ^ejal, da “je slišal” o teh pole-'h, da pa ne ve, ali so te vesti ^nične aii ne. Vsekakor je ka-
Montrealu.
*
V zadnjih dveh mesecih je število ljudi na javni podpori na področju Velikega Toronta po-rastlo za 2,000 na skupno 41.000, kot je objavil komišener za socialno skrbstvo R. Tomlinson.
*
Neki dijak srednje šole v Ver-nonu, B.C., je bil izključen do konca letošnjega junija, ker so ga dobili pri kajenju marijuane. Pet drugih, ki so jih zasačili pri kajenju marijuane ali pri pitju alkoholnih pijač, je dobilo nekaj
Mariji Pomagaj in pod vodstvom č.g. Toneta Zrneca, ob spremljavi Lebarjevega orkestra izvajal program božičnih pesmi.
Osnovna misel koncerta je pozdrav Novorojenemu Detetu, ki
pa mim hišce grem ter ogreli sleherno dremotno srce, da je občutilo valovanje otožne domače melodije.
V režiji g. Vilka Čekuta so ruarja doma na postelji Ivanko
ustrelila. Ivanka je morala u-
:17 let, rane so se hitro celile. Bi-
1	la je že izven smrtne nevarnosti. To partizanom ni bilo po volji, vedeli so, da so domobranci lepo ravnali z njo in Ivanka se je sama prepričala, da domobranci le niso taki, kot so ji o njih govorili. Partizani in člani SKOJ-a so se zbali, da bi Ivanka druge izdala, zato so poslali'
2	člana VOS,, katera sta 12, feb
bo božjega miru, ljubezni in odpuščen j a, ki naj nas spremlja preko vsakdanjosti do drugega - večnega - Božiča.
Hvala vam, mladi pevci in pevke, člani orkestra in pianistke za ta prekrasni božični dar. prinaša življenje in mir na svet, Posebna zahvala č.g. Tonetu ponižna molitev vernega srca, Zrnecu, voditelju zbora, g. Maki se raduje prihoda Odrešenika, tiji Lebarju za idealno vodstvo Ostale pesmi opevajo zimsko in novo kulturno doživetje, idilo, veselje v zasneženi naravi.
Program je obsegal devetnajst pesmi iz najrazličnejših dob in krajev sveta. Pevci so prevevali
petih jezikih. Glasbeno manj stroge kazni. Šolske obla- I premij a vo sta priredila gg. Ma-
ICnfertsi večer
¥ lew Tarealii
Toronto, Ont.
liki bralne komedije. Prirejeno z vezalcem (Peter čekuta), oblečeni v staromodno obleko in z živahno karakterizacijo posameznih vlog so zabavali poslušalce. Trda kmečka beseda župana Jaka (Simon Kregar) in Anžeta, Mickinega ženina (Tine Franceschi) je ustrahovala žlahtnega gospoda (V. Čekuta) in njegovega pisarja (A. Koželj), da sta popihala nazaj v Ljubljano ter pozabila županovo Micko (H. Puc) in bogato vdovo (A. Resnik).
Po programu so znanci in prijatelji obkrožili požrtvovalne V zvonenje pevce Zvona in jim čestitali k
ria4ska vlada pretekli teden spo- proti kajenju marijuane in uži-ročila v Havano, naj
sredi obširne kampanje i* ^ ^‘ei:)ar in Walter Babiak. Pri božičnih zvonov je zavriskala njihovemu pogumu in vztrajno- ]
pesmi sta sodelovala slovenska fantovska pesem. Še-1 sti. Skupno so pletli načrte za
^al ne usmerjajo preko Gan-
derja.
*
Četudi je bilo ponovno pisano 0 tem, da so se Južni Afrikanci ^■ttaknili iz Angole, kjer so v Svojih nastopih, pri katerih so kfteli skupno 29 mrtvih, večinoma dosegli postavljene cilje, kot k to objavil v parlamentu
vojaških vanju alkoholnih pijač pri dija- ^-S- Tone Zrnec in Silvija Ko- gava beseda je razvezala lica v 'bodočnost, da se njihova pesem um u; m	_______llaričeva.
kih, ki se je ponekod nevarno razširilo.
*
Kvibeška pokrajinska vlada je nekoliko omejila določila o obveznosti francoščine v okviru novega “jezikovnega žakona”.
Petje zbora je sprem- smeh, v zimsko toronsko ozrač-Ijal orkester desetih inštrurnen- jg je zavel topli din slovenske talistov in pet pianistk, ki so se zemlje.
vrstile v posameznih točkah j y soboto, 27. decembra, so nas programa.	! obiskali pevci iz Fairfielda,
V prvem delu božičnega kon- Conn. Pod okriljem Lige slo-certa so nastopali najprej naj- venskih Amerikancev so, zdru-mlajši. Lepo ubrani in močni ženi v glasbeni skupini Zvon, *	(glasovi so prepevali o angelcih nastopili s programom sloven-
Zunanji odbor zveznega Sena- pastircih pri jaslicah. Stare skih narodnih in umetnih pes-retoriji obrambni minister Pi- ta v Ottawi je v obširnem poro- slovenske božične pesmi so poz- mi. V newtorontski dvorani se eter Botha, so se ti stvarno u-maknili le nekaj dalje proti ju-niso pa še Angole zapustili.
Položaj tam smatrajo še ved-za nevaren in so odločeni daniti svoje važne, koristi, če-|udi prj i;em nimajo podpore zahodnih sil, na katero so nekaj Casa upali. Potek državljanske 'Ojne je negotov, ko nasprotni-m Ljudskega gibanja, za katero bojujejo Kubanci, iščejo be-
čilu poudaril potrebo po bolj-	ušesa in budile ro- jhn je pridružilo Slovensko gle-
šem informiranju Kongresa in mfntiko preteklega božičnega dališče iz Toronta in sodelovalo
spet kmalu oglasi med kanad skimi rojaki in jim želeli srečno pot domov.
I@ka| fhpistši k “partizanski zgotoinp
' Kdo je ustrelil Ivanko Erjavec?
TORONTO, Ont. — Leta 1945,
javnosti ZDA o kanadskih vpra- ^asa’ tako odmaknjenega seda- z Linhartovo komedijo župa-' ga ^za^0 g0 ce mnogi partizani
najemnike v Evropi in delno
v Ameriki. Nekatera poro-
tudi
pravijo, da je nekaj sto teli ^jemnikov že v Angoli, še več da jih je na poti. V bližnji °dočnosti naj bi prešli na se-Veru v okviru Narodne fronte v ^pad.
bi
Kanada je
•	Jnjeval izvajanja zbora ter pavz- JaTuLneTop nTzl™ "brai ?	»» >**<**™K »
CŠfVtS ^	mIa: & US TonfCpar FrSi	^
olja v Sadvski Arabiji. L. 1974 nega dogodka, kar je ponovni iurallv nirisent zbora ie Pere- m a ,	,	. . „
■ Tin:
ga je tam kupila le celotne potrebe uvoza, lani
pa da je pripravljen za žrtve in na-
, General Motofs Corporation prodala lani izven Severne ^klerike skupno 1.47 milijona Momobilov, nekako 10% več
ki
:°t v letu 1974.
Odkrili večjo koncentracijo ra-0,i plina. Zvezna vlada je že ^red 25 let preiskovala nevar-nost radiacije na mejnem podrtju, pa o tem poročilo ni bilo ^kdar objavljeno.
*
Ur. Henry Morgentaler. ki je lani obsojen zaradi kršenja '•a-konov o prekinitvi nosečnosti, k bil pretekli teden puščen na Svobodo pod pogojem, da se bo °^2val pozivu pred sodišče, ko ,0 ponovno sojen zaradi preki-vanja nosečnosti. Četudi je to v° zakonih prepovedano v slu-^jih, kot so bili njegovi, je on l° javno priznal trdeč, da so ti
bec City-W;indsor. O tem. katere zveze naj bi bile ukinjene, bodo javna zasliševanja, je obljubil minister v parlamentu.
Kvibeški minister, ki je odgovoren za priprave olimpijskih iger, je dejal, da bosta stadion in plavalni bazen pripravljena do 17. julija in se bodo tekme lahko začele po sporedu, če ne pride do kakih novih težav in prekinitev gradenj. Priznal je pri tem, da ne stadion ne plavalni bazeni ne bodo v celoti u-rejeni.
AIR CANADA M JAT CARTERJI 1976
v domovino in obratno, zahtevajte sezname. Cena od $326.—
ARGENTINA« 28. april
Cena $663,—
12. maj skupina
VSE NAVADNE KARTE, Florida, Havaji. Zastopamo WARDAIR, SUNFLIGHT itd.
Najem avtov, garantiramo cene, potni listi in vizumi, prošnje, prevode, INCOME TAX.
VETER URBANC, notar 3>K. KAREL ZUZEK tel. 534-8891
KOMPAS EXPRESS 635 A BlOor St W. Toronto, Ont. M8G 1K8
tra.
stva
mreti radi svojih tovarišev. Jože Vidic noče priznati, da je VOS umoril Ivanko, četudi verjetno to dobro ve. On piše v knjigi, da jo je umoriia “črna roka”.
9
Nemški orožniki v Moravčah so na patrulji ujeli nekega partizana iz Krašč in ga gnali na svojo postojanko. Oni, kateri so imeli zveze in sodelovali s partizani, so se bali, da jih bo morda ta partizan izdal. Partizani so mislili, da bodo drugi dan Nemci ujetnika o d p el j a 1 i v Kamnik in ga izročili Gestapu. Oglasil se je pri meni znanec, ki je imel dobre zveze s partizani. Med pogovorom mi je povedal: “Partizani so ob cesti postavili močne zasede, morajo tega partizana ustreliti, ker ga Nemci ne smejo živega odpeljati.” Vprašal sem, zakaj?
“Veš zakaj; ta partizan mnogo ve ter lahko vse izda. Partizani so čakali ves dan, toda Nemci ga niso odpeljali. Partizani so še drugi dan bili v zasedi. Ta dan pa je bila nemška hajka, partizani so se razbežali, kakor vedno! Nemci so tega partizana odpeljali. Če bi nemške hajke ne bilo, bi gotovo partizani ustrelili svojega tovariša in poleg še katerega Nemca. Nemci bi se potem maščevali s tem, da bi več talcev postrelili. Torej partizanom ni bilo nič za svojega tovariša in za druge ljudi — za nje je bilo važno, da ne bi bil kateri njihov izdan Nemcem!
Nekdanji partizan Branko
------o-------
Njujorška srenja . . .
(Nadaljevanje s Z. strani)
Klezinovi, Zupančičevi, Kamino-vi, Anči Babnik, Nikoličev! in Staicerjevi nam spet zapoj o pesem o ti — sneženi mož.. . Sledi besedni duet So minarji... Katrce in Romance Nikolič, Romanca pa navrh pove še stihe Januar ...
Marinka Zupančičeva in ga. Jeršerjeva zapojeta pesem Na božjo pot pojde ... ob klavirski spremljavi Franja Kostaniske-ga. Po nerodnosti je izpadel nastop Helence Klezinove, ko je bila pripravljena pokazati, kaj že zna iz klarineta zvabiti. Pucev Gaberček pa nam je spet pokazal svoj razvoj v igranju klavirja in nam je tokrat zaigral kompozicijo: Ljubezenska zgodba. Trije Pucevi fantje-bratje stopijo pred nas in izrečejo pesemski ukaz: Sončece sij! Mihec se vsede h klavirju in nam zaigra Shopinov Minuet v G . . . Za njim nas Bernardek z Arabci poveže, ko nam zaigra klavirsko kompozicijo Arabeska . ..
Anka Babnik nam deklamira Sveti trije kralji jn Emica Jel-serjeva nam je prebrala daljšo pesnitev Dom..., njena sestra Lucija pa daljši sestavek, predelan, katerega je napisala univerzitetna profesorica Klona M. Vaissmys pod naslovom:	Lit-
vanka in veleposestniki... V njem govori o problemu narodnostnih skupnosti in njih zavesti v Amerki. AD bo morda ta sestavek na drugem mestu objavila, zato se o njem ne bom razpisal.
Ura se je zaključila z angleškim sestavkom The Essence oj Minority, katerega nam je podal Janez Babnik.
Tako nekako je potekala ja-j nuarska prosvetna ura po mo-Praznik Kristusovega roj- že prihaja, Kaj bi te vprašal injpotem vedeti, da je Ivanka od-j jem šele zdajšnjem zapisu. Seje praznik vseh ljudstev. Ribniška. V drugem delu so iz-| klonila duhovnika? Te potem ni veda do februarske, ki bo v ne-
vsak na svoj poklic pripravljala. Nihče cd naju ni to, kar je hotel biti, oba pa zdaj za AD piševa, vsak po svoje, in tako je najbolj prav!
Samo še to:	na februarski
prosveti nam bodo Zvonovci zopet nekaj zapeli. Kako so v soboto, 24. januarja, doma peli, vam bom morda kmalu povedal.
Tone Osovnik
V Kanadi jih umrje največ zaradi bolezni srca in krvnega obtoka
OTTAWA, Kan. - Leta 1974 je po uradnih podatkih umrlo skupno v Kanadi 166,786 ljudi, 2,074 več kot v letu 1973, toda isti odstotek — 7.4 smrti na 1000 prebivalcev.
Bolezni srca in krvnega obtoka so še vedno prvi vzrok umiranja v Kanadi, na njih je umrlo leta 1974 skupno 58,170 ljudi ali 34.9%, leto preje pa le 34.5%.
Na drugem mestu je vzrok smrti rak, na tretjem pa razne nesreče.
kar 23.5% ali na 56.7 milijonov	pore ki ‘jih taki	nastoni	zahte-	V°m Jtj Zb°c’l	samos|°Jno	zastražiii so sumljivo hišo. Hiš-
sodov. Za enkrat je še ledno	S	1	St°PI	»*•«1«» v Sheldonn, Washing-	na g„spodinja je	zjutraj	zuna-
glavni uvoznik olja v Kanado v drugent delu nas,col	f’7** <***», “fM*
Venezuela, od koder smo ga lani	timski zbor.	Začne	z ameriško	Oblečem v narodne n^e so nri-	f	J“l.
dov SkUPn° 70A ml“IOne S°'	Sf'“a	zavednih' sloven-	0%%% eTT'	6 °'	^ ^
v hiši, tudi do-sve- mobranci so razumeli, da se v
ji v v 1 Reindeer. Orkester pona- skih funtov, ki sredi tujega
*	r " UJe 70znj? S sankami- Vrn®: ta žrtvuje čas in dolga pota, da hiži nekdo skriv£L Takoj nato je
Prihodnji teden bo stavljen v	J10 se k-večno lepi m domači	z vztrajnimi vajami odkrivajo	skocih, iz	hlevskega poslopja
zveznem parlamentu zakonski	5\et:[.n0C1. “ 86 v pesmi Aceste	in prisvajajo bogate zaklade slo-	partizanka.	hotela si	je pot od-
predlog o odpravi smrtne kazni.	^ melis pridružimo Vernim kri-	venske pevske in glasbene umet-	preh
Pričakujejo, da bo konservativ-	®Ganom- Stara francoska bo-	nostk Njihovi glasovi so kot Žana stranka o njem razpravljala	žična Les anges dans nos cam-	rnetna preproga, po kateri se
pa svoji konvenciji, ki se bo	PaŠnes (v francoščini) in Cam-	pretaka biserno čista voda slo-	np^evidnoTi' M 1p	cnTT1o cPhe
vršila dober teden kasneje. ! pfna S06re campana (v span- venske govorice, ki izpod go-
*	jščini) nas popeljejo na betle- renjskih planin, kjer so Usovi Zvezni minister za varovanje Prometni minister Otto Lang keni®ke Pol!anet kjer se odkriva fantje doma, prinaša ušesom
^olja	Jean	Marchand	je	oblju-	je napovedal reorganizacijo pot-	^ozlcna skrivn°st, odpirajo ne-	blagodejni čar in izredno pevsko
bii	proučiti	vprašanje	radiacije	niškega železniškega prometa	be.sa lr\ angvelske utrobflte fo1*	doživetje. Kakor je preprosta
v Port Hope, kjer so nedavno ,do leta 1980. Nekaj vlakov bo u- mj0 svctonocno nebo; 0b svetov- naša zemija) tako preprost
za pobeg z ročno bombo. Mislila je, da bo bomba pobila bližnje domobrance, ali v svoji neprevidnosti je le sama sebe ranila. Bomba je eno nogo zelo ranila, po drugem telesu so bile manjše rane.
Takoj jo je .obvezal domobranski sanatejec. V poslopju so
no najlepši božični pesmi O
Harmonija gla-|še eno Partizank° našli, nato so 'ranjenko s konjem odpeljali v
kinjenih,	izboljšan	pa	bo	pro-	77,	njihov nastop,
met in	nanrave	na	odseku Que	^loly	Night, izvirno francoski,	sov je odlična, v obsežnem valo-
se sklonijo duše	v vdani zah-	Vanju izstopajo baritoni	in glo- Domza‘e na	postajo	ter	jo	zasli-
valni	molitvi za	čudež božične	boki basi tekrmnein z	klasovi	ie	Jvanka Erjavec,	par-
noči. Mogočna, vseobsegajoča Donsldh kozakov.	* (tizansko ime Ida, članica SKOJ,
melodija in besede se združijo	Glasbena skupina Zvon obsto-: ^oma pz	Wda	pri Ljubljani,
v slavospev Kristusovemu roj-	ja od L 1967. Izdali so prvo plo_ j Vprašana	je	bila,	zakaj je rabi-
stvu. Zbor in orkester dosežeta ščo svojih pesmi. Tam se v res-la lbombo m hotela pobegniti? v tej izvedbi višek ustvaijanja. j^jci pokaže bogastvo njihovih Zato, ker so partizani nam pra-V zadnjem delu nastopata pevskih talentov. Na ovojnici vk ^ naj se Pazimo, da domo-dekliški zbor in orkester v ce- so zapisane Cankarjeve besede: branci strašno mučijo, potem pa loti. Kot solista se predstavita . . . Ko je Bog z lepoto obdaro- u.iete ubijajo. Sorodniki Ivanke Marta Demšar in Johny Kolen- val kraje pod Triglavom, je de- so b'k takoj obveščeni, prišli so ko. Frosty the Snowman je jal: “Veseli ljudje bodo živeli na postojanko, prosili so, da bi ameriška mladinska popevka, tod, pesem bo njih govorica in racb Wanko domov vzeli, da jo ivahni tempo, prijetno lahko njihovo petje en sam vrisk... boao došma zdravili. Domooran-petje solista Kolen K.r, zbora m “Pesem, občuteno zapeta in pe-jG so jim Ivanko izročili, rušo jo orkester v ozadju nas spominja- sem razposajena je vedno bila poslali na Golnik v bolnišnico, jo zlatih, brezskrbnih otroških del slovenske narave... člane kakor ponavadi druge ranjene let, ko smo na domačih dvori-	povezuje ne le želja ampak tudi j '-Ustnike.
ščih in vrtovih postavljali sne-	odločnost ohranjati slovensko 1 Druga	ujeta partizanka je bi-
ženega moža in sanjali zlate sa- pesem in z njo duha očetov. Ko- T® Katarina Johan iz Podboršta, nje nedolžne mladosti. Kragulj- roška pesem jim je nadvse pri članica SKOJ, katera še živi v čki v spremljavi pesmi Jingle srcu, ker je prav koroška zem-Bells nas popeljejo spet na do- Ija ustvarila milino naše pesmi mače zasnežene poljane mimo in tudi zato, ker danes slovenska smrekovih gozdov pod gorami, Koroška trpi, ko vidi, kako tež-da se sprostimo teže velemest- ke čase preživlja zavedni sloven-nega vrvenja in zadihamo svo- ski ponos ... bodo preprostega življenja. | Na sobotnem programu so j V črnski duhovni pesmi O zapeli: Tam, čier teče bistra Happy Day nastopa solistka Žila, Je ;na Dravci mehva, Kje Marta Demšar. V angleščini je moj mili dom, Jaz bi rad rde-
isti vasi. Katarina pravi, da so domobranci tepli s puškami njene starše in njo. To je seveda laž! Katarina tudi pravi: “Zvečer so se domobranci preoblekli v duhovnike in naj hoteli izpovedati, pa sva odklonili.” Tudi to je laž! Zakaj je bil v postojanki dubovnik-kurat? Katarina pravi: “Da sta bili ločeno za-
JEZA IN MIGRENA
Ljudje, ki se ne morejo izne-krti jeze in drugih nadlog, trpijo zaradi migrene pogosteje kakor iGti, ni se kdaj pa konj pošteno izdivjajo, je dejal nevrolog Friedmann na nedavnem strokovnem kongresu v Torontu.
Po njegovem mnenju so pogoste žrtve migrene tisti ljudje, ki že v otroških letih niso imeli možnosti, da bi dali duška svojemu besu. Svojo trditev je nevrolog podprl z nekaj primeri.
— Gloversville, N.Y., je središče izdelovanja rokavic v naši deželi.
MALI OGLASI
Euclid Brick Condo
Modern 8 yr old 2 large bedrooms up, 1% baths. Living rm. Din. rm. combo. Appliances, plus extras. Very good rental area. $21,500. For more info call 486-5684	(x)
Lastnik prodaja
Zidan bungalov na Chardon Road s 3 spalnicami, razdeljeno kletjo, 2 kaminoma in garažo za 2 avta. Izpod $50,000! Kličite 261-8598.
(33)
Apartment for Rent
4 large rooms, private basement, includes refrigerator and stove, also furnished heat, located at 317 E. 156 St. Rent is $140 per month. Call 732-7460.
‘ (21)
poje zbor ob spremljavi orkes- čih rož, Pastirska, Hladna jesen!prti z Ivanko.” Le kako more
Euclid
Zidana 2-družinska, odlična naložba, po 3 spalnice vsako stanovanje, rekreacijska soba, centralno zračenje spodaj, dve in pol garaže. Morate videti, da jo boste cenili.
Nova zidana ranč
Krasna sredinska predsoba, 3 spalnice, formalna jedilnica, prostorna kuhinja z vgrajenimi napravami, vsa podkletena, dvojna priključena garaža, kvalitetna gradnja. Pripravljena za vašo izbiro dekoracije.
UPSON REALTY
UMLA
499 E. 260 St.	RE 1-1070
Odprto od 9. do 9.
(21)
HIŠA NAPRODAJ
Hiša s tremi spalnicami je naprodaj na 18811 Pawnee Ave. Kličite 481-7554 po 4. uri. Nobenih agentov!
(19)
Help Wanted — Female
Cleaning Woman Wanted
For one day a week in Mayfield Village home. Call after 6. Phone 461-8191	-
(19)
.	„	Cleaning Woman Wanted
Zadnja pesem je ameriška bo- vaboščali:-Žabe, Pastirček, Moj jvec videla!	deljo, 12. februarja, bom ver- To work three half days or one
žična Do You Heart What I oče, Mlatiči. Od Modernih slo-; Ivanka Erjavec se je doma’jetno še kaj poslal staremu full day in University Heights Hear. Ves svet naj ve, da je venskih so izbrali: Mami, oj ma- 'zdravila, k njej je hodil dr. Ar- znancu Cenetu, saj naju je kam- home. Call 371-3340.
i Kristus rojen, On, ki prinaša^mi, Slakovo Titanik
in Kadar ko iz Št. Vida. Ona je bila stara 'ničan v šole prevažal, ko sva se
i
(20)
JANEZ JALEN:
*
BOBRI
Druga knjiga
101
booooooooooooooooooooeocooooocseoaooocooooooooioos
Čez rob nizkih jutranjih hribov se je razlila slepeča svetloba. Ostrorogi je priprl veke in se zagledal vanjo. Piščalar je udaril na struno. Zadonela je brenka. Vse je utihnilo. Mladenke pa so se prestopile, zavrtele krog in zapele:
“Mlaaado zeleeenjee — Sconce vzhaaajaa —
Zeeemlja po cveeetjuu — po plooodu duhtiii —”
Brenk brenk, brehk, brenk, brenk brenk.
Piščalar je udarjal na struno. Mladenke so pa še in še zapele o mladem zelenju in soncu in cvetju in plodu. Rod je molče poslušal. Ostrorogi sam pa je s priprtimi očmi nepremično gledal v sonce.
Na Rožni hrib in na jezero se je razlila dnevna svetloba. Utihnili sta struna in pesem mladenk. Ostrorogi Jelen je zame-žal. Njegov rod pa je pridržal
Ostrorogega videnje se jim ni
zdelo nič prida. Pa niso marali j oporekati glavarju. So rajši Ostrorogi
debla dreves. Zraven pa so peli in vriskali, da je potrepetavalo mlado listje v krošnji razglednega bresta.
j Hej, ha j, juhahaj, ha j, ha j, juhahaj!
j Presukanega Lisjaka ni bilo imed razigranimi mladci. Jelen Iga je koj pogrešil. Začel ga je 'J~ \z očrni iskati med gledalci. Ni ga j bilo. Pa tudi Zorne Kaline ni j bilo nikjer. Neopaženo je odšel izpod košatega bre-
molčali.
sta. Mu ni bilo težko. Vse je bilo
Mladina se pa za Ostrorogove zaveroyano v razposajeno preki-
besede ni dosti zmenila. Je imela vse drugačne skrbi. Le Presu
pevajočo mlado moč rodu. Ostrorogi je Lisjaka in Kalino
kani Lisjak si je dobro zapom-:^ma^u izsKcnl. Stala sta za vrtincem mladih bukev. Potuhnil se je in se plazil bliže. Mladec je mladenki nekaj ponujal, ona se je pa branila vzeti. Jelen se je prihotapil tako blizu, da je razločil pritajene besede.
“Na praznik mladega zelenja, je šepetal Lisjak, “mora vsaka mladenka vzeti od vsakega mladca rdeče pobarvano labod-
nil, da se je njegovemu očetu v videnju mladega zelenja odlomila raz razgledni brest močna veja.
Spet je zabrenkal Piščalar na struno. Mladenke se niso več hotele vstopiti v krog. Razbežale so se bile na vse kraje. Prve so se bile že vračale s cvetjem v rokah. Hitele so ga povezovati v šopke. Potem so se skušale, katera vrže svojega više v veje ozelenelega razglednega bresta. To pomlad je vse nadkrilila Zorna Kalina. Do prihodnjega zelenja jo doleti velika sreča, so ji napovedovale vrstnice. Kalina sama pa nič kaj prav ni mogla
je jajce, če ga ji ponudi. Ti se pa braniš.”
“Bojim se,” je skoraj drhtela Kalina.
“Česa?” je revsnil Presukani.
“Ne vem. In vrniti ti ne morem žarko barvanega gosjega jajca, ko sem že vse oddala. Kasen si.”
“To nič ne de. Na, vzemi!”
Zorna je sprejela ponujani ji dar. Saj se ni mogla ubraniti. Takrat je pa, kakor slučajno, stopil izza mladih bukev Ostrorogi. Naredil se je nevednega, kakor bi ne bil ne videl ne slišal ničesar. Premagal se je in mirno rekel sinu: “Lisjak! Mladci te pogrešajo. Brž pojdi. Ti bi jih prav za prav moral voditi!”
Presukanemu niti na misel ni prišlo, da bi oporekal. Urno se je obrnil in odšel. Kalina pa je s tresočimi se koleni obstala pred Ostrorogim. če bi jo z vso' močjo udaril s pestjo naravnost ! v obraz, bi se prav nič ne začu-, dila. Pa je ni. Samo precej trdo je vprašal:.
“Kaj ti je dal Lisjak?”
“Tole.” Mladenka je pokazala rdeče barvano pečeno labodje jajce.
“Daj sem!”
“Na.”
Ostrorogi je zadegal labodje jajce ob deblo debele bukve, da se je razletelo na vse strani. Le grdo rumena packa je ostala od rumenjaka na sivem lubju.
(Dalje prihodnjič)
eeiPl POGREBNA ZAVODA
1053 East 62 St 17010 Lake Shore BJvd.
431-2088
531-6300
sapo in napeto poslušal, kaj po- | verjeti.
reče gospodar. Od vseh strani j Mlado zelena krošnja razgled-je spet zadonelo petje ptičev. |nega bresta je bila vsa ovenčana Ostrorogi je na široko razgr- s pomladanskim cvetjem; kakor nil svoj dragoceni plašč, potre- da bi bila sama vzcvetela. Mla-sel z glavo, da so mu zavalovili denke so se spet razšle po jasi. posiveli lasje in je spregovoril: K njim so pristopali mladci, jim “Vidim ravnino, obsežno ka- dajali rdeče pobarvana pečena 'kor jezero. Vsa je zlata in va- jajca in prejemali v zameno lovi. Iz nje pa raste gora iz sa- sončno rumena. Otroci in sta-mih podpepelnjakov.”	rejši pa so hiteli lupiti in jesti
Ostrorogi je premolknil. Rod nebarvana. Ta in oni je bil pri-pa je zašepetal: “Dobro zname- nesel s sabo celo ščepec soli, da nje, dobro znamenje, dobro zna- sta imela trdi beljak in rume-menje. Obilo jesti.”	jnjak boljši okus.
“Vidim tuje drevake,” je spet j Rod Ostrorogega Jelena je spregovoril Jelen: “Veliki so, posedel po jasi. Vsak je lahko kakršnih mi ne zmoremo. Prišli jedel meso, kolikor ga je hotel, so po Reki navzgor in veslajo in prigrizoval grenke korene in prek našega jezera.”	! zeleno krešo po mili volji. Vse-
Rod je molčal. Ni vedel kaj *ga so bili prinesli obilno s sabo. reči. Ostrorogi pa je zagledal v, Le od podpepelnjaka je dobil plešoči svetlobi pred sabo Zor-1 vsak kaj malo. Nekateri komaj no Kalino. Popolnoma razločno | enkrat za v usta. in jasno. Hitela je naravnost! Na vzbokli brestovi korenini proti njemu. Še bolj brhka in'so sedeli Ostrorogi Jelen in nje-zdrava, kakor je v resnici bila. !gova družina. Vsi so bili dobre Jelen se je nasmehnil. Kaj pa volje. Le Presukani Lisjak se vidi, ni maral glasno povedati, je nekam mrko držal. Ostrorogi Rod je tudi uganil, da mu glavar ; ga je ves čas opazoval z enim nečesa noče razodeti. Obrazi očesom. Z drugim pa Zorno Ka-starejših so se pomračili.	ilino.
Nenadoma se je pa Jelen ne- j Hrup in veselja na jasi pod mirno prestopil, odprl oči in se razglednim brestom na vrhu plašno ozrl v zelenečo krošnjo Rožnega hriba sta čimdalje bolj nad sabo. V ušesih mu je bilo naraščala. In spet je zapela Pi-zahrumelo, kakor bi se podiralo ščalarjeva brenka, drevo, pa ni bilo nikjer nič. i Takrat so se pa razživeli mlad-Stopil je nazaj ob deblo .in po- ci. Planili so pokonci. Hej, ha ji vedah “Zdelo se mi je, da se je Starejši so dvignili sulice, ta in od razglednega bresta odlomila oni je zavihtel sekiro, mlajši pa močna veja, da pada na tla in sneli loke raz pleča in segli po me hoče ubiti. Pa to ni bila puščice v tul. In so počepali in več prava prikazen, ko sem že odskakovali od tal in se vrteli in pogledal.”	zamahovali z orožjem in prožili
Možaki so zmajali z glavami, puščice visoko pod nebo in v
SLAV N O ST N O — Benjamin Franklin sedi slavnostno in slovesno na spomeniku v Franklin Institute v Philadelphiji. V letu maznovanja 200-letnice ZDA sč bolj zanimajo za njegovo 'politično kot za njegovo znanstveno in časnikarsko delovanje.
GRDIN6VA TRGOVINA S POHIŠTVOM
15301 Waterloo Road
531-1235
CVETJE ZA NOVO LETO je v navadi pri Kitajcih. Z njim in s pokanjem bombic ob umetnem ognju bodo stopili vanj' v kitajskem delu mesta San Francisca 31. januarja. Kot kaže slika, se že pridno pripravljajo.
GASILKE POSTAJAJO PONEKOD MODERNE v času enakopravnosti spolov. Na zgornji sliki vidimo skupino gasilk pri čiščenju njihovih čelad, na spodnji pa pri nastopu v Micaonopyju v Floridi. So same prostovoljke, kot so tudi njihovi možje prostovoljni gasilci, zaposleni v raznih službah.
Ženini in neveste!
Naša slovenska unijska tiskarna Vam tiska krasna poročna vabila po jako zmerni ceni.
Pridite k nam in si izberite vzorec papirja in črk.
Ameriška Domovina
6117 St. Clair Avenue	431-0628
V BLAG SPOMIN
ob prvi žalostni obletnici, odkar nas je zapustila nadvse ljubljena žena, mati in stara mati.
KRISTINA MEDVED
Umrla je 4. februarja 1974
Kaka zelo jo vsi pogrešamo, smo pa z njo v duhu in molitvi povezani. % vso ponižnostjo Te prosimo o Bog, - daj njeni duši srečo, ki Si jo pripravil tistim, ki Te ljubijo.
O predraga, sprosi tudi nam milost pri Bogu, da se po končanem zemeljskem romanju pridružimo Tebi, da bomo tako v skupni sreči dajali čast Bogu.
Tvoji žalujoči:
Mož Franc
sinovi: Frank, Albin, Miro, Janez hčere: Bernarda in Kristinca ter ostalo sorodstvo
Minneapolis, Minn. 3. feb. 1976.

r
ČE SE SELITE
izpolnite ta odrezek in ga nam takoj pošljite. Ni potrebno, da nam pišete pismo. Naslove menjamo dvakrat tedensko. Navedba starega naslova je nujna
AMERIŠKA DOMOVINA
6117 St. Clair Ave.	Cleveland, Ohio 44103
Moj stari naslov: ...................
Moj novi naslov: ...............
MOJE IME: .
PROSIMO, PIŠITE RAZLOČNO

ZA VALENTINOVO
poklonite svojim dragim
AMERIŠKO DOMOVINO


AMERIŠKA SLOVENSKA KATOLIŠKA JE0N0TA
NAJSTAREJSA SLOVENSKA KATOLIŠKA ZAVAROVALNA ORGANIZACIJA V AMERIKI
•	Mi izdajamo najmodernejše celo-življenske in ustanovne (endowments) certifikate za mladino in odrasle od rojstva do 60. leta; vsote so neomejene nad $i,000.
•	Naša ugledna bratska organizacija Vam poleg zavarovalnine nudi tudi verske, športne, družabne in druge aktiv nosti. Pri nas imate, na primer, priložnost udeležbe pri kegljanju, igranju košarke, itd.; nadalje se lahko udeležite plesov, poletnih piknikov, športnih turnej in božičnih prireditev za otroke.
•	SLOVENCI! PRIDRUŽITE SE SLOVENCEM!
•	ZAPOMNITE SI — PRI NAS DOBITE OSEBNO POZORNOST!
Za podrobnosti in pojasnila stopite takoj v stik s sledečimi tajniki/tajnicami (ali pa pišite v glavni urad: 351-353 N. Chicago St., Joliet, III. 60431).
ALBIN OREHEK, društvo št. 25, Tel. 481-1481 18144 Lake Shore Blvd., Cleveland
LUDMILA GLAVAN, društvo št. 172, Tel. 941-0014 13307 Puritas Ave., Cleveland
FRANK SEGA, društvo št. 226, Tel. 261-2501 251 E. 246 St., Euclid, Ohio
MM*«